Združeni narodi na pragu tretjega desetletja Če bi hoteli strnjeno in najkrajše določiti poglavitne funkcije Organizacije Združenih narodov, bi morali reči, da so te funkcije dvojne, namreč v tem, da je svetovna organizacija varuh miru med r.arodi in v tem, da morajo v miru zagotavljati razvoj sveta k novim, višjim oblikam življenja. Z drugimi besedami bi to pomenilo, da je OZN imela svojo prvo nalogo, da vselej odstrani iz mednarodnega življenja silo in nasilje, da onemogoči vojno med narodi in hkrati postane splošen, univerzalni instrument sodelovanja in odnosov, kakršne zahteva svet, ki se stalno spreminja in giblje v svoji nezadržni težnji, da bi v nacionalnih in mednarodnih okvirih zgradili pravičnejši, varnejši in stabilnejši red. Organizacija Združenih narodov ,je brez dvoma edinstvena stvar te vrste v zgodovini. Njena ustanovitev je bila odsev volje narodov sveta, da se strnejo okoli ustanovne listine in svetovne organizacije za uresničenje nalog, ki jih lahko o-značiimo s prizadevanji, da dosežemo neogibno in vsesplošno sožitje. Niti v namenih u-stvariteljev organizacije niti v besedilih ustanovne listine ni nobenega znamenja ki bi lahko zanikalo tako razlago in ki bi moglo negirati tako naziranje. Celo v zvezi z vprašanji, ki se v tistih dneh niso pojavljala tako akutno kot v poznejših letih, (sem sodijo problemi s kolonialnega in mednarodnega ekonomskega področja), imajo besedila ustanovne listine pečat časa, v katerem je svet po gigantski bitki in zmagi nad silami mednarodnega nasilja na tako rekoč revolucionaren način uperil svoje poglede k novim vidikom in spoznal nujnost, prilagojevanja novim odnosom. Organizacija Združenih narodov je svojo funkcijo branilca svetovnega miru opravljala v preteklih 20 letih brez prekinitve ter uspešno, ta u-speh pa se zdi toliko večji, ker j e pri tem zadevala ob stalne in včasih zelo velike težave, če bi ta uspeh presojali po tistem, kar je bito storjeno, da bi premagali krize, kakršne so bile korejska, sueška, kubanska in nekatere druge — bi lahko upravičeno ugotovili, da se je svetovna organizacija izkazala za edini splošni instrument politike miru. Enakega pomena je prispevek, ki ga je dala s tem, da je omogočila, da so številne krize prehiteli ali ublažili, preden so se razvile do akutnosti. Svetovna organizacija je, bodisi s tem, da je omogočila konstruktivnejše obravnavanje posameznih sporov ali s svojimi pravočasnimi intervencijami ali pa s svojim stalnim splošnim vplivom večkrat Preprečila, da bi se posamezni spori ali nesporazumi izrodili, olajšala je premagovanje že razplamenelih kritičnih položajev — kot to velja za krize o-koll Berlina. Cipra. Kube in v Posameznih azijskih primerih, Povezanih z nerešenimi problemi Ljudske republike Kitajske. Svetovna organizacija je v celoti tudi na oodročiu tako imenovane dekolonizacije, ki je ena izmed največjih pridobitev Preteklega dvajsetletnega obdobja, — bistveno vplivala tako na hitreiši proces osvobajanja odvisnih narodov kot tudi na pravilno usmerjanje protikolonialnih sil pri odpravljanju kolonializma in pri opredeljevanju osvobojenih držav v viharnih ter — čestokrat — zapletenih odnosih obdobja hladne vojne. Sposobnost, da je neustrezna besedila ustanovne listine v zvezi s kolonialnimi problemi razlagala v skladu z duhom celotne ustanovne listine in da je kolonialnim silam vsilila take nazore pa tudi sodelovanje pri osvobajanju kolonialnih narodov — je vsekakor najboljše znamenje, kako velika je življenjska moč svetovne organizacije. OZN se je spričo moči protikolonialnih in naprednih dežel v tej zvezi sčasoma spremenila v učinkovito orodje protikolonialr.e preobrazbe. To ne pomeni, da se zmanjšuje pomen boja v kolonijah ali pa pomen stalnih ak-cil protikolonialnih in nevezanih dežel tudi izven Združenih narodov. Te dežele so svoj poglavitni učinek dosegle prav s tem, da jim Je r.a tem področju uspelo pritegniti Združene narode in s tem smer za likvidacijo kolonializma spremeniti v del splošne mednarodne Politike in v del uradne politike svetovne organizacije. Tej nepopolni in ne dovolj natančni bilanci moramo dodati vlogo svetovne organizacije za aktualizacijo svetovnih gospodarskih vprašanj ter prispevek, ki ea je ta organizacija dala s tem, da je omogočila uspešen prodor na fronti bitke za demokratizacijo gospodarskih odnošajev v svetu z važno konferenco v Ženevi leta 1964. V tej zvezi lahko ugotovimo, da izkušnje 20-letnega obdobja ne dajejo povoda za nikakršen pesimizem, še manj bi lahko upravičili razpoloženja. ki se ponekod pojavljajo in po katerih bi morali razmišljati o ustanovitvi nove organizacije, ki ne bi dovolila, da bi ponovili dejanske ali dozdevne napake, kakršne je imela organizacija Združenih narodov. Svetovna organizacija je seveda od vsega začetka imela svoje napake in ni v celoti in vedno bila na višini svojih nalog ali tistih potreb, ki jih je pred njo postavljal svet. Ne bi bilo niti pametno niti primerno, da bi to tajili, najmanj pa ob prikazovanju bilance ob njeni dvajsetletnici. Nasprotno. prav sedanja priložnost je najprimernejša, da bi za napake, zlasti pa za njihove vzroke našli pojasnilo pred vsem zato, da bi določili pot in ukrepe, ki bi svetovno organizacijo u-sposobili, da bi v prihodnje delovala učinkoviteje in v polnem soglasju s svojim poglavitnim poslanstvom. Kljub vsem uspehom se organizacija namreč ni razvila kot popoln izraz mednarodne skupnosti oziroma ji ni dovolj uspelo, da bi svoio strukturo in politiko prilagajala potrebam in odnosom, ki so se spreminjali. To je razvidno predvsem iz dejstva, da še nismo dosegli popolne univerzalnosti. Pri tem mislimo predvsem na to, da je Ljudska republika Kitajska še vedno zunaj Združenih narodov — to pa se vedno nega-tivneje zrcali na razmere v Aziji in v svetu in v naporih, da bi premaknili z mrtve točke številne ključne probleme, predvsem vprašanje splošne razorožitve. Vzporedno s tem naj omenimo še to, da je ostala struktura poglavitnih organov Združenih narodov — varnostnega sveta, ECOSOC in drugih odločilnih organov — tudi po dvajsetih letih nespremenjena, čeprav se je članstvo organizacije več kot podvojilo. Pridružili so se novi člani — v glavnem iz Azije in Afrike, vendar pa ti niso ustrezno zastopani v organizaciji, in u-pravičeno sodijo, da z njimi ravnajo pristransko. Očitno pa je tudi, da tako okrnjeni in neuravnoteženi poglavitni organi niso sposobni, da bi u-strezno delovali, zlasti še, ker v največjem številu primerov delujejo glede vprašanj, ki neposredno zanimajo te pokrajine. Rešiti ta vprašanja, to je brez odlašanja doseči polno u-niverzalnost in demokratizirati strukturo Združenih narodov — to je danes življenjska potreba same organizacije. To je tudi poglavitna naloga vseh tistih, ki žele njen nadaljnji obstanek in so zainteresirani na tem, da opravi svoje zgodovinske naloge. Hkrati s tem je široko sprejeto prepričanje, da so dozorele okoliščine, da bi tako ali drugače Združeni narodi izvedli potrebno operacijo za uzakonitev načel sožitja, z razglasitvijo teh načel za zakone, po katerih bi se morala vsaka država in vsak narod brez razlike ravnati v mednarodnem življenju in pri urejanju medsebojnih odnošajev. S tem in takimi ukrepi se bo svetovna organizacija znebila svoje poglavitne slabosti, ki je vir vseh drugih pomanjkljivosti — razvijala se bo namreč vzporedno s spremenjenimi odnošaji in novimi potrebami sveta in bo sposobna, da bo uspešneje kot do zdaj, kot univerzalni in verni odsev volie narodov sveta iskala ln našla nove možnosti in nova sredstva za ukrepe pri izpolnjevanju svojih nalog. Dvajsetletnico praznujemo v času. ko je svet zajel mučni nemir, ker se je povampirila politika sile, katere brzdanje ie bilo že od vsega začetka prva naloga Združenih narodov. Združeno nastopanje kolonialnih in nekolonialnih sil od razcepi lenega Vietnama, preko Afrike do karibskega območja ustvarja nevarne krize in lokalna vojna žarišča. Po drugi strani so pahnili v krizo tako JOSIP DJERDJA (Nadaljevanje na 2. stranlj Prekomorci Ob današnjem zboru v Ilirski Bistrici Danes je v Ilirski Bistrici velik praznik. V tem kraju, kjer je pred dvajsetimi leti kapituliral nemški 97. armadni korpus, se danes zberejo pripadniki nekdanjih prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Na množično zborovanje in na prireditve v okviru tega velikega slavja pa bodo prišli tudi mnogi drugi, borci in gostje, iz številnih krajev. Iz Trsta pripelje udeležence poseben vlak. Kakor ie javljeno, je za to priložnost izšla knjiga «Prekomorci«. Iz njenega uvoda, ki ga je napisal dr. France Hočevar, posnemamo odlomek, ki govori o ustanavljanju prekomorskih enot in o velikem deležu Primorcev v skupni osvobodilni vojni. V prekomorskih enotah narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije so se zbrali in organizirali pripadniki vseh naših narodov, ki so se iz kakršnihkoli razlogov znašli po 8. septembru 1943 onstran nemško zavezniške frontne črte v Italiji. Med njimi so bili zelo številni Slovenci, Hrvatje in Črnogorci iz tistih predelov Jugoslavije, ki jih je med vojno okupirala fašistična Italija; ta jih je po obsodbi pred okupatorskimi sodišči poslala na prestajanje kazni v ječe ali pa v koncentracijska taborišča oziroma prisilna bivališča v Italiji. Ceni se, da so italijanske Oku patorske oblasti samo iz tako imenovane «ljubljanske pokrajine» de-portirale v Italijo približno 60.000 naših ljudi. Večina teh obsojencev in pregnancev je ob kapitulaciji Italije imela priložnost, da se vrne v domovino. Na tisoče Jugoslova-'"1t$v'"pa je ostalo na ozemlju južne Italije, ki so ga pozneje osvobodili zavezniki. Mnogi teh naših ljudi so se prebili prek nemško-za-vezniške frontne črte, mnoge pa so zagrizeni fašisti zadrževali v ječah in taboriščih še po prihodu zaveznikov ter jim preprečevali vsak stik z zunanjim svetom. Vendar so bili v prekomorskih enotah pretežno Slovenci in Hrvati pa tudi nekaj Italijanov iz tistih slovenskih in hrvatskih pokrajin, ki jih je Italija okupirala že po prvi svetovni vojni; bili so iz vseh Pogled na Ilirsko Bistrico* V ozadju brkinski hribi. •,,m.............................................■■■■■im."milimi.......immimmmimii........mimmmmmmii.mmmmmmi......... „ PRIPRAVE NA DANAŠNJE VELIKO SLAVJE Proslava prekomorskih brigad v 11. Bistrici Osrednja točka bo današnje množično zborovanje pred šolo - «Odprta knjiga» prekomorskih brigad ter razstava o življenju in delu na Primorskem od leta 1945 do 1964 (Od našega poročevalca) ILIRSKA BISTRICA, 3. — Tudi sicer prijazno mestece Ilirska Bistrica se je. za sedanje, sl avje za proslavo prekomorskih brigad še posebej pripravila. Nekako okinčala se je in povečala, da bi še dostojneje sprejela številne goste, visoke predstavnike republiških in zveznih oblasti in organizacij in še predvsem — bivše borce prekomorskih brigad, ki se bodo po dvajsetih letih ponovno zbrali, da bi si spet, pa čeprav mnogi že v zreli dobi, ali celo že v letih, segli v roke, se pomenili, kako so preživeli dobo od dni, ko so se «po opravljeni nalogi«. po zmagi nad nacizmom in fašizmom, razšli, da bi o-budili spomine na hude vendar slavne dni in se pri tem spomnili tudi svojih soborcev, ki so jih toliko pustili na vseh neštetih bojiščih od Visa do Trsta, Gorice in Tržiča, pa tudi Ljubljane in vseh drugih mest, kjer se je njihov o- svobodilni pohod končal v sončnih majskih dneh leta 1945. Sedanja proslava prekomorskih brigad je prav gotovo eno največjih tovrstnih prireditev zadnjih let, in pripravljalni odbor se Je resnično potrudil, da bi tem partizanskim enotam dal s to. proslavo Isto mesto, ki Jim v zgodovini NOB pripada. V ta namen jo pripravil posebno knjigo, kt vsebuje zgodovino nastanka petih prekomorskih brigad, tankovske brigade ter artlljerijske in drugih enot, v katerih so dali Prekomorci, njihov vojaški delež v borbi proti okupatorju in v osvoboditvi dežele. Poleg tega pa je ob sodelovanju prebivalcev Ilirske Bistrice pripravil še vrsto prireditev in razstav, med katerimi je brez dvoma najpomembnejša fotografska razstava, ki dokumentira zgodovino prekomorskih brigad od njihovega nastanka do zmage in svobode. V telovadnici tukajšnje zelo lepe modeme osemletke je ((Odprta knjiga« prekomorskih brigad, ki se začenja z italijanskimi fašističnimi zapori in konfinacija-mi — Ventotene, Volterra, Spon-za, Monteforte. Capodimonte, Li-parl, Gaeta, Pisticci, Renicci, Go-nard, itd. — da bi nas pripeljala — po 8. septembru 1943 — v štab faze v Bari ali v Carbonaro in Monopoli, kjer so se Iz bivših političnih jetnikov, konfinirancev in internirancev formirala brigade. Wilsonovo ((mirovno odposlanstvo« za Vietnam med ameriškimi bombniki (iz aThe Observerv) Ta «odprta knjiga« nas nato vodi na Vis in od tod po vseh mestih in krajih ob dalmatinski obali navzgor proti našim krajem ali pa tudi v Mostar, Knin, Bihač in Gospič, pa tudi v Beograd in Sren, povsod pač, koder so se prekomorci borili. (Kakor je pri otvoritvi razstave povedal «Prekomorec» narodni heroj Stane Bobnar, bodo razstavo po končani slavnosti prenesli tudi v druge kraje Primorja, Slovenije in tudi drugam). Kot sestavni del razstave, ki je s prekomorskimi brigadami neposredno povezana, je v isti šoli v dveh nadstropjih tudi razstava o življenju In delu na Primorskem od leta 1945 do leta 1964. Slike, črteži in grafikoni pričajo, kaj je komaj osvobojena Primorska ob koncu vojne od fašistične Italije podedovala in kaj je bilo od tedaj do danes storjene- ga. Ker vseh podatkov, ki so s tem v zvezi, ne moremo navesti, bomo izbrali le nekaj številk, ki jih je navedla na slavnostni seji splošnega zbora občine Ilirska Bistrica narodna poslanka Mira Lovrenčič. Podatki se seveda nanašajo samo na občino Ilirska Bistrica: občina šteje 15.700 prebivalcev, od katerih je 4.000 zaposlenih, družbeni proizvod je leta 1957 znašal milijardo 327 milijonov dinarjev, lani pa šest milijard in pol. Narodni dohodek na prebivalca je leta 1957 znašal 95.000 dinarjev, lani pa 391 tisoč, vtem ko je ob koncu vojne znašal le 50.000 Čeprav bo glavni del proslave jutri, je bilo tud! danes na sporedu več pomembnih svečanosti. Tako je bilo ob 10.30 uri slavnostno zasedanje splošnega zbora skupščine občine Ilirska Bistrica, na kateri je govorila ljudska poslanka Mira Lovrenčičeva, takoj zatem Je bila otvoritev že omenjenih dveh razstav, ob 17. url pa Je bila komemoracija pri spomeniku padlih v Ilirski Bistrici, na kateri je govoril dr. Franc Hočevar, sodelovala pa sta še invalidski pevski zbor in godba ljudske milice. žal, je popoldanske prireditve deloma motil dež in Je bil zato večerni koncert godbe ljudske milice odpovedan, koncert Invalidskega pevskega zbora pa se je prenesel v kinodvorano, medtem ko bi bil moral biti na prostem. Za drugi dan proslav pa Je predvideno še veliko več sporeda. vendar bo njegova osrednja točka množično zborovanje, ki bo ob 10. uri na pripravljenem prostoru pred osnovno šolo. Ta del sporeda predvideva med drugim raport prekomorskih brigad, svečani govor in pa koncert združenih pevskih zborov Dan borca v Jugoslaviji F. UDOVIČ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Narodi Jugoslavije proslavljajo jutri «dan borca« v spomin na dogodke pred dva J se timi leti, ko so borci narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije zmagoslavno končali svojo borbo proti hitlerjevskim zavojevalcem. Ob tem prazniku obuja predsednik zveznega odbora Zveze združenja borcev NOV Jugoslavije Aleksander Ran-kovič v poslanici Dorcem spomin na osvobodilno vojno m na povojni razvoj Jugoslavije, ki je na vseh področjih dosegla velike rezultate. Rankovič poudarja v svoji poslanici, da jugoslovansko ljudstvo trd no veruje v politiko aktivnega miroljubnega sožitja, kot edine alternative proti vojni, da Je mir da res pogoj ne le vsakega napredka, temveč obstoja človeštva. Rankovič ugotavlja, da se kljub naporom miroljubnih sil na svetu javljajo poskusi, da se v mednarodnih odnosih legalizira politika sile in Intervencije. Tako skušajo danes nekateri reakcionarni krogi ZDA v Vietnamu, Dominikanski republiki, Kongu in v nekaterih drugih krajih s silo ovirati pravično stremljenje narodov po svobodi. Bivše borce Jugoslavije prav tako zaskrb-Ija sitematično oboroževanje ln sistematična krepitev vojaške sile Zahodne Nemčije in pa podpora, ki jo zahodnonemške oblasti dajejo ustaško-četniški-kvislinški emigraciji. Tako zadržanje, ugotavlja Rankovič, ruši ne le osnove, na katerih bi morali temeljiti odnosi med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo, temveč ogroža svetovni mir. Rankovič izraža prepričanje, da bodo bivši borci tudi v bodoče prispevali k socialistični graditvi, varovali in razvijali bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in bili vedno v prvih vrstah v borbi za mir in za sodelovanje med nar--st B. B. krajev Slovenskega Primorja. Istre in Benečije, mnogi med njimi prav iz Trsta in Gorice Ti naši ljudje so več kot dvajset let trpeli pod fašističnim nasiljem. Njihova usoda med voino in njihova pot v prekomorske enote sta bili zelo različni. Med njimi so bilt antifašisti, ki so že več, tudi po deset let prestajali zaporno kazen v italijanskih kaznilnicah ali pa trpe H v taboriščih in prisilnih oivališčih, raztresenih vsepovsod po notranjosti južne Italije ter na otokih Tre-miti, Lipari, Ustica, Ponza, Ventotene itd. Bili so fantje in možje v starosti od šestnajstih do petinštiridesetih let, ki so jih fašistične oblasti že konec leta 1942, zlasti pa v začetku leta 1943 prisilno depor-tirale iz Slovenskega Primorja, Istre in Benečije, da se ne bi mo gLi priključiti našim partizanskim enotam, ter so jih vtaknile v po sebne kazenske delovne enote, imenovane po navadi sspecialni bataljoni». Računa se, da je v teh taboriščih, ki so bila pod oboroženim nadzorstvom (bila so v Aqvili, Astiju, Pisticciju, Potenzi, Catan-žaru, pozneje pa predvsem na Siciliji in na Sardiniji), bilo okrog šest tisoč naših ljudi. Med prekomorci pa je bilo največ takih, ki so bili že pred vojno ali pa med njo prisilno mobilizirani v italijansko vojsko m razporejeni po bojiščih Etiopije, Somalije, Eritreje in Libije, na Siciliji, Sardiniji ali na italijanskem kop nem. Tisoči od teh so prišli v ujetništvo zahodnih zaveznikov, številni med njimi še pred nacifašistič-ntm napadom na Jugoslavijo leta 1941. Nahajali so se v zavezniških ujetniških taboriščih v Keniji, Sudanu, Egiptu, Alžiru in drugod ter se tam borili za to, da jih priznajo za Jugoslovane. Po prebegu bivše jugoslovanske vlade in nekaterih kraljevskih oficirjev aprila 1941 na bližnji vzhod so dosegli, da so jih vključili v jugoslovansko kraljevsko vojsko. V drugi polovici Icla 1942 in v začetku leta 1943 so prispele mednje prve vesti o resničnem stanju v domovini, o slavnih jugoslovanskih partizanih pod poveljstvom maršala Tita in o izdaji Draže Mi-hajloviča. Med njimi se je organiziralo gibanje v korist narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov pod vodstvom komunistične partije in Tita, to pa je v obdobju 1943 1944 privedlo do preloma s kraljevsko vojsko ter pospešilo njihovo skoraj stoodstotno vključitev v narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije in njihov odhod v domovino. Primorski Slovenci in Istrani, ki so ob kapitulaciji fašistične Italije bili še vedno v Badogliovi italijanski vojski, se niti po kapitulaciji niso smeli deklarirati kot Jugoslovani, prav tako pa niso smeli zapustiti trnove«, Badogliove »zavez-niške» armade, v kateri jim je t> primeru pobega grozila kazen za dezerterstvo. Zaradi neprestanih pritožb in intervencij Badogliove vlade in predstavnikov njene vojske pa so tudi zavezniki preprečevali beg naših ljudi iz italijanskih vojaških enot. Nekaj tisoč primorskih Slovencev in Istranov, ki so jih bado-gliovci zadrževali na Sardiniji, se celo vse do konca vojne ni moglo priključiti narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije, kljub vztrajnim naporom vrhovnega štaba NOV in POJ ter množičnim peticijam, ki so jih sami primorski Slovenci in Istrani, žrtve takih ukrepov, pošiljali bodisi zaveznikom bodisi vrhovnemu štabu NOVJ in tovarišu Titu. Dejstvo je. da so se naši ljudie, kjer koli so že bilt, sami organizirali in vztrajno delali na tem, da se čimprej vrnejo v domovino ter se pridružijo skupnemu boju proti sovražniku. Po ječah in taboriščih, v katerih se mnogi ostali se po kapitulaciji Italije, predvsem zavedni primorski Slovenci in Istrani, deportirani v že omenjene »sjie-cialne bataljone#. so izvolili svoie narodnoosvobodilne odbore m se skoraj brez izjeme opredelili za NOVJ. za Tita. V tem gibanju so imeli velik delež zlasti nekateri stan borci — komunisti in antifašisti. Vsi ti naši ljudje se niso bali ne groženj ne zapostavljanja, ampak so nenehno zahtevali tudi od zaveznikov, da jih priznajo kot Jugoslovane in sestavni del Titove narodnoosvobodilne vojske. Vsi so čakali samo na trenutek, da postanejo Titovi partizani. To je bil edinstven plebi kakršnega zgodovina ne pozna, ko trdimo, da skoraj ni bilo morskega Slovenca in Istrana, katerega so prišle vesti o sti v domovini, ki bi se ne bil o delil ne le za svoj narod, ten tudi za novo, Titovo Jugoslat Skoraj vsak od njih je skušal ; magati še tako velike ovire, de itvstopil v partizane» ter prispt svoj delež za svobodo in bo bodočnost svojega ljudstva, POLITIČNI RAZGOVORI FREIA V RIMU Sporazum med vodstvi strank vladne večine o raziskovalni komisiji v javni upravi Stavka filmskih producentov - Za 13. t. m. napovedana stavka kovinarjev RIM, 3. — Drugi dan obiska čilskega predsednika Preia se je pričel s počastitvijo pred spomenikom neznanega vojaka, kamor je prispel s Kvirinala v spremstvu obrambnega ministra Andreottija. Kosilo na čast predsedniku Fre-iu je danes pripravil v vili Mariama predsednik Moro. Po kosilu je imel daljši govor ter gostu napil piedsednik vlade Moro. Predsednik Frei se mu je zahvalil, nakar so gostje odšli na vrt vile ter se tam nekaj časa zadržali v prijetnem razgovoru. Ob 17. uri je predsednik Čila prispel v palačo Chigi na razgovor s predsednikom vlade Morom. Spremljali so ga zunanji minister Valdes, veleposlanik Pinto ter minister svetnik veleposlaništva Rojas. Z italijanske strani pa so se razgovorov poleg Mora udeležili Fanta-ni, Theodoli, diplomatski svetnik predsednika vlade Pompei ter vršilec dolžnosti generalnega tajnika Famesine minister Catalano. Razgovor se je zakliučil ob 18. uri. Takoj po dopoldanskem razgovoru med državnima predsednikoma na Kvirinalu sta se zunanja ministra Fanfani in Valdes sestala v palači Farnesina. S tem sta ministra dokončala razgovore, ki sta Jih pričela v Milanu ter nadaljevala včeraj popoldne med obiskom v Sieni. Ministra sta pretresla glav- ne mednarodne probleme ter preučila najvažnejša politična vprašanja skupnega interesa, V okviru dvostranskih odnosov med Italijo in Čilom sta se posebno ustavila ob možnosti za povečanje sodelovanja z italijanske strani za ekonomski razvoj Čila. Preučila sta tudi možnost. pobud, ki jih lahko sprejmeta vladi za širši razvoj kulturnih oar.osov in zamenjav. Uro pozneje, ob 10.30, pa se je na Kvirinalu pričel razgovor med predsednikom Saragatom in Freijem. Razgovora so se u-deleždli tudi predsednik vlade Moro, zunanja ministra Valdes in Fanfani, veleposlanik Čila v Rimu Pinto, italijanski veleposlanik v Santiagu Theodoli in drugi. Nocoj je čilski predsednik Frei obiskal Kapitol, kjer ga je sprejel rimski župan Petrucci skupno z mnogimi drugimi osebnostmi. Zupan Petrucci je v krajšem govoru pozdravil čilskega predsednika ter nato izročil njemu in njegovi soprogi darila, predsednik Frei se je zahvalil za prisrčen sprejem in se je nato vrnil na Kvirinal. Zvečer je Frei priredil večerjo na čast Saragatu, katere so se udeležile številne osebnosti. Predsednika sta izrekla zdravici. Na sedežu demokristjanske parlamentarne skupine se je danes ponovno sestal koordinacijski odbor med parlamentarnimi skupinami večine. Poleg ministra za odnose s parlamentom Scaglie so bili navzoči Zaccagninl in Gava za krVansko demokracijo, Ferri za PSI. Bertinelli in VigPanesi za PSDI ter La Malfa za PRI. Po sestanku sta senator Gava in poslanec Zaccapnini izjavila: »Na sestanku :e nrišla do izraza zapletenost problemov, glede katerih bo koristno, da se izreče parlament. Pokazalo se je potrebno raztegniti Drpiskavo preko meja. ki ' ih predvideva zakonski predlog La MaKe, da bomo imeli na razpolago boljši instrument za reše-vanie vprašani, ki jih vsebuje predlog La Malfe. z. ustanovitvijo preiskovalne komisije, ki jo bodo sestavljali parlamentarci in izvedenci, ki nai bo podobna preiskovalni! komisiji o šoli. La Malfa in Ferri sta izjavila, da je na sestanku oadel predlog, naj se predlog La Malfe o parlamentarni preiskavi spremeni v NiiiiiiiiiliMliiliiiiNimuMiiiMiiiiitMiiniiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiivHiititiitiiMMiiiiitiniiiiiiiiMiMmiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VEDNO VEČJA VOJAŠKA DEJAVNOST V JUŽNEM VIETNAMU Osvobodilna vojska napadla še eno ameriško oporišče Na področju Cheo Reo se nadaljujejo boji - Luther King obsoja ameriški napad v Vietnamu ■ Peking obtožuje ZDA, da uporabljajo biološko orožje SAJGON, 3- — Preteklo noč so enote osvobodilne vojske obstreljevale še eno ameriško letalsko oporišče, in sicer Cantho, 130 kilometrov jugozahodno od Sajgona. To je že peto letalsko oporišče, ki so ga partizani obstreljevali v zadnjem tednu. Ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da so napad izvedli ponoči, da je bilo izstreljenih kakih 20 strelov iz minometov in da izstrelki niso zadeli letališča. Nastopila so lovska letala, in napadalci so se umaknili. ■ To oporišče je eno najvažnejših ameriških oporišč za helikopterje in je 50 kilometrov severnozahod-no od oporišča Soc Tranh, ki so ga parbzani napadli 24 ur prej. Na področju Cheo Reo, severno od Sajgona se nadaljujejo boji, ki so se začeli pred štirimi dnevi, ko so partizani obkolili tamkajšnje mestece Tuan Mon. Ameriško vojaško poveljstvo meni, da tega kraja ni moč braniti, toda napadi osvobodilne vojske onemogočajo evakuacijo približno 650 oseb iz mesteca. Ameriški vojaški predstavnik je danes sporočil, da so ameriška in južno-vietnamska letala izvršila včeraj 160 napadov na položaje osvobodilne vojske na raznih področjih Južnega Vietnama. Včeraj je bil v letalskem oporišču Danang nov a'arm zaradi informacij, da se močno enote osvobodilne vojske znova pripravljajo za napad na to oporišče. Američani so izstrelili na slepo več topovskih strelov na področje dva tisoč metrov južno od letališča, toda patrulje, ki so zatem odšle na to področje, niso našle sledu o osvobodilni vojski. Sinoči so ameriška letala še dvakrat napadla letališče v Diem Bien Fu. davi pa so ameriška letala štirikrat napadla razne kraje v Severnem Vietnamu. Severnovietnamska vlada lavlja, da so včeraj med napadi na Diem Bien Fu sestrelili štiri ameriška letala, več drugih pa Je bilo poškodovanih. Kitajska agencija «Nova Kitajska« Je obtožila ZDA, da so začele "bio- loško vojno v Južnem Vietnamu. Agencija pravi, da je bilo nad 30.000 ljudi zastrupljenih, ko so ameriški letala od 7. do 20. junija metala kemijske strupene snovi na nekatere vasi v pokrajini Tra Vinh v Južnem Vietnamu. Ameriški črnski voditelj Martin Luther King je izjavil, da bi morale ZDA začeti pogajanja tudi z južnovietnamsko osvobodilno fronto. Pripomnil je, da ne more gledati na širjenje vojne, ne da bi kaj rekel. Poudaril je, da razmišlja o možnosti, da svoje gibanje za državljanske pravice raztegne tudi na področje zunanje politike. Klausove izjave o obisku v Parizu DUNAJ, 3. — Avstrijski kancler Klaus se je danes vrnil z letalom iz Pariza na Dunaj. Pred odhodom iz Pariza je izjavil: «Francija rajši o; tane v EFTA, če bi se to pokazalo za mogoče med pogajanji z evropsko gospodarsko skupnostjo. Toda v nasprotnem primeru bi morala avstrijska vlada upoštevati možnost ukrepov, ki bodo potrebni. Za sedaj ne morem reči, kakšni naj bi bili ti ukrepi. Glede odnosov med Avstrijo in Francijo je Klaus izjavil, da pretekla nasprotja pripadajo sedaj zgodovini, in je pripomnil, «Pred nami je prihodnost Evrope, ki jo bomo morali še premagati.« Ob povratku na Dunaj je Klaus izjavil, da je bil njegov obisk v Parizu uspešen in da je presegel pričakovanja. Dalje je dejal, da je ugotovil, da imajo v Franciji veliko razumevanje za Avstrijo in za njen posebni položaj ter za njene napore, da vzdržuje prijateljske od. noše z vsemi državami. Francija se strinja, da je neodvisnost Avstrije važen element evropskega ravnotežja. Dodal je, da se pogledi Avstrije in Francije glede evropskega sodelovanja ujemajo zlasti pri poudar- Izjave francoskega ministra o neuspehu pogajanj v Bruslju BONN, 3. — Zahodnonemški zunanji minister Schroeder je povabil danes na razgovor francoskega poslanika v Bonnu. Razgovor spada v okvir novih korakov, ki jih namerava bonska vlada storiti v prizadevanju, da bi premagali zastoj, ki je nastal v pogajanjih v Bruslju. Schroeder je s francoskim diplomatom govoril o izjavah francoskega ministra za informacije Peyre-fitta po zadnji seji francoske vlade, ko je dejal, da Francija ne misli sodelovati na sestankih evropske gospodarske skupnosti. Schroeder se Je skliceval na francosko-nemško prijateljsko pogodbo, ki določa posvetovanja o važnejših vprašanjih. Francoski minister za industrijo Mlchel Maurice-Bokanowski je danes izjavil, da nesporazum v Bruslju dokazuje, da po treh letih in pol poskusov, da bi zgradili kmetijsko Evropo, ostane to iluzija, ker zanima samo Francijo. «Spričo tega pomeni izvajanje rimske pogodbe po mojem mnenju sedaj samo nevšečnosti«. Bokanowskl Je izjavil, da za Francijo, ki Je prva kmetijska sila v Evropi, ima kmetijsko skupno tržišče pomen, samo če vključuje kmetijske pridelke. Zaradi tega Je Francija Januarja 1062 postavila kot nujen pogoj za prehdd v drugo fazo skupnega tržišča, da ostali člani sprejmejo finančne mehanizme, ki bi povečali dohodek kmetov in bi hkrati zagotovili finančno podporo za razpečavanje njihovih pridelkov na svetovnem trgu. Taki mehanizmi, Je dejal minister, so bili slovesno sprejeti in za začetek njihovega izvajanja Je bil določen 30. junij 1965. Bokanowski je dalje dejal, da ((Holandska zahteva, naj bi stras burška skupščina, ki je skupšči na brez mandata in brez pred stavništva, izvajala nadzorstva nad skupnimi skladi, ter odkloni tev Nemčije in Italije, da bi pri merno prispevali k finansiranju kmetijskega sklada, sta v sredo opolnoči povzročila konec velikega francoskega upanja. Minister je nato naštel številne koristi, ki jih je pet držav imelo iz delovanja evropske skupnosti, in je dodal: »Vsakikrat, ko se Francija trudi, da bi začeli res skupno politiko, se izvršilna oblast in nekateri naši partnerji trudijo, da zopet sprožijo vprašanje naddržavnosti. Ta koncepcija nasprotuje realni graditvi evropske enotnosti. Francosko gospodarstvo ne more prevzeti bremen, pri katerih nočejo naši družabniki sodelovati. - »Imamo bremena, ki Jih drugi nimajo: Francija bo morala še dalje oskrbovati «tretjl svet«, predvsem pa francosko govorečo Afriko. V zameno za to pomoč ne bo avtomatično imela koristi. Sredstva za ohranitev naše vojaške neodvisnosti nas silijo, da posvetimo velik del našega proračuna programu za atomsko vzdrževanje, medtem ko bodo naši družabniki računali na ZDA za obrambo, ki Je morda iluzorna.« janju posebne važnosti pri ohranitvi suverenosti evropskih držav. Zatem je Klaus izjavil, da Avstrija lahko -računa na francosko pomoč, kar se tiče njenega stališča glede sodelovanja s skupnim tržiščem. Pripomnil pa je, da je Francija pod velikim vtisom neuspeha pogajanj v Bruslju in da imajo v Franciji resne pridržke glede tega, da Avstrija še dalje ostane v EFTA po sklenitvi sporazuma z evropsko gospodarsko skupnostjo. Toda o tem bo morala še govoriti in odločati avstrijlka vlada, kakor se predlog za ustanovitev preiskovalne komisije na sektorju javne u-prave na podlagi izkušenj preiskovalne komisije za šolo. Predsednik skupine FSDI Ber tinelli pa je izjavil: »Načelniki skupin večine so ugotovili, da primer Trabucchija ni vprašanje večine in da torej štiri stranke niso dolžne sprejeti skupne odločitve. Proučili so možnost, da dose-ž.eip z zakonom imenovanje preiskovalne -komisije, sestavljene iz parlamentarcev in izvedencev, ki naj' obravnava vprašanje odgovornosti ministrov, ministrstev in vseh organov ‘javne uprave. V bistvu se bo predlog La Malfe o parlamentarni preiskavi zamenjal z novim predlogom, ki se je izoblikoval na današn.ipm sestanku. Na-lelno so se načelniki skupin strinjali, toda pridržali so si skupno odločitev no nosvetu s svoiimi skupinami, ali vs«i s parlamentarnimi vodstvi, faradi tega se bodo načelniki skupin večin« ponovno sestali v torek ztutrai. Vodstvo de-mekristjanske parlamentarne skupine bo imelo selo v ponedeljek, v torek pa bo plenarna seja parlamentarne sv”pine PSTUF. Poslanska zbornica le davi nada-lievala rsznravo O načrtu zakona o ustanovah za razvol. Navzoč ie bil minister za kmetijstvo in gozdove Ferrari Aggradi. Minister za turizem in predstave Corona ie v razgovoru s časnikarji izrekel upanje, da bo tudi senat odobril novi zakon o kinematografih še pred poletnimi počitnicami. Dodal je, da je na razpolago senatu vsako uro in vsak dan in je pripomnil, da so brez podlage argumenti, ki se postavljajo za morebitno podaljšanje starega zakona, kateremu on nasprotuie. Vodstvo združenja filmskih producentov je nocoj javilo, da je sklenilo razglasiti za četrtek, 8. julija stavko in protestirati zaradi položaja, ki je nastal v zvezi z zakonom o kinematografiji. V svojem sporočilu ugotavlja, da se z zavlačevanjem ustvarja zmeda v kinematografiji, ki je brez vsake o-brambe proti tuji invaziji. Zunanji minister Fanfani je sprejel danes somalskega zunaniega ministra, ki je potoval skozi Rim. Poleg tega je Fanfani sprejel alžirskega poslanika v Rimu. Danes so javili, da bo japonski zunanji minister med svolim prihodom v Evrono obiskal Italijo od 15. do 18. iulija. Razgovar.ial se ho z zunanjim ministrom Fanfani jem in z .drugimi član1, vlade. Iz Rima bo janonski minister odpotoval v Pariz. Glavni odbor FIOM-CGIL je razglasil za 13. Juiiia vsedržavno 24-<3r Stavko v*VS9fl" kovlhdVskih t.o- bo treba še pogajati tudi v Bruslju;-] varnah, kjer so nerešeni spori gle- iiniiiii»«nuiinniiiminnyiiimiimuiiiinmnnmtiiimii|^|«m^niHHmHUM»»imi» 1 • . • 1 • ■ Alzir bo jutri proslavil tretjo obletnico neodvisnosti Sindikati podpirajo svet revolucije - Burgibove izjave ALžIR, 3. — V ponedeljek. 5. julija bodo v Alžiriji proslavljali tretjo obletnico neodvisnosti. Letos ne bo običajnih sprevodov članov raznih organizacij. Zjutraj lx>do na pokopališču počastili spomin žrtev, ki so padle v borbi za neodvisnost, opoldne bodo Izstrelili 101 topovskih strel in zapiskale bodo sirene v pristanišču. Ves cestni promet se bo ustavil za pet minut. Popoldne in zvečer lx>do ljudske veselice, športne manifestacije in gledališke predstave. Od 20. do 22. ure bo Bumedien priredil v imenu sveta revolucije sprejem. Popoldanski dnevnik «Alger-o-Solr« piše danes o odnosih z ZAR ter skoraj v celoti objavlja včerajšnjo izjavo kairskega poslanika v Alžiru. Splošna zveza alžirskih delavcev (UGTA) je sinoči objavila Izjavo, potem ko je člane tajništva sprejel polkovnik Bumedien. Izjava poudarja odločenost delavcev, da izpolnjujejo alžirsko listino, ter poziva delavce, naj strnejo svoje vrste in branijo pridobitve socialistične revolucije. Zatem je v izjavi rečeno, da vodstvo UGTA ((odobrava analizo, ki Jo vsebuje razglas sveta revolucije od 12. Junija, in bo sodelovalo pri uresničenju naštetih obveznosti«. Polkovnik Bumedien Je poslal danes poslanico vsem državnim poglavarjem, ki so bili poslali svoje delegacije v Alžir za afriško-azijsko konferenco. Poslanico Je poslal tudi zunanji minister Buteflika svojim kolegom. Tunizijski predsednik Burgiba je v intervjuju z ameriškimi in turškimi časnikarji izjavil med drugim: »Mislim, da bo novi alžirski režim, ki ima trdno podlago, vzdržal. Uživa namreč naklonjenost večine alžirskega ljudstva. Seveda ni državni udar stvar, ki se lahko priporoča, toda lahko se razume v nekaterih okoliščinah. Bistveno je, da ne pride do zlorab.* Zatem je Burgiba dejal, da je obsodil ravnanje devetih afriških držav Commonwealtha, ki odklanjajo priznanje alžirskega režima, in je dodal: »Ta režim uživa naklonjenost večine alžirskega prebivalstva. Menim, da stališče devetih držav ni pozitivno.* Na vprašanje, kaj misli o posledicah izginotja Ben Bele s politične pozornice, je Burgiba odgovoril: »Vpliv Egipta bo naglo padel v Magrebu, ki sicer pripada arabskemu svetu, toda noče postati satelit.* Glede odložitve afriško-azijske konference je Burgiba izjavil, da je »avantura drugega Bandunga neuspeh kitajske diplomacije, ki je skušala doseči, da bi sc konferenca začela za vsako ceno*. V Parizu je general de Gaulle sprejel danes novega alžirskega poslanika, ki mu je izročil poverilnice. De Gaulle je zagotovil poslaniku, da se francoska politika do Alžirije ne bo menjala. BEOGRAD, 3. — Na železniški postaji v Mladenovcu pri Beogradu je sinoči ob 20.45 eksplodiral vagon, v katerem je bila manjša količina rudarskega eksploziva. Pri eksploziji je bilo ranjenih sedem oseb, mea njimi pet hudo. Prizadejana je tudi. precejšnja škoda. Vagon z eksplozivom je popolnoma uničen. Pr. leg tega so uničeni še tri vagoni, ki so bili v neposredni bližini. Sreča je bila, da ni eksplozija nastala ie malo prej ko je bil na postaji potniški vlak za Beograd, ker to bi verjetno povzročilo mnogo človeških žrtev. de celotnega izvajanja delovne pogodbe. Glavni odbor FIM-CISL pa je sporočil, da je sklenil začeti «sinaikalni pritisk tako v podjetjih kakor tudi z začetkom stavke v vseh podjetjih, ki niso izpolnila obveznosti. Tajništvo CGIL javlja v zvezi s prekinitvijo pogajanj za obnovitev delovne pogodbe nameščencev ENEL, da je poslalo podtajniku predsedstva vlade Salizzoniju pismo, s katerim ga opozarja na nastali položaj. V pismu opozarja mi. nistra, da prekinitev pogajanj lahko kmalu pripelje do obnovitve stavke. Danes se je začela stavka nameščencev v opernih gledališčih, ker niso bila rešena še številna vprašanja v zvezi z delovno pogodbo. Centralni komite in centralna nadzorstvena komisija KPI se bosta sestala 7., 8. in 9. julija in razpravljala o nasledmem: 1. Borba proti vladi levega centra in naloge za pobudo o enotnosti in dela v strankah. 2. Poslabšanje mednarod. nega položaja in borba komunistov za mir in svobodo narodov. 3. Sklicanje 11. kongresa KPI Združeni narodi na pragu treljega desetletja (Nadaljevanje s 1. strani) zadnjo generalno skupščino kot tudi samo organizacijo — prav tedaj, ko bi se le-ta morala izreči za številne predloge in pobude ženevske in kairske konference, katerih namen je bil nospešiti proces demokratizacije prav Združenih narodov in spodbuditi svet in organizacijo za reševanje spornih svetovnih vprašanj, predvsem v zvezi z razorožitvijo in odpravo vojnih groženj. V toj zvezi so postale aktivnejše tendence za uničenje organizacije, okrepile so se tendence demagogije in avanturizma z drugih strani. Kriza druge ban-dunške konference kot neposredna posledica krize v državi — gostiteljici, odvzema svetu veliko mednarodno akcijo v hipu, ko .je bila ta najpotrebnejša in — po svoje — prispeva k povečanju že tako in tako mučnih negotovosti. Trenutno ni nobena stvar nujnejša od vsestranskih naporov za takojšnjo normalizacijo razmer v Združenih narodih in aktiviranje organizacije, da bi bila ta sposobna začeti in dokončati delo za demokratizacijo in univerzalnost, to na ii bo omogočilo, da bo uspešneje kot do zdaj izpolnjevala svoje veliko poslanstvo. ii ii iiiii iiiiiiivii mi i im iiiiiiiiiiu mili h minil m mi timu m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiituaiia mm ■iiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiaaii Slovesen začetek kongresa Pen klubov Po pozdravnih govorih je podal uvodni referat Josip Vidmar (Od našega dopisnika) | BLED, 3. — Tudi drugega dne kongresnih dni so se zbrale delegacije iz raznih držav In delov sveta. Toda Bled je dobil ze povsem kongresno lice. Zbrale so se delegacije iz 58 držav sveta. Na tiskov-, ni konferenci, ki Jo Je imel 2. junija popoldne generalni tajnik Pen klubov David Carver, je izjavil, da je blejski kongres doslej največji in najbolj reprezentativni kongres, kar jih je bilo. 2. Julija dopoldne se je začelo zasedanje izvršnega odbora mednarodnega Pen kluba, ki Je s presledkom za kosilo trajalo čez 6. uro zvečer. Kljub temu odbor ni izčrpal dnevnega reda m je nadaljeval sejo danes, 3. julija popoldne. Po komemoraciji nekaterih umrlih članov je začel splošni svet obravnavati posamezne točka programa. Med njimi naj omenimo sanjo nekatere: predstavnik pisateljev je izrazil obžalovanje zaradi načina, kako zavezniški urad vJBerlinu Izdaja vizume državljanom Demokratične republike Nemčije, ki potujejo v dežele članic NATO. i ' Gotovo Je bila najvažnejša točka prvega dne zasedanja izvršnega odbora volitev novega predsednika Pen, namesto dosedanjega predsednika Holandca Van Vrieslanda. Francoski center je prvotno predlagal znanega gvatemalskega književnika Miguela Asturlasa, a je pozneje umaknil njegovo kandidaturo, tako da je bil za bodočega predsednika soglasno izvoljen ameriški književnik in dramatik Arthur Miller. Za generalnega tajnika je bil ponovno izvoljen Anglež David Carver. Nadalje je bil sprejet predlog britanske delegacije z dopolnilom Avstralcev, da bo odslej predsednik mednarodnega Pen kluba izvoljen za dve leti in ne več za eno, kot je bil doslej. Zavrnjena je bila tudi deklaracija obeh Južnoafriških centrov, ki sta se pritožila zoper bojkot južnoafriških letališč zaradi apartheida. Danes, 3. julija, nekaj po 10. uri je bila slavnostna otvoritev kongresa s Korinovo simfonijo «Bela krajina« v odločilni izvedbi simlo ničnega orkestra Slovenske filhar monije pod vodstvom Sama Hu bada. Kongres je nato odprl s slav nostnim nagovorom predsednik slovenskega centra Pen kluba pesnik Matej Bor, ki se ni omejil samo na pozdravne besede, ampak je v nekaj točkah še anticipiral poznej še predavanje predsednika Sloven ske akademije znanosti in umetno sti Josipa Vidmarja. Njemu so sle dili častni gostje, najprej podpred sednik vlade Rodoljub Colarič, ki je v imenu predsednika Tita, ki je kongresov pokrovitelj, pozdravil zbrane delegate in goste. Za njim je v lepem in izvirnem nagovoru pozdravil kongres podpredsednik izvršnega sveta SFR Slovenije Beno Župančič. Sledili so še drugi častni gostje, nakar je po krajšem odmoru im.’ uvodni referat Josip Vidmar. O tem referatu in popoldanski diskusiji bomo še poročali. VL. BARTOL Sporazum o lastnini v Istri in Primorski RIM, 3. — V Rimu so se danes končali jugoslovansko - italijanski razgovori o ureditvi nekaterih nerešenih vprašanj finančno - lastninskega značaja. S podpisanim sporazumom so rešena vprašanja, ki sc nanašajo na lastnino oseb s področja Istre in Primorske, ki so po vojni optirali za Italijo. Po tem sporazumu bo jugoslovanska vlada izplačala italijanski vladi za last nino teh oseb, ki je ostala v Jugo slpviji, 2,6 milijonov dolarjev. Re šitev tega vprašanja, kot se poudar ja v sporočilu, bo prispevala k na daimji utrditvi odnosov prijatelj stvu in razumevanja med Jugosla vijo in Italijo. DANES OB 16M5 V SEČOVLJAH Z atraktivnimi skoki začetek tekmovanja padalcev za Jadranski pokal V Portorožu so se danes pojavili po cestah postavni fantje ih vitka dekleta v raznobarvnih trenerkah. Znak, da je mednarodno tekmovanje padalcev za IV. jadranski pokal pred durmi. Vse je pri- pravljeno na letališču v Sečovljah bomo danes popoldne lahko prisostvovali «največji prireditvi na svetu«. Tega nismo napisali v trenutku navdušenja, temveč ker Je to dejstvo. Za pokal Jadrana se bo potegovalo nad 100 padalcev in padalk iz vseh delov sveta. Poleg Jugoslovanov se bodo iz letal spuščali proti cilju na zemlji in morju predstavniki Avstralije, Belgije, Bolgarije, CSSR, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Francije, Kanade, Madžarske, Norveške, Poljske, Švice, Velike Britanije, Sovjetske zveze, ZDA in Južne Afrike. Samo Avstrijci so odpovedali udeležbo, a z druge strani je možno, da se bo med tednom pojavil na start tudi kak italijanski padalec. Ne bomo že vnaprej ((odkrivali kart«, ker je najbolje, da se vsak na svoje oči prepriča kaj pomeni to tekmovanje v Portorožu. Po številu udeležencev je ta padalska prireditev (z izjemo lanskega svetovnega prvenstva) naj več ja na svetu. Tudi v taborih tekmovalcev prevladuje mrzlica. To posebno za današnjo otvoritveno točko sporeda, ko se bodo tekmovalci in tekmovalke pomerile v atraktivnih skokih za turistično nagrado Portorož. Da spadajo skoki med najbolj drzne panoge ni treba posebej poudariti in prav zaradi tega tudi naj- in če bo tudi vreme naklonjeno, bolj navdušujejo, ker so sad ne samo drznosti, temveč tudi domiš-lije in hladnokrvnosti tekmovalca. In prav ti bodo danes na sporedu takoj po otvoritvi padalskega tekmovanja, ki se bo začelo na letališču v Sečovljah nedaleč od Portoroža točno ob 16.05. KOLESARSTVO BARCELONA, 3. — Spanec Ma-rlano Diaz Je osvojil končno zmago v petem Touru de 1’avenir za amaterske kolesarje. V zadnji etapi na kronometer Je zmagal Francoz Bernard Guyot. Jugoslovan Cubrlč se je uvrstil na 11. mesto, prvi Italijan Dalla Bona pa na 26. V končni ekipni lestvici je prva Španija pred Italijo, Jugoslavija pa je 12 TENIS LONDON, 3. — Avstralka Margaret Smith je osvojila wimble-donski naslov s tem, da je porazila s 6:4 7:5 lanskoletno zmagovalko Brazilko Mario Bueno. V moškem doublu sta zmagala Avstralca Ro-che in Newcombe, ki sta v finalu odpravila rojaka Flechterja in He-witta 7:5, 6:3, 6:4. V ženski igri parov pa sta naslov osvojili Maria Bueno (Brazilija) in Billie Jean Mofflt (ZDA), ki sta v finalu premagali 6:2, 7:5 francosko dvojico Francoise Durr in Janine Lieffrig Tudi finale mešanih parov, s katerim se je zaključil 79. wImbledon-ski turnir, se je končal z zmago avstralskega para K. Fiechter — M. Smith, ki je odpravil rojaka Roche — Tegart 12:10, 6:3. ATLETIKA BERN, 3. — Po prvem dnevu atletskega šestoroboja vodi Nemčija z 68. točkami. Sledijo Francija 57, Italija 52, Švica 38, Belgija 37 in Holandska 26. * * • LONDON, 3. — Poljakinja Ireba Kirszenstein je osvojila naslov britanske prvakinje v teku na 100 jardov in je s časom 10”6 izenačila evropski rekord. • • • LONDON, 3. — Olimpijski prvak Novozelandec Peter Sneli je danes okusil svoj peti poraz. V teku na 1 miljo, ki se je zaključila z zmago Ceha Odložila, se je moral Sneli zadovoljiti s šestim mestom. * * * MOSKVA, 3. — Na tekmovanju za ((Memorial Znamesky», na katerem nastopa nad 500 tekmovalk in tekmovalcev, je Tamara Press dosegla z metom krogle 18,12 m najboljšo sezonsko znamko na svetu. Isto Je s 57,32 m dosegla tudi Madžarka Marta Rudasme v metu kopja. NEDELJA, 4. JULIJA Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.30 Poslušali boste...; 11.00 Karakteristični ansambli; 11.15 Oddaja za najmlajše: ((Janezek in njegova konjiča«; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Avtoradio, pisani glasbeni spored; 15.30 «Rdeči naslanjač«, igra v treh dejanjih; 17.30 Popoldanski ples; 18.30 Modem Jazz Quartet; 19.00 Slovenski oktet; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Z glasbo po Italiji; 20.00 Šport; 20.30 L. Rehar: «Tabuot, ku s’n biu mlčk’n 1’ntič«; 21.00 Iz oper skladateljev naše dežele; 21.35 Orkester Ray Martin; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Plešite z nami; 23.00 Vokalni nokturno. 9.30 Kmetijska oddaja; 11.25 Tržaški ljudski motivi; 12.05 Plošče. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Ob srečanju preko-morcev; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 11.00 Reportaža o prekomorskih brigadah; 11.15 Ansambel Borghesi; 11.30 Lepe melodije; 11.55 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.40 Slovenski oktet; 14.00 in 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače nesmi in melodije; 16.00 Prenos RL: 19.00 Ritmi z «Baja Marimha Band«; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba »a vsakogar; 22.35 Športna nedelja. Nacionalni program 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Nabožna glasba: 11.10 Snrehod skozi čas: 11.75 Roditeljski krožek: 14.25 Pisana lahka glasba; 14.00 Operne skladbe: Bellini in Puccini; 14.30 Kvartet Cefra: 15.15 Zbori z vsega sveta: 15,45 Spoznavajmo mu-zeie; 16.00 Poletni karnet; 16.45 Koncert na trgu: 17.10 Ob 40-let-nici G. Prassattiia; 17.25 Toscaninija umetnost; 19.15 Snortna nedelia: rezultati, kronike in komentarji; 21.05 Espnsito in nte-rov orkester; 21.20 Pianist Joerg Demus; 22 20 Plesna glasba. II. program 7.45 Jutranja glasba: 8.40 Roditeljski krožek; 9 00 Oddaja za ženske. 935 in 10.35 Oddajali smo; 10.25 Uspeli motivi: 11.35 Nastopalo pevci; 12.10 Plošče tedna; 13.25 Radijska oddaja za ljudi na počitnicah: 14.00 Domače pesmi; 14.30 Nedeljski orkestri: 15.45 Tour de France; 15.45 Oddaja za avtomobiliste: 17.00 Glasba in šport; 18.35 Cantagiro; 18.50 Vaši izbranci: 19.50 Tour de France; 20.00 Roistvo lika — Gianni Schic-ehi; 21.00 Športna nedelja: odmevi in komentarji; 21.40 Glasba za lahko noč. III. program 16.30 Nr spored« SiJštattivičeve skladbe; 17.15 Alfiertjev ((Agamemnon«; 19.00 Petrasšijeve skladbe; 19.15 Pregled španske kulture; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Pfitznerjev Kon-eer za violončelo in orkester; 21.20 Berlioz: ((Faustovo prekletstvo«. Slovenija 7.15 Stoji tam v gori partizan...; 8.05 Mladinska igra: Vasla Ocvirk: Tovarišica Bernarda; 8.48 Skladbe za mladino; 9.05 Prenos s proslave prekomorskih brigad; 10.20 Gobec: Njegovo ime je legenda; 10.55 Lahka glasba; 11.00 Turistični napotki; 12.05 Naši poslušalci čestitalo; 13.30 Delež Jugoslavije; 14.00 Z glasba po Jugoslaviji za dan borca; 15.05 Vedri zvoki; 15.30 Humoreska tega tedna: Iz partizanskega humorja; 15.50 Valčki; 16.00 Nedeljsko športno popoldne; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Mojstrske partiture — P. I. Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu op. 64; 21.00 Športna poročila; 21.10 Melodije raznih narodov — Jugoslavija; 22.10 Melodije za lahko noč; 23.05 Plesna glasba. Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddata; 11.45 Nabožna oddaja; 15.00 Mednarodno lahkoatletsko srečanje v Bernu; 18.00 Spored za najmlajše; 18.50 Slikanice; 19.05 ((Resnično prijateljstvo«; 19.55 Športne vesti in kronike političnih strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 Poletne igre Rimi-ni-Viareggio; 22.15 Zadnji sultan Visoke Volte; 22.30 Športna nedelja in dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Italijani v Švici — reportaža; 22.15 «Milva klub«. PONEDELJEK, 5. JULIJA Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Iz slovenske folklore; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeni kontrasti; 17.00 Tipični furlanski ansambel; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Stamitz: Kvartet za orkester, Cannabich: Pastoralna simfonija; 18.50 Sopranistka Ilea-na Bratuž-Kacjan; 19.50 G. Co-melli: ((Muzeji in galerije«; 19.30 Sodobni motivi; 20.00 Šport; 20.35 Zvoki uglašeni na temo; 21.00 Bu-soni: «Doktor Faust«, opera; v odmoru: Opera, avtor in njegova doba. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester p.v. G. Safreda; 13.45 Tržaški skladatelj G. Viozzi; 14.15 Jazz; 14.35 Muzeji in umetnostne galerije. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pesem sledi pesmi; 8.30 Mladinski zbor «Bodra Smjana«; 9.00 Pod senčnikom; 9.45 Pisana glasba; glasba; 10.00 Operni dueti; 10.45 Lepe melodije; 11.00 Glasbene novosti; 11.30 Prijetna glasba; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Dalmatinske popevke; 15.15 Ansambli v ritmu; 15.45 Iz našega športnega življenja; 15.50 Orkester Love; 16.00 Vabilo v Opero; 16.30 Športni ponedeljek; 16.40 Dva ansambla; 17.00 Prisluhnimo jim; 17.40 Pihalna godba LM; 18.00 Prenos RL; 19.00 Ritmi z juga; 19.30 Prenos RL; 22.25 Ansambel Shaw; 22.40 Glasba za lahko noč. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Brit-tenove skladbe; 9.45 Pesmi; 10.05 Operna antologija; 10.30 Za šolarje na počitnicah; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Beethovnove skladbe; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na morjih; 15.30 Plošče; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Spored z onstran oceana; 17.55 Zdravnikovo mnenje; 18.05 Pisan spored; 19.15 Glasbeno potovanje; 21.15 Operna glasba s sodelovanjem sopranistke S. Padoan in tenorista E Con-sume; 22.15 Ansambel C. Di Ce-glie; 22.30 Knjižne novosti. II. program 8.00 Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Plošče; 12.00 Novi glasovi; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Cantagiro; 15.15 Izbrane plošče; 15.35 Ritmi; 15.45 Tour de France; 16.00 Rapsodija; 16.38 Vesele harmonike; 16 50 Koncert operne glasbe; 17.35 Enciklopedija; 17.45 W. W. Collins: «La pietra della Luna«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci: 19.50 Tour de France; 21.00 Veliki orkestri; 21.40 A-meriške popevke; 22.15 Pianistka Ocra Mii.sumeci, III. program 18.30 Ital slovstvo; 18.45 Fresco-baldileve skladbe; 19.00 Dantejeve proslave; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Schubertove skladbe; 21 20 Na sporedu Hols in Turina; 21.50 Evropa med dvema vojnamn; 22.25 Schocnbergova simfonija št. 2: 22.45 Enodejanka P. Salinasa: «11 sosia« Slovenija 7.15 Lahka in operetna glasba; 8.05 Ansambel B. Kovačiča in trio L. Slaka; 8.30 Majhni ansambli; 9.00 Za mlade radovedneže; 9.15 Pesmi; 9.30 Blaž Arnič; ((Divja jaga«; 10.15 Mezzosopranistka B Zec in tenorist J. Lipušček; 10.35 B. Brecht: Ranjeni Sokrates — I.; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Slavni kitaristi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slov. narodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 S poti po Španiji,..; 15.20 Zabavni inter-mezzo; 15.30 Komorni zbor RTV Zagreb; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert opernih melodij; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 ((Signali«; 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Haendel: Belsazar — oratorij; 22.10 Popevke se vrstijo; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Melodije za lahko noč. Ital. televizija 18.00 Spored za najmlajše; 19.55 Športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 Mednarodni koncert lahke glasbe v Benetkah; 221)5 TV zgodba: ((Ponudba za zakon«; 22.30 Narodno zborovsko petje; 23.00 Zadnje vesti. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Film: ((Zločin brez greha«; 22.50 Knjižne novosti. SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 4. VII. DO 10. Vil. NEDELJA, 4. Julija 9.05 Kljukčeva domača naloga — lutkovna oddaja; 9.30 Kmetijska oddaja; 10.15 Vizitka Borisa Franka in njegovih Kranjcev; 10.50 Na črko, na črko — ponovitev; 18.50 Partizanski miting — člani Mladinskega gledališča; 20.00 Dnevnik; 20.45 Deset na enega — dokumentarni film; 21.05 Mladost mojega mesta; 22.15 Proslava prekomorskih brigad; 22.40 Dr. Kil-dare — lilm; 23.30 Srečanje izseljencev; 23.40 Jadranski padalski pokal — tekmovanje v Portorožu; 23.50 Poročila. PONEDELJEK, 5. julija 18.40 Poročila; 18.45 Filmi za otroke; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.45 Svet na zaslonu — zanimivosti; 20.00 Dnevnik; 20.30 Moments musicaux — TV koncert; 20.40 R. Rolland: Volkovi — TV drama; 21.40 Obzornik; 21.55 Jadranski padalski pokal — tekmovanja v Portorožu; 22.05 Jugoslovanski jazz festival na Bledu; TOREK, 6. julija NI SPOREDA. SREDA, 7. julija 18.40 Poročila; 18.45 Potujte z nama — oddaja za otroke; 19.15 Glasba na vodi; 19.45 Cikcak; 90.00 Dnevnik; 20.30 7. julij 1041 — I* portaža; 20.45 37 stop. C v senci; 21.45 Obzornik; 22.00 Bratje Marks — komični film. ČETRTEK, 8. julija 18.40 Poročila; 18.45 Dokumentarni film o Sisku; 19.05 Zanimivosti po svetu; 19.15 Glasbene marginalije; 19.45 TV pošta; 20.00 Dnevnik; 20.30 Ansambel električnih kitar ((Brezimni«; 20.40 Studio 13 — mozaik iz družbenega in kulturnega življenja; 21.40 Kongres Pen kluba na Bledu; 22.10 Obzornik. PETEK. 9. julija 18.40 Poročila; 18.40 Malo za vsakogar, nekaj za vse; 19.00 Britanska enciklopedija; 19.15 Vigred približa se — glasba; 19.45 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.30 Retrospektiva slovenskega filma; Peščeni grad; 22.30 Obzornik; 22.45 Francoski kulturni film. SOBOTA, 10. julija 16.00 Atletski troboj Hrvatska-Slovenija - Srbija; 18.30 Poročila; 18.45 Zgode in nezgode: Primož Petelin, pretkan ko ubedin; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 S kamero po svetu; 21.00 Fiuggi; Turneja pesmi — zaključek turneje najbolj znanih italijanskih pevcev popevk; 22.45 Obzornik; 23.00 Zgodbe za vaa — film. ELLER Y QUINN: Mastni dolarji :::::::::: Ko so stopili v hišo, so iskali nekaj drugega. Toda v eni izmed sob z vhodom iz , hodnika so našli na podu mrtvega človeka, nad katerim se je sklanjala lepa plavolaska. V roki je čvrsto držala revolver. Narednik Walley ji je previdno odvzel orožje. «V1 ste...» «Gospa Graham,« je odgovorila mlada žena. «June Graham.« Carl Brock je 24 ur pred tem čital časopis. Ležal je na nepo-stlani postelji, ko je zazvonilo pri vhodu. «Glej! Glej! Gospod Finger,« je rekel Brock, ko je odprl vrata. Sam Finger, hišni lastnik, je molče vstopil. Njegov molk ni pomenil nič dobrega. «Zakaj prihajate?« je vprašal Brock, ko ga je spremljal v sobo. »Zaradi stanarine.« ((Poslušajte, Brock. Vi ste brez dovoljenja dali v najem tri od vaših petih sob. To je kršitev najinega dogovora.« Pričel je naštevati, kot bi čital iz knjige: «Prvo, Anna Wodesky z dvema majhnima otrokoma. Zvečer dela kot čistilka v neki ustanovi. Potem neki siromak brez posla, ki se imenuje Smith, in še zakonski par Graham. Te osebe niso podpisale nobene pogodbe z menoj, vi pa prejemate od njih 25 dolarjev tedensko za sobo, kar znaša mesečno 300 dolarjev. Meni po omejitvah stanarin plačujete le 85 dolarjev za vseh pet sob.« «Zakaj toliko besed med pametnimi možmi?« je rekel Brock nestrpno. ((Povejte, koliko zahtevate?« ((Polovico,« je tiho rekel Finger. Brock je s krepkim zamahom odrinil stol. Ker je bil stol njegov, Finger ni niti trenil z očmi. Čakal je. «V zadnjem času nisem imel sreče na dirkah,« je godrnjal Brock. ((Potrebujem nekaj časa, da zberem denar.« ((Pohitite z zbiranjem,« je rekel na kljuki, osme ure Finger in držal roko «Dajem vam rok do jutri zvečer.« Brock je brcnil stol, stopil v predsobo in na široko odprl vrata v sobo gospe Wodesky. «AIi ne znate potrkati?« je vprašala žena mrko. «Kaj želite?« ((Stanarino.« «Znano vam je, da sem bila bolna. Plačala vam bom prihodnjo nedeljo.« Godrnjaje se je vrnil v svojo sobo. Niti ni dobro zaprl vrat za seboj, ko so se znova odprla. V st bo je planil Hank Graham, bivši oficir. «Kaj zahtevate, človek?« je vprašal Brock in se umaknil za neki naslanjač. «Svoj denar. In nikar se ne pretvarjajte, kot da ne bi vedeli, kje jo Pri priči mi vrnite tri tisoč dolarjev, ki ste jih vzeli iz moje sobe!« ((Pomirite se, zaboga,« je mrmral Brock. »Pravite, da ste imeli tri tisoč dolarjev?« ((Prihranek. Dobil sem jih, ko sem bil demobiliziran. Nihče ni vedel zanj. Tudi moja žena ne. Nameraval sem kupiti hišico v Jerseyu in presenetiti June. Denar je izginil in vi edini imate ključ od naše sobe.« Graham je grozeče stcpil proti naslanjaču: ((Vrnite mi ga, ničvrednež, sicer vas ubijem.« ((Nikoli nisem slišal za ta denar,« je rekel Brock in se umikal. »Mislim pa, da vem, kdo ga je vzel. Ce mi pustite nekaj časa, sem prepričan, da ga najdem.« Hank Graham ga je prebodel z očmi. «Cakal bom do jutri zvečer,« je zapretil. Brock je počakal, da se je bivši oficir vrnil v svojo sobo, nato se je počasi odpravil na hodnik in potrkal na zadnja vrata. «Smith, cdprite!« je rekel. «Jaz sem — Brock.« V ključavnici je zaškrtal «Kaj hočete?« je vprašal. ključ. C vh teti Is! Ves pretekli teden sem bil zelo slabe volje. Morda zaradi vročine, ki je naenkrat pritisnila, morda pa tudi iz drugih razlogov, ki jih tu ne kače naštevati, ker zadevajo mene samega in so že samo zaradi tega nezanimivi. Uo, bil sem pač slabe volje in obhajale so me najbolj črne misli. Spomnil sem se na vojno, na letošnjo prijavo Vanom, na vse slabe knjige, ki sem jih prebral v zadnjih desetih , letih, na deževne jesenske popoldneve in končno tudi na razgovor, ki sem ga pred kakim dobrim mesecem imel z nadarjenim književnikom. Sedela sva pri kavi in načela vprašanje sodobne estetike. Književnik je trdil, da se svet prav tako v estetskem kot v duhovnem m fizičnem pogledu ne spreminja in da so zato grško-rtmske estetske vrednote še danes polno veljavne. Ni v moji naravi, da bi ugovarjal nadarjenim ljudem, zlasti še, če so književniki, ki jih visoko cenim in spoštujem, saj se. v njih uteleša vera vase, ki je v sodobnem svetu, polnem dvomov in negotovosti, tako redka čednost. Vendar sem si upal odgovoriti, da se ne morem strinjati z njim. Res je. sicer, da se človek ne more spremeniti, ker ni — vsaj za sedaj — logično pričakovati, da mu bo v bližnji prihodnosti zrasla še ena roka ali kaj podobnega. Res je tudi, da so njegove duhovne potrebe v bistvu vedno enake. Ni pa res, da ima estetika kaj opraviti s številom človekovih rok ali s' splošnim prizadevanjem Po udobnosti in duhovni lenobi. Du bi tega nikoli ne rekel! Skočil je name kot razjarjen lev in nii takoj zamašil usta z vehementnostjo svojega prepričanja m s prepričevalnostjo svoje vehementnosti. Obmolknil sem, dobro zavedajoč se svoje skromne neukosti in odšel, ne da bi do dna izpil skodelico kave, kar se mi zelo redkokdaj pripeti. Med črnimi mislimi, ki so mj pretekli teden rojile po glavi, se je vato pojavila tudi ta in začel sem se ukvarjati z njo v blaženem miru svoje delovne sobice. Prišel sem do nekega zanimivega zaključka, o katerem bom morda vsaj tukaj lahko spregovoril. Se vedno moram trditi, da estetika nima kaj opraviti s človekovo fizično zunanjostjo in s splošnim prizadevanjem Po udobnosti in duhovni lenobi, dasi je brez dvoma duhovna zadeva. Estetski čut je v bistvu okus, ki ga določata po eni strani civilizacijska izkušenost, po drugi pa kulturna zrelost. Grško-rimska estetika je temeljila na veri v načrtnost narave. češ da je narava najpopolnejša stvanteljica in da je zato vse, kar ustvari, že Po definiciji lepo, ker dela po nekem imanentnem zgledu absolutne lepote. Po domače povedano, je stari Grk ob cvetoči vrtnici vzkliknil: «Joj, kako lepa vrtnica! Glej, kako popolne liste ima! Vsak je točno na svojem mestu in rasle po večnih pravilih, ki jih samo narava pozna. Ko bi jo človek mogel točno posnemati, bi bil največji umetnik na svetu.« Tako so ob cvetoči vrtnici govorili tudi naši dedje in celo naši starši. Danes je drugače Danes se človek, čeprav še medlo, zaveda relativnosti vseli naravnih zakonov in ob cvetoči vrtnici govori no tdkole: «Kdo ve, kakšna si bila pred milijoni kakšna boš leta 6001965. Zdaj si vrtnica, preteklosti prav gotovo nisi bila pravila, ki spremi- pribl iž-let in to je res, toda v daljni preteKtosu prav gotovo nisi ona vrtnica, ker nisi imela sedanjih značilnosti. Kaj si bila tedaj, žalostna rastlina? In kaj boš čez šest milijonov lit? Boš še rastlina ali že žival?« Tako govori sodobni človek. Njegova estetika ne priznava več nobenega vnaprej, določenega in večnega temveč samo tragično in vendar stvarno in jasno zmedo, izhaja iz spoznanja, da smo trenuten nič v njajočem se niču našega ničastega sveta. Zato se ne more navduševati ne za popolnost narave ne za popolnost svojega saj dobro ve, da popolnosti ni, ker je enostavno ne biti. Sodobni človek se je končno naučil skromnosti. \z nebes na zemljo in joče za izgubljenim rajem.. se je končno m tega rojstva je v resnici ponosen. so me obhajale pretekli teden, so bile res črne. žalostno kot pogreb grško-rimske estetike? mlajši sin dat, kako duha, more Padel je Toda rodil Misli, ki Kaj more biti namreč bolj Potolažil sem se nekoliko šele včeraj, ko me je povlekel za rokav in rekel: «Očka, pridi p ogle-lepo Packo sem narisal!« NAIVNEŽ »Grahamovih tri tisoč dolarjev.« «Kaj!?» Brock ga je zgrabil za vrat in pričel stiskati. «Bedni lopov,« je piskal. ((Mislil si, da te ne bom ujel. Smith!... Pravo ime si si izmislil. Od prvega trenutka vem, da si ti Katsy Johnson, vlomilec, ki ga na vseh koncih išče policija.« Johnson je pokazal z roko na svoje grlo in Brock je nekoliko popustil. ((Predlagam vam kupčijo,« je rekel Johnson in težko dihal. ((Razdeliva si plen...« «Naj bo. Prepričal bom oficirja, naj vzame tisoč dolarjev, tebi petsto... meni ostanek... Kje so dolarji?« Johnson je potegnil iz žepa tobačnico in vzel iz nje cigareto s filtrom. Raztrgal je cigaretni pa-pih. Med tobakom in filtrom je bila cevka zelenkastega papirja. Razvil jo je in pokazali so se trije bankovci po tisoč dolarjev, na katerih je bilo opaziti mastne madeže. Tudi cigareta je bila mastna. «Kaj za vraga, pa kadite? Strojno olje?« je vprašal Brock in vtaknil bankovce v žep. »Dajte mi moj delež,« se je pro-tivil Johnson. Brock ga je grobo zavrnil: «Dal ti jih bom, ko se sporazumem z Grahamom. Morda ne bo pristal na kupčijo.« «Prav, prav,« je godrnjal Johnson. «Toda ne poskušajte me izigrati, kajti...« Brock je odšel iz sobe in se porogljivo smehljal. To se je dogajalo v torek. V sredo okrog pol devete ure je narednik • Walley z inšpektorjem Quinnom in njegovim sinom Ellerji em stopil v hišo, da bi poiskal Katsyja Johnsona. Vendar niso našli samo njega, ampak tudi truplo Charlyja Brocka. Brocka je nekdo ubil iz neposredne bližine z revolverjem kalibra 45. Ubijalec je uporabil blazino, da je zadušil strel. Cez nekaj minut so zvedeli vse o Brockovih ilegalnih najemnikih in vse, kar se je dogajalo prejšnji večer. Najprej o Brockovi grožnji Anni Wodesky, češ da jo bo vrgel na cesto. Takpj potem jim je Hank Graham povedal e kraji treh tisoč dolarjev. Katsy Johnson, ki so ga presenetili v njegovi,sobi, je prestrašen, da bi ga ne obdolžili uboja, takoj priznal krajo Grahamovega denarja in povedal, kaj sta se dogovorila z Brockom. Vse so pojasnili razen nečesa: kdo je bil Charlyja Brocka v njegovi spalnici med 5. uro in 8.30 zvečer? Nekdo je očitno lagal. Takoj nato so poslali po hišnega lastnika Sammyja Fingerja. Ta je jecljaje priznal, da je bil zvečer pri Brocku nekaj minut pred osmo. Trmasto pa je ponavljal, da ga je zapustil živega. Hank Graham je izjavil, da je vstopil v Brockovo sobo takoj, ko je Finger odšel, in da se je z Brockom pogovarjal kakih pet minut. Ko sta se razšla, pa je bil Brock še živ. Katsy Johnson Je izjavil, da v sredo zvečer ni videl Brocka. Takšna je bila tudi izjava Anne Wo-desky. Sum je padel torej le na plavolasko, ki so jo našli z revolverjem v roki poleg še toplega trupla. «Zakaj ste ubili tega človeka?« je vprašal inšpektor Quinn. »Nisem ga ubila,« je rekla June Graham, ne da bi dvignila pogled. »Vstopila sem, da bi se pogovarjala z njim, pa sem ga našla mrtvega.« «In zakaj ste vzeli revolver?« «Ne vem... to... to sem napravila, ne da bi kaj mislila.« «Jaz vem,« se je vmešal Ellery. ((Pobrali ste ga zato, ker ste ga prepoznali.« «Nisem.» «Bolje bi bilo, da najdete mojih tri tisoč dolarjev, kot da mučite mojo ženo,« je jezno rekel Hank Graham. «Smo jih že našli,« je odgovoril inšpektor Quinn. «Tu v sobi. V Brockovem čevlju. Toda nikar ne menjajmo snovi pogovora, Graham. Vaša žena je prepoznala revolver.« «Ni res,« je rekla June obupano. ((Danes sem ga videla prvič.« «Dobra obramba,« je pripomnil Ellery, «vendar ne zadošča. To je revolver vašega moža, kaliber 45. Ko ste ga opazili -poleg Brocko- * v (Nadaljevanje na 7. strani) CELJSKI STARI GRAD BO ZAŽIVEL LASTNO ZGODOVINO Gledališče v Celju ■ iiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiHttiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiitiTiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiin ZALOŽNIŠKO DEJANJE, KI ZASLUŽI POHVALO Lirika - Epika - Dramatika Mladi avtorji - Helga Glušič, Matjaž Kmecl, Sasa Skaza, Frane Zadravec - so napisali knjigo razprav, ki je vredna pozornosti vseh, ki se zanimajo za literaturo V odlični opremi, kakršne je deležna le malokatera izbrana knjiga, je pri Pomurski založbi v Murski Soboti ižšla knjiga s preprostim naslovom: LIRIKA -EPIKA - DRAMATIKA. Čeprav gre morda za delo, ki ni toliko namenjeno širšemu krogu bralcev temveč bolj izbranim bralcem, proučevalcem domače književnosti, študentom, profesorjem in posebnim ljubiteljem slovenske literature, je vendar pomen te knjige velik. Prvič zato, ker tako stopa v javnost s knjigo svojih del mlada generacija slovenskih slavistov, ki se bodisi v revijah, časopisih in tudi na univerzi vedno močneje uveljavlja s svojimi kritičnimi šttudijami, kritikami in poročili. To so Helga Glušič, Matjaž Kmecl, Saša Skaza in Franc Zadravec, ki si bodo s to knjigo prav gotovo še utrdili sloves. Drugi pomen knjige pa je prav gotovo že v njeni sami izdaji. Pred vojno podobne literature skorajda nismo imeli. Po osvoboditvi pa smo vendar le začeli dobivati tudi knjige esejev in postopoma tudi izdaje kritik naših priznanih kritikov, 'čeprav sicer predvsem starejše generacije. Taka knjiga, kot je izšla sedaj, ki prinaša literar-no-zgodovinske študije in teoretične razprave o vrednotenju literarnih umetnin, pa je pri nas nekaj novega. Zato gre avtorjem, predvsem pa založbi za izdajo resnično priznanje. Kot izvemo iz predgovora, so Za Tupelče na Krasu je slikar dr. Robert Hlavatv pripravil tako razglednico. Ali ne bi bilo mogoče kaj podobnega tudi za druge kraje? •■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiKiiiiiiiuiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiMiiiiiMiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiMiinniiiiiiiuiiiiiiiiiimimiiiiiii Vohunski roman Hans Habe je odličen nemški pisatelj, ki smo ga v nekaj letih, kmalu potem, ko je zaslovel po vsej Evropi in vsem svetu, spoznali tudi pri nas. Ker smo o njem in njegovem delu poročali ob vseh izdajah njegovih knjig v slovenščini, res ni treba o njem posebej pisati in opozarjati na kvaliteto njegovega pisanja, na družbeno angažiranost njegovega pisanja, na kritičnost in izredno zanimivost. Naj navedemo samo naslove nekaterih njegovih del, pa se bodo bralci, ki prebirajo vsaj najbolj zanimive prevode iz moderne svetovne književnosti, takoj spomnili nanj. Najprej smo v slovenščini dobili Habejev roman Hansa Habe j a Hill II lili 1***1111111111 llllllMIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllIllIflliiiiiillliliiiiHlliiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiilllHH Pripovedovali so mi... Objavljamo tudi ta prispevek, čeprav je že dokaj pozen. Učenka sem 3. razreda slovenske osnovne šole v Beogradu. Pišem se Marjeta Sekirnik. Letos za 1. maj sem bila prvič v Trstu, kjer je rojena moja nona. Peljali so me povsod, tudi na pokopališče, kjer so pokopani naši sorodniki in Pinko Tomažič, tržaški narodni heroj. Ko je moja nona šc bila mlado dekle, je poznala Pinka in njegovo sestro Danico. Hodili so se skupaj kopat in ob nedeljah na izlete. Posebno radi so prepevali slovenske pesmi. Pozneje je Pinko postal vodja slovenske napredne mladine. Fašisti so ga zaprli leta 1941 in ga obsodili na smrt in potem ustrelili z drugimi na Opčinah. Tudi njegovo sestro Danico so kasneje ubili fašisti. Bila sem na njegovem grobu in položila nanj rdeč nagelj. Kar hudo mi je bilo, ko sem čitala na grobu njegove besede, napisane dve uri preden so ga ustrelili: «Ce bo dan lep, bom vesel, da bom še enkrat pozdravil naravo in svet, nič ne bo hudega, vse bo minilo v hipu in zemlja, ki sem jo vedno ljubil me bo sprejela______». Vsega do kraja tam nisem razumela, vseeno sem se to naučila na pamet, da bi lahko v šoli povedala učiteljici in sošolcem. Nona je imela tudi sestrično, ki je bila zelo hrabro dekle. Ime ji je bilo Vojka. Tudi njo so fašisti zaprli in odpeljali v Italijo. Takrat Še ni imela 16 let. Pozneje je postala partizanka in se borila za svobodo vseh nas. Njen grob je daleč pri Kninu in prosila sem mamico in očka, da me kdaj peljejo tja. Stric mi je dal dve sliki, katere sem nesla v šolo pokazat. MARJETA SEKIRNIK Vstop prepovedan, nato pa so si sledili ostali njegovi teksti: Tar-nowska, Ilona, če jih tisoč pade. Zdaj pa smo dobili v slovenščini nov roman Hansa Habeja, ki nosi naslov V imenu hudiča. Ta zanimivi tekst je v ne kaj posebni opremi Uroša Vagaje, a prijetno tekočem prevodu Branka Avsenaka izdala v zbirki Prizma mariborska založba Obzorja, ki je izdala večino Habejevih del v slovenščini. Z romanom V imenu hudiča je Hans Habe posegel v docela drug svet kot v svojih ostalih romanih, v svet vohunstva po zadnji vojni, na katerem se dve velesili Združene države Amerike in Sovjetska zveza z vsemi sredstvi borita ne samo za vse mogoče podatke, temveč tudi za prestiž. Glavna oseba romana je Dunajčan Georg Droste, ki je nekaj let po vojni postal najprej sovjetski nato pa še ameriški vohun in se nato v nekaj letih razvil v enega najimenitnejših in najbolj plačanih vohunov, ki je seveda kot 90 odst. vseh vohunov — tako ugotavlja pisatelj — delal za obe strani. Vohun Droste v romanu opisuje svoje dogodivščine, najprej kako je slučajno postal vohun in se nato posvetil temu delu iz dobičkaželjnosti, kasneje iz pustolovstva in na koncu, ko je spoznal ves nesmisel medsebojnega obračunavanja velesil, iz prepričanja. Pri tem opisuje dogodke in svoja doživetja na raznih delih sveta, sprva na Dunaju in okolici, nato v Budimpešti, pa v A-meriki, na Koreji in spet drugod, po najrazličnejših lokalih, samostanih, kasarnah, norišnicah. Dokler ... dokler se njegova pot ne sklene in ne konča svoje poti v svoji dunajski hiši, kjer ga najdejo ustreljenega. Sicer pa je prej vedel, da se njegova življenjska pot končuje, kajti iz-vohunske službe ni poti nazaj. Prav zato se je lotil tudi pisanja svojih spominov. V knjigi je seveda vrsta opisov napetih in zanimivih dogodivščin, pa tudi tragičnih in veselih zgodb, ne manjka pa niti ljubezenske zgodbe med Droste-jem in lepo Svedinjo Noro. Skratka: V imenu hudiča je zanimiv roman, spretno napisan, ima pa tudi svoje moralno jedro. Razodeva namreč pisateljevo kritičnost do velikih svetovnih sil in dogodkov, ki jih te sprožajo ter do brezobzirnih izkoriščanj ljudi v vohunske namene. Res pa je, da ta roman prav v tem pogledu bistveno zaostaja za nekaterimi drugimi Habejevimi deli, ki se odlikujejo prav z družbeno kritičnostjo, odklanjanjem vojne, nasilja in izkoriščanja malih preprostih ljudi. Nekatera Habeje-va dela izzvene že kot pravi družbeni protest. Tega pa pri romanu V imenu hudiča ni in je ta tekst bolj zanimiv zaradi privlačne tematike in odlik Habejeve-ga pisanja kot pa zaradi družbene angažiranosti pisatelja. Seveda, roman s področja vohunske tematike, ki jo — mimogrede povedano — pisatelj suvereno obvlada, je že zaradi snovi zanimiv za vsakega bralca, saj je to kot neke vrste kriminalni roman. Ce ga je napisal tak mojster peresa, kot je Hans Habe, pa toliko bolj. Zato tudi slovenski bralci ne bodo razočarani nad tem zanimivimi tekstom. Sl Ru. si avtorji izbrali teme po lastnem preudarku in raziskovalnih nagibih. Vse pa druži volja prebiti se preko okvirov impresionistične in pozitivistične metode. Od vnanje biografije umetnine jih žene raziskovalna volja k njenemu idejno-estetskemu tkivu, k besedi, podobi, osebni in družbeni etični vrednosti, ki sije iz teksta. V enaki - meri kot jezik, stil in kompozicija jih zanima duhovna, čustvena in etična u-metniška resnica o človeku. Zavedajo se, da je literarna stvaritev zvezana s človekom, jezikom, časom in družbo, da je rezultat trdega ustvarjalnega dela in da je zato raziskovanje književne umetnine sicer najzahtev-neješa, a tudi najlepša in najbolj smotrna stran literarnozgodovinskega dela. Knjiga študij o slovenski književnosti ima dva, pravzaprav tri dele. Uvodoma so objavljeni prispevki vseh štirih sodelavcev. -Na začetku je objavljen prispevek Matjaža Kmecla o možnostih raziskovanja literarnih umetnin, nato pa slede tri študije: o liriki (Franc Zadravec), epiki (Aleksander Skaza) in dramatiki (Helga Glušič). Prav na koncu knjige pa sta še dve teoretični razpravi. Medtem ko Franc Zadravec razpravlja o literarno - zgodovinski metodologiji, je Matjaž Kmecl prispeval krajši pregled slovenske literarno zgodovinske dejavnosti. Vmes, v tem okviru, pa so objavljeni sestavki sodelavcev, ki razpravljajo o posameznih stvaritvah slovenskih umetnikov ali o njih samih. Tako piše Helga Glušič o Jamnici Prežihovega Vo-ranca in o Baladi o trobenti in oblaku Cirila Kosmača. Ista avtorica je prispevala kratko študijo o socialni misli v pesmi Mileta Klopčiča »Dete ne mara spati«. Matjaž Kmecl razpravlja o treh pesmih Kajetana Koviča (Na nasipu, Popoldan, Beg) in s pomočjo njih analizira razvoj Kovičeve umetnosti. Isti avtor je prispeval še razpravico o pravljičnosti ((Večerne pravljice« Gregorja Strniše ter razpravo o treh slovenskih dramah: Kreftovih Celjskih grofih, Borovih Raztr-gancih in Antigoni Dominika Smoleta, od katerih vsaka je bila različnega idejnega vira in od katerih vsaka razkriva svoj odnos do stvarnosti in vsaka svoje vrste pobudo za oblikovanje dramskega spopada. Najštevilnejši pa so v knjigi LIRIKA, EPIKA, DRAMATIKA prispevki Franca Zadravca. Ta je prispeval razpravo o impresionizmu Josipa Murna, o liriki Mirana Jarca in o ciklični pesnitvi Srečka Kosovela Tragedija na oceanu. Franc Zadravec obširno analizira in z vseh strani vrednoti Cankarjev SI. Ru. (Nadaljevanje na 7. strani) Novačanov HERMAN CELJSKI v izvedbi SLG Od 17. do 25. julija bo celjski Stari grad prizorišče grajskih iger, ki jih prirerja tamkajšnje Slovensko ljudsko gledališče. Letošnje igre naj bi postale vsakoletna prireditev, ki bi dopolnjevala turistično sezono. Kakor je s tem v zvezi n* tiskovni konferenci povedal u-pravnik SLG Bruno Hartman, so se za grajske igre odločili iz več razlogov. Predvsem je prav, da dobi Celje v turistični sezoni prireditev, ki ne bi bila zgolj lokalnega značaja. Pri realizaciji te zamisli bodo upoštevali izkušnje tovrstnih prireditev drugod po svetu, zlasti v Avstraliji, Angliji in Franciji, kjer srednjeveške ambiente smiselno vključujejo v posamezne prireditve. Eden izmed razlogov je po njegovem mnenju tudi v tem, da se zdi možno ob grajskih igrah posredovati določene umetniške stvaritve širšemu krogu občinstva. Kolikor bodo grajske igre postale standardna prireditev, bi se utegnilo po mnenju Bruna Hartmana dobiti nekaj, kar bo gotovo pritegovalo široke množice obiskovalcev. Ideja o tem se je v SLG porodila že pred štirimi leti, ko je režiser Branko Gombač pripravil Celjske grofe, vendar je realizacija za- Min- Verotnika Deseti i ška bo ka Kj odrova radi različnih vzrokov odpadla, pač pa jo je s pridom povzel celjski Delavski oder. Vaje za Novačanovega Hermana Celjskega, ki so ga zadnjikrat igrali v mestnem parku 1. 1933 v režiji Milana Košiča, potekajo brez zastojev. Poleg celotnega ansambla in tržaškega gosta Jožka Lukeža, ki bo nastopil v vlogi patra Melhiorja, je gledališče kot statiste angažiralo dijake in odrasle. Nastopilo bo skupaj okrog 90 igralcev. Na prizorišču bo prišlo tudi 10 konj. V prizorišču, ki ga je pripravil arh. Sveta Jova- Tudi Jožko Lukeš bo igral v Novačanovem Hermanu Celjskem novic, ima osrednjo vlogo Friderikov stolp, urejeno pa bo tako, da bo mogel vsak gledalec dogajanje videti in slišati. Akustika je odlična. Predstavo režira Branko Gombač, kostume je pripravila Mija Jarčeva, glasbo Marjan Vodopivec, plese pa bo skoreografiral Metod Jeras. Na tribuni bo 1500 sedežev (brez stojišč), ki bodo veljali 350 in 500 dinarjev. V času grajskih iger bodo cesto na grad osvetili. Seveda bi bilo zelo prav, če bi vsaj ob tej priložnosti tudi pešpot na Grad uredili tako, kakor bi se že zaradi same turistične zanimivosti Gradu spodobilo. Stoli) na celjskem Starem gradu * taicca neKAZAUc sence DOMAilMOVJO SO1 JlU VZMEMIRIU 5TRA-. ŽAPJEVI KglKI.. ' [UJETMIKA' Sni so pritckli .^NISo IMEU veliko VAS, AMPAK NARAV-I > STOPALI PREKO k ES? - vAi^ve, tofo- BoJevniki V 'GUKI VKAC JE I ^ 6TBB«. 6ENCKA0 ZCC 3 PREDEN Bo DOMAČINI PRI; * £kak POIZKUS, DA BI TINO ODSTRANIL -STRAŽARJA V' I 0G TtoNtSCeAlL IM PREDEN 3E 3IM OPRAVIL * M3IU, 3G BlUV Ž* VSA VAS Pokonci - -........ Pripovedovanje Rosy, Barbare in Judy je vzbudilo tako zanimanje, da hočejo njih spomine posneti v Hollywoodu - General Mac Arthur se je obnašal kot kralj, predsednik Truman pa je bil preprost - Lady Windsorska je Barbaro zaradi neznatne napake oklofutala - Vse tri «steno-gracije» so osemnajst dni sestavljale seznam maharadževih draguljev Tajnice hotela Waldorf-Astoria pripovedujejo svoje doživljaje Yorku je znan po vsem svetu po svojem razkošju, ki ga more nuditi svojim gostom. Obiskovalec New Yorka, ki da nekaj nese, je že skoraj dolžan, zaradi ugleda, stanovati v tem hotelu. Zlasti odkar je New York sedež Združenih narodov, prihajajo tja najvidnejše osebnosti z vsega sveta. Državni poglavarji, ministri in državni delegati, poslaniki, vojaški in cerkveni dostojanstveniki, princi, knezi, nekdanji kralji, mogotci iz gospodarskega sveta, umetniki vseh vrst in vmes tudi kak pustolovec. Večina teh obiskovalcev o-stane v hotelu dalj časa in v njem opravlja kaj malega poslov. In za take primere ima hotel na razpolago posebne tajnice, ki naročila gostov o-pravijo. Rosy Macintosh Je najstarejša med temi tremi dekleti. O-semnajst let Je bila v službi v hotelu Waldorf - Astoria. V tem času je opravljala tajniške posle za številne državnike in vladarje, ko so bili gostje tega hotela. Tudi Barbara Ann Milnes je imela v hotelu Waldorf-Asto-ria enak posel kot Rosy, le da se je bolj ^specializirala* na hotelske gostje. Streči raznim muham — in to je pravzaprav zelo milo povedano — različnih dam in jih zadovoljiti, ni prav lahko opravilo. Vidi se že po tem, ker je vodstvo tega hotela zelo dolgo iskalo v ta namen primerno tajnico, In se je nazadnje pred dvema letoma odločilo za Barbaro, ki se odlikuje pred vsemi ne samo zaradi svoje nedopovedljive prilagodljivosti, marveč tudi zaradi svojih «jeklenih» živcev. V svojih spominih opisuje take prizore z nekaterimi damami, da bi vsaka druga tajnica ali pobesnela ali pa pobegnila od tam. Barbara pa je vedno ostala popolnoma mirna, dobro se je znala obvladati in je pokazala prijazen obraz. «Na njej si človek lahko polomi zobe!* je o njej dejala ena najbolj ekscentričnih klier.tk. multimilijonarka Barbara Hutton. Mis Milnes se .je na to samo rahlo nasmehnila. «Ako se ne bi vsa ta leta tako brzdala, bi že zdavnaj bila ali v norišnici ali pa v «Sing-Singu». Tretja med temi tajnicami Je Judy Gruentner. Najmlai-ša in rajživahneiša med ste-notipistkami v Waldorfu. Videti je, da se Je ona «speciali-zirala* na umetnice in umetnike. Saj je tudi sama nekoliko poseben tip. Vsak teden ima drugačno pričesko, ličilo in lak za nohte. Zgodilo se je celo, da je gostje, ki niso bili v hotelu že kako leto, niso več spoznali, ko so vnovič prišli. Ju-dy r.amreč rada menja tudi barvo las. Te tri stenotipistke so v letih, ko so delale v hotelu, doživele toliko zanimivega, ne verjetnega in senzacionalnega, da so se odločile vse to napisati. Del teh spominov je bil pred kratkim objavljen v neki ženski reviji. In tako so postale Rosv. Barbara in Judv čez noč slavne. Rosy Macintosh deli svoje kliente v nečimmike in skopuhe. Iz njenega pisanja se kaj kmalu vidi, da si spričo rega, da Je imela priložnost leto za letom, od blizu opazovati in proučevati «največie glave na svetu*, ne dela o njih nobene utvare več. «Moj najtežavnejši klient, katerega je bilo tudi zelo težko zadovoljiti, je bil general Douglas MacArthur*. piše Ro-sy. «Nihče si ne more predstav-. Ijati, v kako vzvišenem tonu je sestavljal svoja pisma. Spoznala sem ga, ko je še bil tam daleč na Japonskem nekak nekronani kralj. Temu primerno se je tudi obnašal, ko je stanoval pri nas. Zahteval je postrežbo, kakršna gre kraljem in cesarjem. Nikoli me ni pogledal, ko sem prišla k njemu v sobo. Niti odzdravil mi ni nikoli, temveč je le malomarno zamahnil z dvema prstoma.* V lepem spominu pa ima Rosv nekdanjega smuškega predselnika Trumana in nje- Kar čez noč so te tri «steno-gracije*, kot jih ameriški časopisi nazivajo, postale slavne in vse kaže, da se jim obeta še lepo in prijetno življenje. Ako bodo namreč sprejele po nudbo filmske družbe Metro Goldwyn Mayer, da bi doživljaje, ki so jih zbrale v svojih spominih posneli na filmski trak. Pravzaprav ni tudi nič čudnega, da se za njih spomine tako zanimajo filmske družbe, a tudi razni listi, kajti v njih opisujejo najrazličnejše dogodke, ki so jim bile priča ko so imele opravka s številnimi slavnimi osebnostmi, ki so se mudili v tem najznamenitejšem hotelu na svetu. Hotel Waldorf-Astoria v New ■ iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiMiiiiiiniiiiiiMiiiimiiimmiiiiimuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiMi S::!:::::::::!!!!::!!::: liiiiiiiKiiiiiiliiiilii::::: S!::::!:::!:::::;:::!:!!!!!:: 11 X 3 4 5 6 7 8 9 10 11 11 13 *4 ■■>:> u 17 21 1 L 1 ' - - ■' ‘ - 26 29 1 50 ■ w 31 52 ■ =: -H ■ v, ■L 1 ■ 38 Lh’? '■■■40 1 4) 42 ™ ■*7 ■Jr 4? 50 ?l V r 57 P- —1 -PKr.- H■■ni-' 1 62. 67 ]66 1 67 r 1 ■: 69 70 Š5 71 75 ■ 76 ■ 73 1 ■ 1 1 «••• • ■•ii • •• • m Veljaven od 4. do 10. julija OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Prve dni boste nekam slabe volje, toda sredi tedna se bodo čustveni odnosi popravili in bodo naravnost sijajni. Prejeli boste dobre novice od daljnih znancev. Zelo dobro vam bo uspel neki izlet. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Teden bo zelo [ ] živahen. Do ljubljene 'V j osebe boste gojili najboljša čustva in se boste z njo zelo dobro razumeli. Prijatelji bodo imeli važno vlogo v vašem življenju in pazite, da ne pokvarite z njimi svojih odnosov. DVOJČKA (od 21. 5. do 20.6.) Vpliv zvezd tega tedna je zelo ugoden in bo privedel do popolnega preobrata v ljubezenskih odnosih. Predvsem se boste z ljubljeno osebo bblje razumeli. V družini utegnejo nastati spori zaradi otrok. RAK (od 21. H. do 22. 1.) Ne kritiziraj-^ te preveč osebe, ki I vas ima rada, in ka-1 ' žite do nje več lju- bezni. Ce vas povabijo v družbo, ne odklonite vabila in bodite čimbolj dobre volje. Teden Je ugoden za utrditev prijateljstev In znanstev. m LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nesporazume ali negotovosti v ljubezni boste lahko pojasnili. Ne dopuščajte hudobnim ljudem, da bi vplivali na vaše odnose. Osebe, ki so same, se bodo srečale s sorodno dušo. Na svoje prijatelje glejte kritično. . >. DEVICA (od 23. 8. / M do 22. 9.) Cas je / (y-y \ ugoden za ureditev \ T7v j čustvenih zadev in za razčiščenja. Dru-' žabni in prijateljski odnosi bodo terjali od vas nekaj naporov. Končno se boste nekoliko umirili in ne boste več tako hlepeli po spremembah. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Kar bo motilo čustvene od- “*-) 1 noše v prvih dneh, se bo proti koncu —tedna pojasnilo. Zaljubljenci naj ostanejo trdni v svojih čustvih. S prijatelji boste uresničili neki načrt. Možno je tudi skupno potovanje. ŠKORP1ION (od 24. 10. do 21. 11.) Zmenite se že v začetku ( / tedna za sestanek, ki 'J J vam je zelo pri srcu. Od četrtka se bo o-kreplla težnja po ljubosumnosti ln nesporazumih. Bodite previdni pri Izbiri novih prijateljev. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Čustvene zadeve boste končno razčistili. Potrebno bo mnogo dobre volje in velikodušnosti do osebe, ki vas ima rada. Doživeli boste nenadne obiske ali prejeli prijetne novice od daljnih prijateljev. ----v. KOZOROG (od 22. / ,A 12. do 20. 1.) V lju- I i bežni se bodo zani- j miva srečanja lahko \ v/ sprevrgla v neprije- ^-----' ten položaj. Zato se boste morali precej brzdati. Bodite prisrčni s prijatelji. Ne sprejemajte prevelikih denarnih obveznosti. VODNAR (ort 21 1 do 19.2.) Vpliv zvezd bo ta teden povzročil znatne spremembe v vašem srčnem življenju. Okrog vas bo več razgibanosti kot po navadi. Bodite bolj družabni in kažite več razumevanja. Ugodne možnosti za potovanje. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Čeprav ne bodo čustveni odnosi vedno dovolj globo-*y ki, ne bodite neodločni in glejte na njihovo pozitivno stran. Obisk nekega sorodnika vam utegne pokvariti vse načrte. Na delu ali v poslovnih zadevah ne zamudite ugodne prilike. govo ženo. «Predsednik ni maral, da bi ga nagovarjali Prezident’. Zato sem ga vedno nagovarjala le s ,Sir’, s čimer se je zadovoljil. Truman je po navadi tipkal svoja zasebna pisma sam. Le za najvažnejša pisma se je obračal name, da sem mu jih natipkala. Nekoč sem se pri neki besedi zmotila in bi morala radirati. Toda Truman mi je vzel pismo iz rok, rekoč: ,Kar pustite. Mislili bodo, da sem to napako napravil jaz. Saj sem bil prej le navaden uradniček, ki mu ni treba vsega tega znati...’ Medtem ko je Rosy pisala na pisalni stroj, je Trumanova žena tiho prala svoje drobno perilo in ga de-vala sušit na radiator centralne kurjave.* Barbara Ann Milnes pa pripoveduje o vse bolj razburljivih dogodivščinah kot Rosy. Nekoč jo je Wallis Windsor, žena bivšega angleškega kralja, ki je zaradi nje odstopil, oklofutala. To pa zaradi tega, ker je napravila na zelo tankem roza pisemskem papirju napako, ki je ni bilo mogoče popraviti, ne da bi se papir strgal. «Vojvodlnja, pred katero smo morali stati vedno v globokem dvornem priklonu, je bila tako besna, da si je začela ruvati lase. Pozneje je poklicala, kot sem izvedela, hišnega frizerja, da ji je zopet uredil pričesko. A računa ni hotela plačati, češ da sem jaz kriva, da si jo je pokvarila. Takrat je prišlo med vojvodinjo in našim ravnateljem do precej živahnega .pojasnjevanja’. No, nazadnje Je vojvoda le poravnal račun.* Judy Gruentner pripoveduje o znamenitem dirigentu Sto-kovskem. Vselej, ko je imel v New Yorku koncert, ji je podaril vstopnico. Njen klient je bil tudi znani filmski igralec Cary Grant. O njem trdi, da je tobupno plah*.'Ko je prvič morala k njemu, da bi ji nekaj narekoval, ji je srce silno razbijalo. No, nazadnje je spoznala, da je čisto navaden človek. Najbolj utrudljivo, hkrati pa zelo nenavadno opravilo so i-mele vse tri newyorške »steno-gracije* za nekega indijskega maharadža. Morale so mu namreč sestaviti seznam vseh njegovih draguljev, ki jih je imel s seboj. «Osemnaist dni smo sestavljale seznam. Pisale pa smo ga na pravem pergamentu. Na koncu nam je maharadžev tajnik dal vsaki dvesto dolarjev napitnine. Poleg tega pa nas je povabil na o-bisk v Indijo. Vabilu pa se nismo mogle odzvati, ker nam ni poslal voznega listka za letalo.* s. a. Beatrice, nizozemska prestolonaslertnica, na letališču ................................................ BEATRICE BO VZELA BIVŠEGA HITLERJEVEGA VOJAKA Zaroka prestolonaslednice močno razburila Nizozemce V nizozemski kraljevski družini, je že prava tradicija, da hodijo princezinje po može v Nemčijo. Tudi prestolonaslednica Bea-trice, kateri je že 27 let, si je omislila Nemca, ki je bil celo nacistični vojak v Italiji, kjer je nosil Stahlhelm (čelado) m se baje ni ravno najbolje obnašal. No, kot vsi Nemci, pa se izgovarja, da je storil le svojo dolžnost in ubogal višja povelja, kajti Nemcem je «Obrigkeit» že v krvi, kar je že pred 135 leti ugotovil pesnik Heine, ki je moral bežati pred pruskimi junkerji v Francijo. Po drugi strani pa moramo ugotoviti, da nimajo te nizozemske princezinje s svojimi ljubezenskimi zadevami preveč sreče in da prihajajo v spor z javnim mnenjem in celo z vlado. Spomnimo se le zgražanja in sporov, ki so nastali, ko se je sestra prestolonaslednice poročila s španskim Burboncem. Takrat ga niso hoteli, ker Je katoliške vere, a tudi Nemec, ki si ga je Beatrice izbrala, je katoličan in se imenuje Klaus von Amsberg, ki pa so ga Nizozemci prekrstili v Clausa. Kaže, da je Beatrice precej trmasta in tudi vztrajna, saj ji je v začetku nasprotovala tudi kraljica Julijana. Predvsem so ji želeU tudi mlajšega moža, ki naj bi bil princ, protestant in seveda Nizozemec. Ona pa se je odločila za zrelčga Nemca. Da bi omehčala nasprotovanje Je proglasila petdnevno gladovno stavko,. tako da je izgubila kar 14 kg na teži, kar pa se ji ni ravno preveč poznalo, ker je bolj obilne postave, kar je pač že v rodu. nista imela njena babica Vilhel-mirm in mati Julijana. V družini Orange - Nassau namreč že tri rodove ni moških potomcev. Beatrice je imelg r že mnogo snubcev. Ko ji ni bilo niti 18 let, so njeno ime omenjali v zvezi z raznimi princi, plemiči in tudi osebami, katerim se ne pretaka modra kri po žilah. Prvič se je pojavil z njo v javnosti nizozemski študent Bob Steensma. Bila Jo to prva romantična ljubezen, polna nežnosti in vzdihljajev. Toda kralj in kraljica sta odločno prepovedala hčerki, da bi hodila s študentom. Beatrice se je jokala, toda končno se je vdala in se je celo udeležila Bobove poroke z neko deklico leto dni pozneje. Zatem se je Beatrice nedolžno zaljubila v rimskega princa Tintija Borgheseja, ki se je kasneje srečno poročil s Fabri-zio Citterijo. Zatem je nastalo čustveno prijateljstvo med njo in hasenškim princem Mavricijem. Toda tudi iz te moke ni bilo kruha. Mavrlcij je srečal kmalu zatem svojo sedanjo želo, lepo Tatjano. Zdi se. da si je celo angleška kraljica Elizabeta prizadevala najti Beatrici moža. Njen priporo-čenec pa ni bil princ, marveč Nicholas Tollemache iz Helming-hama, sin kralja piva. Zdi se pa, da ni bil Nicholas preveč navdušen zanjo, čeprav bi ga ona rada vzela. Njemu namreč ugajajo bolj suhe, kar je zvedela tudi princezinja. Začela je Jesti «mil-likal» in je shujšala. No, ubogo dekle ni imelo niti takrat sreče. Cas je bežal. Na čelu so se ji začele delati gube in razočaranja so se kopičila. Njena mati je posegla po izkušenem sredstvu: priredila je lov, ki so se ga udeležili številni princi in plemiči iz vse Evrope. Takrat se je princezinja nenadoma zagledala v vojvodo Wilhelma Gloucesterskega, ki ji je dvoril. Toda Gloucester je pravi gizdalin in leta kot metuljček od cveta do cveta. Bil je že sit raznih pustolovščin in se ni navdušil za debelušno prince-zinjo. Kmalu zatem se je zaljubil v grško princezinjo Ireno. Tudi ta ljubezen je bila kratkotrajna. Zatem je prišel na vrsto princ Richard Sayn Wittgenstein, tudi Nemec, star 30 let. Kljub vsem naporom njene matere Julijane se je tudi ta kombinacija izjalovila. Sedmič se je Beatrice zaljubila v navadnega meščana Gerarda Paulija, starega 34 let. Toda žal je bil že poročen in je imel tri otroke. Končno je prišel na vrsto Klaus, ki so se mu v začetku upirali dvor, vsi Nizozemci in vlada. Kot smo dejali, pa je Beatrice trmasta in je branila svojo ljubezen celo s postom, s čimer je dosegla od dvora in vlade pristanek na poroko. Seveda ni njena zmaga popolna in brez pelina, ker je še mnogo Nizozemcev proti tej zaroki in poroki, saj imajo Nemce precej v želodcu. Proti poroki so zlasti bivši člani odporniškega gibanja, ki so poslali tudi pismen protest, v katerem pravijo, da je 'Klausovo o-pravičevanje, da so ga vzgojili v nacističnem duhu starši, za kar torej on ni kriv,* 1 nezadostno. Nadalje pravijo, da ne morejo razumeti, kako prestolonaslednica meni, da je dostojno prikazovati njeno bodočo poroko kot nekaj častnega za monarhijo. Ti Nizozemci pravijo: «Imeli bomo za priženjenega princa Nemca a čelado.« VODORAVNO: 1. znani italijanski kričač, 15. David Niven, 17. It. člen, 18. delavski sloj, 19. je mokra, votla in celo obrestna, 21. angl. veznik, 23. sestra Tamare Press, 24. pripadnik stranke v francoski revoluciji, 26. glavni števnik, 27. Slovenska matica, 28. nakopičiti, 29. matematična stalnica, nespremenljivka, 33. kdor se ukvarja s pehanjem sodov ipd., 34. France, znani franc, pisatelj, 35. -cenzorski glagol, 36. nasut s snegom, 38. circa, približno, okoli, 39. hoditi, oddaljiti se, 40. veznik, 41. iz karte, 44. korito v sredini, 45. ulica Mol-narjevih Junačkov, 46. viseče ležišče med dvema drevesoma (v it.), 47. členek, naslonka, 48. malenkost, neznatnost (2. skl. ed.), 52. Francesco, znani it. režiser, 53. Garibaldijevo rojstno mesto, 55. lepa Brigitte, 56. pasivna postavka v plačilni bilanci, 57. razjeda, odrgnina, 60. spodbudnica *a živali, 61. nujna Ringova... pripomočka, 63. slovenski ergo, 64. zadnji beneški dož, 65. nalič-nik, muha, merek, 66. vrhovni cerkveni poglavarji muslimanov, 68. Tolstojevo delo, 71. ne tukaj, 72. sta odlični osmica in devetlca, 74. pregraditi (nam.), 75. veznik, 76 it. filmski komik. NAVPIČNO: 1. eskimska uveli-ka vas», 2. franc, revolucionar, 3 Irena Prosen, 4. plemiški stan, 5. navaden, pravilen, 6. rimska olja, 7. vrednotit, 8. grška gorska veriga, 9. nota, 10. Fran, odličen opisovalec narave in njenega življenja, 11. sloviti am. slapovi, 12. nič drugače, 13. v agronomiji: drobiti parcele, 14. postati plah, ljubkav, 15. čevljarskih niti, 16. podržaviti, 20. enki, 22. španska gospa, 25. živeti v določenem kraju, 30. mirnost, ravnodušnost, 31. zaostala azijska država, 32. čeprav je gašeno, je tudi živo, 37. boginja sovraštva, 40. Pier Paolo, znani it. pisatelj in režiser; 41. pomniti, spominjati se, 42. Anton Medved, 43. razgledov, 45. poteptali z avtomobilom, 48. železniško in plovbeno križišče na zgornji Volgi, 49. torišče, 50. Bond na koncu, 51. prepisati (v it.), 52. spretnosti, ročnosti, vaje, 54. vzklik, 55. Loris, mladi it. kričač, 58. «Deseti brat» je prvi slovenski, 59. Don Backyev prijatelj, 62. prebivalci Skandinavskega polotoka, 67. glas, 69. Koper brez samoglasnikov, 70. Skeltonovo ime, 73. emeritus, doslužen. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Kostanj, 8. tlačan, 14. Aritilje, 15. raketa, 16. skica, 17. tkivo, 19. em, 20. koka, 21. Mirko, 22. Ane, 23. Als, 24. kakao, 25. aker, 26. do, 27. koran, 28. staja, 29. Agripa, 31. Jalen, 33. arest, 35. listek, 38. napor, 40. edikt, 42. ta, 43. oris, 44. sreda, 45. tip, 46. Var, 47. ataka, 48. reke, 49. ar, 50. Adana, 51. koret, 52. Rainer, 54. Dermota, 56. atlant, 57. Ankaran Polemika, ki se je razvila o-krog tega Klausa, se je nanašala predvsem na to, da je služil Hitlerjevo vojsko, čeprav je bil takrat še mlad, saj se je rodil leta 1926. Ljubezen med princezinjo in Nemcem je ostala v začetku zavita v tajnost, toda podjetni fotoreporterji so jo kaj kmalu odkrili. Ugotovili so namreč, da se je princezinja sprehajala s Klausom v gozdu, ki raste o-krog gradu Drakenstein. Potem se je kmalu zvedelo, da Je njen spremljevalec nemški diplomat, rojen v Dotzingenu v sev. Nemčiji, da je doktoriral v pravu, da je opravljal diplomatsko službo v Južni Ameriki in Afriki ter da mu je oče že umrl. Je tudi edini moški od osmih, otrok. V tem vidijo tudi nekako usodnost, češ da tudi Beatrice ne bo imela moških potomcev, kakor jih Klaus v hitlerjanski uniformi 1 MESEČNA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA ZA PROSN ETO IN KULTURO . St. 17 Nekaj misli po občnem zboru Slovenske prosvetne zveze Z namenom, da zagotovi zborovalcem čim več časa za raz Prave in da jih predhodno ne Utrudi s predolgimi poročili, ie Prejšnji odbor SPZ skrajno omejil čas za poročila na občnem zboru. Tajniško ir. predsedniško poročilo je že dober teden pred občnim zborom razmnožil in razdelil prosvetnim društvom. Tako so se delegati še prej seznanili z vsebino Poročil in lahko vnaprej pripravili svoje pripombe in predloge. Vendar o marsikaterem Problemu, ki je bil omenjen v tajniškem poročilu, zborovalci niso razpravljali ali jih Pa omenili le mimogrede. Med temi je tudi vprašanje odnosov med včlanjenimi društvi in glavnim odborom SPZ. Omenjeno je bilo, da se prosvetna društva in odbor SPZ v marsikaterem slučaju smatrata kot dva različna partnerja, ki sta drug drugemu nekako v opoziciji. Ne bom se spuščal v analizo vzrokov za tako ploda-n:e ker bi to zahtevalo dol So razpravo. Rad bi le omenil, da obstoje možnosti, da se raki zgrešeni in nezdravi cdnou — društvo kontra odbor SPZ ~~ popravijo oz. korenito spredene. in da se dejansko ustvari Prosvetno Zvezo, ki bo res zveza, ne pa urad. Odnos prosvetnega društva do aiavnega odbora ali tajništva SPZ ie rji mnogokrat podoben onemu, k' sa ima navaden držav,jan do Pisarn raznih državnih uradov. Pred zadnjim občnim zborom Prosvetne Zveze sta bili v Trstu dve posvetovanji zastopnikov Prosvetnih društev. Ti so z zadovoljstvom ugotovili, da so taki sestanki zelo koristni. Prvenstveno zato ker rešujejo vprašanje stikov med glavnim odborom SPZ in prosvetnimi društvi. V neposrednem razgovoru zastopnikov s člani eiav-hega odbora se lahko razčisti m pojasni marsikateri nesoora-2um, zaradi katerega si včasih oni in drugi delajo slabo kri. vedno se pri pomenku iz oči v oči ugotovi, da ni na nobeni strani nobene animoznosti ali bojkota. Vedno se izkaže, da nas vežejo isti nameni in isti ideali ter da nastajajo nesporazumi ali celo spori le zaradi Prerahlih medsebojnih stikov. Tu bi si dovolil pripombo, da Se mi zdi. da glavni odbor, čeprav nepopolno, vendar bolje Pozna delo in težave prosvetnega društva kot pa to pozna dejo in težave glavnega odbora. Ta ima, poleg sodelovanja in Pomoči društvom, tudi druge haloge, zaradi katerih vzdržuje stike z drugimi kulturnimi organizacijami tu in v matični domovini. Naj omenimo le skrb 2a vzdrževanje in izpopolnitev inventarja (tehnični pripomočki. diapozitivi, filmi, narodne hoše. knjige, notni material itd.) katerega daie potem na rkzpolago društvom; skrb za organizacijo večjih skupnih prireditev in za organizacijo — žgi preredkih —- gostovanj raznih ansamblov iz matične domovine. Vsako društvo ve le za ono, kar osrednja organizacija stori zanj (in to se mu zdi vedno premalo!) ne ve pa, kaj ie glavni odbor storil za druga društva, katerim je prav tako dolžan pomagati. In seveda nihče, ki ni zraven, ne more vedeti. koliko dela se pri tem nabere. Na posvetovanjih zastopnikov prosvetnih društev imajo pa društva možnost upo-znati se tudi s težavami in delom glavnega odbora. Primerna informiranost v tej smeri lahko radikalno spremeni mnenje o delu glavnega odbora. In končno je najvažnejše to, da ta posvetovanja predstav ljajo resnično misel in voljo Prosvetne Zveze. Kajti Prosvetna Zveza je zveza. Zveza prosvetnih društev. In kdo more bolj legitimno predstavljati zvezo, če ne posvet zastopnikov društev? Tu se seveda vsiljuj’ pomislek .da so tudi v glavnem odboru že predstavniki prosvetnih društev. To ie resnica. A resnica je tudi to. da že prej omenjene drugačne, širše naloge glavnega odbora privedejo odbornika do tega, da ne opazi več drobnih, domačih problemov društva, iz katerega je izšel. Nujno gleda na vse nro-svetne probleme iz nekoliko drugačnega zornega kota. Prav zato so taki nosveti zastopnikov nrosvetnih društev, ki niso člani glavnega odbora in ki prav zato dejansko predstavljajo prosvetno društvo, koristni za skupno delo. Rekel bi še več: za skupno vodstvo Prosvetne Zveze. Posebno so ti posveti potrebni za važne, dale-kosežne odločitve, take, ki se tičeio celotne Zveze in vsakega društva posebe. Ti posveti preprečujejo, da bi morda glavni odbor nehote, le zaradi odmaknjenosti, spreiel sklepe, s katerimi se vsa društva ne bi strinjala ali pa bili kakemu društvu celo škodljivi. S stalnimi stiki s predstavniki prosvetnih društev si odbor SPZ zagotovi tako poslovanje, ki bo vedno izraz volje prosvetnih društev. Ce k gornjim mislim dodamo še dejstvo, da se po pravilih vrši občni zbor vsaki dve leti (za kontinuiteto dela je daljša poslovna doba le koristna) je potreba po takih posvetih še bolj evidentna, želimo si le. da bodo tako novoizvoljeni odbor kot zastopniki prosvetnih društev Dravilno cenili važnost teh posvetov in pokazali zanje e-nako zanimanje kot doslej. UBALD VRABEC Novi odbor SPZ Na občnem zboru Slovenske prosvetne zveze v Nabrežini, 20. junija 1965, jc bil izvoljen novi odbor, ki jc sestavljei takole: Predsednik DR. ROBERT II LA V AT Y Podpredsednik VID PRIMOŽIČ Podpredsednik MARK) KOM' Tajnik EDVIN ŠVAB Namestnik tajnika SILVAN K RIŽ M AN ČIČ Blagajnik KLAVDIJ REPIČ Gospodar EDMUND KOŠUTA Pevski zbori l BALI) V RABEC PAVLINA KOMEL Dramatika Efl.IBERT BENEDETIČ SAVINA REMEC Šolstvo ANTONIJA ČOK Prireditve in predavanja SILVIJ TAVČAR SAVKRIJ ROŽIČ Knjižnice MARJAN PERTOT 'lisk ALOJZ ABRAM Godbe SVETO GRGIČ Šport I RANKO VITEZ DAVORIN PELICON Odborniki STOJAN SPETIČ za Slov. klub v Trstu DR VLADO TURINA za klub «S- Gregorčič* v Gorici MARKO WALTRITSCH Nadzorniki: GORAZD VESEL DARKO ŠVAB MIRO PRESL Razsodišče: DR. GOJMIR DEMŠAR BORIS RACE IVO MARINČIČ OB ZAKLJUČKU DRUGE SEZONE «Prosveto» moramo izboljšati S pričujočo Številko se zaključuje drugi letnik naše priloge za prosveto in kulturo «Prosveta». In že delajo ob tem času vsi svoje obračune, naredimo ga še mi! Predvsem si moramo zastaviti vprašanje: ali smo s «Pro-sveto» dosegli smoter, ki smo si ga zastavili pred dvema letoma? Ne bi si upali trditi, da smo ga v celoti, toda delno smo ga vsekakor, saj nam prelistavanje teh dveh letnikov nudi, če že ne ravno popolno, pa vsaj precej pregledno sli ko našega delovanja na ljudsko prosvetnem polju. S prilogo nam je potemtakem uspelo zbrati vse tisto, kar je bilo prej raztreseno po dnevnih številkah Primorskega dnevnika. Seveda pa to ni bil naš edini in še manj naš glavni namen. Vprašanje je zato, če smo s prilogo uspeli nakazo vati in obravnavati ter reše- Del udeležencev občnega zbora Slovenske prosvetne zveze, ki je bil 20. junija v Nabrežini in o katere* izčrpneje poročamo m drugi in tretji strani priloge vati tudi številne probleme, ki se pojavljajo pri našem prosvetnem delovanju in če smo z našim pisanjem uspeli dajati jasnejše perspektive in usmerjati tiste, ki se pri nas ukvarjajo z ljudsko prosveto? Odgovor na to vprašanje seveda ne pritiče nam, pa četudi bi ga narekovala še tako odkrita avtokritika. Iz vrst čitateljev in zlasti mlajših prosvetnih delavcev, pa tudi iz samega tajniškega poročila na občnem zboru SPZ, pa smo izvedeli za nekatere kritike. Očita se nam, da pišemo včasih preveč dolgovezno, zgolj zato, da napolnimo strani, da so naši mesečni kulturno-pro-svetni pregledi pomanjkljivi, da ne usmerjamo, temveč samo besedičimo itd. Prav je, da se to pove, kajti kritike so ne samo potrebne, temveč tudi koristne; toda vprašati se je tudi treba, zakaj je tako, če je res tako? Predvsem je bil naš namen, da bi «Prosveta» postala glasilo prosvetnih delavcev sa mih in do neke mere tudi organ Slovenske prosvetne zveze, ne pa list urednikov našega lista, če se to ni uresničilo v zadovoljivi meri, potem je to lahko delno krivda uredništva, v prvi vrsti pa je krivda prosvetarjev samih, ker «Prosvete» niso vzeli dovolj za svojo in se niso okoristili z možnostmi, ki jim jih nudi za izražanje njihovih mišljenj, njihovih potreb, želja, nasvetov, pa niti možnosti za zgolj golo poročanje o dejavnosti posameznih društev. Toda tudi na posamezne prosvetne delavce ni mogoče prevaliti vse krivde. Znaten del krivde je tudi na sami pomanjkljivosti organizaciji informativne službe pri SPZ, oziroma na doslej pomanjkljivem delovanju odbora za tisk in propagando pri SPZ. Naš vodilni ljudsko-prosvetni organ je namreč — po našem skromnem mnenju — polagal doslej vse premalo važnosti na piLblicistiko in je pri svojih članicah vse premalo razvijal občutek za informativno službo preko tiska. Saj ne gre za to, da bi se širokoustili s lem kar delamo za dvig na-šega prosvetnega življenia, gre pa za to, da naše delo vendarle prihaja iz zaključenih krogov prosvetnih društev, krožkov in klubov do širše javnosti, da se o njem piše in razpravlja, kajti tudi v ljudski prosveti igra in bo še dolgo igrala propaganda veliko vlogo. Toda sedaj ne gre za to, da bi si kaj očitali, pač pa za to, da pomanjkljivosti s skupnimi močmi vseh, ki so voljni dela, odstranimo, da bo «Pro-sveta» v prihodnji sezoni, če smo si seveda soglasni v tem, da je prav, da izhaja — takšna, da bo zadostila lahko vsem, ali skoraj vsem potrebam in željam. Naš poziv iz uredništva velja zato vsem, ki se ukvarjajo z Ijudsko-prosvetnim in kulturnim delovanjem med Slovenci v Italiji na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Vsem, začenši od novega odbora Slovenske prosvetne zveze pa do odbora poslednjega bolj ali manj aktivnega prosvetnega društva, od drugih naših kulturnih ustanov pa do poslednjega prosvetarja, ki deluje organizirano ali pa tudi izven organizacije. In seveda velja naš poziv zlasti vsem tistim, ki so nas s svojimi kritičnimi pripombami opozorili na določene pomanjkljivosti, ker predvidevamo, da imajo prav ti največ povedati. S temi željami zaključujemo ta naš drugi letnik in kličemo vsem našim čitateljem nasvidenje prvo nedeljo v oktobru, obenem pa mnogo uspeha v poletnem delovanju, ki bo sicer nekoliko manj intenzivno, ki pa prav gotovo ne bo popolnoma prenehalo. Uredništvo Z dviganjem izobrazbe in kulture se dviga Dne 20. junija je bil v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden* v Nabrežini XVI. letni občni zbor Slovenske prosvetne zveze. V Primorskem dnevniku od 22. junija je bilo objavljeno daljše poročilo o občnem zboru, vključno s poročilom predsednika in tajniškim poročilom, medtem ko smo zaradi pomanjkanja prostora objavili diskusijo le v krajšem izvlečku. Pretežni del današnje «Prosvete», s katero zaključujemo prosvetno sezono 1964-65, posvečamo zato daljšim izvlečkom iz razprave o predsedniškem in tajniškem poročilu, zlasti pa tiste odstavke iz razprav delegatov, ki se nanašajo na nekatera konkretna in najbolj aktualna vprašanja našega ljudsko-prosvetnega življenja. Kdor pa se želi seznaniti s celotnimi teksti posameznih diskutantov in tudi z odgovori na izvajanja diskutantov, ki so jih sproti dajali tedanji predsednik SZP prof. Ubald Vrabec in drugi odgovorni člani glavnega odbora, lahko dobi na sedežu SPZ v Ul. Geppa 9 na vpogled celotni magnetofonski zapisnik občnega zbora. MIRO PREŠEL (revizor, član p.d. Lipa — Bazovica): Zveza združuje prosvetna društva v Trstu, Gorici in Beneški Sloveniji. V zvezi je 27 prosvetnih društev, v Trstu 16, v Gorici 10, v Beneški Sloveniji 1. Tu ne moremo ugotoviti, koliko članov je povezanih v Prosvetni zvezi, ker tudi vsa društva ne morejo točno voditi stanja svojega članstva. To ugotavljam le mimogrede, ker ugotavljanje članstva po društvih ni naša stvar. Ugotavljam pa le zato, ker v blagajniški knjigi ni postavke o članarini, ki jo društva dolgujejo zvezi. Čeprav je članarina le simbolična, se društva niso držala niti teh o-snovnih organizacijskih načinov. S tem nediscipliniranim postopkom se društva odrekajo kakršnikoli kritiki in zahtevam na račun zveze. Zaradi te neredno-sti je tudi članstvo le navidezno. V zvezi je 18 odbornikov, toda vse breme odpade na tri člane odbora, ki opravljajo v glavnem vse tekoče delo. Pri odboru manjka delavni odbornik, ker dela jc veliko, a delavcev je malo. Zato moramo paziti, da postavimo na delavna mesta take ljudi, ki bodo z veseljem opravljali delo v naši zvezi. V teku dveh let je bilo 30 sej. Važne seje so se vršile z Gorico in Beneško Slovenijo, seje notranjega značaja pa posamezno v Trstu, Gorici in Benečiji. KLAVDIJ REPIČ (blagajnik, elan p.d. Skedenj): Društva ne plačujejo članarine, mislim pa, da ta ugotovitev ni značilna samo za ta občni zbor, ^mpak je to praksa, ki se vleče iz leta v leto. Društva niso plačevala minimalne članarine mogoče tudi zaradi tega, ker zveza ni hotela bremeniti društev, ker je vedela, da so sama v velikih težavah. Zveza je delovnim društvom celo pomagala. Idealno bi bilo, da bi v bodoče društva plačevala minimalno članarino, kar bi bilo itak samo simbolično in bi tako društva čutila tudi normalno navezanost na zvezo. SLAVKO PERTOT (član p.d. Igo Gruden — Nabrežina): Tajniško poročilo izrecno poudarja, da je nabrežinsko področje najbolj izpostavljeno raznarodovalnemu pritisku. Zal je to tudi gola resnica. To je tudi vzrok, da zaseda' občni zbor naše zveze prav v Nabrežini. Da ne bo -ta priponrba v tajniškem poročilu tako črno izglodala je treba, da se tolažimo z dejstvom, da je le zapadno pod- ročje občine Devin-Nabrežina ono, kjer skušajo naši narodni nasprotniki na razne načine prerezati pas, ki sega od Belope-ških jezer do Miljskih hribov ter s tem razdeliti zamejske Slovence na dva dela. Najbolj izpostavljeni kraji naše občine so Devin, Stivan, Sesljan in Vi-žovlje. Tem krajem mora ta naš občni zbor posvetiti vso pažnji. Občutna je potreba po ustanovitvi prosvetnih društev za Ses-Ijan-Vižovlje, Devin, Stivan-Med-ja vas, Mavhinje-Cerovlje Poživiti je treba delovanje šempo-lajskega društva za kraje Sem-polaj, Prečnik, Slivno, Praprot in Trnoveo. Vsa ta društva bi morala pritegniti k sodelovanju vse naše ljudi, ki jim je pri srcu naš narodni obstoj. Biti bi morali zraven tudi izobraženci. V p.d. Igo Gruden je res vladalo dolgo mrtvilo. Res je, da smo tu pa tam imeli nekaj predavanj, izletov in gostovanj, toda glavni vzroki — kot pri marsikaterem društvu — so bili 1. pomanjkanje pevovodje; 2. izselitev nekaterih sodelujočih članov; 3. odstopitev najstarejših članov; 4. premalo dobre volje pri odraslih in mladini; 5. obstoj še dveh prosvetnih društev z enakim mrtvilom. Kot večletna tajnik našega društva in še prejšnji pred vojno, sem bil prepričan, da to stanje — da bo imela vsaka politična skupina lastno prosvetno društvo — ne more prinesti u-spehov. V prosvetni dejavnosti moramo mi, kot' narodna manjšina v Italiji, biti enotni, ker le na tak način se bomo lažje ohranili pred raznarodovanjem. Glavno vlogo pri prosvetnem delu morajo nositi izobraženci. Posrečen primer rešitve društvene krize v p.d. Igo Gruden je edino pravilen. Ob priliki zadnjega občnega zbora so mladi srednješolci in drugi mladinci raznih mišljenj prevzeli upravo društva v svoje roke in kot se je pokazalo so s to rešitvijo imeli že uspehe in teh ne bo manjkalo, ker je pri vsaki prireditvi, predavanju itd. zagotovljena udeležba vseh zavednih Nabrežincev in tudi prosvetar-jev iz bližnjih vasi. Potrebno bi bilo, da novo izvoljeni odbor SPZ nudi čimveč pomoči našemu društvu, da bo kos ki jih je novi odbor s ločno izvajati. JOŽE KOREN (novinar m prosvetni delavec): Omenjanje priloge PROSVETA pri Primorskem dnevniku v tajniškem poročilu mi daje priložnost za nekaj pojasnil in nekaj misli. Priloga PROSVETA je nastala na pobudo uredništva, zato da bi poročanje o naši prosvetni dejavnosti, o naši prosvetni problematiki, bilo bolj sistematično in bolj zaokroženo. Ce PROSVETA ni boljša kot je, potem zato ne zadene prav nobene krivde urednikov Primorskega dnevnika, pač pa pade ta krivda na sodelavce iz vrst' SPZ, ki bi bili prvi poklicani, da vanjo pišejo. Pa tega niso storili. S tem nočem reči, da pada vsa odgovornost na nekatere tovariše, pač pa trdim, da je odgovornost za slabšo informiranost v Prosveti na organizaciji tistega sektorja SPZ, ki nalogam, lenil od- (Zapiski iz diskusije na 16. rednem bi moral skrbeti za publiciteto, čeprav, če se ne motim, ima odbor celo posebnega referenta za tisk, od katerega pa PROSVETA ni imela skoraj nobene koristi. To pa poudarjam zato, ker bi se morali končno vendarle zavedati, kako je publicistika o naši prosvetni dejavnosti važna tudi iz mobilizacijskih in propagandnih razlogov, saj ne bom odkril Amerike, če trdim, da živimo v času, ko je treba tudi kulturo žal še vedno prodajati in vsiljevati kot navadno potrošno blago, če hočemo, da bo šla v promet. Zato pa priporočam novemu odboru, da temu vprašanju posveti vso važnost, ki jo zasluži in da pooblasti za to delo enega izmed svojih odbornikov, ki jih po novem predlogu v tajniškem poročilu o razširitvi odbora res ne bo manjkalo. Ta odbornik naj vzame svojo informativno službo skrajno resno, prav tako resno pa naj jo vzamejo tudi odbori vseh posameznih prosvetnih društev, saj je končno v njihovem interesu, da se o njihovi dejavnosti čimveč in čim podrobneje ter čim točneje poroča. SAVERIJ ROŽIČ (predsednik p.d. Briški grič, Steverjan): Zahvaljujem se SPZ za podporo, ki nam jo daje s pevovodjo, za prostore in drugo. Seveda pa moram tudi kritizirati. Lansko leto smo prosili SPZ, da bi organizirala pri nas revijo pevskih zborov na prostem, ker nimamo dvorane. Dobili smo odgovor, da revija na prostem ne more uspeti. Videli pa smo, da je uspel nastop pevskih zborov ob II. obmejnem srečanju v Sovodnjah in da bo tudi v Nabrežini. Naš zbor ni odklonil še nobenega nastopa, zato pričakuje, da se upoštevajo tudi njegove želje. Odbor SPZ bi moral imeti več stikov s prosvetnimi društvi. Biti bi moralo več posvetovanj, več srečanj. Glasbena šola v Gorici, ki je bila ustanovljena prav na našo pobudo, dobro napreduje. Večkrat' smo že prosili, da bi glasbena šola ustanovila svojo podružnico tudi v Steverjanu, ker imamo mi največ učencev. Prosim, da bi zveza posredovala tudi za večje razumevanje s strani katoliške prosvete, kajti pri nas se dogaja, da si sami Slovenci oviramo in zaviramo prosvetno delovanje. DRAGO LEGIŠA (župan devinsko — nabrezin-ske občine) Današnjemu občnemu zboru želim iz vsega srca mnogo u-spehov, in želim zlasti, da bi s svojimi sklepi krepko in čvrsto posegel v bodočnost prosvetnega delovanja naše občine, našega ozemlja, ozemlja vse manjšine v Italiji, zlasti pa seveda, da bi pripomogel k poživitvi prosvetnega in kulturnega dela v naši občini. Mi vselej predvsem upravičeno beležimo, ugotavljamo vrsto krivic,-ki se nam dogajajo. Ugotavljamo, kaj bi morala obla-stva narediti, da bi se dokončno uredil naš status, da bi se učinkovito zaščitile naše nacionalne pravice. Mislim pa, da se premalo poudarja tudi tisti, element, tiste faktorje, ki so znotraj v vsakem našem posamez- niku, v vsakem Slovencu. Mislim, tu, da je skrajni čas, da naredimo tudi sami neko vrsto avtokritike, da pogledamo ali mi kot posamezniki naredimo svojo dolžnost. Sem zelo zaskrbljen v tem pogledu. Ko zasledujem od blizu vsakodnevno življenje našega ljudstva v naši občini, namreč ne moremo mimo tega, da moramo vsako leto in zlasti zadnje čase ugotavljati naravnost porazen padec števila učencev na slovenskih šolah v naši občini. Opozoril sem že našo javnost, da je v Nabrežini sami, kjer ni ezulskih naselij, v občinskem vrtcu bilo letos 21 slovenskih otrok, medtem ko jih je bilo v italijanskem 48. Opozarjam tudi, da je enotno slovensko srednjo šolo v nabrežin-ski občini obiskovalo letos 48 učencev, medtem ko jih je bilo na italijanskem oddelku kar 164. Dragi prosvetni delavci, to so kočljiva vprašanja in statistični podatki potrjujejo, da naš narod v Italiji biološko propada. Kakšni so vzroki, to je težko reči. Toda obstajajo določeni vzroki, ki so od nas samih odvisni, kajti ali propada narodna zavest ali pa smo se naveličali tega narodnostnega boja, ki je neizbežen. Dejstvo je, da ne pošiljajo mnogi slovenski starši svojih otrok v slovenske šole. Devin-sko-nabrežinska občina ima v svojem programu izgradnjo dveh šolskih poslopij za slovenske osnovne šole, eno v Stivanu, eno v Slivnem. Opozarjam vas, da je letos v Stivanu obiskovalo slovensko osnovno šolo 5 otrok, prihodnje leto bosta 2, največ 3. Kako naj mi zahtevamo, da si gradimo lepo šolsko poslopje za tri učence. Približno enak položaj je v Slivnem, kjer je 11 šoloobveznih otrok in ne kaže, da jih bo več. Drugi pojav, ki ga ugotavljam je naslednji; naše ljudstvo je bilo lastnik vsega zemljišča v naši občini, lastnik recimo ogromnega dela vsega tržaškega ozemlja. V zadnjih letih pa se ta zemlja prodaja za vsako ceno brez pravih potreb in vzrokov. To je tudi velik problem, kajti v Nabrežini smo celo doživeli to veliko sramoto, da ezulsko naselje, ki se je tedaj gradilo v Sestjanu, stoji na zemlji, katere lastniki so bili Slovenci. Prodali so svojo zemljo ljudem in so gotovo vedeli, komu jo prodajajo. To smo dolžni povedati. Tretji problem so mešani zakoni, kj skoraj stoodstotno slabo izpadejo za nas Slovence. To so problemi, ki jih je treba natančno proučiti, analizirati in sprejemati ustrezne ukrepe. Mislim, da to ni naloga toliko političnih organizacij, upravnih forumov, ampak predvsem kulturnih organizacij. RADO RAUBER (novinar, upravnik Slovenskega gledališča): SG si prav od SPZ in njenega delovanja na terenu veliko obeta. Zavedamo se, da nobena kulturna institucija, gledališče še posebej, ne more živeti, če nima trdne zaslombe v ljudeh, to je v obiskovalcih. Naj povem še dve urejeni misli. Opazilo se je, zlasti letos, da se je začela o kulturnih vprašanjih precejšnja diskusija, ki je zajela širok krog ljudi, ne samo v mestu, temveč tudi izven mesta. Znani so mi dokazi, kako se o resnih kulturnih prireditvah govori tudi po naših vaseh. To je vsekakor razveseljivo. Mislim, da moramo biti precej široki, da je kultura kot taka sestavljena iz različnih postavk, od katerih je ena prav gotovo določena izobrazba, Mi se danes včasih skoraj preveč uspavamo z mišljenjem, da našim ljudem izobrazba primanjkuje, in da je zato malokaj zanje dobro. Ze ta izraz «naši ljudje« mene toliko moti, saj naši ljudje niso nič drugačni ljudje kakor katerikoli ljudje. Moti me tudi recimo izraz, ki je večkrat uporabljen, ((manjšinska kultura«. Ne da bi bil proti 'temu izrazu, ampak menim, da kultura za manjšino ne sme biti nič manj kot je katerakoli druga kultura. Mislim celo, da je manjšina poklicana in vredna, da ima neko višjo kulturo. Tisto kulturo, ki manjšino navezuje na matični narod. To se pravi, da kar je kultura v Ljubljani ne sme biti v Trstu nekultura; skoraj da Trst ne sme poznati slovenske kulture. Mislim tudi, da Slovenci v Trstu nismo kot repek ali privesek na splošni slovenski kulturi. Mi imamo tako močan potencial književnikov, likovnih umetnikov in drugih ustvarjalcev, da smo, lahko rečemo, v avantgardnih pozicijah; imamo umetnike, l ki so se odlikovali na največjih mednarodnih razstavah in če hočete imamo gledališče, ki je na ( višini večine ostalih slovenskih gledališč. Po drugi strani pa mislim, da je kulturna dolžnost manjšine, če že govorimo, da je manjšina most med dvema narodoma, seznanjati se s kulturo naroda, s katerim je v neposredni bližini, v neposrednem stiku, tako rekoč sredi katerega živi, kajti drugače ne razumem, kako naj bi bila manjšina tudi v kulturi most med dvema sosednima narodoma. Saj vemo, da vsak most ima dve mostišči, eno | na eni, eno na drugi strani Zato pa mora biti manjšinska t kultura višja kultura. Kar zadeva diskusijo mladih in starih, nikakor ne mislim, da smo starejši pooblaščeni, da mlajšim narekujemo njihove že- , lje in jim silimo nekaj, kar oni danes ne želijo, Ne smemo se alarmirati, kaj bo iz mladih lju- , di, lu gredo v neko smer proč od kulture. Ni se treba bati. Mladi se bodo tudi znašli, pa naj so njihove trenutne želje še tako usmerjene v neko navidezno lahkotnost, bodisi popevkarstva ali mogoče česa drugega. Bodimo brez skrbi. Vsi smo bili mladi in nismo bili tako strašno pametni že od vsega začetka in j tudi mi smo si želeli poleg kulture zabave itd. To, kar raste, naj ima take ali drugačne oblike klasje, zrno bo ostalo, 1 pleve bodo odletele same. Mislim, da moramo po 20 letih nehati z delitvijo prosvete in kulture v smislu, da je prosveta neka nižja zvrst, kultura pa neka višja. Mislim, da je prišel čas, ko lahko pomeni beseda prosveta kultura in obratno. Zato želim našemu ljudstvu čimveč kulture. MARIO KONT (predsednik p.d. Ivan Trinko —■ Čedad) P.d. Ivan Trinko napenja vse svoje moči, da bi se uresničili tisti cilji, ki smo jih postavili v naš program. Danes, ko se odnosi med Italijo in Jugoslavijo vedno bolj razvijajo na vseh področjih, postaja obstoj našega društva vedno bolj upravičen in zadobiva tisti pomen, ki smo si ga želeli ob ustanovitvi društva: to je most povezovanja med obema kulturama sosednih narodov. Mi smo bili dosedaj posredovalci v mnogih kulturnih manifestacijah, ki so se vršile v Beneški Sloveniji in Furlaniji. To se pravi, da so se italijanski kulturni krožki in ustanove obrnile na nas, ko so si želele gostovanja kulturnih, športnih in folklornih skupin v Furlaniji. V isti namen se nas poslužujejo tudi kulturne ustanove in šolniki iz Slovenije. Letos smo npr. imeli kot goste že več skupin profesorjev in študentov iz Slovenije, ki so si ogledali našo lepo deželo in prišli v stik z našimi ljudmi. Prav 29. juni.ia t.l. bomo imeli boksarsko srečanje v St. Petru Slovenov ob Nadiži, kjer se bodo boksarji iz Ljubljane in Slovenije pomerili z videmsko reprezentanco. V nedeljo se bodo prav tako vršila v Št. Petru nogometna tekma med domačo reprezentanco in Tolminom. Za obe srečanji je poskrbelo naše društvo. Kajti sedaj prosijo za naše posredovanje tudi taki ljudje, ki bi bili pred petimi leti srečni, da bi mi ne obstajali. Časi se spreminjajo tudi za nas in upamo, da se nam bodo v bližnji bodočn:- tudi narodna zavest med našimi ljudmi občnem zboru Slovenske prosvetne zveze) sti odprle še boljše perspektive za razvoj našega delovanja. Naše društvo v Čedadu se zavzema za najrazličnejša področja kot za kmetijstvo, za prijateljske stike z našimi emigranti, ki delajo po svetu, za zaposlitev delavcev v bližnji okolici, za rešitev raznih socialnih vprašanj, za gospodarske in turistične probleme, za razne izlete, predvsem pa si prizadevamo, da bi mogli naši otroci obiskovati slovenske šole. To seveda zahteva ogromnega dela, a tudi vsa naša požrtvovalnost in trud ne zadostujeta za dosego tistih uspehov, kli bi si jih iz srca želeli. Mislim, da je ob tej priliki potrebno, da omenim, da je že veliko število beneških otrok obiskovalo slovenske šole v Gorici in Trstu, a na žalost, moram dodati, da se tudi ti dijaki, od katerih bi bilo nekaj pričakovali, ne udeležujejo našega kulturnega delovanja. Morda, ker profesorji in vzgojno osebje premalo skrbijo za vzgojo naših beneških dijakov v pravem duhu materinega jezika in zaradi tega namesto, da bi ostali doma, grejo v svet in se tako za nas izgubijo. P.d. Trinko naleti zaradi gmotnih sredstev in moralnih težav na velike težko-če. Mi smo se vedno obrnili na naše organizacije iz Gorice in Trsta, da bi nam pomagale tako, da bi naše delovanje postalo čimbolj aktivno in pozitivno. Zelo smo bili zadovoljni, ko se je ustanovila SPZ vseh slovenskih društev, ki delujejo v Italiji, ker smo mislili, da bomo na ta način imeli več pomoči, saj smo mi najbolj izpostavljeni raznarodovanju. Zato se ponovno obračamo na našo SPZ in logično na njene člane, da bi nam v kateri koli obliki posredovali svoje moči. MIRO KAPELI (predstavnik Slovensko-hrvatske prosvete) Še vedno je odprto vprašanje, o katerem se je govorilo tudi na prejšnjih občnih zborih SPZ, kakor tudi na zasedanju Glavnega sveta naše Zveze. To je vprašanje enotnosti, ki je bila in je nujno potrebna in je tudi možna. To vprašanje je zelo važno ne toliko zaradi krepitve organizacije kot take, kolikor zaradi delovanja, predvsem v krajih, ki so narodnostno silno izpostavljeni. 2e na prejšnjih občnih zborih in sestankih se je govorilo, poudarjalo, da nas čas prehiteva ter da baza sama spontano in neorganizirano pristopa k združevanju. In dejstvo, da je slovenski človek, ki ljubi slovensko pesem, čeravno bi nazorsko pripadal ali pripada smeri SHLP, vstopil v pevski zbor, ki je včlanjen v SPZ, da po drugi strani SPZ nudi pevovodji, Ki je včlanjen v SHLP, pomoč pri dobavljanju potrebnega materiala sta dokaz, da se dejanska enotnost ustvarja na bazi sami brez koordinacije in tudi brez' konkretnega, aktivnega sodelovanja osrednjih Zvez. Ce se lahko kdaj v preteklosti veljali določeni pomisleki glede združevanja ali spajanja društev in zvez, potem moramo priznati, da taki pomisleki danes prav v nobenem pogledu ne morejo več veljati. Ne bom trdil, da do e-notnosti ni prišlo po krivdi ene ali druge organizacije, poudarjam, da posamezniki bi v tem pogledu sploh ne smeli biti odločujoč činitelj, toda dejstvo je, da niti v zadnjih letih ni bil storjen korak v smeri združevanja, da besedam, ki so bile s ploskanjem odobrene na občnih zborih SPZ in sklepom, sprejetih na zasedanjih Glavnega sveta naše Zveze, niso sledila konkretna dejanja. Ne bom sicer trdil, da bi z združitvijo laliko rešili vsa odprta vprašanja, da bi samo po zaslugi združitve nadoknadili, kar smo zamudili, to-dk prepričan sem, da bi vseeno z združenimi močmi marsikaj lažje dosegli. Ne vem, če smo lahko zadovoljni z uspehi, ko vidimo. da so cela področja naše dežele povsem neobdelana. V devinsko - nabrežinski občini, ki je najbolj izpostavljena, deluje samo eno društvo. V sosednih občinah je društvena ak-tivnost_ skoraj nevidna in jo lahko imenujemo životarjenje. Z zadovoljstvom jemljemo na znanje, da je v tajniškem poročilu zelo točna ugotovitev, da ni važno to, kateri stranki pripada član prosvetnega društva. In tudi mi je enkrat ponavljamo vprašanje: čemu dve prosvetni organizaciji? Naš človek želi enotnosti, se po svoje zavzema zanjo. Mi, ki predstavljamo prosvetna društva, ki smo njih sestavni del, ne smemo mirno mimo, ne da bi to željo upoštevali. SVETO GRGIČ (član p.d. Slovan - Padriče, pevovodja) K poročilu želim dodati še razpravo o sekciji godb na pihala. Vsi veste, da v Sloveniji polagajo precejšnjo pažnjo na godbe, moralno in materialno, da se pomladijo. Na Tržaškem so godbe še v Bregu, Trebčah, Proseku, Križu in Nabrežini. So godbe, ki nekako sezonsko delajo brez rednih vaj, tako da javnost o tem skoro ni obveščena. Nastopajo ob raznih priložnostih: procesijah, pogrebih, prireditvah itd. Lansko leto so se združile tri godbe in nastopile v Ajdovščini, kjer so zapustile zelo dober vtis. Mislim, da bi bodoči odbor razpravljal tudi o tej pobudi, da bi bila pri SPZ neka sekcija, tako kot je za zbore, dramatiko, tudi za godbe. Tako bi dajali vsaj moralno podporo tem skupinam, ki jo dosedaj niso imele. O tem sem že govoril z dosedanjim odborom. Toda, ker omenjene godbe niso vključene v Zvezo, ni mogoče pričakovati kakršne koli podpore. Predlagam, da bodoči odbor tudi o tem razprav- lja: ali lahko kdo, ki ni član, dobi podporo Zveze. Vedeti pa moramo, da so godbe samostojna tradicionalna društva, ki delajo samostojno že cela desetletja in niso vključena v nobeno zvezo. Inž. Jerič je odprl vprašanje o združevanju SPZ in SHLP. Vsi vemo, da je že precej let, kar smo na terenu praktično združeni. Ljudje to želijo, dokazali so že na več prireditvah, da negle-de na politično prepričanje hočejo sodelovati, pa naj si bo v SPZ ali SHLP. To je vprašanje samo vrhov in ne vem kakšen vzrok je, da se vrhovi ne morejo zediniti, če so preprosti delavci to dosegli. Na terenu ni sploh vprašanja, kam gremo nastopati. to kritika požrtvovalnosti tov. Švaba, ki sam dela veliko večino vsega dela in je zaradi tega ostalo delo na terenu trpelo. Gostovanja bi morala biti nekakšne pavze med celoletnim delovanjem prosetvnih društev. Dr. JOSIP ŠKERK (deželni poslanec Slovenske skupnosti) Mnogo naših prosvetnih delavcev deluje v SPZ in zato nas veseli, da prisostvujemo in pozdravljamo prav v Nabrežini, najbolj izpostavljeni naši občini, ta občni zbor. Želel bi omeniti vprašanje enotnosti. V Trstu je mnogo kulturnih organizacij, društev itd. ena so večja, ena so manjša; enotnost bi bila, če bi bila vsa združena. Kot sem slišal pa gre za Združitev dveh organizacij, SHLP in SPZ. Tako je postavljeno tudi v poročilu. Tako bi po mojem ne bila dosežena neka enotnost, zato menim, da je stvar nekje drugje. Vprašanje slovenskega prosvetnega dela sloni na tem, da mi apeliramo na naše ljudi, na naše člane, naše simpatizerje tudi v okviru političnih organizacij, da se čimbolj udejstvujejo pri političnem delu. Kako bomo privabili več Slovencev k prosvetnemu delu? Tako, da bomo govorili v prosvetnih društvih o vseh vsakodnevnih problemih. Tako bi SPZ in druge kulturne organizacije imele čim večje število ljudi na svojih prireditvah, in tako bi pritegnili ljudi, ki so pripravljeni delati preko nekih gotovih večjih okvirov. Da gredo naši ljudje po tej poti je jasno in ne more biti drugače. Na Tržaškem smo vedno, ko smo bili v močni zadregi, našli stične točke. To sega v našo daljno tradicijo, od Edinjaštva, ko se je razen v nekaterih momentih, ko so prevladali strogi politični kriterij, našel način, da je prišlo do nekega dogovora. Seveda je kulturno področje tudi ideološko. Apeliram naj bi novo izvoljeni odbor imel za potrebno, da se obrne na naše rojake in tudi na širši krog ter pritegne čimveč sodelavcev. STOJAN SPETIČ Jasno je, da je bilo danes govora o združitvi dveh prosvetnih zvez. Ne zaradi tega, ker bi se iskala združitev na nekem odoločenem političnem torišču, ampak zaradi tega, ker je združitev danes najbolj občutena, ker se je marsikje že izvedla. Jasno, da bi bilo nujno, da se tudi v bodočnosti razvija tako enotnost, da bi obstojala krajevna prosvetna društva v posameznih vaseh, kjer bi mogle vse komponente od katoliške do komunistične skupno delovati ter pustiti strankarstvo pred društvenimi vrati. To je stvar daljšega razvoja. Kultura naše manjšine raste iz njenih tradicij, ki so se najbolj razcvetele v NOB, ki je zajela prav vsakega primorskega Slovenca. To so glavne komponente prosvetnega delovanja, katerim se ne moremo odrekati. Glede združitve predlagam, da se zadolži novi odbor SPZ, da izvrši tisto združitev med SPZ in SHLP, ki se je že izvedla na terenu. Jasno je, da se pri tem pusti odprta vrata tudi ostalim. Pri STEDU sem ugotovil, da je e-notnost težavna ravno zaradi pojmovanja, ki ga ima še marsikdo, da je nujno treba iskati enotnost v kompromisih. V enotnosti pa je važno, da se pri vseh komponentah ohrani miselna značilnost posameznika in se ustvari čim širšo strpnost. UBALD VRABEC (dosedanji predsednik SPZ) Predložena sta bila dva predloga, ki naj bi ju naložili bodočemu odboru. Imamo priporočilo za združitev vseh treh organizacij in za združitev dveh.. Nekaj vendar moramo le razlikovati. S strani SHLP je bila že izražena želja, da se združimo, medtem ko take želje s strani SP do danes nismo še slišali. Zato mislim, da predlog (predlog: občni zbor SPZ obvezuje odbor SPZ, da stori vse, da izvede v najkrajšem času formalno in strukturno združitev SPZ in SHLP, da naveže stike s SP v smislu bodočega sodelovanja) najbolj konkreten. (Ta predlog je bil izglasovan soglasno) Dr. ROBERT HLAVATY (novo izvoljeni predsednik) Zdi se mi, da naloga in delo odbora tako osrednje, velike organizacije kot je SPZ, ne obsto a samo v administrativnem delu, ampak se mora tak odbor stalno ukvarjati in proučevati celotno prosvetno problematiko; da spravlja prosvetno problematiko v življenje in da dviga prosvetno raven našega ljudstva, kajti prav gotovo je, da se z dviganjem kulture, z dviganjem izobrazbe naših ljudi, primerno dviga narodna zavest, slovenski jezik in cenjenje naših velikili narodnih vrednot. Življenje slovenske narodne skupnosti ne more biti odvisno od nekaj ljudi in videti je, da je v zadnjem času slonelo vse delo na nekaj ljudeh. To ni zdravo! Mi moramo z vsemi sredstvi delati na tem, da se vključi v to borbo za našo prosveto, v to prizadevanje za naš obstanek, predvsem mladina. Srečen sem, da je danes toliko mladine na občnem zboru. Prepričan sem, da imajo vsi v srcu željo in voljo vključiti se v delo in do bomo v nekaj letih imeli veliko ljudi, ki bodo z lahkoto in voljo prevzeli delo nas starih. Tudi iz razprave je bilo razvidno, da cepiti moči na prosvetnem področju ni zdravo. Splošna želja, da bi se vse prosvete združile in da bi postale ena, enotna močna slovenska prosveta v naši slovenski skupnosti, je prav gotovo zelo zdrav pojav. Kot nam je bilo naročeno, se bomo prizadevali, da premostimo vse tiste težave in pomisleke, ki še obstajajo, tako da bomo v bodoči poslovni dobi to izpel 'ali STOJAN SPETIČ (član p.d. Lonjer - Katinara) Jasno je bilo povedano, da si želimo enotnosti. Hotel bi tudi jaz poudariti to, da mora biti vrh tisti, ki mora poslušati, kar mu narekuje baza in ne obratno. Najvažnejši pogoji, zaradi katerega zahtevamo, da se združitev izvede, je predvsem potreba po čimboljšem delovanju na terenu in v tem smislu bi tudi povzel besede tovariša Vesela, ko je omenil razdelitev med mi in ni. Mislim, da je v veliki meri kriva miselnost, da je vodstvo SPZ nekaj čisto častnega, v resnici pa je ravno vodstvo neke organizacije tisto, ki mora največ delati, zaradi tega je potreba obnova kadrov. V prvi vrsti poudarjam, da mora odbor SPZ biti nekakšen koordinator dela na bazi. Motilo me je, da se niso nekatere prireditve, ki so jih pripravile dramske skupine p.d. Cankar, Opčine, Prosek-Kon-tovel, vršile tudi še kje drugje, da ni odbor SPZ povzel takoj iniciative, da bi omenjene prireditve razširil na vsa prosvetna društva, kjer je to mogoče. Tako bi lahko velik del manjšine videl predstave teh dramskih skupin, ki se niso učile zato, da enkrat nastopijo v lastnem društvu, ampak zato, da bi obogatile in popestrile naše prosvetno življenje. V ozadje bi postavil organizacijo gostovanj, ki je bila v zadnjem času glavna skrb SPZ. Ni jL. t s-j Člani novega odbora Slovenske prosvetne zveze z novim predsednikom dr. Robertom Hlavatjjem po izvolitvi za predsedniško mizo Po uspelem «ex tempore» v Tupelčah Razstavljene slike «ex-tempore» v Tupelčah Zaključena turneja Slovenskega gledališča Slovensko gledališče v Trstu, ki je svojo sezono zaključilo 31. maja, je drugo polovico junija izkoristilo za gostovanja v večjih krajih na Primorskem onstran meje, kjer je od 17. do 26. junija uprizorilo skupno 6 predstav. Dejansko so se tako počitnice za naš vrli in požrtvovalni gledališki ansambel začele šele sedaj. Junijska gostovalna turneja SG se je začela 17. junija v 1 roli z uprizoritvijo Achardove komedije »Lipe za luno«, katero je gledališče 18. junija uprizorilo tudi v Idriji. Ce sta ti dve predstavi privabili precejšnje število gledalcev, pa so se naslednje uprizoritve «Partizanskega večera* spremenile v prave manifestacije narodnoosvobodilne ideje. Prva uprizoritev »Partizanskega večera* je bila v Postojni 19. junija pred lepim številom gledalcev, toda še več jih je bilo 24. junija v Izoli, kjer je bila predstava na prostem. Ogledalo si jo je nad 450 gledalcev, med katerimi so bili zlasti številni bivši borci, katere je izrecno pozdravil sam predsednik izolske občine. Naslednjega dne je bila predstava v Piranu (na Punti), kjer se je zbralo kar 700 gledalcev. Pred predstavo je bila še majhna slovesnost, med katero so predali pranor krajevni prekomorski e-noti. Krona gostovanja pa je bila uprizoritev 26. junija v Kopru na Titovem trgu, kjer se je zbralo nad 1000 ljudi in kjer je sodelovala tudi domača godba na pihala. Igralce in gledalce je pozdravil tudi podpredsednik koprske občine, občinstvo pa je v zanosnem navdušenju nagradilo naše gledališke umetnike s številnim cvetjem. Po zasluJenih počitnicah se bo naš gledališki ansambel ponovno zbral v sentemhru, ko se bo za predsezono spet odpravil na go-stovanje čez mejo ponovno s »Partizanskim večerom* in pa z Bet-tijevo dramo «Usad na severni postaji*, nato pa se bo že začel pripravljati za novo sezono, ki se bo začela z uprizoritvijo Cankarjevih «Hlapcev». Naš prvi ex tempore je uspel. Po prvem poskusu pred nekaj nedeljami, ko je bila prireditev nemogoča, se je obnesel drugi poskus v nedeljo 27. junija. Medtem ko je prireditev prvič preprečil močan dež, je omenjeno nedeljo nekoliko «motila» silna vročina. Prirediteljev pa ne prizadeva krivda niti v prvem niti v drugem primeru, saj je določanje vremena izven njih moči. Res pa je, da lahko vreme — torej tudi prevelika vročina — tega ali onega odvrne, da se tekmovanja ne udeleži. Ce torej vse te stvari upoštevamo, lahko vendar rečemo, da je bila udeležba slikarjev kar zadovoljiva, zlasti še, ko je bil eden, ki ni tekmoval, v žiriji. Tudi kvalitetno so bili proizvodi slikarjev na visoki ravni, medtem ko tega ni mogoče reči za literarni del prireditve, za ex tempore pesnikov, razen za kako izjemo. Slovenski klub, ki je to prireditev organiziral, je napravil velik korak naprej v svojem prizadevanju za raznovrstnost prireditev. Ne bilo v redu, da bi bil ex tempore v Tupelčah zadnji ali da se vsaj za daljšo bodo ne bi ponovil. Vendar bo treba ob ponovnem organiziranju podobne prireditve na marsikaj pomisliti. Tako bi se lahko vprašali, ali kaže vsakikrat tako prireditev pripraviti onstran meje ali pa bi bilo morda bolje poskusiti napraviti kaj. podobnega nekje na tej strani. S tem je v zvezi vprašanje, ali je namen take prireditve ostati v ožjem, izletniškem krogu, ali pa bi morda kazalo tako prireditev približati širšemu krogu prebivalstva. (In tu bi najbrž prišla zelo do veljave tista zahteva po •ljudskosti», ki je tako popularna, kadar gre za kaka druga področja, medtem ko se n. pr. pri slikarstvu zelo zviška odklanja.) Posebej pa bi se moralo diskutirati o tem, do kje se lahko kako slikarsko delo še sprejme kot ustrezno na določeno temo. V Tupelčah je bila prireditev razširjena tudi na udeležbo pesnikov. Rečeno je že bilo, da V nedeljo 11. julija popoldne bo v Nabrežini zabavna prireditev na prostem, ki jo prireja Slovenska prosvetna zveza. Program te prireditve bo zelo pester. Proti večeru bo koncert pevskih zborov s Tržaškega in Goriškega, zvečer pa ples na Brjarju. V koncertnem delu bodo nastopili združeni pevski zbori in godbe na pihala. Zbori se na to prireditev lepo pripravljajo, dasiravno imajo pevci desti dela in se morajo celo odrekati dopustom. Vsi si želijo, da bi prireditev čim bolje u-spela, zato jih ne moti niti vročina, niti jih druge skrbi ne odvračajo od priprav. je bila po tej plati raven daleč pod slikarskimi proizvodi. Drugič bi bilo treba privabiti več udeležencev • pesnikov in pri tem kaže uporabljati tudi večje mero strogosti. Tako pri pesmih kot pri slikah pa bi morala nepopustljivo veljati zahteva, da so proizvodi res ex tempore, ne pa da kdo prinese že natipkano pesem in jo potem samo prepiše na papir, ki Seveda pa je za uspeh prireditve potrebna tudi udeležba občinstva. Nabrežina je bila izbrana za prireditev zaradi tega, da bi se na tem izpostavljenem narodnostnem o-zemlju čim bolj okrepila narodna zavest in da bi se ljudje med seboj čimbolj spoznali. Ker bo vrhu vsega poskrbljeno tudi za prigrizek in pijačo ter večerni ples, bo vse to dovolj privlačna vaba za vsakogar, ki si bo želel razvedrila in prijetnega hladu. * * * Prejšnja leta so pevski zbori po navadi prenehali s pevskimi vajami med poletnimi ga da na razpolago prireditelj. To je le nekaj pripomb, o katerih bodo mogoče prireditelji kaj razmislili. Te pripombe naj predvsem, pripomorejo, da bi bil drugi ex tempore še boljši kot, prvi. R. R. Kulturne obletnice v juliju 13. 1920 Fašisti zažgejo Narodni dom v Trstu; — 14. 1759 Umrl Anton Linhar, pisec prve zgodovine Slovencev; — 23. 1919 Ustanovljena slovenska univerza v Ljubljani; — 25. 1856 Umrl Primož Trubar, ustanovitelj slovenske književnosti; — 31. 1892 Umrl buditelj koroških Slovencev Matija Majar-Ziljski. v avgustu 10. 1893 Rojen pisatelj Prežihov Voranc; — 21. 1780 Rojen Jernej Kopitar, slovenski jezikoslovec; — 28. 1851 Rojen pisatelj dr. Ivan Tavčar; — 31. 1899 Umrl v Ljubljani Jurij Dalmatin, prvi prevajalec celotne biblije v slovenski jezik. v septembru 4. 1834 Rojen pisatelj in naravoslovec Fran Erjavec; — 28.1831 Rojen pisatelj Fran Levstik. meseci. Letos pa ni ravno tako, kajti zbora Dol-Poljane in Ronke, ki ju vodi pevovodki-nja Pavlina Komelj, prav te dni vlagata največje napore v svoje delo, da bi se kar najbolj pripravila za veliko proslavo Prekomorskih brigad, ki bo danes v Ilirski Bistrici. Na današnjo prireditev se pripravlja tudi pevski zbor Prosek-Kontovel, ki ga vodi Ignacij Ota. Avtobus, ki bo zjutraj peljal iz Gorice, se bo ustavil v vseh teh krajih, v Dolu, v Ronkah ter na Proseku in na Kontovelu ter odpeljal goriške in tržaške pevce v Ilirsko Bistrico. V CIKLUSU POLETNIH PRIREDITEV SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE Prihodnjo nedeljo v Nabrežini nastop pevskih zborov na prostem Zbora Dol-Poljanc in Prosck-Koniovel na proslavi prekomorskih brigad v II. Bistrici Kulturno - prosvetni pregled za junij 1. Slavnostna akademija SKGZ v Kulturnem domu z nastopom združenih pevskih mladinskih zborov, zborov Prosek-Kontovel in «J. Gallus*, solistov pevcev in recitatorjev SG. 2. V Kulturnem domu krstni nastop »Gledališča mladih* z dramo «Korczak in otroci* ter montažo pisem na smrt obsojenih. 3. Literarni večer tržaških književnikov v Sežani. 3. Dramska skupina p.d. »Ivan "Cankar* ponovi v dvoranici v Ul. Montecchi igro »Striček prihaja*. 5. Dramska skupina p.d. «Ivan Cankar* uprizori v Dijaškem domu igro «Striček prihaja*. 5. Dijaki slovenskih srednjih šol izvajajo na radiu Trst A radijsko priredbo Manzonijevih »Zaročencev* v prevodu A. Budala, dramatizaciji M. Jev-nikarja in v režiji J. Peterlina. Vsako soboto nadaljevanja. 8. V Kulturnem domu zaključna prireditev slovenskih osnovnih šol. 6. Slovenski klub priredi v Tupelčah ex-tempore za slikarje in pesnike na temo »Kras*. 6. II. obmejno srečanje v So-vodnjah z nastopom pevskih zborov «Briški grič* iz šte-verjana, «Kras» iz Dola-Po-ljan, «Srečko Kosovel* iz Ronk, «Bojan» iz Dornberka, «Svoboda» iz Mirna, »Goriškega okteta* iz Šempetra, godb na pihala - iz Dornberka in Anhovega ter «Veselih rudarjev* iz Idrije. 8. Slovenski klub priredi v Gregorčičevi dvorani predavanje prof. Fona iz Tolmina o temi «Lepote Posočja*. 9. V dvorani p.d. «Oton Zupančič* v štandrežu produkcija gojencev glasbene šole s sodelovanjem učencev iz Gorice, Steverjana in Sovodenj. 10. Redni občni zbor p.d. »Slavko Škamperle* z izvolitvijo novega odbora. 10. »Eksperimentalno gledališče* v Trstu uprizori v Kulturnem domu Plautovo komedijo »Me-nehml*. 10. V prosvetni dvorani v Sovod- njah produkcija gojencev glasbene šole s sodelovanjem gojencev iz Standreža in Steverjana, instrumentalnega sekste-ta iz Sovodenj ter števerjan-skega kvarteta. 11. »Eksperimentalno gledališče* v Trstu uprizori v Kulturnem domu Plautovo. komedijo »Me-nehmi*. 12. V Kulturnem domu ponovitev zaključne prireditve slovenskih osnovnih šol. 13. Glasbena Matica priredi v dvorani p.d. «Igo Gruden* v Nabrežini nastop gojencev podružnice šole iz Devina in Nabrežine s sodelovanjem harmonikarskega zbora in mladinskega pevskega zbora »Kraški slavček*. 13. V Mačkovljah «Praznik češenj* z nastopom pevskih zborov, folklorne skupine in Instrumentalnega kvinteta «5 Fans*. 13. Koncert pevskega zbora »Ja-cobus Gallus* v Marijinem domu v Rojanu. 13. V Katoliškem domu v Gorici koncert gojenk glasbene šole. 15. V Slovenskem klubu zaključni večer sezone 1964-65 s prikazom delovanja v sezoni. 16 V p.d. Prosek-Kontovel nastop gojencev podružnice glasbene šole s Proseka s sodelovanjem otroških pevskih zborov. 16 V klubu «Simon Gregorčič* v Gorici produkcija gojencev glasbene šole GM iz Gorice. 17 SG gostuje s komedijo »Lipe za luno* v Izoli. 18. SG gostuje s komedijo «Lipe za luno* v Idriji. 19. Glasbena Matica priredi v Trebčah v dvorani Ljudskega doma nastop gojencev podružnice šole GM v Trebčah s sodelovanjem harmonikarskega zbora. 19. Slovensko gledališče gostuje s »Partizanskim večerom* v Postojni. 20. V dvorani p.d. «Ivo Gruden* v Nabrežini redni občni zbor Slovenske prosvetne zveze. 20. V Marijinem domu v Ul. Ri-sorta predavanje Vinka Zaletela o evharističnem kongresu v Bombayu. 22. Sodelovanje pevskega zbora Prosek-Kontovel in zbora iz Milj pri komemoraciji v Rižarni. 23. V Slovenskem klubu predavanje dr. Roberta Hlavatyja o Pragi in Češkoslovaški. 23. V p.d. «Ivan Cankar* predvajanje diapozitivov z izleta na Vrhniko in obiska Cankarjevega doma. 24. SG gostuje s »Partizanskim večerom* v Izoli. 25. SG gostuje s »Partizanskim-večerom* v Piranu. 25. V Gregorčičevi dvorani zaključni večer sezone SPDT s kulturnim programom »Planinc v slikah in besedah* s sodelovanjem Marije Mijotove in Borisa Pahorja. 26. SG gostuje s »Partizanskim večerom* v Kopru. 27. Slovenski klub priredi v Tupelčah ex tempore za slikarje m pesnike z nagraditvijo sodelujočih. 27. P.d. »Skala* lz Gabrj priredi tridnevno slavje z nastopom folklorne skupine iz Portoroža in godbenega kvinteta iz Doline. L TEDEN V preteklem tednu so se začeli zrelostni izpita. Na slovenskih šalah v Trstu polaga letos izpite 86 dijakov s Tržaškega in z Goriškega. Za tržaški velesejem, ki se bo zaključil jutri, je med meščani malo zanimanja in obisk je slabši kot prejšnja leta,. Med najvožnejše prireditve v okviru velesejma sta bila ta teden dneva lesa in pohištva ter kave. Deželni in občinski svet sta nadaljevala s svojim delom in vse kaže, da se bo zasedanje deželnega sveta zavleklo skoraj ■do konca julija. Med drugim je deželni svet odobril zakon za podpiranje sviloreje, razne komisije pa imajo polne roke dela. Občinski svet je te dni, sicer na kratko, razpravljal o zelo perečem problemu dobave vode, ki je že kroničnega značaja. Na zadevne pritožbe je občinska uprava odgovorila, da nima tržaška občina potrebnih sredstev za nov vodovod. Zaradi napovedanega vstopa socialističnega svetovalca Dušana Hreščaka v občinski odbor je nastala prava histerična gonja šovinističnih in fašističnih elementov ter organizacij. Mi-sovski svetovalec Wondrich je napovedal, da bo dal ostavko, liberalski svetovalec Jona, pa je tak svoj sklep že sporočil županu. Te odstavke in grožnje nekaterih organizacij bi hotele preprečita vstop Slovenca v občinsko upravo, vendar so se razmere v Trstu precej spremenile in taki šovinistični manevri nimajo velikega odmeva v javnosti. V četrtek je bil občni zbor Glasbene matice, ki je tudi v preteklem šolskem letu opravila zelo plodno in koristno delo za našo mladino. V tem šolskem letu je glasbeni pouk obiskovalo približno 200 učencev iz mesta in vasi, gojenci Glasbene matice pa so sodelovali na raznih kulturnih prireditvah v mestu in na deželi. Za zmogljivost učiteljskega zbora je število učencev preveliko, potrebno pa bi bilo še ustanoviti podružnice glasbene šole im prirediti pevovodske tečaje. Trije tedni so že minili, odkar smo izvolili občinske svete in pokrajinski svet, pa se skoraj še ne govori o sestavi no-nih odborov. Politična tajništva strank niso glede tega podala nikakršne izjave, ker vse kaže. da se prav malo ali nič še ne govori, kakšno naj bi bilo številčno razmerje izvoljenih odbornikov posameznih strank v upravne odbore. Ni izključeno, da bo minil še ' ves mesec julij, morda pa tudi več, preden bodo politična tajništva izdelala svoja stališča. Če obstajajo težave za sestavo koalicijskih krajevnih vlad v organih oblasti, kjer so bile volitve po proporčnem sistemu, pa nimajo nikakršnih težav tiste občine, kjer se je volilo z večinskim sistemom. V nekaterih takšnih občinah so se občinski sveti že sešli ter izvolili odbornike in župana. Med prvimi, ki so uredile to stran upravnega življenja, je bila občina Sovodnje, kjer je bil Jožef češčut četrtič zaporedoma izvoljen za župana. V dvorani Ginnastica Gori-ziana je bil v soboto zvečer uspeli nastop folklorne skupine, združenega pevskega zbora in mandolinistov, ki delujejo v okviru Italijanskih kulturnih krožkov v Istri. Vsi so pokazali zelo visoko stopnjo podajanja, kar ne dokazuje samo njihovega občutenega smisla za kulturno dejavnost, ampak potrjuje tudi znano dejstvo, kako oblasti na najrazličnejše načine, tudi z izdatnimi gmotnimi sredstvi, skrbijo za obstoj in nenehni dvig italijanske kulture v Jugoslaviji. Goste je občinstvu predstavil predsednik Pro Loco dr. Formentini, v imenu nastopajočih pa se je za sprejem zahvalil podpredsednik Italijanske unije Abram, ki je poudaril vsestransko pomoč oblasti, da italijanska narodna skupnost . nemoteno razvija svojo kulturo. Drugi folklorni nastop je bil v nedeljo popoldne v Gabrjah, priredilo pa ga je prosvetno društvo «Skala». Folklorne plese so izvajali člani folklorne skupine iz Portoroža. Predstav vila je vrsio slikovitih narodnih plesov iz Slovenije, Istre in Hrvatske. Skupina je že nastopila po raznih krajih naše dežele. Na pobudo pokrajinske uprave in pokrajinske turistične ustanove so v nedeljo podelili nagrade v višini poldrugega milijona lir briškim gostilničarjem, ki so izboljšali svole lokale. Po podatkih predsednika EPT Peternela je 7 gostilničarjev vložilo 10 milijonov lir za modernizacijo svojih obratov. Predsednik stalne komisije za kmetijstvo pri trgovinski zbornici v Gorici prof. Marsano je na seji nanizal vzroke, ki otežkočajo razvoj kmetijstva na Goriškem. Ti vzroki so: vojaške služnosti, gradnja avtomobilskih in drugih cest ter železnice, ki v vedno večjem številu prečkajo rodovitne predele, počasnost izvajanja namakalnih naprav ter pomanjkanje strokovnjakov. V tem tednu so v Soči v morju pri Štarancanu našli štiri mladeniče, ki so utonili. Žrtvi Soče so pokopali v Trstu, mladeniča, ki sta utonila v morju pa v Doberdobu in Za-graju. PRED RAZLASCEVANJEM ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO NAFTOVODA Nekaj iz zgodovine in prakse raznih razlastitvenih postopkov Na Tržaškem je zelo vidna sled vladavine bivše ZVU V preteklem stoletju so izšli skoraj v vseh evropskih deželah razni razlastitveni zakoni z različnimi postopki. Tako je avstrijski zakon dopuščal razlastitev za gradnje novih železnic in velikih cest in za na Savi pri Krškem in jo je moralo postaviti pri Karlovcu; družba «Jugofceška», ki je nameravala izkoristiti energetski vir v Krškem, pa je morala preseliti sedež velike tekstilne tovarne v Kranj. Električna luc je Ukaz št. 102 kasnejših popravkih, je sprejel vsekakor sodobnejše in naprednejše načelo, ki se glasi, naj bo razlastitev dopustna vselej, kadar koli tako zahteva javna korist. Odločitev koristnosti prepušča zakon za vsak posamezen IZGRADNJA INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA V ŽAVLJAH IN DRUGI PREDPISI DAVČNE UGODNOSTI Ker sodim, da je priporočljivo in potrebno pospeševati razvoj industrije na področju, ki »c bo imenovalo industrijsko pristanišče v Žavljah, priznati davčne ugodnosti in ukreniti potrebno za razlastitev zemljišč na tem področju, v tistem delu Svobodnega trčaškega ozemlja, ki ga upravljajo brilsko-ameriškc sile, zato, jaz, RIDGELV G Al THE R, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: Naslov ukaza štev. 102, ki je rojstni list Industrijskega pristanišča druge primere, ki jih je moral zakon izrecno predvidevati. Zaradi tako zasnovanega zakona ni npr. že po prvi svetovni vojni moglo zagrebško električno podjetje zgraditi hidrocentrale zasvetila v Krškem šele leta 1935. Sto let stari osnovni italijanski razlastitveni zakon z dne 25. junija 1865, ki je pri nas še danes v veljavi, po nebistvenih PO VINSKI RAZSTAVI V NABREŽINI Gostje so dobro ocenili naša vina Mladinski tek ob 2(Metnici osvoboditve, 20. junija občni zbor PZ, od 26. do 29 pa vinska razstava. Nabrežina je oživela s temi prireditvami, poživila in razvedrila mladino in odrasle. Takoj po otvoritvi razstave se je vžgalo razpoloženje kot ga more pričarati že prastara prirodna tekočina vinskega trsa naše kraške planote in iz brega, pijača, ki so ji že pred 2000 leti Rimljani rekli, da človeku podaljša življenje. Lanski pridelek je zore val v ugodnih pogojih, kakršnih ni bilo že dolgo let. To se pozna na kakovosti vin. Naše področje je v splošnem bolj primemo za bele sorte in ta so bila na razstavi pretežno zastopana (16 vzorcev belega, 4 črnega), že od nekdaj se gojijo mešane sorte (malvazija, glera, kraljevina, grganja in dr.), ki so se jim po drugi svetovni vojni pridružila kakovostne bele (tokaj, sovinjon, slankamenka in dr.) in čme sorte (merlot). V splošnem je pridelek srednje kakovosti, okusen in piten. Vinogradov s kakovostnimi sortami tod v spločnem ni. Nekoč so bila naša vina bolj trpka in barvna, ker so pustili mošt del časa na tropinah in so si navzela več barvila in čreslovine (trpkost). Današnji potrošnik ima drugačen okus in želi svetlo vino s komaj zaznavnim osladnim okusom. Kaže, da se je naš vinogradnik temu že prilagodil, tako smo razbrali iz razstavljenih vzorcev. Gostom so vina izredno prijala in so zadovoljila celo najbolj zahtevne pivce s Tržaškega, Goriškega in ostale soseščine. Ujeli smo laskave izraze: čisto, prijeten buket, prijeten okus, dovolj močno i. e. Opazili pa smo, da močna vina niso priljubljena, v vročini celo ne. ... Ocena naših vin je torej bila v splošnem izredno dobra, kar pomeni, da je pridelek zado-volil vse tri čute: oko (sve- tla ali zlatorumena barva), nos (zdravo vino) in jezik (okus). Od več strani pa je padla ta-le opazka: Razstava naj bi v večjem obsegu prikazala naša tipična vina, t. j. vina iz mešanice naših sort, ne pa vin iz sodov, določenih za razstavo. Le tako bi pivci dobili vemo sliko naših vin z vsemi njihovimi odlikami in hibami in le tako bi mogli bolj učinkovito pospešiti naše vinogradništvo. Tudi ni bilo za oceno naših vin v občinskem merilu primemo razmerje med razstav-ljaloi vzorcev, ker ni odgovarjalo količini vinskega pridelka Po naših vaseh. Nabrežina je od 20 mest (vzorcev) zavzela (z enim vzorcem iz Križa, ki spada pod nabrežinsko občino), kar 9 mest. Seveda je enim ugajalo to, drugim drugo vino, ker niso okusi v svaštvu. Katero vino je bilo najboljše, bo določila komisija. Sicer pa so že stari Rimljani rekli, da se o tem ni vredno prepirati. Ce je naš človek močno vino odklonil, je turist (Nemec) isto vino hvalil in ga imenoval «nebeška pijača«. Za slast so skrbeli — sicer predragi — čevapčičarji. Vročina pa ni bila za posku-šnjo preveč primerna. Vendar pa je od 33 hi vse pošlo, od tega okrog polovico razstavljenih vzorcev že drugi dan razstave. Naj za kroniko še omenimo, da ni bilo na našem trgu še nikdar toliko ljudi kot v torek, razen vinske razstave jih je k nam zvabila tudi tombola. • primer posebej zakonodajnim telesom ali upravni oblasti. V tem je tudi šibka točka zakona. Javna korist se večkrat na e-nem koncu države različno pojmuje kot na drugem. Zlasti u-pravna oblast večkrat podleže političnim pritiskom ali pritiskom gospodarskih mogotcev, posebnim okoliščinam itd. Pod plaščem javne koristi se utegne neupravičeno zanemarjati za. ščita zasebne lastnine. Vsi osnovni zakoni pri nas in drugod predvidevajo ustrezne odškodnine. Tako pri nas velja načelo, da se odškodnina določi na osnovi pravične cene, ki bi jo nepremičnina dosegla s pro- PRIH0DNJ0 SOBOTO IN NEDELJO V REPNU Praznik terana in pršuta tržnimi cenami. Tako so r.pr. za gradnjo avto ceste Trst — Padri-če — Sesljan plačevali od 10 do 30 lir za k v. meter zemljišča. Kar se tiče žaveljskega področja, je znamenita določba v ukazu št. 66 generala Winterto-na ,kjer je protipostavno postavil načelo, da se mora razlastitvena odškodnina računati sicer po tržni vrednosti nepremičnine, pri Čemer pa «veljajo zemljišča za poljska zemljišča, ne glede na to, ali so primerna za stavbiščev Ta protiustavna določba je bila izrecno črtana z odlokom 19. 8. 1955 št. 248 vladnega komisarja. Duh brezobzirnosti do upravičenih interesov razlaščenih pa še danes prevladuje v krogih, ki se z razlastitvmi ukvarjajo s posebnim poudarkom v odnosu do lastnikov v žaveljski ravnini. Tako vzdušje povezano z razcepitvijo lastnine (in zaradi tega s težko ustvarjalno enotnostjo) ter z neorganizirano in nezadostno obrambo je povzročilo doslej neprecenljivo škodo, S. O. Kakor smo na kratko že poročali, je občinski svet na svoji seji v četrtek zvečer razpravljal le o letošnjem prazniku kra-škega terana in pršuta. Letos so za ta praznik zbrali bolj primeren čas. Vse kaže, da bo lepo vreme še trajalo in da bo vročina spodila iz mesta številne meščane, ki jih bo privabil teran. Otvoritev praznika bo prihodnjo soboto,, 10. julija, ob 18. uri, zaključek pa v nedeljo ob 24. uri. To bo tretji praznik terana in pršuta in prireditelji ter vinogradniki pričakujejo letos še večji obisk kot prejšnja leta. Zdaj je teran najboljši in se naj-bolj prileže, seveda ob primerni hrani. In kraški pršut je kot nalašč za teran, To sta dva ne ločljiva brata..Prireditelji zago- tavljajo, da- bo letos na razpolago gostom zadostna količina kraškega pršuta in da go bodo prodajali bolj poceni kot lani. Upati je, da bodo tudi stekle niče terana letos bolj poceni kot prejšnja leta. V tem smislu bo posredovala občinska uprava pri vodstvu Pokrajinske turistične ustanove, ki odkupi teran pri kmetih in ga prodaja na prazniku. Na zadnji seji občinskega sveta so o tej zadevi obširno razpravljali in so popolnoma u-temeljeno poudarili, da praznik terana in pršuta nima in ne more imeti špekulativnih name nov. Take prireditve služijo za popularizacijo domačega pridelka in za razvoj turizma. Zato je nesmiselno in celo škodljivo, če so zaradi previsokih cen gostje nezadovoljni ter odhajajo s praznika v druge kraje in gostilne, kjer dobijo teran bolj poceni. To dela slabo kri ne samo gostom, ampak tudi vinogradnikom, ki so upravičeno zaskrbljeni in se bojijo, da bi na ta način praznik terana v nekaj letih propadel. Na vseh vinskih razstavah, ki so bile letos v raznih občinah, so se gostje lahko prepričali, da je lanski vinski pridelek odličen. Tako se bodo lahko prepričali tudi glede terana. Praznik bo tudi letos v Repnu na dvorišču gostilne Križman in bodo nastopili pevski zbori ter godba na pihala. Vinska razstava tudi v Krminu Prejšnjo nedeljo je bila vinska razstava tudi v Krminu. Priredili so jo v okviru praznovanj domačega patrona. Za razliko od poprejšnjih se je letošnje razstave udeležilo tudi več proizvajalcev vin iz okolice. Skupr.o so vinogradniki postavili 11 stojnic. V njih so polee domačinov Kr-minčanov razstavljali še kmetje iz Bračana, Kaprive ln Jožef Rožič z Valerišča. katerega vino so obiskovalci zelo ugodno ocenili. Poleg vinske razstave, ki je bila na glavni krminski ulici, te bila odprta stalna razstava pohištva, za katero je prav tako vladalo veliko zanimanje. Praznovanje so izpolnile zabavne prireditve. iiitiiiimiiimiiimiiiiiiiimiittiimiiiiiiiiimit murna Kmetijska zadruga v Trstu (Ul. Foscolo) išče vajenca, ali vajenko za trgovino, ki obvlada slovenščino. iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiim m im iiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiimMiiiiiiiiiMiiMiimiiimiMiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiifirmiiiiiiiiMf umi iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiii Nagrade gostilničarjem Pretekli torek so na sedežu pokrajinske uprave v Gorici razdelili prispevke sedmim briškim gostilničarjem za zboljšave pri njihovih gostinskih obratih. Prispevki so dosegli največ do 20 odstotkov vsote, ki so jo gostilničarji potrošili za izboljšave. sto sklenjeno kupoprodajno po- Pri tem je šlo predvsem za ure- lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllinilllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIliillllllllllllll IZ STEVERJANA Ivan Gabrovec Jožef Maraž Preteklo nedeljo popoldne sta radi posledic je zadnjih sedem bila v števerjanu kar dva pogreba. Najprej je bil pogreb iz hiše žalosti pri Aščevdh, kjer je u-mrl Ivan Gabrovec, ki je dočakal 70 let. Pokojnik je bil invalid iz prve svetovne vojne in za- t* dolgo ni bilo na trgu v Nabrežini toliko Luči kot za veliko io,..l„iu oo zm.tji.inu umike razstave let bil priklenjen na posteljo, ker ga je mučila huda bolezen. Z ženo sta vzgojila štiri otroke, od katerih je najstarejši sin padel pri partizanih. Takoj po zadnji vojni mu je umrla žena in vse breme skrbi je padlo nanj, vendar ni obupal. Bil ie zaveden Slovenec in je tudi svoje otroke vzgojil v zavedne člane našega naroda, vsi so člani naprednega domačega prosvetnega društva «Briški grič*. Pokojni Gabrovec je bil stalen naročnik Primorskega dnevnika. Uro pozneje pa je bil pogreb 72-letnega Jožefa Maraža iz So-vence, ki je tudi podlegel dolgi in mučni bolezni. Spoštovan in ugleden možakar je vzgojil tri otroke. Njegov edini sin je dal svoje življenje za svobodo pri partizanih. Tudi hčerke so zavedne Slovenke. Priljubljenost obeh mož je bila najbolj očlvidna pri pogrebu, saj ju je na zadnji poti spremila velika množica domačinov, znancev in prijateljev. Odbor prosvetnega društva ■»Briški grič* izreka prizadetim družinam obeh pokojnikov svoje iskreno sožalje ter daruje namesto cvetja na njuna grobova 110.000 Ur za Dijaško Matico. So-| žalje obema družinama izreka i tudi uredništvo «Frimorskega J dnevnika*. godbo. Nižje odškodnine so predvidene le v nekaterih primerih, pred. vsem na urbanističnem področju. Večkrat je citiran za zgled zakon o resanaciji Neaplja (1885), ali o regulacijskem načrtu Rima (1938). V glavnem gre pa tudi v teh primerih za določitev tržne cene, kjer pa se ne upoštevajo določene podražitve. Če se sedaj dotaknemo krajev, r.ih razlastitvenih postopkov, lahko ugotovimo, da je pri nas v tem pogledu zelo vidna sled izjemne in posebne vladavine Zavezniške vojaške uprave. Mnogo pripomb je bilo o zakonitosti pri proglašanju javne koristi za nekatere objekte. Naj navedemo en sam primer- Poveljnik ameriških sil si je omislil, da bi uredili park v spomin padlih ameriških vojakov. Iz miramarskega gradu, kjer je prebival, je vidno lepo pobočje med proseško in- tako imenovano napoleonsko cesto. Področje, ki so mu dali ime, Pro(sek) — Bar(kovlje) — Mi(ramar) je bilo takoj razlaščeno (20 lir za kv. meter proseškim lastnikom). O-menjena zamisel je bila sicer plemenita, a z javno koristjo ni imela prav nobenega opravka. Ob odhodu zavezniških čet je ostalo področje tržaški občini, ki je že večkrat namenila zadevna področja za gradnjo naseli' in jih ni vključila v novem regulacijskem načrtu v zeleni pas. Hujše početje, ki se zavlačuje do današnjih dni, je opaziti pri odmerjanju odškodnine. V večini primerov so se posluževali prisilnih ukrepov. PonujaM so odškodnine, ki so bile daleč pod MACKOVUE V nedeljo smo spremili na zadnji poti pokojnega Evgena Hervatina, po domače Zimerje-vega, ki je umrl v starosti 42 let. Pokojni Evgen je bil bivši borec in invalid NOB. Več let je bolehal in se zdravil v bolnišnicah, a zaman. Njegovo življenje je bilo posejano s trnjem in pelinom. Naj mu bo lahka zemlja. Na našem pokopališču je zdaj več svei*h grobov. Kakor v Borštu, tako je tudi v naši vasi razsajala smrtna kosa. V nekaj mesecih smo imeli kar 8 mrtvih. Vsi, razen Hervatina, so bili stari nad 50 let. Naj navedemo njihova imena: Evgen Hervatin, Ivanka Tul (stara 80 let • dolgo let bolezni), Ivan Smotlak, kmet, Andrej šturman, zidar in cerkveni starešina, Ančka Tul, Pepi Tul, delavec — kmet, Ivan Zubin, upokojenec, Viktor Smotlak, delavec, ki ga je povozil avto pri Domju. Naj vsi v miru počivajo, svojcem pa naše sožalje. ditev higienskih in gostinskih prostorov, ureditev prostora o-krog gostišča, otroškega igrišča, parkirnega prostora za vozila itd. Med nagrajenimi je bilo tudi več slovenskih gostilničarjev. Med njimi naj omenimo Jožefa Sirka iz Subide pri Krminu, ki ima znano gostilno, kamor radi prihajajo tudi Tržačani in je včasih imela kot specialiteto žabje krake. Sirk je prejel prispevek 140.000 lir za izboljšave v svoji gostilni. Drugi nagrajenec je Mirko Gravner iz Grojne, ki je prejel 460.000 lir prispevka, ker je prizidal novi trakt k poslopju svoje gostilne in uredil tudi dvorišče in parkirni prostor. Tu je prijeten hlad, ko je v mestu vročina. Gostilna je oddaljena komaj dva km od središča Gorice. Jožef Sirk sprejema nagrado v s A T ' V mm t m 1» -1\* Mirko Gravner sprejema nagrado AGRARIA FURLANI EDVARD Trst, Ul. Milano 18 - Tel. 35-169 Lirika-Epika-Dramatika (Nadaljevanje s 3. strani) roman Na klancu, katerega označuje kot prvi veliki slovenski epski tekst o nevarni duhovni in moralni ogroženosti človeka v kapitalističnih razmerah. Istega avtorja poseben sestavek je posvečen tudi noveli Ivana Preglja Matkova Tina, spet poseben pa Povesti o dobrih ljudeh Miška Kranjca. 2e ta kratek pregled vsebine knjige s študijami o novejši slovenski književnosti kaže na vsebinsko pestrost in vsestransko interesiranost avtorjev, saj so v knjigi obdelani tako Cankar kot Prežihav Voranc, Bor in Pregelj, Kosovel, Kranjec, Kreft ln Murn, Smole in Strniša. O vrednosti knjige bodo seveda sodili strokovnjaki, mi pa kot kronisti pozdravljamo izdajo te knjige, ki kaže, da si je domača literarna zgodovina utrla pot med knjižne edicije, na drugi strani pa tudi vso prizadevnost mlade generacije slovenskih slavistov. Mastni dolarji (Nadaljevanje s 3. struni) Vam nudi svetovno znane kosilnice AGRIA in vse druge stroje za obdelovanje zemlje od 2.1/2 do 14/18 KS Diesel in to samo AGRIA ter motorne DrizgiUrr.ee: Aspera, Klinton, Vincenzi in Lombarni in vse drugo ORODJE ZA KMETIJSTVO. KLETARSTVO itd. vega trupla, ste očitno pomislili, da je- bil ubijalec Hank Ali ni tako?« «Ne, ni bil Hanle.# «N16 ne pomaga, -draga,« je rekel Hank Graham. «Revolver je moj, gospod Quinn, toda jaz nisem streljal. Ko sem odhajal od njega, je bil živ.« «To pravite vi,» je pripomnil na-mrščeno Quinn in dal znamenje naredniku Welleyu. »Odpeljite ga, naredniki« «Tej zgodbi manjka eno poglavje,« je pripomnil EUery in namignil naredniku, naj malo počaka. «In tt seveda veš, kdo je ubijalec,# se je rogal inšpektor. «Se razume. Vedel sem to, takoj ko sem videl Grahamove bankovce in slišal Johnsonovo priznanje, da jih je ukradel on. Zakaj nam niste povedali, Graham, kje ste jih skrivali?# Potem je Izvlekel \z žepa tri zelene bankovce po tisoč dolarjev, »Poglejte, kako so mastni, Graham jih je zvite hranil v nečem ozkem, cevastem, v nečem z mastnim ovojem. Skrivali ste jih v re-volverski cevi, kajne, Graham? Ko se Je Johnson splazil v vašo sobo, ni iskal vaš denar, ampak revolver Potreboval je orožje in čisto pravilno je sklepal, da ga mora nedavno demobilizirani oficir ime-t*. Kasneje, ko si je ogledal ukradeni revolver, se je gotovo začudil, ko Je odkril v cevi bankovec.# Narednik Walley se je približal Katsyju Johnsonu, ki se je prestrašeno prestopal. »Potemtakem je jasno, da Je bil revolver v vaših rokah, Katsy,» je nadaljeval Ellery. «Včeraj, ko ste videli Grahama, kako je odšel iz Brockove sobe, ste vstopili in vi ubili Brocka. Ni vam uspelo najti denar, ki ste mu ga izročili. Pustili ste revolver, da bi prevalil krivdo na Grahama, in se vrnili v svojo sobo. Ce bi počakali še trenutek, bi vas presenetila June Graham.« »Bolje je, da ga ni presenetila,* je zamrmral inšpektor Quinn, »ker ln sedaj ne bila več živa.* Vreme včeraj: naj višja temperatura 28.8, najnižja 21.4, ob 19. uri 22; vlaga 85 odst., zračni tlak 100.6 pada, veter 13 km vzhodnik, nebo 9 desetin pooblačeno, padavine 1.5 mm, morje skoro mirno, temperatura morja 24 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 4 julija Uroš Sonce vzide ob 4.20 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.38. Luna vzide ob 10.34 in zatone ob 23.43. Jutri, PONEDELJEK, 5. julija Ciril in Metod VČERAJ SESTANEK NA TRGOVINSKI ZBORNICI Soglasna resolucija koristnikov uslug proti zvišanju tarif Javnih skladišč Tržaški gospodarski krogi zahtevajo iimprejšnjo ustanovitev Pristaniške ustanove, ki jo predvideva deželni statut in pa državno pomoč Javnim skladiščem za kritje primanjkljaja Včeraj je bil na trgovinski zbornici sestanek, katerega so se udeležili polčg predsednika dr. Caidas-sija in drugih funkcionarjev zbornice predstavniki vseh gospodarskih ustanov in podjetij, ki se poslužujejo uslug Javnih skladišč. Na sestanku so proučili sedanjo hudo stisko Javnih skladišč in resne negativne posledice, ki bi jih imelo napovedano povišanje tarif pristaniških uslug na nadaljnji razvoj tranzitnega prometa z zaledjem Po daljši razpravi je bila soglas no sprejeta resolucija, ki jo bodo tržaški gospodarski krogi poslali vladi in drugim pristojnim obla stem, v kateri se ugotavlja, da ob staja nevarnost povišanja tarif pri staniških uslug, s čimer naj bi uprava Javnih skladišč krila visoke primanjkljaje, kar pa bi hkrati povzročilo tudi padec prometa z zalednimi državami. Nadalje resolucija zahteva čimprejšnjo ustanovitev Pristaniške u-stanove, ki jo predvideva posebni deželni statut opozarja odgovorne vladne in deželne kroge na vedno večjo konkurenco tujih pristanišč ter zato zahteva, da državna oblast priskoči Javnim skladiščem takoj na pomoč z izrednim nakazilom za kritje primanjkljajev, da se prepreči povišanje tarif za pristaniške usluge. Resolucija, ki so jo sprejeli predstavniki trgovinske zbornice, špediterjev, brodarjev in drugih prizadetih gospodarskih krogov, poudarja v zaključku, da vprašanje tržaškega pristanišča ni samo vprašanje Trsta in dežele, ampak da je to vsedržavno vprašanje, ki ga mora vlada resno vzeti v pretres in ga tudi čimprej rešiti. Posebni zeleni listki na progah Acegala Ravnateljstvo Acegat opozarja, da na progah z avtomatično blagajno (14, 18, 21, 24) niso veljavni zeleni listki A. R., izdani na normalnih progah in niti posebne mesečne izkaznice, če niso izrecno izdane za proge z avtomatičnimi blagajnami. Zaradi tega morajo potniki normalnih prog, ki kupijo zeleni listek tudi za povratno vožnjo, od 8. t.m. dalje, če se hočejo v drugi vožnji peljati na progah z avtomatično blagajno, zahtevati od biljeterja posebni zeleni listek okrogle oblike iz kartončka, ki ga je mogoče spustiti v režo avtomatične blagajne. Razpis za prijave v slovenski Dijaški dom 1. Dijaki in dijakinje, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1965-66 v Slovenski dijaški dom v Trstu kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Po 14 dneh zelo intenzivne gospodarske dejavnosti, stikov gospodarstvenikov sodelujočih držav, zlasti med gospodarstveniki evropske in afriške celine, obiskov raznih uradnih predstavnikov in letos nenavadno velikega obiska javnosti, se bo 17. mednarodni tržaški velesejem jutri zaključil. Toda že itak visoki povprečni dnevni obisk bo današnji nedeljski dan — če bo vreme ugodno — prav gotovo še povečal, saj so najavljene kar cele skupine obiskovalcev izven Trsta. Današnji program na velesejmu obsega nadaljevanje razgovorov med evropskimi in afriškimi gospodarskimi operaterji, nastop folklorne skupine «Sot la Nape» iz Ville San-tine ter prikazovanje dokumentarnih filmov združenja higiensko-prehrambenih in sanitarnih tehnikov. Sicer pa tudi včerajšnji dan ni potekel brez zanimivosti in vsakodnevnega vrveža. Tako so v okviru ev-ropsko-afriških gospodarskih stikov prispeli včeraj dopoldne na velesejem gospodarski predstavniki ............nuni.........im...iiiniu..................................mu.......luunuuuuuuuuu...............mm Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginnastica 72 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ulici Geppa 9-II. (pri SPZ). 2. Prošnje za sprejem v dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest. 3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo. 4. Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri naslovih navedenih v točki 1 ali pa po telefonu 93-167 (uprava Dijaškega doma) oz. 31-119 (Dijaška Matica). Uprava Slovenskega dijaškega doma ima v juliju uradne ure vsak delavnik od 9. do 13. ure. Na pobudo demokratičnih žena Nemi pohod za rešitev Sv. Marka Zveza italijanskih žena v Trstu bo priredila 14. t.m. protestno manifestacijo za rešitev ladjedelnice Sv. Marka. Zato zveza poziva vse tržaške žene ter vse ustanove in združenja naj pristopijo k tej pobudi. 14. t. m. bodo tržaške žene priredile «Nemi pohod po mestu za rešitev Sv. Marka«. Pohod se bo zaključil z izročitvijo spomenice pristojnim oblastem, v kateri bo izražena zaskrbljenost tržaških žena za usodo ladjedelnice. VČERAJŠNJI DAN NA RAZSTAVIŠČU Po 14 zelo intenzivnih dneh jutri zaključek 17. velesejma Obisk delegacije iz Gane - Magnetski registrator Philips za povzemanje slik - Najmodernejši tkalni stroj livarne Safog iz Gorice DELOVANJE DEŽELE Jutri bo predsednik Berzanti proglasil zakona o proračunih Ves ta teden živahna zakonodajna dejavnost - Zakonski osnutek o prispevkih za gradnjo vodovodov - Seja deželnega odbora Deželni svet bo posvetil skoraj ves julij predvsem zakonodajni dejavnosti, tako da bo dejansko uresničil čimveč postavk obeh proračunov, ki ju bo predsednik Berzanti proglasil jutri. Pričakuje se, da bodo ta teden kar štiri seje. Na torkovi seji bodo razpravljali predvsem o zakonskem osnutku o deželnih prispevkih za plačilo obresti od posojil, ki jih bodo občine in IACP najeli za zidanje ljudskih hiš. prav tako bodo ponovno razpravljali o zakonskem osnutku o deželnih posvetovalnih organih, ki ga je vlada zavrnila. Na dnevnem redu je tudi 18 vprašanj in 8 interpelacij ter dve resoluciji. Peta komisija deželnega sveta pa je odobrila ob vzdržanju komunističnih svetovalcev zakonski osnutek o podelitvi prispevkov občinam in občinskim konzorcijem za gradnjo, razijirjepje alij spopolnitev. vodovodov in odt66” nih kanalov. Poročevalec Rigutto je poudaril, da je to vprašanje velike važnosti, saj primanjkuje na primer v Trstu in Pordenonu pa tudi drugod vode, čeprav razpolaga dežela s številnimi izviri. Tudi konzorciji občin, ki so zgradili večje število važnih vodovodov v deželi, so potrebni finančne pomoči. Se bolj pa je pereče vprašanje greznic, saj so v zadnjih letih zgradili zlasti v mestih mnogo novih hiš, ki pa ne razpolagajo še ■tiiiaaliimiiiiiiiiiiiiHiHiimiMiiminiimiiiiiiifimimiiHiHiiiiiiHimiiiHiHHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiimiit ZMEDA NA PODROČJU GRADENJ Zapadel je vinkulativni rok za novi regulacijski načrt Po zakonu je sedaj veljaven samo stari regulacijski načrt iz L 1934 - Kaj bo storil občinski odbor Včeraj Je zapadel triletni vlnku-1 peljal z avtom fiat 500 v smeri pro. lativni rok novega regulacijskega ti središču mesta. V bližini mitni- načrta mesta Trsta. Pristojni državni uradi pa še niso odobrili novega regulacijskega načrta, kar pomeni, da je po zakonu sedaj veljaven samo stari regulacijski načrt iz leta 1934. Prepustiti nadaljnji gradbeni razvoj mesta f>o pravilih starega regulacijskega načrta pomeni ustvariti pravi gradbeni kaos, ki ga bo pozneje težko popraviti. Sedaj pa je stanje dejansko takšno kot pred tremi leti in vsakdo lahko vloži prošnjo za gradbeno dovoljenje po pravilih starega regulacijskega načrta. O tem Je bilo v zadnjih časih v občinskem svetu mnogo govora in kritik proti pristojnim uradom, ki so zavlačevali odobritev novega regulacijskega načrta. Kaj bo sedaj storil občinski odbor? Govori se, da bo skušal vnesti nekaj popravkov v stari regulacijski načrt, ki Jih bo moral še odobriti občinski svet. z namenom, da se ponovno uveljavi vinkulativni rok za določen čas. Dokler pa občinski svet ne bo odobril teh popravkov, bo občinska uprava morala izdajati gradbena dovoljenja po pravilih starega regulacijskega načrta vsem osebam, ki bodo vložile prošnjo za zidanje hiš. Zato se pričakuje, da bo že na jutrišnji seji občinskega sveta govora o tem vprašanju, čeprav je že sedaj gotovo, da občinski svet ne bo mogel tako hitro sprejeti novih ukrepov. S fiatom 500 trčil v fiat 600 Včeraj ob 16.45 so prepeljali na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 28-lptnega mehanika Sergia Giganteja iz Milj — Ul. Mameli 29, ki se je malo prej ponesrečil z avtom v bližini mitnice v Zavljah. Giganteja je pripeljal v bolnišnico neki zasebnik. Sam ponesrečenec je povedal, da se je nesreča pripetila v Ul. Flavia, ko se je on A. BRANDOLIN - ce je trčil v avto fiat 600, ki mu je prihajal z leve strani in ki je bil namenjen v Domjo. Tega je upravljal 52-letni Vincenzo Pisoni iz Ul. Metastasio 16. Giganteja so, kot smo že dejali, sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi raznih poškodb na glavi, glavobola 1n omotice. Ozdravel bo v 8 dneh. z odtočnimi kanali, kar pač ni higiensko. Zakonski osnutek predvideva, da bodo porabili letos 880 milijonov lir v prid občinam in konzorcijem občin v ta namen. Od tega je 77!) milijonov namenjenih za prispevke do 50 odstotkov izdatka za razna dela, ostala vsota pa za plačevanje obresti od posojil, ki jih bodo najele občine za omenjena dela. Z omenjenim denarjem bodo predvsem dokončali vodovode in odtočne kanale, ki so jih že začeli graditi, a so morali zaradi pomanjkanja denarja prekiniti delo. Na sedežu na Trgu Oberdan se je pod predsedstvom prof. Dulcija sestal deželni odbor, ki je odobril zakonski osnutek o izdatkih za javna delav kmetijstvu in goz-d#rstvtt.Jt'Nstrneb' zakonskega osnutka je predvsem olajšati nujna dela pri bonifikaciji, gradnji cest, napeljavi vodovodov in struje v /posčbho zaostalih, to je goratih krajih. Gre za dela, ki bodo služila razvoju kmetijstva in s tem zavrla izseljevanje. Ta dela bi morale opravljati predvsem občine, toda ker jim primanjkuje zanje sredstev, jih morata podpreti dežela in država. Na Siciliji in na Sardiniji črpajo sredstva za ta dela predvsem iz «sklada za Jug» (Cassa del Mezzogiorno), tu pa ie treba najti drugačno obliko. Predsednik deželnega sveta de Rinaldini je sprejel vodstvo nove novinarske zbornice Furlanije-Ju-lijske krajine, ki ga je vodil predsednik dr, Zanaboni. Novinarji so orisali dr. Rinaldiniju značilnosti nove zbornice, nakar so se pogovorili o položaju tiska v deželi s posebnim poudarkom na dejavnosti nove avtonomne dežele. Podpredsednik deželnega odbora Dulci pa je skupno z odbornikom za javna dela Masuttom obravnaval s predsednikom goriške pokrajine dr. Chientarolijem vprašanje turističnih cest in poti. Odbornik za higieno in zdravstvo dr. Nardini odpotuje danes na študijsko potovanje v ZDA, kjer si bo ogledal razne zdravstvene ustanove in bolnišnice. Z njim odpotuje tudi deželni tajnik PSDI Giorgio Cesare. ^ Tržaški geofizikalni zavod Je zabeležil 2. t. m. ob 22.10’53” močan potresni sunek v smeri proti severu. Epicenter potresa je bil kakih 9000 km od Trsta in se zato domneva, da je bilo prizadeto področje Aleutinskih otokov. ENAL0TT0 Natečaj št. 27 ZMAGOVITI STOLPIC IT ari . , • • • • 37 X Cagliari • • j» • 55 X Firence • • • 83 2 Genova • • • 13 1 Milan • • • • 60 \ [Neapelj • • k • 67 2 Palermo • • • • 3 1 Rim . Turin , ’ i.Ln,?. • V n A- • • 3 44 1 X Benetke • i i 87 2 Neapelj II • • • 76 2 Rim H . • • 26 1 PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z I2 točkami lir 3.795.000 I I točkami lir II) točkami lir 128.000 14.100 Dokončne kvote določi o srednja komisija Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade Gane: predsednik družbe Timber Marketing Board V. E. D. Acquah, asistent za gozdno proizvodnjo Gai-sie in drugi. Goste je sprejel glavni tajnik velesejma dr. Chiaruttini in se z njimi zadržal zlasti v paviljona za mehaniko in na mednarodni razstavi lesa. Ob 11. uri je v zbornični dvorani velesejma prof. Stelio Devesco-vi s sodelovanjem zastopnika tvrdke Philips pokazal in obrazložil novinarjem in tehnikom delovanje novega magnetskega registratorja za povzemanje slik in zvokov, ki deluje pa istem principu kot običajni magnetofonski registratorji za zvok. Registrator, ki je najnovejši izdelek tvrdke Philips, lahko posname na poseben magnetofonski trak slike direktno s televizijskega zaslona ali pa tudi slike, ki jih posname televizijska kamera, ki je z njim povezana, in jih seveda tudi takoj lahko zopet reproducira na televizijskem zaslonu, na katerega je aparat vključen. Tako reproducirane slike, ki jih je seveda mogoče na traku trajno ohraniti in po mili volji vrteti, ali pa tpdi brisati kot na običajnem magnetofonu, so popolnoma čiste in normalno ozvočene. Snemanje z enim bobenčkom magnetskega traku traja 45 minut. Ta novi registrator, ki zaradi precejšnje cene za sedaj še ne more biti dostopen vsakemu smrtniku, bo zelo dobrodošel tudi v gospodarstvu in zlasti v nekaterih tehničnih in znanstvenih postopkih. Popoldne pa je v sejni dvorani priredil tiskovno konferenco generalni direktor goriške livarne SAFOG, dr. Francesco Ghisoli. Dr. Ghisoli je najprej dal novinarjem nekaj osnovnih informacij o podjetju, ki je bilo ustanovljeno leta 1884, ki spada kot podjetje z državno udeležbo v skupino IRt-Finmeccanica in ki trenutno zaposluje 700 nameščencev. Kolikšnega pomena za goriško gospodarstvo je podjetje, dokazuje dejstvo, da predstavlja njegov delež 7 odstotkov celotnega dohodka goriške občine. Podjetje Safog izdeluje vse tipe jekla od navadnega do posebnih zlitin, uporabnih v mehanični industriji. Livarna izdeluje med drugim vlivke za velike motorje vrsta Fiat, Sulzer, Burgmeister, ki jih imajo skoraj vse ladje, ki so jih zgradile CRDA, Ansaldo, jugoslovanske in druge ladjedelnice, vlivke za parne turbine za visoke temperature in pritiske, kakršne so vdelane na ladjah Galileo_Gali-Iei, Guglielmo Marconi, "Oceanic itd., vlivke za plinske turbine, za črpalke, za varovalke, zlasti za petrolejsko, industrijo. SS.afog bo dobavila tudi črpalka, /.a-i naftovod Trst-Ingolstadt, za sovjetski naftovod Kubišek-Modiz pa je dobavila 68 velikih po 9 ton težkih črpalk. Znaten del te svoje proizvodnje podjetje izvaža v inozemstvo. Drugi sektor proizvodnje Safog pa so mehanični stroji, med katerimi zlasti tkalni stroji. Prav na tem področju je podjetje sedaj izdelalo edinstven tkalni stroj na svetu brez čolnička, ki je razstav ljen tudi na velesejmu in katerega je direktor dr. Ghisoli skupno s svojimi tehniki tudi razkazal med praktičnim delovanjem. Tkalni stroj je seveda najmodernejši svoje vrste in nosi oznako «G» SN. Dr. Ghisoli je po zaključen konferenci povabil novinarje in tehnike na zakusko. Razna obvestila Državna srednja šola i slovenskim učnim Jezikom v Trstu opozarja, da je vpisovanje v prvi razred šole do 25. julija za učence in učenke, ki so dovršili uspešno peti razred osnovne šole in do 25. septembra t.l. za one, ki imajo popravni izpit. Istočasno sporoča, da se je pričelo in bo trajalo do 25. septembra t.l. tudi vpisovanje za drugi in tretji razred. Nagrade na velesejmu 1. nagrada: Giulia Cattunar, Mi ramarski drevored 237 — radio *VR»; 2. nagrada: likalnik »Philips* — Gianni Bassanese, Ul. For-ti 76; 3. nagrada: Giorgio Sevini — Ul. Giulia 38, lestenec za dnevno sobo; 4. nagrada: Italo Cardi-nale, Ul. Aldegardi 95 — dve škatli *Dixan»; 5. nagrada: dve steklenici Isolabella in publikacija «Venezia Giulia-Friuli* — Nino Fiumara, Ul. Revoltella 74; 6. na grada: 10 kg riža in ena škatla Skip — Gabriella Daterl, Hipo dromski drevored 16; 7. nagrada: 10 kg riža in ena škatla Skip — Edoardo Luisi, Ul. della Tesa 34. .........................................................................i..............uimuniii....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii........timu.............. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 3. julija 1965 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 15 oseb UMRLI SO: 78-letnl Mario Trevl-sirvi, 85-letna Giorgina Cupelli, 69-Iet-na Anna Benassi, 51-letna Pia Val-demarin por. Brezzi, 604etna Bruntl-de Degrassi por. Antovenedetto, 70-letna Giuseppina Vattovanl, 70-letni Vekoslav Logar, 80-letni Manfredo Offenbacher, 76-let.na Maria Depase por. Ulcigrai, 72-letna Augustina Bur-lovich vd. Bat, 83-letna Giovanna Karis vd. Mirossio, 84-letna Prance-sca Ielusich vd. Bosutti, 65-letni Vit-torio Fortuna, 60-4efcni Santo Pecbiar, 18-letna Gianfranca Bartoli. OKLICI: bolničar Giorgio Cestni in gospodinja Giovanna Candotti, industrijski poslovodja Gastone Colom-bo in učiteljica Edi Mazzarri, šofer Gino Fontanot in nameščenka Rosan-na Leghissa, mesar Franco Kosmač in uradnica Pasqua Bruno, uradnik Emanuele Giudice in farmacevtka Concetta CorseDo, šofer Mario Va- Včeraj-danes URARNA - ZLATARNA •------L AURENTI Irst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240 Bogata Izbira najboljših švicarskih znamk ur ln zlatnine Darila za POROKE ln KRSTE Poseben popust 1 les In delavka Adriana lob, delavec Silvio Del Piero in delavka Fonina Toffano, poštni nameščenec Leandro Marinelll in delavka Luciana Dl Do-nato, krojač Giorgio Suber in frizerka Laura Sabllch, zastopnik Amedeo Depoll in prodajalka Pi-etra Vitali, mizar Serglo Kleva ln gospodinja Rosa Urbas, tehnični uradnik Leonardo Milazzo in gospodinja Luciana Flego, nameščenec Nereo Radin in gospodinja Norma Mlakar, mehanik Antonio Zavagna In gospodinja Maria Vitla, uradnik Livio Bevilacqua in uradnica Agordana Pittani, šofer Edoardo Furlan In fotografka Mar-cella Facchina. strojni kapitan Gino Giacomelli in študentka Fiorenza Degrassi, prodajalec Dino Ferluga in gospodinja Fiametta Dobranovlch. skladiščnik Egeo Saccone in delavka Luciana Tomasi, mehanik Aldo Palumbo in gospodinja Giorgina Scanferla, uradnik Antonio Bertolini In uradnica Nerina Gassa, nameščenec Giovanni Crisma in gospodinja Pierina Pecenca, znanstveni sodelavec Vittorio Iancer in učiteljica Maria Grazia Deiuri, barist Bruno Bul-lo in gospodinja Marta Ravbar, mehanik Angelo Nibblo In šivilja Lt-liana Zotti, mizar Claudio Verginel-la in tekstilna delavka Bruna Studie, zastopnik Ernestino Calori in nameščenka Anna Ravallco, nameščenec Luoiano Barbo in frizerka Silva Pegan, mehanik Gianfranco Gaspardis in prodajalka Siega Marina, meha- nik Romano Petris ln nameščenka Maria Grazia Contarino, elektrome-hanik Ezio Mllocco in gospodinja Valentina Fontana, strojni kapitan Car-lo Guarino in učiteljica Licia Binet-ti, trgovski zastopnik Francesco Paolo Macaluso In frizerka Daniela Mat-tia, kvalificirani delavec Alfio Zu-pln in gospodinja Luciana Ramllli, uradnik Valter Cerasa in učiteljica Maria Clanchi, geometer Roberto Fonda in uradnica Maria Luisa Zac-caria, vice brigadir finančne straže Federico Costanza in gospodinja Maria FrangiUo, asistent univerze dr. Roberto Onofrl in asistentka univerze dr, Cristina Fragiacomo, delavec Bruno Coliari in delavka Paolina Dell Olio, delavec Sergio Boscolo tn delavka Maria Creatore, šofer-meha-nik Mario Di Btagio In prodajalka Viviana Posar, inženir Edoardo Marino in učiteljica Marialuisa Marcat-tt, nameščenec Pietro Contento in frizerka Giuseppina Scherl, mehanik Dario Cingerla in gospodinja Maria Fermo, nameščenec Bruno Puis-sa in gospodinja Rosa Giugovaz, e-lektromehantk Nevio Turina in frizerka Silveria Volpato, uradnik Gio-vsnnl Compara in uradnica Maria Beretta, zastopnik Mario Treves in uradnica Emanuela Blstanl, Inženir Savino Cunja in uradnica Federlca Pieri, nameščenec Stellto Nesich in delavka Nadla Nesich, nameščenec Mario Nesich tn delavka Luciana Nesich, prodajalec Livio Mosin* m na- meščenka Virginia Pribac. uradnik Nlcola Milani in uradnica Flora Ian-narone-Fabbro, trgovski zastopnik A-lessandro Arco in študentka Raffaella Crošta, karabinjer Matteo Sclascia in gospodinja Stefania Sambito, tiskar Amato Ambrosi In likarica Franca Milil, risar Pietro Millo in uradnica Luciana Moschien, pleskar Leonardo Mosetti ln nameščenka Claudi a Semeretli. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (21. 6—4. 7.) Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Gale no. Ul. s. Clllino 36; AUa Madon-na del Mare, Largo Piave 2; San-t’Anna, Erta S. Anna 10: Davanzo Ul. Bernini 4; Godina A11TGEA, Ul Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul Orolo-gio 6; Sponza, Ul. Montorsino 9. Služba od 13. do 16. ure Biasoletto. ul. Roma 16: Al Gale no, Ul. s. Clllino 36: Alla Madon na del Mare, Largo Plave 2; San-FAnna. Erta S. Anna 10 NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. Bernini 4; Godina Al. 1TGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd Ul. Orologio 6: Sponza, Ul. Montor sino 9. LOTERIJA SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v soboto 10. in nedeljo 11. julija v NABREŽINI v počastitev 20-letnice osvoboditve Ljudsko veselico sobota 10. julija: ples od 21. do 23. ure. nedelja 11. julija: ob 16. uri: otvoritev, ob 18. uri kulturni spored, pri katerem sodelujejo Združeni mešani zbori: Združeni moški zbori: Godbe na pihala: GALLUS — Trst SLOVAN — Padriče BRIŠKI GRIČ — Števerjan VALENTIN VODNIK — Dolina SLOVENEC — Boršt LIPA — Bazovica PROSEK - KONTOVEL REPEN KRAS — Dol-Poljane SREČKO KOSOVEL — Ron-ke iz TREBČ - GROPADE s PROSEKA iz NABREŽINE PO KULTURNEM SPOREDU PLES DO 23. URE. DELOVALI BODO DRUŠTVENI KIOSKI! VSTOP PROST! Naztonale 16,00 «Appuntamento al km 424» Jean Gabin. Arcobaleno 14.30 «11 corsaro detriso-la verde« Technicolor. Burt Lan-caster. Excelsior 16 00 «Chi ha ucciso Bella Sherman?« Prepovedano mladini pod 18. letom. Ftnice 16,00 «Le nevl del Chiliman-giaro« Technicolor Gregory Pečk, Susan Hayward, Ava Gardner. Grattaclelo 16.00 «11 ponte sul fiume Kway» Technicolor. William Hol-den, Alabarda 15.00 «Spionaggio a Tokyo» Colorscope. Robert VVagner, Joan Collins Filodrammatico 15.00 «La regina del Rio delte Amazzoni« Anthony Dif-fring. Prepovedano mladini pod 18 letom. Aurora 15.00 «Martnai topless e guai« Cristallo 15.00 «Concerto per un as-sassino« Prepovedano mladini pod 18. letom Garibaldi 15.00 «100 ragazze e un ma-rinaio« Technicolor. Bobby Solo. Capitol 15.00 «Duello al sole« Technicolor. Gregory Pečk, Prepovedano mladini pod 16 letom Impero 15.00 «Uno strano lipo«. Vittorio Veneto 15.00 «Fanthomas 70» Technicolor Andre Humebelle. Moderno 15.30 «Questo paz/o pazzo mondo della canzone« Technicolor. Gianni Morandi, Sandra Mondainl, Petula Clark. Astra 15.00 «In ginocchio da te« — Gianni Morandi. Astoria 14.30 «OSS 117 segretlssimo«. Abbazia 14.30 «11 mistero del tem-pio indiano« Technicolor. Lex Bar-ker, Senta Berger. Ideale 14.00 «11 gaucho« Vittorio Gas. sman. LETNI KINO Sattelite 20.30 «Una lacrima sul vlso« Bobby Solo, Laura Efrikian. Se ponovi prvi del. Paradiso 20.30 «La signora e i suoi mariti« Technicolor. S. McLaine, P, Nevvmgo. Se ponovi prvi del. Danes v Mlramaru: predstava »Luči In zvoki« ob 21. uri v nemščini «Der Kaisertraum von Miramare« in ob 22.15 v italijanščini «Massi-miliano e Carlotta«, Sintetične preproge m preproge za hodnike iz plastike ((BALATUM« in »MERA-KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice »RIKETT« in »ARMSTRONG« Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende veneziane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem A. R P. 1TALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel. 95-919 MINNESOTA ODPRE CENTER KOPIJE V Ulici Felice Venezian št 5 BAZZANELLA Preslikate v par minutah brez kislin: vsakovrstne listine, knjige, slike na TRŽAŠKEM MEDNARODNEM VELESEJMU od 21.6. do 5.7. 1965 Stand 71/72—83/84 Paviljon A Obiščite nas! Za vašo poroko .. «F0T0GRAFIA» EGON TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) Tel. 93-295 Mali oglasi RAZNOVRSTNO POHIŠTVO za moderne domove po Izrednih cenah dobite pri «AST KOMO BIL«, Via Giulia 108 (Rotonda del Boschetto). VESPE LAMBKETE, vse potrebščine ln nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M.A.R. - Trst, vla del Bosco N 6 — Tel 41-946 PH1 «AUTO STILE«. Irst, vla U. Foscolo 8 (blizu Trga Garibaldi) dobite veliko Izbiro oblog, preprog, naslanjačev. sveč, električnih baterij, odbijačev, izpušne cevi za vse vrste avtomobilov. Vst deli so garantirani, URE, zlate predmete za darila in drugo prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri DAK-WIL. Trst. Plazza S Giovanni št 1. V SKLADIŠČU D. K O Z U I I C A TRST, Ulica Machiavelli štev 12 za direktni izvoz po eksportni ceni, dobite pralne stroje REX, CANI)Y in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago: plašče, kožuhe (bunde) hlače itd. MALO POSESTVO, LEPA HIŠA in vrt poleg avto postaje prodam. Franc Ivanc, Stope 3, Velike Lašče. VSELJIVO GARSONJERO (53 kv.m), Celje center, lastninsko zamenjam za vveekend (tudi nedograjen) ob mor-1 ju od Kopra do Lucije. Ponudbe na ' AD1T, Ljubljana, Stari trg 3. ORGANIZACIJSKI ODBOR ZA TRŽAŠKI VELESEJEM GOSPODARSKIH ZBORNIC SRS IN SRH (Socialistične republike Slovenije in Socialistične republike Hrvatske) IZREKA: SPOŠTOVANEMU TRŽAŠKEMU OBČINSTVU NAJLEPŠO ZAHVALO ZA TAKO VELIK OBISK JUGOSLOVANSKE RAZSTAVE NA TRŽAŠKEM VELESEJMU. POSEBNA ZAHVALA TRGOVSKIM KROGOM ZA VELIKO ZANIMANJE ZA RAZ-S TA V LJEN E PROIZ VODE, GOSPODA RSKIM USTANOVAM IN OBLASTEM, KI SO KAKOR KOLI PRIPOMOGLE K LEPEMU USPEHU RAZSTA VE. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trii - (JI. ut. ('riinčiAkn 20 1 vlulon «1-71)2 obvešča vse prednaročnike na zbirko 100 romanov, da so prispele naslednje knjige: Steinbeck: VZHODNO OD RAJA I/II Wolfe: OZRI SE PROTI DO MU, ANGEL I/II Gončarov: OBLOMOV Sartre: GNUS Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Marije Kalc roj. Grgič darujeta Ivan in Herminija z Opčin 2,000 lir za Dijaško Matico. CINE MTTOMATERI ALB S E CUL IN Trst, Ul Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo TRST Ul. Boccari' 7 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kra)e tudi v inozemstvo BARI 37 34 64 17 78 CAGLIARI 55 38 72 5 75 FIRENCE 83 79 14 19 57 GENOVA 13 87 89 52 lb MILAN 60 58 62 56 3 NEAPELJ 67 76 21 4 5 PALERMO 3 56 17 78 57 RIM 3 26 35 42 19 TURIN 44 19 68 61 27 BENETKE 87 47 83 9 53 ZAHVAL A Vsem, ki so z nami sočustvovali ln spremili na zadnji poti našo nepozabljeno mamo BERNARDO ŠTOK vd. BATIČ se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo Izrekamo prijateljem ter darovalcem vencev in cvetja. Žalujoči: hči, sinovi z družinami in ostalo sorodstvo Repni«, 4. julija 1965. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali ob izgubi dragega brata Stanislava Sosiča Posebna zahvala prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika in ga spremili na zadnji poti. Sestra Pia Opčine, 4 julija 1965 3. julija zvečer nas je nenadoma zapustila v 71. letu starosti naša draga mama in nona Amalija Černjava roj. Kralj Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek 5. t. m, ob 17. uri iz hiše žalosti v Gabrovcu. Globoko žalujoči mož Franc, sinova Milko in Jožef, vnuki in ostalo sorodstvo. Gabrovec, 4.7.1965 Novi tipi lestencev za vhode, kuhinje, za dnevne sobe Razstavljenih je 120 vzorcev lestencev TRST, VIA S. MAURIZIO, 2 10 -12 -15 - litrski električni 80-100- litrski električni grelci za vodo grelci za vodo znamke: • najboljših znamk: Perlina, Radi; Radi, Perlina, Aequator Te eno mas io, Triplex, Sabiana, Siemens Kopalnice bele, champagne, Vodne pipe najboljših sinje, sive, zelene, roza, # znamk in najrazttitielših znamke RICHARD GINORI modelov Pritikline za kopalnice: ekonomični, normalni, luksuzni in barvani tipi Ogledala za kopalnice različnih velikosti in oblik IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Samo tragično naključje krivo smrti kotlarja na ladji «Vultania» Nesrečnež je v bolnišnici podlegel poškodbam, ki mu jih je povzročil sod, ki pa je padel nanj z višine Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Ballarini, zapisnikar De Paoli) se je moral zagovarjati 62-letni Pasquale Sal-vemini iz Ul. Bramante 7, ki je bil obtožen, da je nenamerno ubil nekega svojega delovnega tovariša. Gre za nesrečo na delu, ki se pripetila v februarju leta 1960 na motorni ladji «Vulcania», ki je bila tedaj privezana ob pomol št. 1 v Tržaškem arzenalu. Salvemini, ki je bil uslužben pri brodarski družbi «Italia», je v prvih popoldanskih urah 24. februarja poskrbel za prenos z žerjavom treh sodov rudninskega olja. Dva soda je povezal z eno samo vrvjo, a tretjega z drugo. žerjav je dvignil tovor (vsega skupaj 600 kg) ter ga prenesel tik nad odprtino, ki vodi v strojnico. Nenadoma se je vrv, na kateri sta bila potrjena dva soda, utrgala. E-den izmed sodov je padel naravnost v odprtino ter priletel na pod strojnice, drugi pa se je odbil ob robu ter padel na jekleni most, ki teče ob motorjih, žal je bil tedaj na mostu kotlar Mario Zimperla, rojen leta 1902 ter stanujoč v Ul. Manuzio 8. Težki sod je nesrečneža udaril ob strani in ga vrgel na tla. Pri padcu je Zimperla podrl na tla tudi delavca Giordana Del-1'Agato iz Ul. Bazzoni 6. Ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnišnico. Najhujše poškodbe je dobil Zimperla. Pobil se je namreč po glavi ter si verjetno zlomil hrbtenico. V bolnišnici je še živel 4 mesece, potem pa je umrl. Dell’A-gata pa je ozdravel v 10 dneh. Spričo tega so Salveminija prijavili sodišču zaradi nenamernega u-mora. Obdolžili so ga, da je uporabil vrvi od katerih je bila ena poškodovana. Vrvi je vzel v skladišču ne da bi vprašal skladiščnika. Obtoženec pa je pripomnil, da je bil prisiljen, da tako ravna, ker je bil skladiščnik odsoten. Izvedenci so trdili, da je bila ena izmed vrvi poškodovana. Drugačnega mnenja pa so bile razne priče, ki so nastopile na obravnavi, številni delavci in tudi tehniki so trdili, da so bile vrvi brezhibne, ter da je treba pripisati nesrečo zgolj tragičnemu naključku. Morda — so trdili nekateri izmed njih — je tovor po nesreči zadel ob kako oviro in se je vrv zato pretrgala. Čeprav je javni tožilec zahteval, naj sodniki obsodijo Salveminija, so tl menili, da ne obstajajo do-voljni dokazi za njegovo krivdo. Oprostili so ga zaradi pomanjkanja dokazov. Na procesu sta nastopili kot zasebni stranki pokojnikove vdova in njegova hči. Največji dogodek v zgodovini cirkusa KMALU V TRSTU dfrk * -s CIRKUS i Od 9. do 23. julija 14. dni brez podaljšanja ARTISTOV IN TEHNIKOV 180 VAGONOV MATERIALA RAZLIČNIH ŽIVALI RAZKOŠNA PREDSTAVA! EDINSTVENA! PIVO «UNION» sc prodaja v gastronomskem parku na tržaškem velesejmu • PIJTE PIVO CL GO .2 ra PRALNI STROJI - HLADILNIKI — ŠTEDILNIKI NA PLIN IN ELEKTRIKO svetovno znanih znamk REX, CANDV, CAST0R, HOOVER ELEKTRO GOSPODINJSKI PREDMETI — TELEVIZORJI - LESTENCI -KRISTALNA IN PORCELANASTA POSODA — TRIESTE — TRST, Strada Vecchia deUTstria 2 Tel. 812238 (Na trgu pri Sv. Ani) ELEKTRIČNI PRALNI STROJ «PINELLA» (najcenejši pralni stroj) L 23.900.- dobite pri tvrdki: BAZZANELLA TRST - VIA F. VENEZIAN 5 ► V OKVIRU VIDEMSKEGA SPORAZUMA NA GORIŠKEM Blagovni promet s Slovenijo dosegel v maju nad 722 milijonov Od lega je bilo za nad 480 milijonov uvoza in za nekaj nad 241 milijonov izvoza - Prodaje v druge države ku pri Devetakih, kjer se je Spa- 1 nji seji sklenil, da bodo za nede- IiiLLa c Viitrim mar>ojri>Am VjaIoI Št. ' 1!a 1Q f m Airronifzlroli onA/lnav. V okviru videmskega sporazuma za maloobmejni blagovni promet ni bilo po podatkih vestnika trgovinske zbornice izdano v preteklem maju na goriškem področju nobeno uvozno dovoljenje. Pač pa so uvozili na carino za nekaj nad 480 milijonov lir raznega blaga iz Slovenije. V istem mesecu so izdali tudi 55 izvoznih dovoljenj za 241,4 milijona Ur. Med na carino uvoženim blagom je na prvem mestu goveje meso za 227 milijonov, prašičjega in drugega mesa so uvozili za 16 milijonov, konj za skoro 25 milijonov lir, drv za kurjavo za 16,5 milijona, raznega industrijskega lesa in lesnih izdelkov za okrog 56 milijonov, dalje za 115,4 milijona lesne paste za izdelavo umetnih vlaken, za 6,5 milijona idrijskih čipk in razno drugo blago v manjših količinah. Med izvozom so na prvem mestu tekstilni izdelki za nekaj nad 100 milijonov lir, kroglični ležaji za 61,8 milijona, električni material za 21 milijonov, umetna in sintetična vlakna za 23 milijonov, avtomobilski nadomestni deli in stroji za 5,4 milijona lir itd. Poleg tega so goriški trgovci izvozili za nekaj nad 5 milijonov lir blaga tudi v Etiopijo In Libijo, predvsem nogavice, stole in gašeno apno. Poročilo omenja tudi prisilno likvidacijo pokrajinskega agrarnega konzorcija, ki je imel precejšen primanjkljaj. Razprodaja zimskega blaga po nekaterih gorišklh trgovinah je trajala tudi še v maju ter je bilo opaziti tudi v trgovini odraz splošne gospodarske krize. TRGOVINA ČEVLJEV ELEGANTNI POLETNI ČEVLJI ZA MOŠKE IN ŽENSKE ORIGINALNI MODELI CENE ZMERNE ALTA MODA !:H:::ii;!!:::i:!:ii::i:::i:::i:::::i:;:U:::::iii:ii;:n:; ::::::::::::::::::::: TRST VIA GALLINA 3 ji! OBIŠČITE TRŽAŠKI VELESEJEM VAS PRIČAKUJE ZA PRIJETEN SPREHOD IN ZA NEKAJ URIC RAZVEDRILA, DA SI OGLEDATE ZADNJE, ZA VSE KORISTNE NOVOSTI IN TUDI NA SESTANEK S SREČO Z BOGATIMI NAGRADAMI, DO KATERIH VAM DAJE PRAVICO VSTOPNICA- PRVA NAGRADA JE TRADICIONALNI AVTO FIAT 500 širite PRIMORSKI DNEVNIK lutto s hitrim manevrom hotel izogniti kolesarju na cesti, je izgubil . nadzorstvo nad vozilom in zapeljal s ceste. Pri tem sta se ranila oba potnika. Spalutto se je u-daril v glavo in zadobil šok, potnica pa se je udarila v čelo in si nalomila desno roko. Avtobusni izlet SPD v Ljubljano in iui Gorenjsko Počitniška kolonija za otroške vrtce Goriško županstvo sporoča, da bodo tudi letos uredili v «Villa Sere na» v Drevoredu XX. septembra počitniško kolonijo za otroke iz občinskih otroških vrtcev. Počitniška kolonija bo začela delovati jutri, 5. julija ter bo odprta do 14. avgusta vsak delavnik od 9. do 17. ure. ljo 18. t. m. organizirali enodnevni družinski avtobusni izlet v Ljub Ijano in na Gorenjsko. Ob tej priliki se bodo udeleženci ustavili in poklonili pred spomenikom padlim borcem pri Urhu blizu Ljubljane, obiskali Drago in Begunje na Gorenjskem, nato pa še Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in novo letališče v Brniku pri Kranju. Vpisovanje pri A. Košuti v Gorici, Ul. Mameli 8 do 15. t. m. Voznina za člane po 1700 in za nečlane po 1900 Ur. Odhod avtobusa iz Gorice ob 5.30, iz Podgore ob Odbor Slovenskega planinskega I 5.45 in iz štandreža ob 6. uri. Po-društva iz Gorice je na svoji zad-jvratek v Gorico ob 22.30. ll■lllllllllllllllllllllllllllllllflllll•lflllllllllllllllUIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| NA PRVI SEJI OBČINSKEGA SVETA sredo bodo v Doberdobu volili novega župana Izbrali bodo tudi po dva odbornika in namestnika V sredo 7. Julija zvečer ob 20. uri je sklicana prva seja novoizvoljenega občinskega sveta v Doberdobu. Dnevni red predvideva overovitev izvolitve novih svetovalcev. Nato bodo volili župana in odbornike ter njihove namestnike. Kot znano je tudi pri občinskih volitvah v Doberdobu zmagala napredna lista občinske enotnosti, katere nosilec je dosedanji župan Andrej Jarc. Izvoljenih je bilo vseh njenih 12 kandidatov, ki so: Andrej Jarc, Karel Černič, Jože Ferfolja, Andrej Gergolet, Stanislav Gergolet, Mario Lakovič, Evgen Peric vsi iz Doberdoba; dalje Julko Gergolet s Poljan, Jože Peric in Leopold Vižintin iz Dola, Jože Pahor In Mario Semolič iz Jamelj. Na listi lipove vejice pa so bili izvoljeni trije kandidati in sicer: Slavko Ferletič, Marija Ferletič in Bruno Pahor. Avtomobil zapeljal s ceste v Dolu V goriški civilni bolnišnici vAji lici Vittorio Veneto so včeraj popoldne pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v osmih dneh 30-letnega Angela Spalutta iz Ul. Duca d’Aosta 57, ki dela v Švici in učiteljico 31-letno C.A. iz Ul. Colombini 12. Včeraj sta se z avtomobilom švicarske registracije peljala iz Trsta po Dolu v Gorico. Na ovin- Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V tednu od 27. junija do 3. julija še je v goriški občini rodilo 25 otrok, umrlo je 13 ljudi, poročili so se štirje pari, 11 pa so jih oklicali ROJSTVA: Michele Businelli, Gra-ziano Nami, Caterina Trevisan, Francesca De Carli, Silva Tolazzi, Clnudio Sartori, Dino Migliore, Franca Ballaben, Paolo Rescig, An-tonella Lovo, Marta Pozzar, Etisa-betta Sponton, Carla Ungaro, Clau-dio Pettarin, Antonella Sandrucci, iiinimiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiNiiiMiniiiiiiiMiiiiiniimimimmiiimiiiMimmmmmimiumuimmmmM IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V jezi je zabodel svojo ženo in pobegnil k materi v Krmin Obsodili so ga na 25 mesecev zapora Fulvia Alessandris. Fabrizia Tonut, Fabio Zam6, Lucia Cian, Cristina Pascutto, Morena Tronchia, Licia Piani, Paolo Marini, Daniela Scru-fari, Marilena Toffolo. UMRLI: upokojenec 56-letni Ar-mando Barilati; 78-letna Ada Tor-cello; upokojenka 72-letna Maria Furlan vd. Degano; delavka 49-let-na Argentina Ponte por. Borghet-to; upokojenec 87-letni Guglielmo Piccoli; 76-letna Francesca Šuligoj vd. Riavic; upokojenec 83-letni Car-lo Lussini; duhovnik 76-letni Gio-vanni Sfecci; invalid 48-letni Fran-cesco Humar; policaj 44-letni Romano Gardel; poštna uradnica 60 letna Fiorita Cechet vd. Iernettic; uradnik 53-letni Dante Fedele; upo kojenka 86-letna Erminia Martellos vd. Fabbro. POROKE: železniški uradnik Giuseppe Tomasi in prodajalka Gian-paola Zalatteu; tekstilni delavec A-mante Giuseppin in predilka Maria Sturm; zidar Giacomo Bernardis in predilka Bruna Turcutto; policaj Salvatore Raschilla in Bruna Bogo OKLICI: karabinjerski častnik En-zo Penzo in Franca Rastelli; uradnik Silvano Saksida in uradnica Ivana Teresa Rizzo; uradnik Flavio Mpntini in uradnica Mirella Zam-pa; zdravnik Mauro Massi in učiteljica Franca Maniacco; mehanik Bruno Mrak in delavka Mariaiuigia Bregant; častnik Fiorenzo Brunetti in Luciana Barison; profesor Livio Verni in uradnica Anna Tozzato; mehanik Ottocarro Cicigoj in uradnica Silva Brisco; uradnik Giuseppe Vescovo in Maria Burtone; agrarni izvedenec Antonio Cirami in Bruna Gurtner; trgovski potnik Marino Te-baldi in Pierina Dell’Angelo. Avtobusni izlet Števerjancev na revijo zborov v Nabrežino V nedeljo 11. julija popoldne bo v Nabrežini revija pevsk h zboro-/. ra kateri bodo nastopili zbori z Goriškega in Tržaškega. Med zberi z Goriškega bo nastopil tudi me: an. pevski zbor «Briski grič« iz Scever-jane. Domače prosvetno društvo organizira za to priliko popoldanski avtobusni izlet v Nabrežino. Udeležence vpisujejo Alojz Klanjšček na Vt-Ierišču in Bruno Gravuer na EvUofu. Podroonejša pomerila dobijo izletniki pri vpisu. v Gorici VERDI. 15.00: dBase luna chiama terra», E. Judd in M. Hyer, ame. riški kinemaskopski film v barvah. CORSO. Zaprto. MODERNISSIMO. 14.30 dPaga o muori«, Hildegarde Neff In Goti George. Crnobell italijanski film v iiHrn^rnnp VITTORIA. 15.00: «Hantar 1’invin-cibile», Kirk Morris in Michele Girardon, italijanski koprodukcijski kinemaskopski film v barvah; zadnja ob 21.30. CENTRALE. 15.00: dLa grande arena«, M. Benitez in A. Demendosa, španski kinemaskopski film v barvah. v Tržiču NAZIONALE: «11 vendlcatore di Kansas city», Fred Canow in Barbara Nelly. PRINCIPE: dll ponte sul fiume Kway», Wllliam Holden in Alec Guinness. Cinemascope, technicolor. AZZURRO: dLa montagna di luce«. Richard Harrison, Luciana Gilli in Vilbert Bradley. EXCELSIOR: «Sciarada>, Cary Grant in Audrey Hepburn. Technicolor. v Ronkab RIO: uLe tardone«, Didi Perego in Franca Marži. EXCELSIOR (poletni): dTentativo sentimentale«, Francoise Prevost. v Novi Gorici NOVA GORICA: 4. julija ameriški barvni film dNihalo groze«; 6. julija ital. barvni film dSedem izzivov«; 7. julija francosko-nemškl film dNabab«; 8. julija ameriški barvni film dživim zate«. ŠEMPETER: 4. julija angleški film dBilly Budd« (Peklenska fregata); 6. julija froncosko-nemški film dNabab); 7. julija japonski film dHirošima, žalost moja«; 8. julija ital. barvni film dSedem izzivov«. SOLKAN: “'4.-julija japonski film dHirošima, žalost moja«; 5. julija dGreh osamljenega«; 6. julija angleški film dPeklenska fregata«; 8. julija francosko-nemškl film dNabab«. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 27,4 stopinje ob 13.20 in najnižjo 17,4 stopinje ob 14.20 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 73 odstotkov; dežja je padlo 23,2 mm. Po več kot peturni razpravi je v petek zvečer goriško okrožno sodišče obsodilo 29-letnega mehanika Iz Ločnika, Michela Candelora, na 25 mesecev in 15 dni zapora. Obtožnica se nanaša na dogodek, ki se je pripetil preteklega marca v IiOčniku In se ga naši čitatelji gotovo še spominjajo. Candeloro je bil obtožen, da je v prepiru In v jezi zabodel z nožem svojo ženo Lilijano Tonut, poročeno Candeloro, ter potem pobegnil k svoji materi v Krmin, kjer so ga pozneje našli karabinjerji in ga aretirali. Razprava se je vršila pri zaprtih vratih, ker je bil Candeloro obtožen tudi drugih prestopkov. Obtožnica, pravi, da je pretepal in zmerja! svojo ženo in njeno mater Giu-seppino Obljubek vd. Tonutno da je tašči prizadejal telesne poškodbe ozdravljive v 16 dneh. Poleg tega pravi druga obtožnica, da sta Candeloro ln soseda 35-letna Maria Trobitz pomagali njegovi ženi Li-liani napraviti splav. To so ugotovili že meseca septembra lani. Dne 23. marca letos je Michele Candeloro v popoldanskih urah zabodel svojo ženo z nožem na levi strani prsnega koša. Ranjena žena j" s hčerko Angelo pobegnila iz hiše, kjer so stanovali v Ločniku, Ul. Rupis 1, ter se zatekla k sorodnikom v Ul. Antlco Castello 8, ki so poskrbeli za njen prevoz v civilno bolnišnico. Ta tragičen dogodek je bil posledica nemirnega družinskega življenja. To je ugotovil tudi državni tožilec dr. Brenči, ki je zahteval za Candelora nad pet let zapora. Kot rečeno je bil obsojen na 25 mesecev in 15 dni zapora, vse tri obtožence za so oprostili splava zaradi pomanjkanja dokazov. Drž. tožilec: Dr. Brenči, preds. sodišča dr. Cenisi, sodnika Mancu-so in Arculeo, zap. Petti. Branilci so bili; za Candelora odv. Gianatta-slo, za ženo Tonut odv. Devetag in za Trobitz odv. Pascoll. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNfSKO PODJETJE LA OORIZIANA GORICA - Ul Duel d'Aosta IHO - Tel 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BI.AGA DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE v Raštelu št. 18 — tel. 21.24. dežurna cvetličarna Danes, 4. t.m. je v Gorici odprta cvetličarna RENATO GORIAN, Ul. Garibaldi 9 — tel. 26-28. POLETNE NOVOSTI: ŽENSKO in moško blago, srajce, bluze, PERILO IN VSA GALANTERIJA IZREDNI POPUST za vsak nakup v času tržaškega velesejma VAM NUDI TVRDKA PRAI.NI STROJI, avtomatični tn superavtomatični — HLADILNIKI - ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA — Ekskhirivnn zastopstvo in zaloga 0 KRAINER & C. GOI* s — Ul Kastelic 41 tel. 2039 Po želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji NAJNIŽJE CENE A P E RTOT TRST *w' c"MMn,/o’22 m 95 998 Agraria MARINAZ «0L YMPIA » JAMSTVO 12 MESECEV Monfaicone (Gorizia) italia Ul. Don P. Fanin, 46 Tel. 73-242 Zaloga kmečkih strojev tn pribora, motorji na petrolej, ben. cin, Diesel ter električni za kmečko in ladijsko uporabo, traktorji in nadomestni deli «Renault», motorne kosilnice Bedogni & C. «OLYMPlA», motorne kosilnice »HONDINE« in agrarni stroji »GOLDONI« 1/7/7 najnovejši izum moderne tehnike SUPERAUTOMATIC s 57 rubini in z 88 rubini «Luis D’ Or» najtanjša ura na svetu Generalno zastopstvo «LA CLESSIDRA* Trst . Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1 nadstropje Import - Export Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških renab! Izredni popusti . Garancije ŠVICARSKA SUPERMARKA NOVA TRGOVSKA HIŠA VELEBLAGOVNICE nama trgovska hiša M jun* LJUBLJANA v LJUBLJANI, na Titovi cesti (nasproti pošte) Sest prodajnih etaž 10.000 artiklov za dom — družino — gospodinjstvo — Šport — letovanje itd. V II. nadstropju velika Izbira USNJENE KONFEKCIJE: plašil - kostumi — suknjiči — jopice itd. V pritličju USNJENA GALANTERIJA: torbice — kovčki - potovalke — denarnice — rokavice — pasovi itd. Obiščite tudi naši poslovalnici TROMOSTOVJE — Wolfova ulica St. 6 ELITA — Čopova ulica št. 7 20% popusta pri nakupu a tujo valuto TURISTI'r IZLETNIKI, OBIŠČITE GORNJE POSOČJE! MADALOSSO v Trstu, Dl. Torreblan-ca 26, vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene ugodne 4JNIVERSALTECNiCA> RADIO - TELEVIZORJI — AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATIČNI PRALNI STROJI — HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI CANDV - REX - CGK Izredne cene za izvoz - Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji UNIViIHSAL l ECNICA Trleste — T r »I Corso Garibaldi št. 4. tel. 41243 In Trg Goldoni it. 1 Hotel «TRIGLAV» KOPER - TELEFON štev. 16 Prvorazredna restavracija, udobne sobe. terasa, zimski vrt. nočni bar s programom. Priporočamo svoje obrate «GIU-STERNO« z olimpijskim bazenom ter restavracijo «RIžANA» s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki. ODfščite slovito RESTAVRACIJO BELVEDERE nad IZOLO MEDNARODNA IN DOMAČA KUHINJA IN IZBRANE PIJAČE - DNEVNO ZABAVNA IN PLESNA GLASBA «GORISKA S SVOJIMI LEPOTAMI VAS VABI» Oglejte si najlepše podzemsko čudo na svetu (POSTOJNSKO JAMO OBISKI VSAK DAN OB 8,30, 10,30, 13,30, 16. in 18. url Izredni obiski po dogovoru z upravo. Obiščite tudi ŠKOCJANSKE JAME PRI DIVAČI Obiski ob 10. in 15. uri vsak dan. PARK HOTEL BLED TELEFONI 284 — 338 V sestavi PARK HOTELA 200 LEŽIŠČ • RESTAVRACIJA KAVARNA • NOČNI BAR IIOTEL ODPRT CELO LETO le tudi SPORTHOTEL NA POKLJUKI in IZLETNIŠKI DOM V RIBNEM. VSI OBRATI POSLUJEJO CELOLETNO RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI «S0CA» KANAL — TEL. 8 HOTEL LEV LJUBLJANA VOŠNJAKOVA I J__i H i V TELEF. 31055« Telegram LEVHOTEL Telex JUGOSLAVIJA KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji ■ Restavracije -Restavracijske terase • Slaščičarna Dancing kavarna - Zabavni program -Aperitiv bar - Razgledna terasa - Terasa za sončenje Banketne in konferenčne dvorane • čitalnica ■ Frizerski salon - Menjalnica -Informacijska služba • Taksi služba • Podzemeljske garaže • Lasten parkirni prostor • Prlstajališče za helikopterje - Boksi za pse - Hladilnica za divjačino. NOVA GORICA — Tel. 21044 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne informacije in vam hitro in solidno organizirajo izlete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge. Hotel JELOVICA - Bled «A» KAT. NOVOZGRAJENI HOTEL Z VSEM SODOBNIM KONFORTOM MEDNARODNA KUHINJA IN DOMAČE SPECIALITETE «Hotel Mantova* Vrhnika in restavracija Močilnik S HOTEL S L 0 IVI LJUBLJANA ca a ■ j:.«—". s:«!«:— JmŽlliji TTTHli a en HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI C/2 r* r- C-l G3 P" a 3» ALP IIOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR nudijo vse hotelske usluge. Priznana domača in inozemska kuhinja. Telef. 21 in 51 Priporočamo tudi obisk hotela «Planlnskl orel* v Trenti ln gostišče v Soči ln Logu pod Mangrtom B O V E C ReSt(I VrOCljO «SEMPETER» Šempeter pri Novi Gorici tel. 21458 Vedno dobro pripravljene domače jedi in druge specialitete, pristna vina in druge pijače. V moderno preurejeni restavraciji vam bo prijetno. Vsako nedeljo ples! ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA ZDRAVI BOLEZNI PREBAVIL 2E PREKO 300 LET. Vse Informacije v zvezi zdravljenja dobite v zdraviliško gostinskem podjetju, Zdravilišču ali pri Turističnem društvu Rogaška Slatina. PARK HOTEL GORICA ■ NOVA GORICA - TFI FfON 71442, 71462 i ivo/imi obrati restavracija. In KOlODVDftSM KISTAVRACIJA kavarna Prvara,redna kuhinja . telefon 21010 : Pie, r„t veter ran n ponedeljka *•*«*■•<«»*'•* utonil’* ter gostilna PRI HRASTU Hotel BELLEVUE LJUBLJANA - TEL. 313133 priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo. Terasa .— Vrt. — S terase lep razgled na Ljubljano. HOTEL