Umrl Roberto Damiani, ki je odprl vrata tržaške občine slovenski kulturi in postavil kip Srečku Kosovelu
/
Šport
TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI
Primorski
TOREK, 12. FEBRUARJA 2008
št. 36 (19.126) leto LXIV._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Treba bo še veliko časa in potrpljenja
Dušan Udovič
Najprimernejši ton ob letošnjem dnevu spominjanja na ek-sodus Istranov in žrtve fojb je izbral komentator Piccola Guido Crainz, ki je v nedeljski izdaji tržaškega dnevnika objavil kake pol strani dolgo razmišljanje. Njegovo pisanje nam je blizu, ker tudi s strani našega dnevnika že leta opozarjamo na poročilo mešane slovensko italijanske komisije zgodovinarjev kot na pomembno podlago za interpretacijo stoletnega dogajanja v naših krajih, vključno z najspornejšimi poglavji. Avtor prispevka se pri tem zgraža nad dejstvom, da italijanska država, z razliko od Slovenije, poročila še vedno ni uradno objavila. Nič kolikokrat smo to preprosto ugotovitev zabeležili kot znak pomanjkanja volje, da se pride stvari do dna. Tako kot predstavlja objektivno pomanjkanje volje dejstvo, da Italija še vedno ni dvignila vsote več desetin milijonov dolarjev, ki jo je na fiduciarni račun luksemburške banke že pred kakimi petnajstimi leti položila Slovenija, kot poravnavo škode istrskim beguncem.
Tako smo vsako leto priče novim izsiljevanjem in neverod-stojnim trditvam o »zaroti molka«. Zato smo in verjetno še bomo, ob tem nesrečnem desetem februarju prisiljeni poslušati tudi razglašene in prav nič spravljive tone, ki vsakokrat prevladajo nad željami po spravi in dialogu. Vsaj doslej je bilo tako. Potem ko je deseti februar z zakonom postal uradni dan spominjanja na eksodus in fojbe (že povezava je zgodovinsko sporna), so desničarske sile dobile v roke veliko močnejši mikrofon, v javnost pa niso prodrla težko prigarana skupna spoznanja slovenskih in italijanskih zgodovinarjev. Ti so se po pričevanju Milice Kacin Wohinz pazljivo dogovarjali celo o posameznih besedah, ki jih bodo uporabljali pri zgodovis-nkih raziskavah, da ne bi dregnili v občutljivost kolegov z druge strani. Žal ni mogoče trditi enakega za politiko, vse do najvišje državne ravni. Kako si drugače razlagati besede predsednika republike, ki ponovi tezo o etničnem čiščenju in pogreje leto dni star oster spor s predsednikom Hrvaške, potem ko sta se, kot vemo, diplomaciji obeh držav nemalo trudili, da ga pogasita. Težko je razumeti, kako je vse to še vedno mogoče po padanju meja, sredi pogovorov o sodelovanju in evropskih perspektivah. Ni kaj, iskanje skupnega jezika v teh krajih bo za mnoge stvari očitno terjalo še veliko časa in potrpljenja.
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
združene države amerike - Med demokrati vse tesnejša tekma za Belo hišo
Na strankarskih volitvah Obama prehitel Clintonovo
Bivša prva dama, kije tudi v finančnih težavah, zamenjala šefa volilnega štaba
NEW YORK - Temnopolti senator iz Illinoisa Barack Obama je v soboto zmagal na demokratskih primarnih volitvah v Louisiani, državi Washington, Nebraski in na Deviških otokih, v nedeljo pa na strankarskih zborovanjih demokratov v zvezni državi Maine. Tako je prvič prehitel newyorško senatorko Hillary Clinton po številu osvojenih delegatov za demokratsko konvencijo. Clintonova je po vrsti porazov zamenjala vodjo svojega volilnega štaba Patti So-lis Doyle z Maggie Williams, vse več težav pa ima tudi z denarnimi sredstvi za nadaljevanje volilne tekme.
Na 29. strani
Fojbe in eksodus: dan spominjanja v Rimu in Trstu
Na 6. in 28. strani
Udeležba na goriških volitvah Demokratske stranke krepko nad deželnim povprečjem
Na 23. strani
Pesem slovenske goriške mladine bo poenotila obmejni kulturni prostor
Na 24. strani
šport - Na slovesnosti v Ljubljani
Jadralec Bruno Bogatec prejel Bloudkovo plaketo
Kriški jadralski strokovnjak in zanesenjak Bruno Bogatec (na sliki v sredini), dolgoletni odbornik in trener Tržaškega pomorskega kluba Sirena iz Barkovelj, je bil v nedeljo deležen na slovesnosti v Ljubljani velikega priznanja, saj je bil med prejemniki Bloudkove plakete, najvišje nagrade Republike Slovenije na področju športa. Glavno nagrado so prejeli rokometni strokovnjak Marcel Djurdjevič, vrhunska smučarska tekačica Petra Majdič in športni, sodnik, trener in športni novinar Sta ne Tr bovc
Na 19. strani
2
Torek, 12. februarja 2008
MNENJA, RUBRIKE
/
ISTRSKI ZORNI KOT
Jadran terja budno plovbo
Miro Kocjan_
Turška tovorna ladja je nekaj milj od Rovinja gorela, na srečo pa ni zgorela. Opazovalci sodijo, dajo to nazoren primer, kaj se vse lahko zgodi na tem našem Jadranu, ki je dragocen za turizem, nekoliko manj za tovorne ladje, cisterne in podobno, saj je premajhen. Pa vendar glo-balizacijske, v tem primeru evropske gospodarske silnice ga pritiskajo v to, da bo moralo kot morje, ki ni veliko, je pa zavoljo geografskega položaja, v katerem je, zmeraj bolj igrati dra go ce no, di na mič no prometno vlogo. No, še kako po-memb no in hva le vred no je, da je turško posadko rešila grška ladja, saj je zna no, da prav od no si med te ma dvema državama niso vzorni. Člo-veš ki od nos pa je le bi stven.
Tudi slovenske pomorske oblasti so bile pripravljene zoperstaviti se okoljskim težavam, ki bi nastopile, če bi z ladjo bilo povsem narobe. Konec koncev Rovinj ni daleč od slovenske obale, ki je že tako ni veliko. V duhu sporov, ki so sicer značilni za take žalostne primere, pa še danes druga proti drugi dvigata glas reška in pulj-ska pomorska oblast. Puljska (Ivan Ja-kovčič in drugi) trdi, da Hrvaška ni ravno pripravljena za take nezgode na morju (remorkerji, ladjice za gašenje, le ta la in po dob no), na Re ki pa tr di -jo, da imajo vse na razpolago, da pa so jih tokrat kolegi iz Pulja žal povsem zanemarili. Odnosi pač, ki segajo desetletja nazaj. Tudi na italijanski strani so bili pripravljeni na pomoč. Glavno je, da smo do žive li sre čen ko nec, to je dober konec vse dobro!
Opozorila za naprej pa ostanejo. Ne pozabimo, da bo Jadran, sodeč po mednarodnih programih, sprejemal marsikaj: nafto, plin in še kako energetsko zvrst, saj ves svetovni tehnološki svet išče pota, kako uveljaviti nove rešitve, ki bi bile manj drage, zlasti pa manj nevarne. Obveščeni krogi trdijo, da se pomorski promet na Jadranu (Sredozemlje - Evropa) v prihodnjih desetih letih utegne povečati kar za trikrat!
S tega stališča je seveda lažje govoriti o politiki kot o katastrofah na morju. Novi slovenski predsednik Danilo Türk je obiskal italijanskega predsednika Napolitana, pred tem pa še pa pe ža, kar us tre za ita li -janskemu protokolu. Obisk je bil pomemben, ravnanje novega predsednika je dinamično, na dlani je, da ima dragocene izkušnje s področja mednarodnega prava, njegove poteze zaslužijo pozornost. Predvsem izstopajo njegovi stiki tam, kjer je bilo dosedaj še najbolj občutljivo. Polpretekla zgodovina (kar še kako dobro vemo) razpolaga s številnimi poglavji in primeri, kako včasih ubirati povesem nova pota v nove sme ri. Res pa je, de ni mo, da je zdaj politični položaj v Italiji zapleten in da je tež ko na po ve da ti tu di bliž njo prihodnost. Kakorkoli, novi slovenski predsednik s tem, da je začel krepiti stike predvsem s sosedi, ravna v du hu lo gi ke in po tre be hkra ti.
Žal pa italijanska manjšina v Sloveniji ne uživa zmeraj podpore, kakršno si želi. Ni namreč res, da je državni zbor v Ljubljani sprejel Bat-tellijev predlog o zgodovinski topo-nomastiki, saj se je del desne sredine uprl. Problem še ni rešen, je pa rešitev takorekoč sredi poti. Mimogrede: mislim, da bi ustrezalo, če bi tudi predstavniki manjšine odločneje postavili na tapeto vprašanje umetnin, ki spadajo na slovensko obalo, jih pa takorekoč tiščijo v Italiji, s čimer, po mojem, ravnajo prav narobe.
De Castro, na primer, j e svoje knjižno bogastvo zaupal piranski biblioteki, s tem pa storil gesto v korist Italije, Slovenije, italijanski manjšini in sploh strokovnjakom, kakor sem si dovolil povedati nedavno na slovenskem simpoziju v Piranu. To je bila smer prijateljstva in razumevanja,

prihodnosti pač. Toponomastika je prav tako stvar zgodovine, vsaj deloma. Ravnokar sem se spominsko srečal s spoznanjem, da je obstoječa toponomastika na slovenski obali še v času nekdanje jugoslovanske vojaške uprave (cone B STO) neizbrisno ostala kakršna je bila in da je doživela spremembe šele pozneje.
»Pestrejša je zgodovina, zanimivejša je prihodnost«, je ponavljal Norberto Bobbio. Seveda pa so primeri, ki se jim marsikdo upira. Prav ob dnevu spominjanja, ki ga slavijo v Italiji, da ne bi pozabili fojb in ek-sodusa (fašizem s tem menda nima kaj opraviti), bo italijanska poštna uprava izdala znamenito znamko, posvečeno nekdanjemu liceju »Carlo Combi« v Kopru. Datum pravzaprav ni jas no do lo čen, ka kor ko li pa ga povezujejo z dnevom spominjanja. Včasih bi bilo prav prisluhniti tudi stališču nasprotne strani, ki ima prav tako kaj povedati. Vzgib prihodnosti so pametne, spodobne geste, ne pa takšne, ki ozračj e, žal po nepotrebnem, zaostrujejo. Tudi Napolitano upravičeno naglaša, da je treba spo što va ti obe, ne pa sa mo ene, polpretekle zgodovine.
Določen korak nazaj pa tudi v Istri opažamo pri vprašanju ekološ-ko-ribolovne cone, ki jo Hrvaška razglaša iz dneva v dan. Tokrat bo znani ribiški sejem »Carofish« sicer, kakor vedno, v Umagu. Toda ne junija marveč že aprila. Danilo Latin, ki je predsednik domačega ribiškega društva, je pa vseskozi bil glasnik, kakor vemo, dokaj skrajnostnih korakov glede eko-ribo cone, je te dni, navsezadnje utemeljeno, poudaril, daje namen te cone ohraniti zdravo stanje morja in seveda ribjega zaroda sploh. Zavzel se je za pošten dialog s sosednimi državami, kar zasluži podporo, razkril pa je tudi, da so na Jadranu, zlasti na njegovem severu, najbolj nevarni italijanski ribiči, saj lovijo tja-vendan, brez odnosa, in nesramno si-romašijo morsko bogastvo.
Ome ni li smo že dan spo mi -njanja, ki ga nekateri v Italiji prozorno že tesno povezujejo tudi z Ber-lusconijem, oziroma s tem, da bodo že aprila volitve in da se levi sredini ne godi najbolje. Reško glasilo italijanske manjšine na Hrvaškem in v Sloveniji kar veliko in poudarjeno piše o teh pripravah. Predsednik ez-ulske federacije Renzo Codarin navaja vse kaj je in kaj bo v prihodnje, dejansko, pravi, po vsem svetu, seveda izhajajoč iz tega, da je Italija do mo vi na »be gun stva«, Trst pa njegovo moralno središče.
Pojasnjuje pa, da dan spominjanja (in proslave) ni uperjen proti komurkoli, ponavlja pa, da je bilo beguncev iz Istre in Dalmacije 350 tisoč, ki so jih po vojni sprejeli v 130 italijanskih taboriščih. Codarin priznava, da v Sloveniji in na Hrvaškem nenaklonjeno obravnavajo dan spominjanja, udeleženci eksodusa pa le pričakujejo, da jim bodo povrnjena imetja (poslopja in zemljišča), ki so še na razpolago. Tudi Italijo obremenjujejo še dolgovi do ezulov. Predlog: dan spominjanja je samo spomin, begunci pa sprejemajo smer dialoga.
O »fojbah« pa j e novo knjigo napisal Giacomo Scotti in sicer pod naslovom »Krik iz fojbe«. Ni še povsem jasno stališče znanega pisca in preučevalca tukajšnjih razmer, naglaša pa, kolikor se da razumeti, razliko med enimi in drugimi zločini, razliko med napadalci in napadanimi, ki so se napadalcu uprli. Sklepa pa seveda, da zaslužijo globoko pieteto vse žrtve, med katerimi so bile tudi takšne, ki niso bile nič krive. Knjiga je izšla v hrvaščini. Na vrsti pa je tokrat tudi Zadar, mestece, ki gaje povsem porušilo zavezniško letalstvo med drugo svetovno vojno. Zakaj? si zastavljajo vprašanje italijanski časniki onstran Jadrana.
BOGATIMO SVOJ JEZIK
Čeprav pravijo, da nismo več zamejci, ampak »brezmejci«, se težave, ki jih srečujemo pri pisanju za medije, niso kar čez noč spremenile. Lepo bi bilo, če bi s padcem meje, padle tudi naše napake, ki so največkrat povezane z italijanščino. Kadar moramo za eno slovensko besedo izbrati med več italijanskimi, takoj najdemo pravilen izraz. Težave se pojavijo, kadar moramo za eno italijansko, poiskati pravilno med več slovenskimi, še posebno, če nam itali-jansko-slovenski slovar ne ponudi dovolj točne pomenske razlage.
Ena izmed takih besed je italijanski acconto, ki ga točno in brez težav lahko prevedemo s slovensko tujko akontacija. Naših piscev in govorcev pa ta akontacija, kot vse kaže, nikakor ne zadovolji. Radi bi se izražali lepše, bolj »slovensko«, in skoraj dosledno zapišejo predujem, če je v tisti zvezi oz. povedi primeren ali tudi ne. Predujem je namreč samo eden izmed možnih izrazov za akontacijo, ob njem imamo še na-plačilo, avans, včasih aro in tudi an-ticipacijo. Na žalost ne gre za prave sopomenke.
Če pogledamo v Šlenčev slovar, bomo našli za acconto tri izraze: delno plačilo, predujem in akontacija; pa še dati, prejeti, predujem. To je za razumevanje italijanskega besedila lahko tudi dovolj, ne pa za iskanje pravilnega prevoda v slovenščino.
Poglejmo še v SP iz l.2001 v upanju, da nam bo ponudil primeren odgovor, saj vemo, da v SSKJ zaman iščemo sopomenke, kar je velika pomanjkljivost tega slovarja. V SP bomo našli ob geslu akontacija v oklepaju zapisano naplačilo in predujem. Sopomenka v oklepaju nam pove, da gre za enakovredno ali manj navadno domačo vzporednico prevzeti besedi. O razliki med obema niti besedice, saj vemo, da SP ne razlaga pomena zapisanih izrazov. Če smo kdaj slišali za avans, poiščemo še to geslo, ob njem sta prav tako naplačilo in predujem, le da brez oklepaja. Ker poznamo italijanski anticipo, pogledamo, če je kaj podobnega tudi v SP, in res najdemo gesli anticipacija in an-ticipirati, kar v gospodarstvu pomeni plačevanje stroškov vnaprej. Slovenskih sopomenk tokrat ni.
Dati avans ali avansirati se tako kot anticipiranje uporablja v ekonomiji, ko da npr. investitor podjetju akontacijo na račun stroškov za material, ko torej nekdo vnaprej poravna del dolžnega zneska.
Naplačilo (tudi ara) pomeni dati (ali dobiti) vnaprej del plačila ob sklenitvi pogodbe, npr. za hišo.
Celotni znesek je že znan, cena je torej že točno izračunana.
In predujem, ki je pri nas skoraj edini v rabi? Največkrat v na-
pačni zvezi! Predujem je akontacija, ki jo zaposleni dobi na plačo pred plačilnim dnem, če zanjo zaprosi. Predujem je lahko tudi del honorarja, ki ga založnik izplača pisatelju za roman, pesniško zbirko ali kaj drugega. To je torej vnaprejšnje delno plačilo oz. prejem akontacije na račun zaslužka. Predujem lahko delodajalec izplača tudi za potne stroške, če prizadeti pred potovanjem zanj zaprosi. V ju-ridičnem jeziku je predujem akontacija oz. denarni znesek, ki ga založi stranka za izvedbo dokazov v pravdnem postopku.
Najmanj bi se motili, če bi uporabljali prevzeto akontacijo, večkrat bi lahko uporabili avans (tudi za davčno ritenuto d'acconto) ali naplačilo. Predujem pa samo, kadar nam sredi meseca zmanjka denarja in potrkamo pri delodajalcu s prošnjo za predujem oz. akontacijo ali anticipa-cijo na račun plače. Predujem torej največkrat pomeni dati ali vzeti vnaprej del zasluženega plačila.
Lelja Rehar Sancin
ODPRTA TRIBUNA
Prispevek k razmišljanju o enotnosti v manjšini
Peter Cernic*
V zad njih me se cih sem za sle -dil kar nekaj zapisov na straneh PD, ki izpostavljajo potrebo po združevanju civilne družbe v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji. Eden zadnjih je bil prispevek Davida Peterina objavljen na Odprti tribuni v sredo, 6. februarja, v katerem je avtor po eni strani zavzeto zagovarjal potrebo po združitvi Slovencev na nivoju civilne družbe, (po njegovem mnenju so na tem področju delitve med Slovenci preživete), po drugi strani pa je dosledno zagovarjal razkropljen in pluralni nastop Sloven cev v po li ti ki, ker le ta ko naj bi Slovenec tudi na vsedržavni politični ravni lahko svobodno zagovarjal svoja idejna stališča.
Pred vsem dru gi del nje go ve ga razmišljanja ni novost. Gre za tezo, ki je znotraj levice postala neke vrste dogma po ukinitvi Demokratične fronte Slovencev v Italiji, ki je še zadnja nastopala kot samostojen levi slovenski politični subjekt. Politično udej stvo va nje mo ra za to da nes pri -padati italijanskim strankam, v katerih Slovenci prav zaradi ogromne razkropljenosti na levici vse manj pomenimo, pa četudi na prvi pogled zgle da dru gače. Vse ka kor ne na me -ravam debatirati o problemu vključevanja v italijanske stranke in o razkropljenosti političnega nastopa slovenskih levičarjev. To je očitno problem, s ka te rim se bo prej ali slej mo -ra la spo pas ti sa ma le vi ca.
Bolj mi je do tega, da odgovorim na tisti del razmišljanja, ki namiguje na nujnost preseganja delitev v manjšini na področju civilne družbe in torej na vse tiste očitke, ki zahtevajo združevanje struktur, saj naj bi delitve naših organizacij bile škodljive, ker preprečujejo enotnost med Slovenci. Ne vem, zakaj se ti očitki vse bolj pogosto ponavljajo prav sedaj, a bi si upal za tr di ti, da so pro ti -slovni. Dokaj čudno je namreč zahtevati enotnost civilne družbe, hkrati pa opravičevati neenotnost politike, kot da bi bila politika in civilna družba dva popolnoma ločena pojma. Vsi do bro ve mo, da or ga ni zi ra -na civilna družba ni sama sebi namen in kdor ko li sle di nje ne mu de -lovanju ve, da nujno stopa v stalno
dialektiko s politiko. A mimo tega, me zelo čudi dejstvo, da pisci pozabljajo, da je sedanjo bipolarno organiziranost manjšine pod okriljem dveh krovnih organizacij sprejel in uzakonil deželni zakon za Slovence in da nihče od tistih, ki danes razglaša preživelost manjšinskih struktur ni taki organiziranosti osporaval.
Očitno se sedaj radi obešamo na parolo enotnost in igramo na stru ne slo gaš tva, ker ve mo, da zve -ni lepo in ker se želimo manjšini predstaviti kot tisti, ki bi radi prerasli očetov razprtije, pri tem pa pozabljamo definirati pojem enotnosti.
Ko danes govorimo o enotnosti mi namreč ni povsem jasno, kaj bi to sploh bilo. Edino, kar sem do sedaj zagotovo razbral, je dejstvo, da bi združevanje struktur osiromašilo na teritoriju razvejano prosvetno, kulturno in medijsko delovanje in da bi privilegirali večje ustanove, katerim bi lahko na račun ostalih povišali proračunske postavke. Te pa bi, kot se je že zgodilo, svoje delovanje verjetno dodatno centralizirale in na ta način še zmanjšale svojo prisotnost na teritoriju. Iskanje take enotnosti danes z lepo besedo imenujemo racionalizacija porabe sredstev v okviru slo ven skih struk tur, kar naj bi bil predpogoj za nov razvoj manjšine.
Vse skupaj zveni res lepo, a žal je to le mla te nje praz ne sla me, saj predlagatelji nimajo niti minimalnega razvojnega načrta za manjšino. Če pa bi kdo že lel res no spre go vo -riti o enotnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji, bi verjetno moral zno traj manj ši ne naj prej spro ži ti kon struk tiv no de ba to oko li ne ka te -rih ključ nih poj mov in te melj nih vrednot, na katerih bi to enotnost lah ko sploh za če li gra di ti. Da pa se prav tu še vedno močno razlikujemo, je jasno razvidno iz Peterinove-ga za pi sa. Ko berem, da to, kar po njegovem druži Zamejce ne glede na politično barvo, sta samo skrb za jezik in za kul tu ro ne mo rem mi mo ugotovitve, da so miselna razhajanja med nami res ogromna. Sprejeti zre-duciranje delovanja civilne družbe le na skrb za je zik in za kul tu ro in za -vestno prepustiti neki idejno pluralni in tuji politiki vse ostalo, pome-
ni eno stav no po tis ni ti slo ven sko narodno skupnost v Italiji na raven folklorne skupine, česar ne jaz, ne tis ti del manj ši ne, ka te re mu idej no pripadam, ne bo nikoli sprejel. Kar pa je tra gič no, je dej stvo, da teh iz -hodišč ne sprejema niti marsikdo, ki aktivno deluje v okviru SKGZ, saj se dobro zaveda, da sta vsaj še skrb za teritorij in skrb za priznavanje in spoštovanje civilnih pravic Slovencev, ki nam jih jamčijo mednarodne pogodbe in pa italijanska ustava, primarnega pomena in da slovenska civilna družba te dimenzije nikakor ne mo re in ne sme prez re ti.
Žal pa, ker je SKGZ trenutno pluralna organizacija, v kateri obstaja res širok idejni razpon, ki se odraža tudi v sobivanju številnih političnih identitet in zelo različnih gledanj na slovensko narodno skupnost v Italiji, ki gredo od izredno zavednih do aseptično medkulturnih, je res težko razumeti, katere so realne izhodiščne točke, na katerih bi lahko gradili enotnost civilne družbe. Kljub častivrednim naporom vodstva SKGZ, ki se na vso moč trudi, da bi vse te svetovne nazore držalo skupaj, grajenje strukturne enotnosti enostavno ni možno, ker identiteta in cilji SKGZ niso jasno profilirani.
Sprašujem se, kako je namreč sploh mo go če spre go vo ri ti o zdru -ževanju struktur, če ni a priori jasno, ko mu naj bi te struk tu re bi le na -menjene (Slovencem, Italijanom, me ša nim dru ži nam, mul ti kul tur ni druž bi), za ko ga naj bi te de lo va le, kateri naj bi bili cilji delovanja in kateri politični liniji bi se ti cilji podrejali. Dokler to ne bo jasno, si predstavljam, da bo del slovenske civilne družbe, ki se prepoznava v SSO-ju samostojno nadaljeval svojo pot, ki si jasno prizadeva za utrjevanje slovenske identitete na vseh možnih ravneh od kulturne in prosvetne vse do politične in upravne. V luči uresničevanja teh ciljev bo nedvomno še na prej rad so de lo val z dru -go krovno organizacijo in z njo iskal skup na in jas na sta liš ča, ne bo pa žrtvoval na oltarju enotnosti slo ven ske iden ti te te.
*Peter Černic je član izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 14. februarja 2008
3
špeter - Konec tedna v znamenju slovenskega kulturnega praznika
Skupinska razstava društva Kons in svet tanga dua Chiabudini Ipavec
Številnemu občinstvu pa so učenci Dvojezične šole s pesmijo in besedo predstavili dvojezično ilustrirano knjigo
ŠPETER - »Kulturni praznik je priložnost, da izrazimo svojo ljubezen do slovenske kulture, čeprav to pravzaprav izpričujemo vsak dan s tem, da govorimo našo staro slovensko besedo in se trudimo, da bi se naučili knjižne slovenščine ter spoznali vse, kar je slovenskega«. Tako je v soboto v Beneški galeriji v Špetru pozdravila Bruna Dorbolo, predsednica Inštituta za slovensko kulturo, ki je slovenski kulturni praznik organiziral v sodelovanju s SKGZ, SSO in Društvom beneških likovnih umetnikov. Predsednica Inštituta je ob kratki oceni opravljenega dela tudi napovedala, da bodo od 15. februarja prostori v slovenskem kulturnem centru v Špetru odprti vsak dan popoldne za beneške otroke in mladino, za gojence Glasbene šole Glasbene matice in druge, tudi odrasle, ki bi radi segli po slovenski knjigi ali časopisu. To nedvomno predstavlja pomembno pridobitev za Nadiške doline.
Kot je že tradicija, je bila otvoritev kulturnega praznika v Beneški galeriji, kjer so priredili skupinsko razstavo društva Kons, v katerem se združujejo tržaški in goriški umetniki in ljubitelji umetnosti. O razstavi, kije zelo raznolika po vsebini, tehnikah in umetniškem iskanju,
sta spregovorila predsednik društva Kons Rado Jagodic in Donatella Ruttar.
Dru gi del ve če ra je po te kal v - ob tej priložnosti sicer premajhni - dvorani slovenskega kulturnega centra, kjer je duo Paola Chiabudini na klavirju in Aleksander Ipavec s harmoniko pripravil izvrsten koncert, zelo prijetno in doživeto potovanje v svet tanga, ki ni le glasba ali ples, kot je dejal Ipavec, temveč način življenja. Un tanguito para Pao je bil naslov koncerta, na katerem smo poslušali skladbe Piazzolle in drugih avtorjev, ki so navdušile občinstvo tako v prvem, zelo temperamentnem delu, kot v drugem bolj intimnem. Lepo doživetje sta ponudila tudi Matej Špacapan s trobento in Piero Purini s saksofonom, ki sta z Ipavcem in Chiabudinijevo zaigrala dve skladbi.
Za pravi uvod v praznovanja Prešernovega dneva v Benečiji pa je v petek poskrbela Dvojezična špetrska šola, ki je v večnamenskem središču ob špetrski cerkvi predstavila lepo ilustrirano knjigo »Knjiga pripoveduje - Un libro rac-conta«. Na živahni in prisrčni prireditvi so pred številno publiko predstavili knjigo sami učenci, s pesmijo in besedo so osvetlili vse faze njenega nastajanja,
Že v petek so Prešernovo proslavo pripravili na Dvojezični šoli v Špetru (desno), v soboto pa so slovenski dan kulture proslavili še z odprtjem razstave (spodaj) in koncertom dua Chiabudini - Ipavec (levo)
nm
od zamisli do priprave za tisk. Knjiga je le vrh ledene gore, je dejala ravnateljica šole Živa Gruden, saj za njo stoji cela vrsta dejavnosti, ki so potekale na šoli »od srečanj s pisatelji in drugimi ustvarjalci preko obiskov knjižnic in knjižnih sejmov vse do tihega branja, ko se vsak učenec sam zase poglablja v knjigo«. Torej vse tisto, »s čimer skušajo naši učitelji vzbujati predvsem veselje do branja, veselje do odkrivanja novega sveta, ki se skriva v vsaki dobri zgodbi in v vsaki dobri knjigi.«
Ravnateljica dvojezične špetrske šole je v svojem pozdravu izpostavila pomen Prešerna za slovensko kulturo ter duh povezovanja in gradnje prijateljstva,
ki ga izraža njegova Zdravljica in je danes temelj nove Evrope. Izrazila je tudi zadoščenje, da začenja vsedržavna italijanska javnost odkrivati naš obstoj in našo zgodovino skozi besede tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, predvsem skozi knjigo Nekropola. Na koncu so knjigo, ki je izšla s prispevkom čedajske banke, dobili vsi prisotni.
Naj na koncu povemo še, da v program kulturnega praznika sodi tudi večer posvečen poeziji na temo Ljubezen, ki bo v soboto 16. februarja ob 20. uri v slovenskem kulturnem centru v Špetru, kjer bodo poezije brali mladi člani Beneškega gledališča in gledališke šole Studio Art. (nm)
Pri padcu z lestve na Videmskem umrl obrtnik
VIDEM - V kraju Felettis di Bici-nicco na Videmskem je včeraj pri padcu z lestve na nekem gradbišču umrl 62-letni obrtnik argentinskega rodu Justo Octavio Barassi. Do nesreče je prišlo ob 9.30, ko je Barassi na lestvi opravljal nekatere meritve na gradbišču stanovanjskega kompleksa »La corte del sole«. Pri tem je nenadoma izgubil ravnotežje in z višine treh metrov padel na tla. Pri padcu se je tako hudo poškodoval, da je bil na mestu mrtev. Nesrečo preiskujejo videmski karabinjerji.
Roberto Carella izvoljen v državni svet INPGI
TRST - Novinar tržaškega Piccola Roberto Carella je bil ponovno izvoljen v državno vodstvo novinarskega pokojninskega zavoda IN-PGI, kjer bo zastopal novinarje iz Furlanije-Julijske krajine. To funkcijo je opravljal tudi prej. Na volitvah, ki so bile konec prejšnjega tedna, pa je dobil 100 glasov. V prejšnji mandatni dobi je bil tudi podpredsednik komisije INPGI za odnose s parlamentom.
politika - Po sobotni skupščini v Palmanovi
Volilne dileme deželne levice
Stališča Kocijančiča, Zorzinijeve in Lavrenčiča - V Demokratski stranki precejšnji problemi s kandidaturami - Še odprto vprašanje odnosov s SSk
TRST - Nepričakovan odstop Riccarda Illyja je pospešil postopke za deželne volitve 13. in 14. aprila. Stranke mrzlično razpravljajo o programih in zlasti o kandidaturah, za katere imajo manj kot mesec dni časa. Sinoči se je s tem ukvarjalo deželno vodstvo Demokratske stranke, o volitvah pa so razpravljali tudi člani deželnega tajništva Stranke komunistične prenove. Skratka veliko dela za strankine voditelje.
Na levici, kot je prišlo do izraza na sobotni skupščini v Palmanovi, razmišljajo o enotnem volilnem simbolu in posledično o skupnih kandidatnih listah v vseh petih volilnih okrožjih FJK. »Ideja je se ve da dob ra, tre ba pa je toč no preveriti, če je skladna z volilnimi pravili. V bistvu, če se sploh splača trem strankam in Demokratični levici, da uberejo to pot v tako zelo kratkem času,« meni Igor Kocijančič, vodja SKP v deželnem svetu. Deželne volitve so namreč zelo različne od parlamentarnih. »Pri nas namreč imamo Demokratsko zavezo, ki je dobro delala. Ne gre pa
Igor Kocijančič
kroma
podcenjevati tudi odklonilnih stališč vplivnega dela zelenih do Illyja in do njegove morebitne ponovne kandidature,« dodaja Kocijančič.
Previdna glede volilnega nastopa združene levice je tudi deželna svetnica Stranke italijanskih komunistov Bruna Zorzini, ki pravi, da bodo strankini organi o tem odločali v prihodnjih dneh. Gotovo je, da bodo na deželni predvolilni okvir vplivala tudi dogajanja na državni ravni, čeprav gre za različna nivoja, tudi če bodo volitve na isti dan.
Bruna Zorzini
kroma
Da bi se morala levica že zdavnaj združiti v »mavrično levico« je trdno prepričan Mario Lavrenčič, nekdanji doberdobski župan, ki zelo pozorno spremlja dogajanja v goriškem in deželnem levičarskem gibanju. »Vse stranke žal zelo zamujajo pri oblikovanju nove skupne leve stranke. Osebno mislim, da levičarska federacija ne bi bila dobra rešitev, saj obstaja nevarnost, da bi v njej vsakdo branil le svojo istovetnost. Federacija pa lahko predstavlja eno od poti do ustanovitve ene same stranke,« meni Lavrenčič. Združevanje na levici
Mario Lavrenčič
bumbaca
si predstavlja kot proces, ki se začenja na bazi in ne od vrha. Če na deželni volilni glasovnici ne bo simbola »mavrične levice«, bo to velika zamujena priložnost, je prepričan Lavrenčič.
Kandidature povzročajo glavobole voditeljem Demokratske stranke, ki se morajo, kot sicer skoraj vse stranke, ukvarjati tudi s kandidati za poslansko zbor ni co in za se nat. Ta ma ra Bla -žina in Igor Dolenc, ki sta bila leta 2003 kandidata Levih demokratov, potem sta pristopila v Demokratsko stranko, sta javno že izkazala željo po ponovni kan-
didaturi. Med kandidati pa bo skoraj gotovo spet Bruno Zvech, deželni tajnik DS.
V stranki bo hočeš nočeš treba upoštevati razmerja sil med bivšimi LD in bivšo Marjetico. Cristiano Degano (Marjetica) je že najavil, da ne bo več kandidiral, za mandat pa se bosta spet potegovala Sergio Lupieri in Alessan-dro Carmi, ki je v Marjetico in potem v DS pristopil iz Illyjeve občanske liste. Med demokrati več močnih kandidatov za premalo mest v deželnem parlamentu, kjer ne bo več predsedniškega seznama (t.i. listina).
Popolnoma odprt je problem volilnega sodelovanja med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo. Za to obstajajo dve možnosti: volilna povezava DS-SSk (slednja bi se predstavila s svojim tradicionalnim simbolom lipove vejice) ali pa kandidature predstavnikov SSk na listah Demokratske stranke. V tem primeru bi šlo za boj ne samo za glasove, temveč tudi in predvsem za preference.
4
Torek, 12. februarja 2008
GOSPODARSTVO
gibanja - Po konjunkturni raziskavi deželne Confundustrie
Gospodarska rast v FJK kaže izrazite znake pojenjanja
Predsednik Valduga poziva k nujnim, četudi kratkoročno nepopularnim odločitvam
TRST -Tudi v Furlaniji-Julijski krajini se industrijska gibanja upočasnjuje-jo. »Deželnemu odboru moramo pomagati, da sprejme na kratek rok tudi nepopularne odločitve, ki pa bodo v znamenju realne prenove in konkretnega razvoja v splošnem interesu,« je prepričan predsednik deželne Confindustrie FJK Adalberto Valduga, ki je včeraj komentiral podatke iz najnovejše četrtletne konjunkturne raziskave.
Valduga ocenjuje, da je potrebna »nova angažiranost«, da je treba »gledati v prihodnost začenši pri ozemlju in podjetju«. »Konjunkturna raziskava, izvedena konec leta 2007 s sodelovanjem obsežnega vzorca včlanjenih podjetij, je pokazala, da se je rast deželne industrije v lanskem zadnjem četrtletju upočasnila. Sicer še nismo prešli na negativne predznake kazalcev, vendar moramo ugotoviti, da se je splošna gospodarska slika v komaj šestih mesecih popolnoma spremenila in kaže nekaj kritičnosti,« je povedal predsednik deželne Confindustrie. Ob tem je kot posebno neugodno navedel mednarodno gospodarsko situacijo, z ZDA, kjer seje gospodarska rast ustavila, Nemčijo, kjer je manj kot 2-odstotna, in Italijo, kjer rast ne bo dosegla odstotka. Italija tako še naprej raste z manjšo stopnjo kot njeni evropski konkurenti, povrhu pa si je v zadnjem času močno pokvarila svojo mednarodno podobo in tako še bolj izgubila pri privlačnosti za tuja vlaganja. »Položaj, ki ga bosta padec vlade in volilna kampanja hromila še za kar nekaj mesecev,« je opozoril Valduga.
Vse to seveda ne bo obšlo Furlanije-Julijske krajine, čeprav se proizvodna struktura za zdaj še dokaj dobro drži, predvsem po zaslugi znatnih inovacijskih prizadevanj, ki so jih podjetja uresničila v zadnjih letih. Pri tem jim je pomagala deželna politika, ki je zelo pozorna za to področje. »Toda če želimo ohraniti pozicije in zaščititi kakovost življenja v naši deželi, so potrebna nadaljnja skupna prizadevanja na osnovi odprtega in konstruktivnega soočanja med podjetniki, sindikati in javno upravo,« je opozoril Valduga.
Iz konjunkturne raziskave Confindustrie izhaja, da se je rast industrijske proizvodnje v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem leta 2006 zmanjšala od 4% v juliju na 3,5% v decembru; izvoz je s 7,3-odstotne rasti padel na 3,1-odstotno, medtem ko se je prodaja na domačem trgu povečala od 3% na 4,8%. Zaposlenost se je ohranila na približno enaki ravni skozi vse leto, medtem ko so se naročila v zadnjem četrletju glede na tretje znatno skrčila.
sejmi - Druga izvedba salona Olio Capitale od 7. do 10. marca
Letošnji sejem ekstradeviškega oljčnega olja bo še bogatejši kot prvi
Do dogodka se bo zvrstil niz spremljevalnih prireditev v deželi in v sosednjih regijah
TRST - Drugo izvedbo salona ekstradeviškega oljčnega olja Olio Capitale, ki bo od 7. do 10. marca na tržaškem sejmišču, je včeraj predstavil predsednik sejemske družbe Fulvio Bronzi skupaj s predsednikom Trgovinske zbornice An-toniom Paolettijem, s koordinatorko konzorcija Tergeste DOP Eleno Parovel in tajnikom Kmečke zveze Edijem Bu-kavcem (na posnetku Kroma).
Pričakovanje sejemskega dogodka bo do njegovega odprtja spremljal niz prireditev, kot so npr. gastronomski itinererji, ki jih sejemska družba prireja s sodelovanjem nacionalnega združenja Mesta olja (Città dell'Olio),
Trgovinske zbornice, Občine Trst in Pokrajine Trst. Pri pripravljalnem omizju za ta sejemski dogodek pa sodelujejo tudi občini Milje in Dolina in konzorcij Tergeste DOP.
Letošnja druga izvedba sejma oljčnega olja bo za razliko od prve potekala v paviljonih A in B s približno 2400 kvadratnih metrov pokrite površine, brezplačni avtobus pa bo sejmišče nepretrgano povezoval z mestnim središčem, kjer bo več različnih razstav in dogodkov v zvezi s sejmom olja. Zunaj ne bodo ostala niti druga tri pokrajinska središča v deželi, saj bodo 26., 27. in 28. februarja v Gorici, Vidmu in Pordeno-
nu v izbranih restavracijah organizirana srečanja-degustacije med subjekti oljčne verige, predstavniki oblasti in strokovnjaki. Če bo na razstavišču med sejmom tudi oljčni bar, bodo ravno gostinci v ospredju letošnje izvedbe, saj bo italijanska federacija kuharjev priredila lekcije o pravilni uporabi olja pri pripravi jedi, medtem ko bodo izbrane restavracije v FJK, Sloveniji, hrvaški Istri in avstrijski Koroški ponujale krožnike z oljem pridelovalcev, ki bodo razstavljali v Trstu. In končno, Olio Capitale bo ponudil tudi priložnosti za tekmovanje med uveljavljenimi italijanskimi in slovenskimi kuharskimi mojstri.
videm - Od 14. do 17. februaja
Na sejmu InnovAction poseben prostor za mlade
VIDEM - Bliža se sejem InnovAction, ki bo na videmskem sejmišču od 14. do 17. februarja in na katerem bo tudi letos poseben prostor namenjen mladim inovatorjem. V osmem paviljonu bo letos že drugič InnovAction YOUng, salon inovativnosti za nove generacije, ki bo ponudil prerez inovativnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in dela. Za višješol-ce bodo organizirani vodeni ogledi po trgih idej, znanja in inovativnost, didaktični razstavi o času in o energiji, okrogli mizi o poklicnem usmerjanju in o enegetiki. Videmska univerza pa bo priredila Salon študenta, ki bo 15. in 16. februarja v kampusu dei Rizzi v Vidmu (Ul. delle Scienze 208).
Tržaška univerza je za svojo udeležbo na sejmu InnovAction izbrala »nanotehnološke« projekte, med katerimi naj omenimo projekt o »inteligentni« mobilnosti v Furlaniji-Julijski krajini, pri katerem sodelujeta tudi Univerza na Primorskem in videmsko podjetje Mario Cosmi s.a.s. Projekt zajema tako analizo prometa in mobilnosti z digitalno, papirno in simulacij-sko predstavitvijo, kot individuiranje in difuzijo inovativnih načinov prometa, ki bi jih lahko v prihodnosti uresničili v FJK.
Ministrstvo izdalo dekret o tokaju
RIM - Ministrstvo za kmetijske politike je včeraj izdelo dekret, ki uvaja dvojno poimenovanje za furlanski tokaj (tocai friulano), ki ga z dosedanjim imenom ni več mogoče prodajati v EU. Od včweraj je torej mogoče uporabljati ime Friulano za vino v izvozu, medtem ko ostaja ime Tocai friulano v veljavi na domačem trgu. Zadovoljstvo z dvojnim poimenovanjem, ki bo veljalo do razsodbe sodišča EU, sta izrazili stanovski organizaciji Confagricultura in Coldiretti FJK.
sdgz - Imprendero
Seminarja o čezmejnem trženju
TRST - V okviru projekta Imprendero prireja SDGZ v ponedeljek, 18., in v petek, 22. februarja, dva zanimiva štiriurna seminarja o čezmejnem trženju malih in srednjih podjetij.
Seminar, ki bo strukturiran kot interaktivna delavnica, bo potekal v popoldanskih urah (od 16. do 20. ure) na podružnici SDGZ v zgoniški obrtni coni. Prvi seminar bo namenjen splošni predstavitvi obravnavanih tem, naslednji pa bo posvečen konkretnim vprašanjem in rešitvam. Ker je število mest zelo omejeno (prosta so le še tri mesta!), se je treba prijaviti čim prej.
Udeleženci bodo deležni tudi individualnega svetovanja (tri ure na tečajnika), z možnostjo predstavitve lastnega položaja in zastavljanja konkretnih vprašanj.
Seminar sofinancira deželni sklad ESS - FSE (podvržen normativi o državnih pomočeh), predviden pa je prispevek 96 evrov na udeleženca. V to ceno je vključeno tudi individualno svetovanje (podvrženo normativi »de minimis«).
slovenija
Cenejši bencin, dražja dizel in kurilno olje
LJUBLJANA - Opolnoči so se v Sloveniji spremenile cene naftnih derivatov. Cena litra 95-oktanskega bencina se je znižala za 0,005 evra na 1,022 evra, liter 98-oktanskega bencina pa se je pocenil za 0,008 evra na 1,036 evra. Dizel in kurilno olje sta se podražila, so sporočili iz Pe-trola. Za liter dizelskega goriva je po novem treba odšteti 1,030 evra, kar je 0,006 evra več kot doslej, liter kurilnega olja pa je od danes dražji za 0,007 evra in stane 0,699 evra.
Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na tečaju dolarja.
V FJK se nadaljujejo prizadevanja za hitrejše prilagajanje cene t.i. deželnega bencina gibanju cen slovenskih energentov, deželna uprava pa se je dogovorila s klubom ACI za izmenjavo podatkov,da bi preprečili zlorabljanje bencinske kartice.
AMERIŠKI DOLAR
1,4542 € +0,20
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
11. februarja 2008
valute	evro (povprečni tečaj) 11.02. 08.02.	
ameriški dolar japonski jen	1,4542 155,42	1,4513 155,89
ruski rubel	35,8710 7,4538	35,9075 7,4527
britanski funt	0,74480 9,4202	0,74480 9,4125
norveška krona	8,0265 25,650	8,0245 25,658
švicarski frank estonska krona madžarski forint	1,6005 15,6466 264,47	1,6014 15,6466 265,48
kanadski dolar	1,4536 1,6061	1,4537
bolgarski lev	1,9558 3,6540	1,9558 3,6725
slovaška krona	33,256 3,4528	33,536 3,4528
latvijski lats	0,6968 2,5630	0,6963 2,5802
islandska krona	98,01	97,96
hrvaška kuna	7,2795	7,2720
EVROTRŽNE OBRESTNE MERE
11. februarja 2008
1 mesec 3 meseci
6 mesecev 12 mesecev
libor (usd) 3.13875	3.07	2.9625	2.73375
libor (eur) 4.17563	4.33625	4.31	4.29875
libor (chf) 2.57167	2.71833	2.73667	2.76167
euribor (eur) 4.175	4.334	4.311	4.299
ZLATO
(999,99 %%) za kg
■ 20.434,25 €
+4,43
TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE
11. februarja 2008
vrednostni papir	zaključni tečaj v €	spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 36,90 IMTTTDCI IDADA 3Ä/11		-2,66 -1 62
KRKA 1 1 IKA KOPER	104,93	-1,82 -1 64
LUKA KOPER MERCATOR MERKUR	73,81 319,53	-1,62
MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE	400,00 400,00 709,85 308,62	-2,97 -2,24
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 125,09 DELO PRODAJA -ETOL 185,40 ISKRA AVTOELEKTRIKA 52,00 ISTRABENZ 94,18 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 37,77 MLINOTEST -KOMPAS MTS -NIKA -PIVOVARNA LAŠKO 83,26 PROBANKA -SALUS, LJUBLJANA -SAVA 556,05 TCDh/lC r ATC7		-1,68 -2,93 +4,00 -1,65 +0,40 -1,50 -3,41
ŽITO	277,49	-1,56
MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 11. februarja 2008 -0,91		
delnica	zaključni tečaj v €	spr. v %
A2A ALLEANZA ATIAMTIA	2,7 8,21	-0,77 -1,20
AILANIIA BANCA ITALEASE RAMICO POPOLARE	22,44 6,615 1243	-0,27 -2,32 -1 51
BANCO POPOLARE BCA MPS BCA POP MNAMIO	2,9975	-1,50 -1 95
BCA POP MILANO EDISON ENEL	8,0 1,737	+1,94 -0 16
ENI FIAT	7,385 21,24 13 7	-0,23
FINMECCANICA FONDIARIA-SAI	19,68	-2,76 +0,51
FONDIARIA-SAI GENERALI IFIL	26,69 27,54	+0,53 -1,36
INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA	4,86 4,4075	-2,76 -0,96 -1 55
LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET	24,14 17,64	-0,13
MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT	5,585 12,28	-3,69 -1,60
PIRELLI SAIPEM SAIPEM	2,435 0,6745	-2,48 -0,12 -4 16
SNAM RETE GAS STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TENARIS TENARIS	22,83 4,4875 7,94 1,922 12 82	-1,68 -0,38 -2,58 -1 53
TERNA UBI BANCA UBI BANCA	2,8075 164	+0,30
UNICREDITO	4,56	-0,27 -0,22
SOD NAFTE
93,63 $ 0,04
IZBRANI BORZNI INDEKSI
11. februarja 2008
indeks	zaključni tečaj	sprememba %
SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana	9.749,71	-1,94
sbiiop, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana	2.145,52 6.312,36 117,10	-2,03 -1,56 +0,21
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Banjaluka	4.017,87 2.445,16	-2,20
DlrvJ, Dal llalUKa FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd	5.906,22 2.124,79	-1 04
DCICA 1 J, DCUUI au SRX, Beograd BIFX Sarajevo	1.123,59 5.400,59	-1,09 -2,22
Dir/\, JCII cijcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	29.616,43 6.946,76	-2,04
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100	12.240,01 1.793,09	+0,48 +1 09
Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt CTCC inn 1 nnrlnn	1.339,13 1.416,49 6.743,54	+0,59 -0,60 -0,35
FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj	9.735,40 4.682,70 3.750,96	-0,74 -0,57 +0,01
a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50	1.493,2 3.701,17	-0,09 +1 88
EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio	13.017,24 3.344,53	
STI, Singapur Hang Seng, Hongkong	22.616,11	-3,64
Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj	4.599,70 16.630,91	-4,78
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 14. februarja 2008
5
bruselj - Stališče poročevalca Evropskega parlamenta o napredku Hrvaške na poti v EU
Swoboda: Potreben paket rešitev za slovensko-hrvaške težave z ERC
Hrvaški predsednik Mesic predlaga sprejem posebnega zakona za začasno ureditev ERC
BRUSELJ, ZAGREB - Sobotno srečanje slovenskega in hrvaškega zunanjega ministra Dimitrija Rupla in Gordana Jandrokovica je treba "nadgraditi s podrobnimi pogovori za rešitev odprtih problemov", je včeraj pozval evropski poslanec Hannes Swoboda. "Sestaviti je treba paket, v okviru katerega bodo določeni vsi pogoji za skorajšnje odprtje poglavja o ribištvu," je menil. Tega Slovenija blokira zaradi hrvaške uveljavitve zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu za države članice EU.Swoboda, poročevalec Evropskega parlamenta za napredek Hrvaške na poti v EU, sicer podpredsednik skupine evropskih socialistov, je včeraj tudi pozdravil "preboj v ribiškem sporu" med Hrvaško in Slovenijo.
"Srečanje med zunanjima ministroma je zelo dober znak za nov začetek v odno sih med dr žavama in nuj ni ko -rak za podporo procesu pogajanj med Hrvaško in EU," je po sobotnem srečanju Rupla in Jandrokovica poudaril Swo-boda.
Včeraj je bila na obisku v Bruslju tudi podpredsednica hrvaške vlade Durda Adlešič, predsednica Hrvaške so-cialno-liberalne stranke HSLS, ki je imela v zvezi s hrvaškim pri bli ževanjem EU vrs to sre čanj s predstavni ki sku pi -ne liberalcev (ALDE) v Evropskem parlamentu. Adlešiče-va je sicer minuli teden glede ERC dejala, da ni stvar političnih strank, da rešujejo vprašanje ERC, temveč naj pozo-vejo vlade in strokovnjake, naj rešijo to vprašanje.
Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške sta v soboto po besedah ministra Rupla govorila o reševanju vprašanja meje med državama, glede katere sta se premiera Janez Janša in Ivo Sanader avgusta lani na Bledu "dogovorila, da jo je treba reševati s pomočjo tretjega". "Morda je čas" za sestanek takrat dogovorjenih in kasneje oblikovanih komisij za posamezna vprašanja in "da se stvari premaknejo", je v soboto menil vodja slovenske diplomacije. "Za nas vse skupaj je važno, da se stvari čim prej premaknejo z mrtve točke, da se procesi pospešijo in verjamem, da lahko pridemo do rešitev glede vseh vprašanj," je še dejal Rupel.
Poleg tega sta Rupel in Jandrokovic v soboto po besedah hrvaškega ministra tudi ugotovila, da na obeh straneh obstaja pripravljenost na čimprejšnjo rešitev vprašanja ERC, za kar bodo v prihodnjem obdobju storili potrebne korake.
Hrvaški predsednik Stipe Mesic pa je včeraj za hrvaški radio dejal, da bi za rešitev problema hrvaške cone v Jadranu lahko Hrvaška sprejela poseben zakon, da pa se je potrebno predvsem pogovarjati. Ocenil je, da v primeru Slovenije ne gre za očitke glede ERC, temveč da je Ljubljana ne zado volj na predvsem s ko pen sko in mor sko mej no črto med državama. "Potrebno se je pogovarjati s Slovenijo in Italijo o tem, kaj jih konkretno moti pri ERC. Treba je videti, ali lahko tudi v času uveljavitve ERC v Jadranu gremo z nekim lex specialis ter uredimo omenjeno vprašanje, da bi na ta način vgradili evropske standarde, ki bodo v veljavi čez dve leti, dokler Hrvaška ne bo v EU", je dejal Mesic v redni mesečni oddaji nacionalnega radia S predsednikom ob kavi.
"Naj se ministri usedejo in pogledajo, kaj se da storiti. Lahko se srečajo tudi predsedniki, ampak bodo morali potem vendar ministri urejati zadeve", je še povedal hrvaški predsednik. Ponovil je, da se je morala Hrvaška pogovarjati s sosedi, preden je uveljavila ERC tudi za članice EU, ne glede na svoje pravice glede mednarodnih konvencij. (STA)
Vihar ustavil Nives Meroi pri naskoku na Makalu
AOSTA - Makalu, 8473 m visoki vrh v Nepalu, je očitno zaklet za najbolj znano trbiško alpinistko Nives Meroi (na posnetku), ki bi
rada postala prva ženska, ki bo osvojila vse osemtisočake na svetu. Na Makalu se je tokrat podala že drugič, vendar tudi tokrat -tako kot oktobra lani - neuspešno. Vzpon ji je preprečil vihar, ki je popolnoma uničil bazni tabor, živila in drugi material pa raztre-sel daleč naokrog po pobočju Makaluja.
Zaradi tega se je morala odprava, v kateri sta bila še mož Meroije-ve Romano Benet in Luca Vue-rich, odpovedati naskoku na vrh Makaluja, ki bi bil za Meroijevo že 11. osemtisočak. Par Meroi - Benet pa je imel še en cilj. Poleg 11. osemtisočaka bi se namreč v zgodovino zapisala kot prva, ki sta Makalu osvojila v zimskih razmerah.
Ob že omenjeni trojici so v odpravi sodelovali še kazahstanski alpinisti, ki pa so se po dveh neuspelih poizkusih že prej odpovedali vzponu.
Celovec: 26.000 obiskovalcev na sejmu za graditelje hiš
CELOVEC - Na celovškem sejmišču se je v nedeljo končal tridnevni sejem za graditelje hiš, katerega je obiskalo 26.000 obiskovalcev, od tega lepo število tudi iz sosednje Slovenije in Furlanije Julijske krajine.
Skoraj 450 razstavljalcev je predstavilo novosti s področij gradnje hiš, sanacije, varčevanja z energijo in financiranja. Prireditelji so bili z obiskom in predvsem z naročili zelo zadovoljni, so sporočili iz direkcije celovškega sejma. (I.L.)
koroška - Dvojezični krajevni napisi
NSKS vztraja pri kritiki ravnanja vlade in kanclerja
CELOVEC/DUNAJ - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) vztraja pri svoji kritiki na račun avstrijske zvezne vlade in kanclerja Alfreda Gusenbauerja. »S svojim samo-hvalnim dokazovanjem dobre volje ne more več tolažiti koroških Slovencev. Kot zvezni kancler bo mor al končno dokazati svojo politično odgovornost,« piše NSKS v izjavi, ki jo je včeraj posredoval javnosti.
V odgovoru na izjavo govornice socialdemokratske stranke (SPO) za narodnostna vprašanja v avstrijskem parlamentu Marianne Hagen-hofer, ki je - po pričakovanju - zavrnila kritiko podpredsednika in tajnika NSKS Rudija Vouka ter Marjana Pip pa, da naj bi za še ved no ne rešeno vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov bil odgovoren kancler, NSKS meni, daje podpora Gusenbauerju iz vrst poslanskega kluba SPO »slab poizkus umivanja zveznega kanclerja in prevaljanja odgovornosti na
druge«. NSKS ob tem tudi poudarja, da »skrajno destruktivno vlogo ljudske stranke (OVP) spoznava vsak tudi brez in štruk cij iz vrst SPO. Trditve o tem, kdo blokira rešitev, pa poslušamo že desetletja,« poudarja v izjavi osrednji tajnik NSKS Marjan Pipp.
»Če bi bil zvezni kancler resnično odločen, bi moralo biti 14 razsodb ustav ne ga sodiš ča in ja sen opo min komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, da se pravne države ne sme še na prej izpodko pavati, tudi za trmastega koalicijskega partnerja zadosten ultimat,« opozarja Pipp. Naloga zveznega kanclerja je, da to sporoči v vsej jas nos ti. Ven dar pa ima Gu sen bau er - tako Pipp - ve lik prob -lem z verodostojnostjo, kajti njegov lanski predlog za rešitev vprašanja dvojezičnih napisov, je, enako skregan z odločitvami ustavnega sodišča kakor vztrajanje OVP na Haider-jevem pri stan ku. Zato ostaja NSKS
pri svoji kritiki: Haider določa manjšinsko politiko tudi pod kanclerjem Gusenbauerjem, SPO in OVP pa mu volj no pre pu šča ta igrišče.
Kot smo že poročali, je Narod -ni svet koroških Slovencev pretekli četrtek na tiskovni konferenci na sedežu Centra avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju ostro obračunal z urad no manj šin sko poli ti ko Re pub -like Avstrije. Podpredsednik Rudi Vouk in tajnik Marj an Pipp sta avstrijski zvezni vladi na čelu s kanclerjem Alfredom Gusenbauerjem očitala, da - razen najnovejših odločb ustavnega sodišča v zadevi dvojezične topografije - na politični ravni ni zazna ti no benih pre mi kov in da je zvez na vla da »od pi sa la Koroško«. Zato pa je v glavnem odgovoren sam zvezni kancler Gusenbauer, ki je ob nastopu svojega mandata napovedal, da bo vprašanje rešil do poletja 2007, kar se pa ni zgodilo.
Ivan Lukan
slovenija - Predlog zavoda za gozdove
Letos naj bi odstrelili 75 medvedov in 11 volkov
LJUBLJANA - Zavod za gozdove Slovenije je za leto 2008 pripravil strokovno mnenje za odstrel velikih zveri, ki med dru gim predvide va odstrel 75 medvedov in 11 volkov. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice meni, da je takšen predlog nesprejemljiv ter nezakonit, saj naj bi z odlovom do segli is to kot z odstre lom. Zavod za gozdove v strokovnem mnenju navaja, da se je populacija rjavega medveda s posegi v predhodnih letih nekoliko zmanjšala, vendar je stabilna in v ugodnem stanju. Zavod je zato ocenil, da poseg v letu 2007 ni ogrozil populacije in za leto 2008 predlagal odstrel 75 med-ve dov, od tega 66 v osred njem življenj -skem območju medveda, devet pa v t.i. robnem območju.
Društvo za osvoboditev živali v izjavi za javnost poudarja, da so škode, ki naj bi jih povzročal medved, krite s sistemom odško dnin in zato zara di povzročanja škod sploh ne more biti uporabljen ukrep odstrel kot način reševanja tega prob le ma, za katerega je
kriv izključno človek. Slednji je v habi-tatu medveda s svojo napačno politiko povzročil veliko zmedo, ki se kaže tudi s škodnimi primeri. V sporočilu so še zapisali, da podobno velja za volka. Tudi v tem primeru je edini pravilni ukrep odlov volkov in preselitev na drugo področje ter sis tem odško dnin, ki pa se že izvaja. V društvu so prepričani, da je treba vedno uporabiti milejši ukrep za dosego nekega cilja, konkretno to pomeni, da je odlov edini pravilen ukrep, saj se z njim da do seči to, kar naj bi se do seglo z odstre lom kot huj šim ukrepom. Zato poudarjajo, da je predlagani odstrel medvedov in volkov že v tem pogle du ne zako nit.
Konec januarja se je sestala delovna skupina za načrtovanje upravljanja z velikimi zvermi. Na osnovi strokovnega mnenja in pripomb, ki so jih podali člani delovne skupine, se bo minister za okolje in prostor odločil o posegu v populacijo velikih zveri v letu 2008. Kdaj bo odločitev sprejeta, na ministrstvu še niso vedeli povedati. (STA)
6	Četrtek, 14. februarja 2008
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
pokrajinski svet - Izredna seja v nekdanjem begunskem taborišču na Padričah
Spravljiva poglobitev vprašanja istrskega eksodusa
Poropat: Prav je vedeti, toda odgovornost za tragične dogodke nosi predvsem politika
Spravljivi in umirjeni posegi so v glavnem zaznamovali izredno sejo pokrajinskega sveta, ki se je včeraj sestal v prostorih nekdanjega begunskega taborišča na Padričah. Skupščina je s pomočjo posegov zgodovinarjev, pričevanj nekaterih beguncev in predvajanjem krajšega dokumentarca poglobila vprašanje eksodusa.
Kot nam je povedal predsednik pokrajinskega sveta Boris Pangerc, so hoteli v okviru dneva spominjanja poglobiti ne toliko problematike fojb in krvavih dogodkov, ampak trpko usodo ponižanih beguncev, ki so bili večinoma preprosti ljudje. To jim je vsebinsko zelo dobro uspelo, tudi ker so v taborišču na Padričah doživeli atmosfero tistega obdobja.
Srečanje, ki so se ga udeležili mnogi pokrajinski odborniki, svetniki in gostje, je uvedel sam Pangerc in obudil spomin na obdobje, ko so njegovi starši pred več kot 50 leti na svojem domu v Dolini gostili nekatere begunce. To so bili preprosti in pošteni ljudje, kijih je zaznamovalo veliko dostojanstvo, je povedal in izrazil upanje, da je včerajšnja pobuda nudila bistven prispevek k premoščanju zgodovinskih nerazumevanj. Zgodovinar Roberto Spazzali je nato podal dolgo analizo takratnega dogajanja in ponovil nekatere znane teze desnih krogov. Pri izvajanju je bil vsekakor spravljiv in objektiven in poudaril, daje treba gledati na konkretna dejanja in ne izkrivljati zgodovinske resnice. Pričevanju Annamarie Muiesan je sledil prav tako spravljiv in umirjen nastop direktorja deželnega inštituta za istrsko kulturo IRCI Piera Del Bella, ki se je zahvalil pokrajini za pobudo in naglasil, da so lahko včeraj vsi konkretno videli, kakšno je bilo trpljenje beguncev.
V kasnejših govorih se je oglasil tudi predsednik Unije Istranov Massimilia-no Lacota. Pozval je, naj vsakdo »počisti« v svojem okolju in prizna lastne krivde, ker se bo tako bolje gradilo spravo in razumevanje. Po posegih pokrajinskih svetnikov Elene Legiše, Carle Relli, Fabia Scoccimar-ra in Claudia Grizona je sklepno besedo imela pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Prav je spoznavati tiste dramatične dogodke, je povedala. Toda prav je tudi vedeti, da so tu ljudje vedno živeli v miru in sodelovali, je poudarila in dodala, da nosi odgovornost za vse tragične dogodke predvsem politika.
A.G.
Pokrajinski svet je zasedal v nekdanjem begunskem taborišču na Padričah
kroma
dan spominjanja na fojbe in eksodus - V nedeljo pri Bazovici
Osrednja svečanost pri šohtu
Župan Dipiazza o »zaroti molka« in odškodnini za ezule - Maša škofa Ravignanija - Odprtje dokumentacijskega centra - Fašistični pozdrav skrajnežev
Svečanosti pri šohtu so se udeležili najvišji predstavniki krajevnih oblasti
kroma
Pobude ob dnevu spominjanja na fojbe in eksodus so na Tržaškem doživele vrhunec v nedeljo dopoldne z osrednjo svečanostjo pri bazovskem šohtu oz. fojbi ob prisotnosti najvišjih predstavnikov krajevnih oblasti. Osrednji govornik je bil tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je opozoril, da je glede povojnih pobojev in eksodusa Italijanov kar pol stoletja vladala »zarota molka«. To je Dipiazza pripisal politični slepoti, diplomatskemu preračunavanju in mednarodnim koristim. Vse to je povzročilo zaostritev duhov, ki je dolgo časa preprečevala spravo in oddaljila etnične komponente Trsta, je dejal Dipiazza, po katerem mora Italija ezulom izplačati odškodnino, glede česar je pred časom tudi pisal predsedniku italijanske republike Giorgiu Napolitanu.
Poleg govora in polaganja vencev je v nedeljo pri šohtu bila tudi maša, ki jo je daroval tržaški škof Evgen Ravig-nani. Slednji je med pridigo dejal, da so bile takratne grozote takšne, da se danes človek vpraša, kako se je moglo to zgoditi. V nedeljo pa so tudi uradno odprli dokumentacijski center o fojbah in eksodusu, ki so ga pred nedavnim zgradili ob omenjenem spomeniku. V njem je stalna razstava o dogajanju med letoma 1943 in 1945.
Svečanosti so se udeležili tudi veterani nekdanjih sa-lojskih fašističnih vojaških enot s svojimi prapori in zastavami. Skupina desničarskih skrajnežev pa se je prav pred šoh-tom poklonila spominu na žrtve povojnih pobojev na svojevrsten način - s fašističnim pozdravom.
unija istranov
Obtožbe na račun slovenske policije
»Kar se je zgodilo, se lahko uo-kvirja v povojno obdobje ali v čas 50. let, ne pa v razširjeno Evropo in duh sprave.« S temi besedami je predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota ocenil nedeljski incident s slovensko policijo, ki je udeležencem ez-ulske komemoracije v Rodiku in Kopru ob dnevu spominjanja na fojbe in eksodus naprtila dvakratno denarno kazen v višini 312,97 evrov. Lacota in predsednik puljske občine v pregnanstvu Silvio Mazzaroli sta včeraj popoldne na sedežu Unije Istranov v Trstu priredila množično obiskano tiskovno konferenco oz. pravcato zborovanje, na katerem ni manjkalo krepkih besed na račun Slovenije, in s svojega zornega kota obnovila dogodke, o katerih sta že opozorila italijansko zunanje ministrstvo, danes pa bo na vrsti Evropska komisija, od katerih se zahteva razčiščenje. Skupina ezulovje z avtobusom in kom-bijem v nedeljo popoldne krenila iz Trsta, namenjena v Rodik, da položi venec k breznu, v katerem naj bi končalo 97 finančnih stražnikov, ki so jih v maju 1945 odpeljale jugoslovanske čete, od tam pa v Koper, da prav tako položi venec na pročelje stavbe, kjer naj bi nekdanja jugoslovanska tajna policija OZNA mučila ljudi. Obe pobudi so ezuli v bistvu izpeljali, a so se v Trst vrnili z dvojno globo slovenske policije. Ta jih je po La-cotovih besedah že na bivšem mejnem prehodu na Pesku oz. Krvavem potoku ustavila, pri čemer naj bi slovenski policisti dejali, da se udeleženci ne morejo podati do Rodika, ker gre za »nezaželeno manifestacijo«, in naj gredo nazaj. Lacota jim je odvrnil, da ne gre za manifestacijo, ampak za romanje in da udeleženci zato gredo naprej. To so tudi storili s policijskim spremstvom in na koncu položili venec k vhodu v opuščen rudniški rov, v katerem naj bi bili zaprti financarji, s čimer so si nakopali prvo globo. Zgodba se je ponovila v Kopru, kjer so ezuli položili venec na pročelje omenjene stavbe, nazaj grede pa jih je ustavila policija in jim naprtila drugo denarno kazen.
Po besedah Lacote in Mazza-rolija je slovenska policija uprizorila pravcato ustrahovanje, kar je nesprejemljivo in zelo hudo, saj gre za državo, ki trenutno predseduje Evropski uniji. Ezuli namreč niso želeli delati manifestacije, želeli so le poroma-ti na nekatere kraje spomina, zato tudi niso zaprosili za dovoljenje slovenskih oblasti (prav tako Slovenci ne prosijo dovoljenja italijanskih oblasti, ko gredo k spomeniku bazoviškim junakom ali v Rižarno, je bilo rečeno). Dejstvo, da jih je slovenska policija (ta je baje tudi obvestila italijansko policijo) zaustavila že na Pesku, pa po njihovem mnenju predstavlja kršitev schengenskih določil. Zato stvar ne sme iti mimo kar tako, saj se potemtakem človeku lahko zgodi vse.
Kaj pa pravi slovenska policija? V izjavi Policijske uprave Koper piše, da je policija za pobudo izvedela iz medijev in svetovnega spleta in pri tem ugotovila, da gre po določilih zakona o javnih zbiranjih za zbiranje, ki gaje potrebno prijaviti. Policisti so na Pesku organizatorja opozorili, da zbiranje ni bilo prijavljeno in da bodo morali v primeru kršitve izvesti z zakonom določene ukrepe, predlagali pa so tudi, da javno zbiranje pred izvedbo priglasijo, ker pa se organizator ni strinjal, so na koncu komemoracije izrekli globo, stvar pa se je ponovila tudi v Kopru. (iž)
/
TRST
Torek, 12. februarja 2008
7
obisk - V pričakovanju na prihod ljubljanskega župana Jankoviča roberto damiani
Dipiazza v Zagrebu postavil temelje za tesno sodelovanje
Roberto Dipiazza
V	pričakovanju na obisk ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, ki bo prišel v Trst v ponedeljek, se je župan Roberto Dipiazza včeraj mudil v Zagrebu, kjer ga je na županstvu sprejel podžupan Ivo Jelušič. Cilj Dipiazzovega obiska na Hrvaško je bilo skleniti sodelovanje med Trstom in Zagrebom, še zlasti na področjih kulture, okolja, energije, infrastrukture in odpadkov.
V	Zagrebu so ob udeležbi italijanskega veleposlanika Alessandra Pignattija postavili temelje bodočega sodelovanja, je ocenil Dipiazza in povabil zagrebške sogovornike v Trst za poglobitev morebitnih skupnih pobud. Sodelovanje na mednarodni ravni bo v prihodnosti vedno bolj potrebno, je dodal. Od tržaškega upepeljevalnika imajo lahko npr. korist vsi. Prav tako ne sme biti razlike, če ladja, ki pripluje na Jadran, pristane na Reki, v Kopru, v Trstu, Benetkah ali v Ravenni. Bistvo je, pravi Dipiazza, da vsi sodelujemo, ker »so padle meje in moramo naprej«. Srečanje je Pignatti ocenil kot zelo pozitivno, ker bo iz sodelovanja med Trstom in Zagrebom nastalo še širše sodelovanje.
V	ponedeljek bo v Trstu, kot rečeno, ljubljanski župan Jankovič. Obisk je načrtovan že dalj časa, zanj pa se je v zadnjih mesecih še posebej zavzemal Dipiazza, po mnenju katerega je po dokončnem padcu meje med Italijo in Slovenijo čas za zbližanje in sodelovanje Trsta s slovensko prestolnico. Obisk sledi daljšemu obdobju, ko stikov med mestnima upravama skorajda ni bilo. Za sodelovanje se je svojčas zavzela Illyjeva občinska uprava in vzpostavila obetavne stike, ko je bil ljubljanski župan Dimitrij Rupel. Ob obisku slednjega v Trstu sta Illy in Rupel na pobudo tedanjega ravnatelja Edvina Švaba tudi vsadila drevo prijateljstva na vrtu tržaškega slovenskega Dijaškega doma Srečka Kosovela. Po Illyjevem odhodu je sodelovanje zamrlo, zdaj pa je Dipiazza tudi ob spodbujanju slovenskih občinskih svetnikov sklenil vezi z Ljubljano ponovno vzpostaviti. Dokončen program Jankovičevega obiska še ni določen, gotovo pa je, da ima ljubljanski župan na programu tudi srečanje s predstavniki slovenskih organizacij na Tržaškem.
novinarski krožek - Knjiga
Tradicija konzularnih predstavništev v Trstu
Strateška vloga konzulov in zanimivosti v zvezi z njihovim delovanjem v Trstu med 18. in 21. stoletjem so bile teme srečanja, ki ga je prejšnji teden priredil tržaški novinarski krožek. Na vrsti je bila predstavitev obsežne knjige Alda Colleonija »Il ruolo geopolitico dei consoli a Trieste« (Geopolitična vloga konzulov v Trstu), ki na 1.600 straneh ponuja vpogled v delo številnih konzularnih predstavništev v Trstu od leta 1732 do danes, na podlagi dragocenih arhivskih dokumentov in zgodovinskih zapisov. Po uvodnih besedah predsednika novinarskega krožka Fabia Amodea sta spregovorila tržaška zgodovinarka Marina Rossi in avtor Aldo Colleoni, sicer častni konzul Mongolije v Trstu (na sliki Kroma, z leve proti desni,
Colleoni, Amodeo in Rossijeva). Knjiga, ki je izšla pri tržaški univerzi in založbi Italo Svevo, obravnava avstrijski Trst, leta fašizma, Svobodno tržaško ozemlje in drugo povojno obdobje do današnjih dni. Opisana je med drugim usoda konzulov judovske veroizpovedi, ki so jih pod pritiskom italijanskih oblasti za časa rasnih zakonov zamenjali z »arijskimi fašisti«. Knjiga je prejela pohvalo predsednika republike Giorgia Napolitana in je tesno povezana z zbirko del o konzulih v Trstu, ki sta jo uredila Aldo Colleoni in Maria Paola Pagnini. Zbirko sestavljajo globlji zgodovinski opisi konzulatov Kraljevine Jugoslavije, Malte, Nizozemske, ZDA in Sardinskega kraljestva, pa tudi opis habsburškega diplomatskega priročnika.
ul. mazzini - Policija in mestni redarji
Skupna akcija proti nezakonitim priseljencem in uličnim prodajalcem
Nezakonite priseljence so prijeli na Ul. Mazzini
kroma
Pri belem dnevu so policisti in mestni redarji včeraj uprizorili pravi lov na nezakonite priseljence. Na območju Ul. Mazzini in sosednjih ulic so od jutra do popoldneva ustavili 12 senegalskih državljanov, ki so mimoidočim prodajali zapestnice, vžigalnike in druge predmete. 11 od teh ni imelo dovoljenja za bivanje, pa tudi osebnih dokumentov ne. Tri skupine policistov v uniformah, ena v civilnih oblačilih in tri skupine mestnih redarjev so moške pregledale in jih zatem dovedle do Trga Republike, od koder jih je kombi odpeljal na kvestu-ro. Šest prodajalcev ni imelo dovoljenja za prodajo, zaradi česar so jim zasegli blago - zapestnice, sončna očala, dežnike, vžigalnike, baterije, ogrlice ipd. Vseh 11 moških je že imelo opravka s silami javnega reda, vsakič zaradi nezakonitega priseljevanja. Včeraj so jih na koncu pridržali v policijski kasarni pri Sv. Soboti: tri Senegalce bodo danes pospremili v sprejemni center v Milanu, ostale pa bo najverjetneje doletel nalog za izgon iz države.
Človek, ki se je spomnil Srečka Kosovela
Riccardo Illy bo ostal v spominu kot župan, ki je odprli tržaško županstvo sožitju in slovenski manjšini, Roberto Damiani pa kot podžupan in odbornik, ki je slovenski kulturi priznal dostojanstvo, ki ga v Trstu prej ni imela. Zato je njegov odhod boleča izguba za Trst in za vso tukajšnjo kulturo, vključno s slovensko.
Damiani (star je bil 65 let) je bil že nekaj let hudo bolan, do zadnjega trenutka se je opiral na življenje, včeraj dopoldne pa so mu zmanjkale moči. V petek smo ga še videli na Pomorski postaji na skupščini Demokratske stranke, pred nekaj tedni pa v dvorani občinskega sveta, kjer so mu zasluženo podelili srednjeveški pečat mesta Trst. Svoje bolezni ni skrival in je o njej večkrat javno govoril kot o življenjski usodi, ki lahko doleti vsakogar. Zato je pozival institucije, naj ne pozabijo na bolečino, bolnike in njihove družine, ki so pre-večkratprepuščene same sebi. »Jaz si lahko privoščim dobre zdravnike in draga zdravila, kaj pa tisti, ki si tega ne morejo dovoliti«, se je večkrat spraševal Damiani.
V politiko je vstopil skoraj slučajno leta 1993, ko ga je Illy povabil v občinsko upravo in mu poveril mandat podžupana in odbornika za kulturo. Do takrat je bil Damiani ugledni univerzitetni profesor italijanske književnosti, ki je bil v mladih letih aktiven v desničarskih in iredenti-stičnih organizacijah. »Samo kreteni ostajajo celo življenje zvesti isti ideji, čeprav vedo, da je zgrešena,« mi je dejal v nekem intervjuju.
Damiani je bil od leta 1993 do 2001 politična desna roka župana Il-lyja. Temeljito je reorganiziral od-borništvo za kulturo in ga »prečistil« nacionalistično-melonarske miselnosti. Skupaj z Adrianom Dugulinom je posodobil celotno muzejsko politiko, privabil je v Trst svetovno znane slikarje in kiparje ter veliko naredil za obnovitev kulturnih spomenikov in palač, kjer imajo sedež razstavne dvorane in muzeji. Med vsemi mu je bila najbolj pri srcu Rižarna. Svojo od-
prtost je dokazal tudi za krmilom Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine.
Slovencem pa bo Damiani ostal v lepem spominu kot odbornik, ki je odprl zatohla in zarjavela občinska vrata naši kulturi. Izvedel je nič koliko pobud in prireditev z našimi kulturnimi organizacijami ter priredil razstave naših umetnikov. Najbolj ponosen je bil, ko je Občina po njegovi zaslugi v Ljudskem vrtu postavila doprsni kip Srečka Kosovela. Pri tem mu je veliko pomagal Edvin Švab, tedanji ravnatelj Dijaškega doma Srečko Kosovel. Kip slovenskega pesnika v osrednjem mestnem parku bi morala biti v normalnih razmerah čisto naravna in vsakdanja stvar, za Trst pa je bilo to pravo revolucionarno dejanje.
Ko je Illy po dveh mandatih zapustil županski stolček in bil izvoljen v poslansko zbornico, ga je Damiani spremljal tudi v Rim. Do leta 2006 je bil formalno poslanec Marjetice, v resnici pa se je vedno imel za pristaša Illyjeve občanske liste. Bil je med njenimi pobudniki, pozneje pa med ustanovitelji in za nekaj časa tudi predsednikdržavnega gibanja občanskih list. Illyjevi politični filozofiji je ostal zvesti tudi potem, ko sta se z Il-lyjem osebno razšla. To je doživljal zelo zasebno, vedelo pa se je, da ga to zelo boli.
Huda bolezen, ki ga je prizadela že med opravljanjem poslanskega mandata, ga ni oddaljila od politike in od javnega življenja. Leta 2006 je kandidiral in bil izvoljen v mestno skupščino na občanski listi, nakar je prestopil v Marjetico, v zadnjih mesecih pa je kazal naklonjenost novi Demokratski stranki. Priklenjen na vozičku je, kot rečeno, stalno opozarjal na pozabljene pravice bolnikov in njihovih družin.
Z Damianijem odhaja ugleden kulturnik in markantna politična osebnost »zlatega Illyjevega obdobja«. Tržaški Slovenci mu marsikaj dolgujemo in ga bomo zato ohranili v lepem spominu.
Sandor Tence
8
Četrtek, 14. februarja 2008
MNENJA, RUBRIKE
/
milje - V nedeljo je ulice preplavil že 55. pustni sprevod
Milje in sončno vreme sta se oddolžila pustarjem
Na zmagovalno stopničko se je povzpela skupina Ongia - Fotografi lahko sodelujejo pri natečaju
Tudi Milje so se oddolžile pustarjem in njihovemu večmesečnemu delu. Potem ko je pred nekaj več kot tednom dni zaradi slabega vremena pustni sprevod odpadel, je v nedeljo vse steklo kot po olju. Sončno vreme je bilo kot na mreč na ročeno, tako da je Mi -lje dobesedno preplavila množica navdušencev in ljubiteljev pusta nasploh, ki je z navdušenjem spremljala mimohod osmih skupin in kakih dva tisoč mask.
Absolutni zmagovalec petinpet-desetega pustnega sprevoda po miljskih ulicah je bila skupina Ongia s 105 točkami, na drugo mesto se je uvrstila skupina Le Bellezze Naturali s 103 točkami, na tretje pa skupina Lampo s 100 točkami (za njimi ex aequo Brivi-do in Trottola, Mandrioi, La Bora ter Bulli e Pupe). Udeleženci so nekaj po 13.30 startali od Ulice Forti in se v pisanem sprevodu vili vzdolž miljskih ulic vse do Ulice Battisti. Na Trgu Marconi je bilo vzdušje okrog 18.30 kar se da vroče, saj je posebna, dvanajstčlanska žirija razkrila imena zmagovalcev. S svojim vozom, ki je nosil naslov »Revolution??? Te savero dir!«, so člani skupine Ongia torej že četrtič zapored naleteli na splošno odobravanje ocenjevalcev. Poleg iznajdljivosti in dovršenih kostumov je žirija seveda pri nagrajevanju upo šte vala tudi režijo, sce no gra -fijo in vzdušje posameznih mask na vozovih. Pohvala naj gre tudi letos predvsem šiviljam oziroma krojačem, ki so se več mesecev trudili, da bi bile pustne obleke brezhibne in da bi še dolgo ostale v spominu gledalcev. Nezane-marljiv pa je pri tem tudi finančni prispevek, ki ga domačemu pustu vsako leto namenja miljska občina.
Lepega vre me na so se poleg pustnih šem veselili tudi ljubitelji fotografije, saj bodo lahko s svojimi pustnimi posnetki sodelovali na posebnem državnem fotografskem nate-
čaju posvečenem ravno miljskem pustu. Več informacij lahko interesenti najdejo na bogati spletni strani www.carnevaldemuja.com. Nova, večjezična stran (v italijanščini, slovenščini, nemščini in angleščini) je bila v pustnem času vir neprecenljivih pustnih informacij, videoposnetkov in intervjujev, v nedeljo pa je poskrbela celo za neposreden prenos miljskega pustnega spre-vo da.
Šempolaj: Deželni denar za nadvoz
Deželna vlada je včeraj namenila sedem milijonov evrov pokrajinski upravi. Del tega denarja za javna dela bo Pokrajina namenila gradnji železniškega nadvoza pri Šempolaju, pri katerem so soudeležene tudi državne železnice in Občina Devin-Nabrežina.
Turško ladjo čistijo Morda bo le plula v Trst
Včeraj so hrvaški tehniki začeli čistiti turško tovorno ladjo Und Adriya-tik, ki jo je pred istrsko obalo razdejal požar. Po navedbah hrvaških medijev je strojnica v dobrem stanju, medtem ko je podpalubje popolnoma uničeno, tako kot 202 tovornjaka v njem. Hrvaške oblasti zahtevajo od turških lastnikov ladje 30 milijonov evrov za vložena sredstva in trud. Medtem obstaja še vedno možnost, da bodo ladjo na koncu povlekli do Trsta, kjer naj bi jo rezali. To rešitev podpirata lastnik in njegov tržaški partner, agencija Samer Shipping, zadnjo besedo pa bo imelo glavno poveljstvo pristaniških kapitanij v Genovi, ki čaka na dokončno poročilo o stanju ladje. Poročilo pripravljajo izvedenci družbe Smith.
Nočne kontrole v javnih lokalih
Policisti tržaške kvesture so opravili prejšnjo noč temeljite kontrole v raznih javnih lokalih v mestnem središču in okolici. Njihov namen je bil preprečiti nočno razgrajanje in čezmerno uživanje alkohola, ob tem pa so preverjali zakonitost poslovanja upraviteljev. Dalj časa so se zaustavili v barih La Cantinaccia (Ul. Set-tefontane) in Bar Diego (Ul. Udine), kjer so zabeležili nekatere davčne prekrške, pokrajinski urad za delo pa bo v teh dneh obravnaval tri primere nepravilnih zaposlitev; upravitelji bodo morali verjetno plačati dokaj visoke globe. Nočne kontrole se bodo v teku tega tedna nadaljevale.
V	enem tednu pobrali 28 vozniških dovoljenj
V	Furlaniji-Julijski krajini je prometna policija prejšnji teden, med običajnim nadzorovanjem prometa, naložila vsega skupaj 315 glob, pobrala pa je 28 vozniških dovoljenj. V tržaški pokrajini se je najbolj »izkazal« domači voznik avta volkswagen polo, ki je po državni cesti št. 202 drvel s hitrostjo 119 kilometrov na uro na odseku, kjer je najvišja dovoljena hitrost 70.
boljunec - Tradicionalna pustna izstrelitev na pepelnično sredo
Lovre je pristal v Osijeku!
Boljunčanom so se je oglasili Hrvatje, ki so v četrtek našli Lovreta na njivi - Prva najdba po dobrem desetletju
Pust se v Boljuncu zaključi s slovesnim pogrebom, ko raketa Boljunik odpelje Lovreta v neznano. V zadnjih 10 letih se je zgodba vsakič zaključila z izstrelitvijo in o »astronavtu« ni bilo več ne duha ne sluha. Tokrat pa se je zgodil čudež: nekdo je v četrtek našel Lovreta, prebral sporočilo v štirih jezikih in zavrtel navedeno telefonsko številko. Odgovoril je boljunski pustni vremenoslovec Aljoša Ota: pogovor je najprej tekel v angleščini, a kmalu je bilo jasno, da je sogovornik Hrvat. Lovre je v enem dnevu preletel s svojim baloni kakih400 kilometrov in pristal na njivi blizu Osijeka. Predsednik pustnega odbora Ivan Komar je napovedal, da se bodo Boljunčani v kratkem odpravili na Hrvaško, da bi dohiteli Lovreta in spoznali najditelje. Poleti naj bi se v Osijek odpravil cel avtobus (tako kot v zadnjem primeru, ko so Lovreta našli v Forliju), Osječani pa bodo gostje naslednjega pusta v Boljuncu. Lovre je pred leti že pristal na Hrvaškem, in sicer v Kninu: bila so leta balkanskih nemirov, a kljub temu se je v Krajino odpravilo par brežanskih avtov. Letošnje srečanje bo nedvomno bolj mirno in prijetno. (af)
Lovre je po sredini izstrelitvi preletel kakih 400 kilometrov
kroma
/
TRST
Torek, 12. februarja 2008
9
poklon mariu bugamelliju
Božično skladbo so izvedli orkester in zbor Opera Giocosa in mladi pevci Vesele pomladi
prosek
Večer z ženskim predznakom
Ob Prazniku slovenske kulture prireja Slovensko dramsko društvo Jaka Što-ka jutri v Soščevi hiši na Pro se ku pred sta vi tev knjižne uspešnice pisateljice Alenke Rebula Blagor ženskam. Delo je v širšem slo ven skem pro sto ru na le -telo na izredno zanimanje, tako da so pri Založništvu tr žaš ke ga tis ka mo ra li pos -krbeti že za tretji ponatis. Avtorico in delo bo predstavila pisateljica in kulturna delavka Evelina Umek, ki tudi sama v svojih delih rada postavlja v ospredje ženske like. Večer bo za druš tvo vo di la Zi naj da Kodrič, glasbeno kuliso pa bosta ustvarili pevki Od-del ka za zabav no glas bo in jazz GM Trst Tina Renar in Lisa Meriggioli pod umet niš kim vod stvom pevke in kantavtorke An-drejke Možina.
Glasbenik Mario Bugamelli se je rodil leta 1905 v Rusiji italijanski družini iz Bologne. V času revolucije se je družina vrnila v Italijo, kjer je oče Federico prevzel vodstvo tržaškega konservatorija. Mario je dopolnil študij kompozicije z Antoniom Illersbergom in se je zaposlil v gledališču Verdi kot mnogostranski sodelavec (tolkalec, zborovodja, korepeti-tor). Celo življenje se je eklektično ukvarjal s komponiranjem; sproščeno je prehajal od simfonične glasbe na jazz, od plesnih skladb na opero. Umrl je pred tridesetimi leti novembra 1978; znameniti kolegi, kot sta Vito Levi in Giulio Viozzi so se ga spominjali s prijaznimi besedami, saj je bil Bugamelli družabna oseba, kije zelo skromno ocenjeval lastno ustvarjalnost.
Društvo Amici della lirica je priredilo v nedeljo v lepi dvorani Oficirskega krožka v Trstu koncertni poklon, na katerem je po dolgem času ponovno zazve-nela božična skladba za zbor, orkester in recitatorja »La notte santa« (1962). Neutrudni dirigent Severino Zannerini, protagonist mnogih glasbenih podvigov za vrednotenje krajevne literature, je prevzel umetniško odgovornost dogodka, ki je v tem primeru odločno presegla golo izvedbo. Izvirna, natisnjena partitura, je namreč izginila v poplavi arhiva založbe, zato je moral Zannerini napisati orkestrsko priredbo po ohranjeni transkripciji za klavir in glasove. Zaradi nepričakovanega zapleta je izvedba božične skladbe zdrsnila za par mesecev do nedeljskega koncerta-srečanja, na katerem je dirigent izčrpno predstavil večini ne-
Nastopajočih je bilo veliko
kroma
znano delo. Publika je tako bolje sledila kratki skladbi po znanem tekstu deka-denčnega pesnika Guida Gozzana, ki je svoj čas celo spadal v obvezni del pedagoškega programa v italijanskih šolah.
Mrzle, tudi ostre barve zaznamujejo glasbo, ki namesto bolj običajnega, skoraj pravljičnega preoblikovanja božične zgodbe ponuja bolj človeško doživljanje tesnobe in naraščanja napetosti Jožefa in Marije, ki iščeta prenočišče. Zborovska pisava je precej zahtevna, recitator (Giovanni Alberico Spiazzi) se mora uskladiti s tempom glasbenega dogajanja, orkester podpira napetost raznolike pevske govorice (ustvarjanje zvočnih atmosfer, recitiranje, krik) do razpleta sklepne fuge.
Skladbo sta izvedla dolgoletni komorni orkester in novonastali mešani zbor Opera giocosa del Friuli Venezia Gi-ulia. Nositelji »angelske« vodilne teme skladbe so bili glasovi otroškega zbora in mlajše mladinske pevske skupine Vesela pomlad z Opčin, ki ju vodi Mira Fabjan. Zbori Vesela pomlad so že sodelovali pri vrednotenju manj znane skladbe tržaškega avtorja, ko so nastopili pri izvedbi Vioz-zijeve opere »Il sasso pagano« in so tokrat ponovno sprejeli vabilo dirigenta Se-verina Zannerinija, da bi sooblikovali mali glasbeni dogodek, ki osvetljuje pozabljeno področje tržaške glasbene zgodovine. Kot uvod v izvedbo simfonične slike »La notte santa« je orkester zaigral tudi Bugamellijev nepretenciozni Menuet za harfo in orkester v poznoromantičnem slogu, pri katerem je solistično nastopila harfistka Tatiana Donis. (ROP)
TEDEN HARMONIJE - Predstave in delavnice
Besede skozi glasbo
Več srečanj v deželi - V Trstu, v gledališču Miela in knjižnici Quarantotti Gambini že danes
Predstave, raznorazna srečanja in delavnice, ki spadajo v okvir t.i. »Tedna harmonije«, bodo v prihodnjih dneh protagonisti kulturnega dogajanja v Trstu, Vidmu, občinah Sacile, San Vito al Tagliamento, v Tolmeču in Comegliansu. Bogat program dogodkov si je zamislilo združenje La Linea Armonica, ki si je v Trstu kot partnerici izbrala zadrugo Bonawentura - Teater Miela in knjižnico Quarantotti Gambini.
Dogajanje na tržaški sceni bo pestro že danes, saj v goste prihaja Chiara Carminati. Ob 15. uri se bo avtorica knjige Iqua-dri di letteratura per l'infanzia srečala s publiko v knjižnici Qua-rantotti Gambini, ob 21. uri pa bo nastopila na odru gledališča Miela s predstavo Map. La prima carta del mondo. Ob njej, pravzaprav ob njenem pripovedovanju bosta pomembno vlogo odi-hrala tudi glasbenika Giovanna Pezzetta (klaviature) in Leo Vir-gili (kitara). Map pripoveduje zgodbo radovednega in veselega kartografa Amaerja, ki potuje po svetu, saj mora zarisati zemljo.
»Teden harmonije« se bo zaključil v Trstu v soboto, 16. oziroma v nedeljo, 17. februarja: v soboto bo ob 10. uri v knjigarni Quarantotti Gambini Giovanna Pezzetta vodila bralno-glasbe-no delavnico za otroke Ninna Nanna. V nedeljo se bo dogajanje pomaknilo v gledališče Miela, kjer bo ob 17. uri na sporedu predstava Parole matte, ki spaja jezik poezije, pripovedi in podob s čarobnim svetom glasbe in petja, ob 21. uri pa ironično-resna predstavitev pripovedi Eduarda Galeana Taccuino SudA-merica. Storie di sogni, sorprese, sorrisi. Vstop je prost, več informacij pa je na voljo na spletni strani www.lalinearmonica.org.
Srečanja o mejah astrofizikalnih raziskav
Center za teoretsko fiziko, oddelek za astronomijo pri tržaški univerzi, astronomska opazovalnica, visoka šola Sis-sa in znanstveni muzej Immaginario Scientifico prirejajo niz konferenc o mejah astrofizikalnih raziskav »Potepuhi kozmosa«. Prvo srečanje bo na vrsti že danes v Domu glasbe (Ul. Capitelli 3) ob 18. uri: predstavnik centra za teoretsko fiziko Paolo Creminelli bo spregovoril o rojstvu vesolja, predstavil ga bo znanstveni novinar Fabio Pagan. V prihodnjih štirih mesecih se bodo zvrstila še številna srečanja.
Univerza: nagrajevanje
V konferenčni dvorani tržaške univerze (stavba H3) bodo danes ob 11. uri inovativne ideje mladih študentov fakultete za izobraževalne vede končno nagrajene. Tekmovanja »20 di idee«, ki ga prireja docent Mitti Ca-vallar v sodelovanju z italijanskim Art Directors Club, se je udeležilo več kot 100 študentov: ti so uresničili kampanjo komunikacije posvečeno 20-let-nici združenja de Banfield. Njihovi izdelki bodo nato na ogled od 17. ure v gledališču Miela.
Včeraj danes
Danes, TOREK, 12. februarja 2008
EVLALIJA Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 17.26 - Dolžina dneva 10.13 - Luna vzide ob 9.15 in zatone ob 0.00.
Jutri, SREDA, 13. februarja 2008
KATARINA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,5 stopinje C, zračni tlak 1032,6 mb ustaljen, veter 39 km na uro vzhodnik, nebo jasno, vlaga 47-od-stotna, morje razgibano, temperatura morja 8,4 stopinje C.
[12 Lekarne
Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. februarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (040 309114), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venzia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 (040 361655).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Prispevki
Ob 5. obletnici smrti dragega moža in očeta Jožeta Korena daruje družina 75,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 75,00 evrov za Sklad Ota-Lucchetta-DAngelo-Hrovatin.
V	spomin na nečaka Srečka Simoneto daruje Janko Simoneta 30,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na bratranca Srečka Simoneto darujeta Tamara in Zvonko 30,00 evrov za AŠK Kras.
V	hvaležen spomin na Srečka Simoneto daruje Anton Kobal 50,00 evrov za cerkev v Zgoniku.
^ag/veAno/ poAj^tfe/
i I\IJL\\ti ii \i.a±i
ALABAKDA
Prisotni smo na Opčinah, v Nabrežini, Miljah in Trstu.
V kratkem otvoritev novih prostorov tudi v Boljuncu.
Tel. 040 2158 318
Ob prvi obletnici smrti dragega Silvija Cappellija daruje družina 20,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda in 20,00 evrov za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Boženo in Marjuči Grilanc darujeta Elide in Germano 20,00 evrov za nabrežinske cerkvene pevke.
V	spomin na gospo Marijo Grilanc darujejo Bibiana, Celestina in Nadja 30,00 evrov za nabrežinske cerkvene pevke.
V	trajen spomin na teto in svakinjo Ivanko Paškulin daruje družina Paškulin 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev.
V	spomin na Silvestra Križmančiča (Frli-na) daruje Nada Marc z družino 20,00 evrov za MoVs Lipa iz Bazovice.
Nepričakovano, prerano nas je zapustila naša draga mama
Livia Sancin vd. Ursic
Žalostno vest sporočata
sin Alessandro z Alessio in hčerka Elisabetta s Tonijem
Pogreb bo v sredo, 13. februarja ob 11.20 v ulici Costalunga. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 12. februarja 2008
t
Zapustila nas je naša draga mama, nona in pranona
Marija Štolfa vd. Milkovič
Z žalostjo v srcu se je spominjamo
Renato, Lida in Marjo z družinami
Pogreb bo krenil v četrtek, 14. februarja ob 13. uri iz ulice Costalunga v open-sko cerkev.
Bane, 12. februarja 2008
Čau nona!
Erika, Paola, Andrea, Tjaša, Poljanka in Jasna z družino
Poljubček pranoni
Soraya in Renee
Zapustila nas je naša
Darinka Petelin roj. Sancin
(1923-2008)
Od nje se bomo poslovili danes ob 14. uri na pokopališču v Stari Gorici.
Vsi njeni
Nova Gorica, 12. februarja 2008
Žalovanju se pridružujeta sestri Draga in Meri z družinama
1 G
Torek, 12. februarja 2008
TRST
tf Čestitke
Draga KARIN! Danes veliki je praznik tvoj! Mi vsi, ki radi te imamo, praznovali ga bomo s teboj! Zapeli pesem ti bomo veselo, ti stisnili v roke in zaželeli, naj uresničijo se tvoje želje vse, prav vse!
Včeraj je v Slivno Abraham h CIRILI prišel, ter ji še najmanj 50 srečnih let zaželel. Čestitkam se pridružujemo tudi mi, od SKD Vigred prav vsi.
Dobrodošel mali LUKA! Vsi v otroškem vrtcu Miškolin - Boršt se veselimo z Niom in čestitamo srečni družini.
Naši KARIN za njen okrogli rojstni dan želimo vse naj... , domači s Proseka.
CIRILA je pridna vse večere z nami meduze šivala, a žal je za obe povorki v postelji z gripo obležala. Upamo vsaj, da je včeraj v objemu Abrahama, svojcev in prijateljev okrogli jubilej lepo praznovala. Da bi ji še dolga življenjska pot z žarki sreče bila obsijana, ji iz srca želimo mi, od pustne skupine Šempolaj člani vsi.
U Kino
Draga
Cirila
včeraj smo s tabo praznovali. Dovoli nam nekaj preprostih besed, za katere srčno upamo, da polepšajo ti svet: zdravje, sreča in veselje, to so naše želje.
Vsi, ki te imamo radi
Izleti
ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »Bianco e nero«.
AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Cloverfield«.
ARISTON - 16.00 »Hotel Meina«; 18.05, 20.10, 22.15 »Lars e una ra-gazza tutta sua«.
CINECITY - 16.05, 18.30 »Scusa ma ti chiamo amore«; 16.00, 21.30 »American Gangster«; 21.15 »Into the wild - Nelle terre selvagge«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Sogni e delitti«; 19.00 »P.S. I love you«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Cloverfield«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »La guerra di Charlie Wilson«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Caos calmo«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Asterix alle Olimpiadi«.
EXCELSIOR - 15.45, 18.20, 21.00 »Cous Cous«.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.15 »Into the Wild - Nelle terre selvagge«.
FELLINI - 18.30, 21.00 »American Gangster«; 17.00 »Mr. Magorium e la bot-tega delle meraviglie«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 18.35, 20.30, 22.20 »Sogni e delitti«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Caos calmo«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 17.50 »Divji safari«; 18.00, 19.50, 21.40 »Pošastno Cloverfield«; 19.00 »Zbogom, punčka«; 16.00, 18.30, 21.00 »Asterix na olimpijskih igrah«; 21.20 »4 meseci, 3 tedni in 2 dneva«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La guerra di Charlie Wilson«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Asterix alle Olimpiadi«; Dvorana 3: 18.30, 20.20, 22.15 »30 giorni di buio«; 16.30, 20.30 »Scusa ma ti chiamo amore«; Dvorana 4: 16.30 »Alvin superstar«; 18.15, 22.15 »P.S. I love you«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Asterix alle Olimpiadi«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Caos calmo«; Dvorana 3: 17.40, 20.10, 22.15 »Sogni e delitti«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »30 giorni di buio«; Dvorana 5: 17.30 »Scusa ma ti chiamo amore«; 20.15, 22.15 »Cloverfield«; 17.40, 20.30 »Lussuria«.
H Šolske vesti
UPRAVA OBČINE DOLINA-URAD ZA ŠOLSTVO, sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli za šolsko leto 2008/2009. Rok za vpis zapade v petek, 29. februarja. Za informacije in vpise, se lahko obrnete na občinski urad za šolstvo od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (tel.: 0408329280/282).
DRŽAVNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA razpisuje 8. Glasbeno revijo, ki bo potekala do 5. do 7. marca 2008. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (ul. Caravaggio, tel. in fax. 040-567500) in na naslovu www.ci-rilmetod.it. Prijave morajo biti oddane do 20. februarja.
NOVI GLAS prireja od 15. do 22. maja letos potovanje v Uzbekistan. Vpisovanje do 28. februarja na upravi Novega glasa v Gorici, Travnik 25, tel. 0481/533177 ali v Trstu, ul. Donizetti 3, tel 040/365473, kjer dobite vse potrebne informacije in program potovanja.
SK DEVIN prireja vsako nedeljo študentske izlete z avtobusom v kraj Forni di Sopra po sledečih datumih: 17. in 24. februarja 2008; 2., 9., 16. marca 2008. Odhod: ob 6.45 s trga v Nabrežini; ob 7. uri iz Štivana; prihod v Štivan ob 17.45; v Nabrežino ob 18. uri. Informacije in vpis po elektronski pošti na naslovu info@skdevin.it ali na tel. št. 348-1334086 (Erika).
Ü] Obvestila
SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP obveščata, da je iz tehničnih razlogov nagrajevanje likovnega, fotografskega in literarnega natečaja za mlade preloženo na kasnejši datum, ki bo objavljen v naslednjih dneh. Za informacije: rast_mladika@hot-mail.com.
SLOVENSKA PROSVETA, Celjska Mohorjeva Družba in Zveza slovenskih kulturnih društev vabijo na predstavitev knjige Nade Ravbar Morato »Kruh in ribe« v sredo, 13. februarja 2008, ob 18. uri v mali dvorani Narodnega doma v Ul. Fabio Filzi 14 v Trstu.
KRUT IN SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZSKD vabita na »Srečamo se popoldne«, klepet ob skodelici čaja z ogledom filma Casablanca, režija Michael Curtiz, ki bo v četrtek, 14. februarja, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20.
TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 15. februarja, ob 16.30 v dvorani Baroncini (Ul. Trento 8) predavanje na temo »Kako živeti s sladkorno boleznijo«. Predaval bo raziskovalec in specialist Tržaškega diabetološkega centra dr. Riccardo Candido. Vabljeni vsi!
DRUŠTVO TAO organizira tečaj »Tai ji«, ki bo na sedežu društva (Ul. S. Maurizio 9/F) v nedeljo, 17. februarja, med 10. in 13. uro. Dodatne informacije: tel. 340-1607908 ali na spletni strani www.associazione-tao.it.
SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 18. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
OTVORITEV IN BLAGOSLOV obnovljenega Slomškovega doma v Bazovici s poklonom pokojnemu Mirku Spacanu bo v torek, 19. februarja, ob 19.30. Prisotni bodo: tržaški škof Ev-gen Ravignani, govornika prof. Ful-via Premolin in dr. Damijan Terpin, ostali predstavniki stranke Slovenske skupnosti in vsi domači zbori.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja v torek, 19. februarja 2008, ob 20.45 na sedežu v Padričah.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Stil življenja: preventiva proti težkim boleznim« v torek, 19. februarja, ob 17. uri v raz-
stavno dvorano na Opčinah, ki nam jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka. Predaval bo onkolog dr. Simon Spazzapan.
KD ZA UMETNOST KONS sklicuje redni občni zbor v četrtek, 21. februarja 2008, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gre-goričevi dvorani (ul. S. Francesco 20, 2. nads.) v Trstu. Dnevni red: 1. obračun delovanja 2007, 2. program 2008, 3. včlanjevanje 2008, 4. volitve novega upravnega odbora, 5. razno.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za po klicno izobraževanje, MC Podlaga in Klub študentov Sežana razpisujejo, v okviru projekta Mejni dogodki In-terreg lila Italija-Slovenija, fotografski natečaj na temo Mladi brez meja. Poslana dela naj se nanašajo na nove možnosti povezovanja mladine s slovensko-italijanskega obmejnega pasu, ki se odpirajo po padcu Šen-genske meje. Na foto natečaj se lahko prijavijo avtorji-ice od 15. do 30. leta starosti. Za nagrade foto natečaja je zagotovljen sklad v vrednosti 700 evrov. Fotografije lahko pošljete do vključno 21. februarja na elektronski naslov foto@adinformandum.eu. Pred prijavo si preberite pogoje natečaja, ki so dostopni na spletnih straneh www.adinformandum.eu, www.mcpodlaga.com ali www.ks-sezana.net.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV obvešča, da je v Peter-linovi dvorani v Ulici Donizetti 3 do 22. februarja na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na Koroškem, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Ogled je možen od ponedeljka od petka od 9. do 17. ure.
13 Prireditve
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja pravljica bo na sporedu danes, 12. februarja, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Mali medo bo pripovedovala Urška Sinigoi.
KULTURNA DRUŠTVA VZHODNEGA KRASA v sodelovanju in s pokroviteljstvom ZSKD ob dnevu slovenske kulture »Prešerno skupaj« bo v sredo, 13. februarja 2008, ob 11. uri in v četrtek, 14. februarja 2008, ob 9.30 in ob 11. uri, v prosvetnem domu na Opčinah gostovanje lutkovnega gledališča iz Ljubljane s predstavo »Zgodba o dobrem volku« (Peter Nickl-Božo Vovk).
SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA vabi na predstavitev knjige Alenke Rebula Blagor ženskam, ki bo v sredo, 13. februarja, ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku. Predstavila jo bo pisateljica Evelina Umek za glasbeni utrinek bosta poskrbeli pevki Oddelka za zabavno glasbo in jazz GM Trst Tina Renar in Lisa Meriggioli.
FOTOKROŽEK FOTOVIDEO TRST 80 in društvo za umetnost KONS v sodelovanju z NŠK in ZSKD ter pod pokroviteljstvom potovalne agencije Adriatica.net vabijo na odprtje fotografske razstave bolgarskega ustvarjalca Zaferja Galibova. Razstavo bo predstavila prof. Jasna Merku'. Otvoritev bo v galeriji Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14 v četrtek, 14. februarja, ob 19. uri. Več info na www.trst80.com.
PD SLOVENEC vabi v četrtek, 14. februarja, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na proslavo ob Dnevu slovenske kulture. Sodelujejo: domači reci-tatorji pod vodstvom B. Hrvatič s prizori iz Prešernovega življenja, harmonikar Erik Kuret in MoPZ Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela pod vodstvom M. Zitka.
SKD IN MOPZ VALENTIN VODNIK prirejata v Trubarjevem letu Dan slovenske kulture v četrtek, 14. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih v Dolini. Program, je posvečen 250-letnici rojstva V. Vodnika. Sodelujejo učenci OŠ P. Voranc, OV Pika Nogavička in srednje šole S. Gregorčič. Vabljeni!
SPDT vabi v četrtek, 14. februarja 2008, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, ul. Sv. Frančiška 20 na projekcijo vi-deofilmov »Južni Sudan: po 20-letni vojni končno mir« in »Chitwan: po sledovih tigra« Posnel ju je g. Dino Stefani, ki bo tudi vodil razgovor.
Slovensko kulturno društvo Primorsko iz Mačkolj
vabi ob Dnevu slovenske kulture na
Večer ljudskega izročila
Sodelujejo otroci, plesalci in pevke Folklorne skupine »Stu ledi«
V soboto, 16.2.2008, ob 20.00 uri v Srenjski hiši v Mačkoljah.
Vljudno vabljeni!
VSE ZAMEJSKE SLOVENSKE ORGANIZACIJE vabijo na osrednjo »Prešernovo proslavo« z naslovom »KJE, DOMOVINA, SI?«, ki bo v petek, 15. februarja 2008 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Zupančičevo Dumo v izvedbi reci-tatorjev zbora solistov orkestra in plesalcev režira Gregor Toson, izvirna glasba Iztok Cergol, koreografija Raffaella Petronio, video Alex Purič, slavnostni govor Luigia Negro, predsednica društva Razajanski Dum. Toplo vabljeni!
KD ROVTE - KOLONKOVEC (UL. M. Sernio 27) vabi na praznovanje Dneva slovenske kulture v soboto, 16. februarja, ob 20.30. Celovečerni koncert bodo izvedle članice pevskega zbora Ivan Grbec iz Škednja pod vodstvom Marjetke Popovski.
SKD PRIMOREC vabi v soboto, 16. februarja, ob 21. uri v Ljudski dom v Trebče na ogled veseloigre v domačem narečju »Je še zmjerej kej nauga...«, v priredbi dramske skupine SKD Slovenec. Večer spada v niz Prešernovih proslav vzhodnokraških kulturnih društev »Prešerno skupaj«.
ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb in sicer: v soboto, 16. februarja, ob 20. uri, So-vodnje - Kulturni dom, nastopajo Godbeno društvo Prosek (dir. Eva Je-lenc), Pihalni orkester Ilirska Bistrica (dir. Josip Grgasovic), Godbeno društvo »Viktor Parma« Trebče (dir. Luka Carli); v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri, Milje - Gledališče Verdi, nastopajo Pihalni orkester Ricman-je (dir. Marino Marsič), Pihalni orkester Divača (dir. Teo Kovačevič), Godbeno društvo Nabrežina (dir. Sergio Gratton).
SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaj u na teden slovenske kulture: v ponedeljek, 18. februarja ob 19. uri, otvoritev razstave »Barve otroštva v črnobelem« - fotografija Marija Magajne; sodelujejo glasbeno-pev-ska skupina Vigred in otroški pevski zbor Fran Venturini; v sredo, 20. februarja ob 20.30 »Kulturni večer«; sodelujejo: Oktet Škofije, Ines Cer-gol, Alenka Rebula, Bert Pribac in Boris Pangerc; v petek, 22. februarja ob 19. uri »Kulturni večer«, organiziran v sodelovanju z društvom Kraška harmonika (Sežana); sodelujejo: glasbena skupina Vigred, harmonikaši društva Kraška harmonika in Dušan Drobnič s predavanjem »Harmonike od znotraj«; v ponedeljek, 25. februarja ob 19. uri, v sodelovanju s COŠ S. Gruden večer »Kultura je tudi fotografija«; sodelujejo: učenci COŠ S. Gruden, fotograf Miloš Zidarič in član fotografskega krožka Foto Trst 80 Robi Jakomin. Razstava »Barve otroštva« je postavljena v sodelovanju z ZSKD.
SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) v sodelovanju z ZSKD vabi v četrtek, 21. februarja 2008, ob 20.30 na kabaretno predstavo gledališča Komi-go »Radioaktivni live«. Nastopajo: Tjaša Ruzzier, Marko Sancin, Boris Devetak, Franko Korošec.
S Mali oglasi
23-LETNA ŠTUDENTKA, resna in zanesljiva, išče delo kot otroška varuška. Tel. 347-2513877.
DAJEM V NAJEM prostorno garažo v Barkovljah (Ul. Nicolodi). Tel. št. 3334154687.
IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, nudim tudi nego ostarelih ali varstvo otrok. Tel. 333-6194326.
IŠČEMO izkušeno slovensko govorečo gospo za skrb in nego nepokretne go-

07/08
Slovensko stalno gledališče Pesniški večeri - sezona 2007/08
Kam? Drugam
Večer z
Branetom Grubarjem v sredo, 13. februarja, ob 20.30
Vstop prost!
Vabljeni na predstavitveni večer prvenca igralca in jadralca Braneta Grubarja »Kam? Drugam« (Didakta, 2006)
Realizacija Janko Petrovec
info brezplačna tel.št. 800 214302
llrl^lW
spe srednjih let, 24 ur dnevno. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 3476357400 v večernih urah.
KDOR JE POZABIL JOPIČ v pustnem šotoru v Zgoniku naj se oglasi v nedeljo, 17. februarja od 10. do 11. ure, na rokometnem igrišču v Zgoniku (kjer je bil postavljen šotor).
KMEČKI TURIZEM HRMADA v Ce-rovljah je spet odprt ob sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-299501.
KMEČKI TURIZEM v Gabrovcu pri Bogdanu in Marlenki je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah v februarju in marcu. Tel. 040-2296068.
MLADIČE KRAŠKEGA OVČARJA z rodovnikom prodamo. Pes je primeren za družino z otroki in vrtom. Tel. na 040-226207 ob uri obedov.
NA OPČINAH dajemo v najem večnamenski prostor (40 kv. m.), Ul. Degli Alpini 85. Tel. 333-1129574.
NABREŽINA prodajam vrtno hišo iz leta 1997 v treh nadstropjih, 2 kopalnici, 3 spalnice z vrtom. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-208326 ali 335-304758.
PRODAM dvoposteljno žimnico (160x190) iz latexa, znamka Inner-getic za 450,00 evrov; dvoposteljno pernico (100 % piumino d'oca naturale) (250x220); znamka Daunex, teža 1,6 kg za 200,00 evrov; televizor LCD znamke LG 32'' za 500,00 wvrov. Tel. 320-9383283.
PRODAM ford transit van 280M, letnik 2003, v dobrem stanju, prevoženih 68.000 km. Tel. na: 3382578724.
PRODAM komaj prenovljeno stanovanje v okolici Pončane, 67 kv. metrov s samostojnim ogrevanjem. Tel. št. 040-229243 ali 328-7565844.
PRODAM staro kraško skrinjo z oreha. Tel.: 339-7396098.
RAZNOVRSTNO RABLJENO POHIŠTVO, prodam po ugodni ceni. Tel.: 040-57145, 040-54390 ali 3482801144.
V	BORŠTU dajem v najem udobno, opremljeno stanovanje, veliko približno 80 kv. metrov, s samostojnim ogrevanjem, parkiriščem in avtobusno postajo pred hišo. Tel. na 3394484840 v jutranjih ali večernih urah.
V	POKRITEM ŠOTORU V ZGONIKU sta
bila na pustni torek pomotoma zamenjana popolnoma enaka jopiča temno rdeče barve znamke Murphy & Nye. Prosimo, da se, kdor je oblekel jopič velikosti large, javi na tel. st. 348 3518496, da si vzame svojega, ki pa je velikosti small.
Id Osmice
OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Vljudno vabljeni. Tel.: 040-299442
IVAN PERNARČIČ je v Vižovljah odprl osmico.
OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel.: 040229270.
OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42.
OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553.
V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči belo in črno domačo kapljico. Vabljeni na obisk!
ZORKO je odprl osmico v Dolini 37.
V rr/i

„v. M
Robert Jakomin o mladinski košarki
pri nas in širše
/
14
Pokal ZKB združil Slovence z obeh strani (nekdanje) meje
Društveni kalejdoskop: Igor Mose o Odbojkarskem društvu Bor in še o marsičem drugem ^^
Egipt spet afriški prvak
Bport
^L torkova priloga P
j
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
torkova priloga Primorskega dnevnika
nogomet - V promocijski ligi
Odvečni »play-off«?
Repenski Kras Koimpex mora ciljati na osvojitev prvega mesta, saj zdaj kaže, da bo v elitno ligo napredovala le ena ekipa
STEFANO FARINA
Sodnik na tekmi med Catanio in Interjem je naredil dve napaki. Potrdil je neveljaven gol Interja, iz užaljenosti pa se ni udeležil »tretjega polčasa« po tekmi. Druga napaka je v bistvu hujša od prve. Ga bo Collina zdaj kaznoval?
NOVAK DOKOVIČ
Zmagovalec avstralskega odprtega prvenstva Srb Novak Dokovič tokrat ni imel sreče. V pokalu Davis je izgubil (brez boja) proti Davidenku.
i
OMAR ZIDARICH
Nogometaš
Brega je pri izvajanju enajstmetrovk stoodstoten. V nedeljo je v Ronkah zadel še četrto enajstmetrovko v letošnji sezoni.
t
MATTEO BONICIOLLI
Tržaški košar-
karski strokovnjak - nemo propheta in patria, je moštvo Avellino pripeljal do zgodovinske zmage v državnem pokalu, zato je bila njegova ganjenost po finalni zmagi proti Virtu-su Bologna več kot razumljiva
i
MERI PERTI
Mlada smučarska
ŠD Mladina, ki je doživela hud padec med treningom z ekipo šole Bachmann na Trbižu, se je preteklo soboto kot gledalka udeležila Brdininega Pokala ZKB v Forni-ju di Sopra. Poškodba, po katero je več dni v komi ležala v bolnišnici, je le še bled spomin!
Repenski Kras v promocijski ligi resnično tvega, da tudi v letošnji sezoni ne bo izpolnil načrta (beri napredovanje v elitno ligo). Po nedeljskem porazu proti ekipi Virtus Corno, so varovanci trenerja Ser-geja Alejnikova izgubili lepo priložnost, da bi se približali prvo uvrščenemu San Luigiju (+8 točk). V preostalih enajstih tekmah morajo krasovci poskusiti uloviti prvo mesto, saj bo to, kot zdaj kaže,edina vo-
zovnica za elitno ligo. Če bosta iz D-lige izpadli dve deželni ekipi (Rivignano in Sarone sta zadnji in predzadnji), bo igranje končnice prvenstva (play-off) čisto odveč. Če bo izpadla le ena ekipa, pa bo iz play-offa v elitno ligo napredovala le ena ekipa.
V Repnu si torej morajo zavihati rokave in seveda zmagati na večini preostalih tekem ter upati na spodrsljaje ostalih tekmecev.
Sandi Volk
/^15
360°
Roberta Ressi
/
13
POGLED Z VEJE
Vsi smo
potrebni
greha
Marij Čuk_
Težko je pisati z zasedenima rokama: ena drži robček in se z njim stalno mota okrog nosa, druga pa lovi misli, ki jih nahod utaplja v neugledni sluzi. Kljub temu se počutim precej bolje od članov iraške enajsterice letalstva, ki v nezavesti ležijo v neki jordanski bolnišnici. Eden pa ni imel te sreče in je obležal za večno. Kaj se je zgodilo? Jedli so sladkarije. Torto. Zgodba je naslednja: pred dvema tednoma so nogometaši prej omenjenega moštva zmagali prvenstveno tekmo. Navijači so jih obdarili s sladkarijami in torto, ki so jih mladeniči z veseljem zaužili, saj vemo, kako je danes v Iraku (in ni mi razumljivo, kakšno letalstvo sploh imajo, saj je vse v rokah okupacijskih ameriških sil), prej stradaš kot ne. In so nastradali! Po nekaj dneh so se nogometni sladkosnedi počutili slabo, eden je celo za vedno za-tisnil oči. Zdravniki so ugotovili, da so bile sladkarije zastrupljene... Kaj bi šele bilo, ko bi tekmo izgubili? Kljub vsemu je dejanje nerazumljivo, nihče ne more razvozlati zago-netke. Sam bi pripomnil le to - odslej ne bomo več nevoščljivi tistim, ki pojejo največji del torte, saj nikoli se ne ve, kaj se lahko skriva tudi v še tako dobrih dobrotah. Saj veste: tudi lepa dekleta so na začetku sladka in medena, potem pa... A ta teden je valentinovo, dan zaljubljencev in ljubezni, ko so naj-
bolj srečni trgovci, ki prodajajo plastična srčeca in plišaste poljubčke. Ljubezen se danes skozi denar steka v njihove žepe. Vsem zaljubljencem pa vendarle želim, da ohranijo vsaj ščepec pristnega čustva, ki je v dajanju, dajanju... Kdor nič ne da tudi nič nima! To sicer velja le do določene mere, navadno je čisto obratno, a dovolite mi iluzijo.
Vsakdo jo mora imeti. Iluzijo namreč. Tudi kriška Vesna, ki se je znašla v močvirju in ne pluje več po čistem morju. Odkar v Križu ni več ribičev, je tudi rib bolj malo, čeprav se ribe vedno kje dobijo, točke pa ne. Dasi-ravno smo stopili v obdobje posta in bi se morali odpovedati marsičemu, predvsem mesnati hrani, pa bi bilo dobro vendarle postoriti kak drobcen gre-hec. Nič ni dober niti za oči. Grehi pa so zelo vabljiva reč. Tudi v postnem času. Le politiki nikoli ne grešijo, se ne postijo, se ne postarajo, stalno grešijo in nikoli ne dobijo rdečega kartona. Sedaj bi radi naredili volilno prvenstvo le dveh. Kakšen dolgčas!Kot da bi v A ligi igrala le Inter in Roma. Pa saj je res tako! Ostalih moštev kot da ni. In vendar so, denimo, Livorno, Cagliari in Reggiana potrebni. Ali so potrebni tudi Mastella, Rotondi, Quadrati, Trian-goli in podobni? So, kajti brez njih bi bile vlade trdnejše in Italijani se ne bi zabavali na vsakoletnih volitvah.
Slovenija pc	»delila	
Brunu Boga		L H
Bloudkovo	® ft 1	[
plaketo	f K	' g
		i
	.»/ik	
r V	f$| -ifi	\
*' ■ »■ ^ *. • v>		>/l9
Nogometaše Triestine že drevi čaka na Roccu prvenstvena tekma proti Spezii
Na 12. strani
1 2 Torek, 12. februarja
2008
SPORT
/
nogomet - Triestina že drevi ob 20.30 na Roccu proti ekipi, ki ji na lestvici sledi
Pozabiti na Lecce, ker je tekma s Spezio važnejša
Za klub iz Ligurije igra tudi Nigerijec Eliakwu, ki pa tudi tam ni kaj prida uspešen
DRŽAVNE LIGE
gimnastika - Po poškodbi
Že operirana Tržačanka Federica Mam' še upa v nastop na OI v Pekingu
Tržaško gimnastičarko, članico državne reprezentance Federico Macri' (letnik 1990), ki si je v nedeljo pretrgala ahilovo tetivo med tekmo A1-lige, so včeraj že operirali v Pavii. Čakajo jo trije meseci intenzivnega zdravljenja, sama pa si želi, da ne bi zamudila olimpijskih iger v Pekingu, potem ko je bila med
tistimi, ki so Italiji pomagale, da se je na igre sploh uvrstila z ekipno zmago na EP 2006.
V nedeljo je klub nesrečne Mac-rijeve Artistica '81-Il Mercatino z odličnimi dosežki Sare Bradaschia in Fran-cesce Benolli osvojil drugo mesto za Bri-xio svetovne prvakinje Ferrarijeve
košarka - B2-liga
Tokrat uspešen le tržiški Alike'
Verjetno v taboru Triestine so kar zadovoljni, da bodo že danes zvečer proti Spezii znova igrali (tekma bo na Roccu ob 20.30), saj bodo takoj pozabili na sobotni poraz oziroma krajo, ki so jo do žive li v Lec ceju. Tržačane je v Apuliji vnovič grobo oškodoval sodnik, kar je že stalnica letošnjega prvenstva - verjetno Collina ima že dovolj težav z delivci pravice v A ligi, tako da posveča premalo pozornosti nižji kategoriji - a pritožbe in negodovanja ne prinašajo točk. Veliko bolj pomembna kot tekma proti Lecceju pa je dvoboj proti ekipi, ki Triestini na lestvici sledi.
Spezia ima v prvenstvu hude težave, ki so tudi posle di ca vse prej kot rožnatega ekonomskega stanja kluba. Pred nekaj tedni je bil že na tem, da za en evro odku pi klub iz Ligurije nam dobro znani Flaviano Tonellotto, a prišlo je do nekaterih težav (tudi do ostrih protestov navijačev), ki so prisilili nekdanjega gospodarja Triestine, da se umakne.
Spez ia, ki v go steh ni še oku si la slasti zma ge ( v dva naj stih nas topih je zbra la šest ne odlo čenih izi dov in prav toli ko pora zov) ima na les tvi ci le dve eki pi za sa bo, tako da nuj no potre bu -je točke v boju za ob sta nek. V vrs tah Spez ie igra med dru gimi tudi lan ski na pada lec Tri esti ne Eli ak wu, ki pa je tudi s črnobelimi dokaj razočaral in v tri naj stih nas topih ni bil še ni ko li us -pešen, a upajmo, da se ne bo ponovil »primer Piovaccari«, kije čakal na Tri-esti no, da bi zadel v pol no...
Pri Triestini je poraz v Lecceju ob psiholoških imel tudi druge posledice. Izklju či tev je Kyriazis pla čal z dve ma krogoma diskvalifikacije, medtem ko si je Mi nel li poško do val nos. Nje gov nastop je drevi vprašljiv, Maran pa verjetno ga ne bo tvegal, tako da bosta na sredini obrambe igrala Petras in Lima. Na des nem ob ramb nem pasu pa bi
A LIGA DAN POTEM
Pogojno
domoljubni
Furlani
Dimitrij KriZman
Zaman so nogometni zgodovinarji, ki so morda upali, da bo prvenstvo spet postalo kolikor toliko zanimivo, izpod kupa zaprašenih almanahov izbrskali zmago Catanie nadInterjem davnega leta 1961 - to je bila tista zmaga, po kateri je Sandro Ciotti izustil znameniti "Clamoroso al Cibali". Inter je tokrat gladko zmagal v mestu pod Etno, čeprav seci-ranje dogodkov spet prinaša na dan dejstvo, da je zmaga bila sporna. Tokrat zaradi nedovoljenega položaja ob prvem golu, kar se mi še vedno zdi zelo skromen greh v primerjavi s tistimi z bližnje preteklosti.
Sicer pa je treba tukaj razjasniti, če so italijanski sodniki dejansko nesposobni oziroma nedorasli sojenju na tako visokem nivoju ali pa gre za zlonamerne "napake". Sam se nagibam k prvi možnosti, razlog pa je preprost. V zadnjem desetletju ali le malo manj so pod vladavino Moggija do najvišjih lig napredovali ne tisti najbolj sposobni, temveč tisti najbolj "zanesljivi" sodniki. Tisti, da se razumemo, ki jih je Moggi v dogovoru s Pairettom pošiljal na tekme Juventusa in podružnic. Po letih in letih, ko je morda neredki dober, toda malo bolj pošten sodnik izpadel iz igre in si je slab, toda ubogljiv sodnik zabetoniral svoj po-
Nicola Princivalli bo morda znova zaigral v standardni postavi
kroma
lahko zaigral Piangerelli, ki se je v zanj neobičajni vlogi že preizkusil. To bi tudi omogočilo, da bi Princivalli znova lahko igral vse od prve minute. Dvome pa ima Ma ran tudi v na padu. Tre -ba upoštevati, da so nekateri igralci utrujeni, a najbrž bosta začetni par sestavljala Granoche in Della Rocca.
Verjetna postava Triestine: Dei; Pi an ge rel li (Mi la ni), Lima, Petras, Pe-saresi; Tabbiani, Princivalli (Piangerelli), Allegretti, Testini; Granoche, Del-la Rocca.
Sodil bo Scoditti iz Bologne, a Bologna je tudi naslednji nasprotnik Triestine. Verjetno izbira ni najbolj posrečena... (I. F.)
ložaj, bi bilo iluzorno pričakovati, da bodo v A ligi sodili taki sodniki, kot so pred 10 leti. Tedaj so italijanski sodniki resnično bili špica. Celo sam Baldas, ki je sodil na SP v ZDA (izjemoma sta tam bila 2 italijanska sodnika!) in je miniaturen delček v Moggijevem kolesju postal šele kasneje, ko je deloval kot delilec sodb na moviolah.
Zmagi Interja sta Juve in Roma učinkovito odgovorili, toda že v naslednjem kolu se bosta večna tekmeca sredine osemdesetih srečala med sabo in eden od dveh, če ne celo oba, bo izpadel iz vsaj teoretičnega boja za scudetto. Če se povrnem tekmi Juventusa v Vidmu: katastrofa je, da se (vsaj po televiziji) glasnejši krik sliši, ko v Vidmu zadene Juve, kot kadar (v Vidmu) zadene Udinese. Ne vem, vsi ti domoljubni Furlani očitno raje navijajo za neprave črno-be-le...
Na dnu, ob 150-letnici čudeža v Lourdesu, nov čudež. Koga sem letos še posebno vzel na muho? Novellina! Po večkratnih vprašanjih, kako je možno, da se mu ni še dokončno zamajal stolček, je nanizal celo dve zaporedni zmagi. Nisem slišal, kako se je pohvalil, a ne dvomim, da se je. Upam, da se je spomnil, kdo (ta kotiček) je k tem zmagam pripomogel!
(dimkrizman@yahoo. it)
Tržiški Alike je tokrat dosegel edino deželno zmago v B2-ligi. Doma je odpravil Chieti z 82:77. Ob slabem dnevu Budina (7 točk, ampak samo 2:13 iz igre) in Tomasinija ((4 točke, 2:9 iz igre) so za podvig poskrbeli Laezza (21 točk), Ogrisek (18) in presenetljivi gologlavi mladi center Miniussi (15).
NPG je doživel prvi poraz pod Mi-janijevim vodstvom. Po izenačeni tekmi je izgubil v Civitanovi s 76:73. Goriča-ni so nastopili brez Bossinija, kratka klop pa je žal prevesila tehtnico v korist domačinov, saj je prispevala samo 6 točk, čeprav je v prvi peterki Tombolini opravil dobro svojo nalogo (14 točk). Poleg njega so bili najboljši strelci običajni Dip (13 točk), Giovanatto (13) in Salis (18).
Tržaški AcegasAps pa se vrača z gostovanja s težkim porazom 65:49.
Drugouvrščeni Jesolosandona je bil za Pasinijevo ekipo očitno premočan nasprotnik, saj je celotno prednost dosegel že ob koncu druge četrtine. Naj bolj -ši stre lec Ace gasa je bil Pi gato, ki pa je vseh 10 točk dosegel v prvem delu tekme. Naj bolj ši v vrs tah Tržačanov je tako bil Lo Savio (9 točk), medtem ko je Pilat popolnoma odpovedal in ni dosegel niti ene točke. Kar štirje igralci Ace-gasa so imeli negativni učinek, med temi tudi Peter Sosič, ki ni v devetih minutah igre do segel no bene točke. Tržaš -ki navijači se lahko torej pripravijo še na en tr peči zaklju ček sezo ne, saj pos taja jasno, da se končnica prvenstva vsak teden bolj oddaljuje. Svojim varovancem pa bodo vse oprostili, če bodo prihodnji teden zmagali v derbiju z Goričani. (Mar ko Ob lak)
NOGOMET A-liga
IZIDI 22.KROGA: Atalanta - Fiorenti-na 2:2, Roma - Reggina 2:0, Udinese -Juventus 1:2, Milan - Siena 1:0, Catania
-	Inter 0:2, Cagliari - Parma 1:1, Empoli
-	Lazio 1:0, Livorno - Genoa 1:1, Sam-pdoria - Napoli 2:0, Torino - Palermo 3:1; VRSTNI RED: Inter 56, Roma 48, Juventus 44, Fiorentina 38, Milan* 36, Udinese 33,Sampdoria 31, Atalanta 30, Genoa 29, Palermo 28, Napoli 27, Torino 24, Catania in Lazio 23, Livor-no*22, Siena in Parma 20, Empoli 19, Reggina 18, Cagliari 15. (* s tekmo manj)
D-liga
Itala iz Gradišča Alena Carlija je vse bolj prepričljivo na prvem mestu na lestvici. Tokrat je Itala kar v gosteh premagala s 3:0 Tamai, vrhunsko pa je igral Neto Pereira, ki je dosegel vse tri gole. VRSTNI RED (prva mesta): Itala 49, Chioggia 46, Sambonifacese 43, Do-megliara 41, Sacilese 38.
ODBOJKA Moška A1-liga
Montichiari je bil brez moči proti solidni Piacenzi, ki je moštvo Lorisa Ma-maja (zanj 79% pozitivnih in 50% brezhibnih sprejemov) odpravila z 0:3 (23, 21, 22). OSTALI IZIDI 17.KROGA: Latina - Roma 2:3, Milan - Cuneo 3:1, Corigliano - Trento 0:3, Modena - Tre-viso 3:2, Perugia - Taranto 3:1, Padova
-	Macerata sinoči; VRSTNI RED: Rim 42, Trento 40, Cuneo 38, Treviso 34, Macerata 33, Piacenza 32, Modena 27, Milan 23, Padova in Montichiari 20, Taranto 19, Perugia 18, Corigliano 15, Latina 14.
Ženska A1-liga
IZIDI 15.KROGA: Jesi - Bergamo 3:1, Altamura - Perugia 1:3, Pesaro - Chie-ri 3:1, Novara - Santeramo 3:2, Imola -Forli' 3:1, Busto Arsizio - Sassuolo 3:1; VRSTNI RED: Pesaro 40, Perugia in Bergamo 37, Novara 30, Busto Arsizio 28, Jesi 22, Sassuolo 17, Chieri 15, Al-tamura in Santeramo 14, Imola 12, For-li' 4.
Državne B-lige
V	moški B1-ligi je Oderzo Damirja Kosmine slavil v gosteh proti Bologni s 3:1 (26, 19, -19, 23), izkoristil spodrsljaj Clesa in se povzpel na vrh lestvice.
V	ženski B1-ligi se je Torriana Karin Crissani in Mirjam Černic predala po štirih setih (-21, 15, 16, 20) renomira-ni Teodori iz Ravenne.
V	moški B2-ligi Bibione Kristjana Stoparja se ni veliko naprezal, da bi s 3:0 (18, 23, 21) odpravil v gosteh Fer-raro. Bibione in Sarmeola Padova sta še skupaj na vrhu razpredelnice.
V	ženski B2-ligi je Altura Martine Co-retti v hudi krizi. V Trevisu je izgubila s 3:0 (12, 19, 19) s tekmecem v boju za obstanek; Fincantieri iz Tržiča Manuele Tomšič pa je slavil s 3:2 (-21, -13, 22, 16, 13). Tržič je zdaj 4., Altura pa 8. na lestvici.
KOŠARKA B2-liga
IZIDI 17. KROGA: Bassano - Mestre 74:80, Civitanova M. - Gorica 76:73, Tržič - Chieti 82:77, Jesolo - Acegas Aps Trst 65:49, Marostica - Senigallia 96:94, Oderzo - Trento 59:80, Ancona - Atri 72:53;
VRSTNI RED: Trento 26, Jesolo,in Marostica 22, Senigallia in Atri 20, Chieti in Mestre 18, Ancona in Tržič 16, Civitanova M. in Gorica 14, Oder-zo 12, Trst 10, Bassano 8.
A2-liga ženske
Hotel Greif Interclub iz Milj je na gostovanju pri Broniju žal položil orožje (končni izid 62:54). Položaj ni še brezupen, a ekipa Jessice Cergol (19 točk) in Mete Nelc (brez točk) nujno potrebuje točke.
B-liga ženske
Ginnastica Triestina je doživela prvi poraz v skupini za obstanek. Z 68:62 so zgubili v gosteh proti Duevilla,m Martina Gantar pa je dosegla 14 točk.
VATERPOLO B-liga
Pallanuoto Trieste je proti kandidatu za napredovanje, ekipi iz zgornjega dela Bergama, izgubila z 12:7 (4:2, 3:2, 3:0, 2:3), tokrat pa je Peter Planinšek dosegel dva gola. VRSTNI RED: Bergamo Alta 9, Geas Milan 7, Can.Milan, Vi-cenza, Brescia in Trst 6, Cus Milan 4, Bergamo, Padova, Cagliari.
/
ŠPORT
Torek, 12. februarja 2008
13
društveni kalejdoskop - Pogovor z Igorjem Mosetom (Odbojkarsko društvo Bor)
Združevanje? Sedaj se bolj nagibam k sodelovanju
V mestu bo vse več italijanskih otrok prihajalo k nam, zato moramo imeti slovenske trenerje in močne odbore
Športne preteklosti mladi večinoma ne poznajo. Začetke naše odbojke pri Boru poznajo le tisti, ki imajo starše-odboj-karje, ostali pa so z delom naše športne zgodovine v veliki večini prikrajšani. Tako ugotavlja odbornik Igor Mose in dodaja, da je sicer to manko naše športne kulture. »Raznašalci športne preteklosti vsakega društva med mladimi bi morali biti predvsem trenerji,« meni Mose, ki je odbojko spremljal in jo še vedno spremlja na 360 stopnij. Tempo življenja pa večkrat niti trenerjem ne dovoljuje, da bi se mladim približali iz ne-športnega vidika: »Nekoč smo hodili na priprave in tam imeli t. i. politične ure, kjer so nam predavatelji približali preteklost. Danes pa tega ni več: vsak pride na trening, odtrenira in teče domov.«
Čeprav le manjšina mladih, ki se sedaj redno ukvarja z odbojko pri Boru, pozna preteklost, je najbrž vaša odbojkarska tradicija še vedno konstitutiven element vašega delovanja. Kaj od nje pozitivnega ostaja v klubu, zdaj ko so rezultati objektivno drugačni?
Tradicija je važna za ideje, miselnost, delo, organizacijo enega kluba. Seveda smo na preteklost lahko ponosni, ne smemo je pozabiti, ampak dejansko nima velikega pomena. Društvo se ne sme naslanjati na preteklost, važna je sedanjost in bodočnost, saj so okoliščine sedaj drugačne.
In sicer?
Današnje razmere so drugačne, konkurenca je večja. Pred desetljetji odbojka ni bila tako razvita kot je danes. Ekonomske razmere so bile drugačne, saj si lahko delal z manjšimi vsotami denarja. Danes pa sloni večinoma vse delovanje na denarju. Športnikov je manj in so drugačni: takrat je bilo več navdušenja. Ne bi rekel, da so bili takrat boljši, ampak so imeli manj drugih interesov in so bili v športu bolj „resni".
OD Bor
Leto ustanovitve: 1959 Sedež: Verdelska cesta 7 Društveni prostori: Stadion prvi maj
Panoge: ženska odbojka Število odbornikov: 10 Število odbornikov under 30: 2 Število članov: 85 Letni proračun: 57.000 evrov E-mail:info@od-bor.com Spletna stran:www.od-bor.com
V odbojkarski in posledično borovi zgodovini ne moremo mimo združevanj: Meblo in Friulexpot s Sokolom, Bregom in Kontovelom v 80. letih, Koimpex s Slogo v 90. Zakaj so bila združevanja takrat možna?
Združevalo se je predvsem iz potrebe. Ne verjamem, da so združevanja nastajala iz lastnega prepričanja, da je bilo to pravilno. Večinoma smo sestavljali združene ekipe, ker ni bilo igralk ali zaradi izpadov iz lig. Še danes nimamo projekta na športnem področju, ki bi združeval res vse ekipe. Celovitega združevanja torej nikoli ni bilo.
Ali je pri nas kultura »združevanja« neprisotna?
Mogoče je to tudi pravilno. Vsaka ekipa, ne glede v kateri ligi nastopa, in atlet so za naše društvo dragoceni. Pri klubih so najbrž ocenili, da bi bilo z združevanjem škoda večja od koristi. Prevladujejo različne ideje: nekateri težijo k rezultatom, drugi pa k temu, da se mladina ukvarja s športom, ne glede na rezultat. Mislim pa, da moraš pri združevanju strmeti po rezultatu, kar pa pogojuje igralski kader in posledično pride do selekcije. Če bi v naših ekipah prišlo do ločevanja igralk, bi lahko nekatere dejavnost tudi opustile, ker ne bi bilo več »klape«. Obenem pa nimamo dovolj široke baze, da bi si lahko dovolili prave selekcije. Kljub združevanju pa ne verjamem, da bi lahko dosegli visokih rezultatov. Mislim, da je na ženskem področju dosegljiva le C-liga. Mogoče bi lahko dosegli napredovanje v B2-ligo, ampak
»Kvaliteto dela v naših društvih bi lahko zagotovili z našimi vrhunskimi trenerji, ki bi koordinirali delo ostalih trenerjev in vadbo v klubih,« navaja Igor Mose med predlogi ZSŠDI-ju in dodaja, da bi bilopri tem treba tem trenerjemm zagotoviti sredstva za preživljanje
kroma
tam ne bi obstali. To tudi zato, ker igralke, na katerih slonijo naša društva, so predvsem starejše igralke, perspektivnih mlajših pa nimamo.
Kaj primanjkuje na odbojkarskem področju za združevanje?
Najbrž nismo dobro organizirani, saj je nasploh malo ljudi, ki bi bilo pripravljenih, da bi skrbelo za tak projekt. Organizacijska plat je namreč poglavitna: če otroku nudiš popolni servis s prevozom vred, se bodo starši lažje odločili, da tam pustijo otroka. Ne moremo mimo pomanjkanja finančnih sredstev. Mislim, da bo do ponovnega združevanja prišlo torej le takrat, ko bo problematičen obstoj društva ali ekipe. Spet bomo združevali pod prisilo.
Pri nogometu pa so to uspeli ...
To je drugačen svet, v Italiji pa tudi pri nas. Realnosti v nogometu ne primerjam z ostalimi športi, saj je razmerje v športih v Italiji povsem naklonjeno nogometu, ostale panoge pa pridejo na vrsto šele po tem. Nenazadnje tudi v zamejstvu kroži pri nogometu več denarja kot v drugih športnih panogah, čeprav nastopajo v razmeroma nizkih ligah. Zanimanje sponzorjev za nogomet je tudi večje. Vse to omogoča tudi večjo organiziranost. Mislim, da je to posledica italijanske nogometne kulture ali »nekulture«.
Kako ekipa sploh privabi pokrovitelja? Oziroma kdaj se pokrovitelj odloči, da bo podprl ekipo?
Pri naših odbojkarskih ekipah odločajo o pokroviteljih predvsem poznanstva. Razen redkih izjem, podjetje nima večjih koristi. Direktnega interesa ni, saj je vidljivost omejena.
Koliko pa je vlagal pokrovitelj v tiste združene ekipe v primerjavi z današnjimi vlaganji?
Danes so prispevki bolj simbolični. Takrat pa je delovanje slonelo pretežno na pokrovitelju. Sorazmerno z aktivnostjo so bili tudi stroški večji, saj smo potovali po celi severni Italiji.
Če preidemo na današnjo odbojkarsko realnost. Je smiselno, da imamo tri ženske ekipe v D-ligi in eno v C-ligi, ki so na dnu lestvice?
Iz rezultatskega vidika seveda ne. Tudi iz stroškovnega vidika se najbrž to ne splača. Je pa smiselno, ker tako lahko igra od 40 do 50 igralk. Vprašljivo je, ali bi vse še nastopale, če bi imeli združene ekipe. Najbrž bi katera izbrala raje italijansko društvo.
Ali se vam ne zdi, da brez združevanja smo vsekakor usojeni k sta-gniranju? Mladi nimajo prave prve ekipe, ki bi zmagovala. Tudi za sponzorje bi bila združena ekipa bolj vabljiva ...
Strinjam se. Kar se tiče mladih in prve ekipe, mislim, da na to vpliva vzgoja
Igor Mosè
Starost:55 Stan: samski Izobrazba: klasični licej Služba: špediter in podjetnik Vloga v društvu: odbornik Igrani športi: odbojka Ljubljeni športi: malo vsi, tenis, košarka, atletika
Ostale dejavnosti: planinarjenje Bel, rdeč, roza: bel Avtomobil: BMW Časopisi: Primorski dnevnik, Corriere della sera, Sole 24 ore, Zur-nal
Revije: strokovne, National Geographic
Osebnost stoletja: v negativnem smislu Hitler
Osebnost pri nas: Boris Pahor Hribi ali morje: hribi Srečal bi ... Tita, da bi mi povedal, kaj bi lahko naredili, da bi preprečili to, kar se je v Jugoslaviji zgodilo po njegovi smrti Projekt, ki bi ga predlagal ZSŠDI-ju:usposobljanje trenerjev
otrok. Menim, da je pri vsakem društvu prva ekipa cilj vsakega igralca, ne glede kje igra. Otrok namreč ne zna oceniti, ali je ekipa res dobra. Veliko vlogo pri tem imajo seveda trenerji: pri Boru je Betty Nacino-vi sistematično spremljala mlade igralke na tekme prve ekipe. Tako so igralke v sebi gojile željo, da bi tudi one kaj dosegle.
Prejšnja združevanja so bila v luči boljših rezultatov. Vaše sodelovanje z Bregom pa najbrž temelji na drugačnih temeljih, predvsem zaradi pomanjkanja igralskega kadra?
Tako, in tudi zaradi racionalizacije finančnih sredstev. Sodelovanje nam obenem omogoča, da nastopamo v vseh mladinskih prvenstvih. V okviru prve ekipe pa omogočamo boljšim igralkam igranje na višji ravni. Društvi sta bili v preteklosti konkurenčni, s sodelovanjem pa smo opravili miselni preskok.
Ste osebno bolj za sodelovanje ali združevanje?
Sedaj se nagibam bolj k sodelovanju. Združevanje pomeni, da nekaj izgubiš: iz dveh stvari dobiš eno. Pri sodelovanju pa ni nujno, lahko ohraniš eno in drugo.
Smo na košarkarskem področju s projektom Jadran torej kaj izgubili?
Nekaj smo izgubili, istočasno pa smo pridobili na organizacijskem in finančnem nivoju. Ideja je sicer pozitivna, ampak kot vsaka ideja ima tudi svoje žrtve. Otroci se bodo vedno manj identificirali z matičnimi društvi. Tudi z združitvijo članskih ekip Kontovela in Sokola smo nekaj izgubili, čeprav je bila mogoče to edina možna rešitev. Zdi se mi škoda, ker je bila lani na-brežinska telovadnica vedno polna: vsakič ko je Sokol igral doma, je bil v Nabrežini pravi praznik. Če idealiziram bomo mogoče imeli čez 100 let le eno društvo na Tržaškem.
Omenili ste, da bo torej čedalje manj društev. Katere so torej perspektive našega športa?
Ekstremiziral sem. Perspektive tako kvalitetno kot množično pa ne morejo biti rožnate. Vedno manj nas je, vedno bolj smo asimilirani. V naših društvih je vedno več italijansko govorečih otrok. In tudi če so društva v duši slovenska, to se navzven večkrat ne kaže. Nekoč ko smo nastopali po Italiji, smo vsi govorili slovensko in vsi so točno vedeli, da smo Slovenci. Razen izjem pa je sedaj večkrat pogovorni jezik italijanski. Gledalec, ki ne pozna izvora ekipe, ne more izvedeti, da igrajo tam tudi slovenski igralci. Večinoma se začne pri italijansko govorečemu trenerju, igralci mu posledično odgovarjajo v italijanščini in še sami govorijo večkrat kar v italijanščini. Tukaj ne moremo biti veliki optimisti.
Vaše društvo deluje v mestu. Kaj mora Bor storiti, da bo v mestu preživel?
Sprijazniti se moramo z realnostjo,
da bo čedalje več italijansko govorečih otrok zahajalo k nam. Temu se lahko vzpostavimo edinole tako, da imamo slovenske trenerje, da na zunaj vsi vedo, da smo slovensko društvo, da odbor vodi politiko kot slovensko društvo, da polaga važnost na določene aspekte.
To je problem tudi naše celotne manjšine ...
Seveda, na vseh področjih. Ne vem, kje bi lahko ukrepali. Slišim celo, da se nekateri bojijo, da z vstopom Slovenije v EU in v schengensko območje, bo Slovenija ogrožena iz nacionalnega in jezikovnega vidika s strani močnejših evropskih narodov ... Dejansko se tudi dogaja. Narodni aspekt je vedno manj pomemben, tudi v Sloveniji. Če prihaja do pomislekov na teh ravneh, toliko več v našem bivšem zamejstvu, saj smo mi zelo izpostavljeni.
Za konec pa še lestvico najboljših, saj ste odbojko spremljal na 360 stopnj. Navedite pet najboljših trenerjev all tirne.
Profesor Pavletič, Učo Jurkič, Ser-
gij Veljak, Saško Koren. Izbral sem trenerje, ki so ob tehničnem znanju bili dobri motivatorji, vzgojitelji: ob odbojki so mlade učili življenja z drugim in ceniti šport. Naši trenerji so včasih premalo vzgojitelji. Mogoče bi sem spadal še marsikdo, tudi prof. Peterlin, ki ga zelo cenim kot organizatorja in motivator-ja, na tehničnem področju pa se z njim na nekaterih točkah ne strinjam. Go-ričane sem izpustil, ker poznam tisto realnost manj.
Pet najboljših igralcev?
Sergij, Klavdij in Walter Veljak, Matej Černic in Loris Mania'.
Pet igralk?
Norči Zavadlal, Sonja Pernarčič, Vida Legiša, Viviana Kus in Sandra Vitez. Borova ekipa all time?
Pri moških ni nobenih dvomov, da je to ekipa, ki je za las zgrešila prestop v A-ligo. Na ženskem področju pa mislim, da je bila to mladinska ekipa Friulexport, ki jo je treniral Koren.
Veronika Sossa
360 STOPINJ
Roberta R
Smučarki so všeč starinski avtomobili, rally pa ji ne leži
Smučanje je vzljubila že v otroških letih, ko se je obenem ukvarjala tudi s plavanjem. Naposled je izbrala le na bele strmine, najprej kot tekmovalka, nato pa še kot učiteljica (opravila je učiteljski izpit prve stopnje). Letos je Goričanka Roberta Ressi, sicer dijakinja višje kmetijske šole v Gradišču, morala opustiti smučarsko dejavnost zaradi poškodbe kolena, v lanski sezoni pa je uspešno učila pri Slovenskemu planinskemu društvu Gorica. Všeč so ji tudi avto-mo-to športi, predvsem rally in motociklizem. »Rally rada gledam, sicer pa ga sama ne bi preizkusila,« nam je zaupala.
Najboljši športni dosežek: absolutno prvo
mesto na čezmejnem goriškem prvnestvu leta 2005
Datum rojstva: 25. 4.
1989
Društvo: SPDG Bivališče: Gorica Stan: zasedena Zaposlen/študent:
študentka
Ostali športi: rally, motoGP, umetnostno-kotalkanje
Moj trener: Natalino Culot
Ostale dejavnosti in konjički: všeč so mi nasploh avtomobili, predvsem starinski, in plazilci
Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja:
Primorski dnevnik, Gazzetino, /, Studio aperto, Simpson, The War at Home, različni programi na SKY Knjiga na nočni omarici: Il cervello delle donne
Najljubša glasba: reggae, italijanski pank Najljubši film: Tre metri sopra il cielo
V sobotah zvečer grem najraje ... ven s
prijatelji
Najljubša jed: pizza
Najljubša pijača: red bull
Navijam za: Juventus Najljubši zamejski športnik: Matej Černic Najljubša zamejska osebnost: Lojze Bratuž Moja zastava: miru Najljubše počitnice: v Egiptu, rada pa bi šla v Avstralijo
Če ne bi izbrala svojega športa, bi rada bila plavalka Zgled v športu: Janica Kostelic
Skrita želja: da bi lahko spet smučala
14
Torek, 12. februarja 2008
KOŠARKA
/
državna in deželna c liga - Beseda kapetanom
Štokelj: »Ni nobenega razloga za zaskrbljenost« Oberdan: »Klop bo morala v play-offu dati več«
Halo Bor Radenska
Novopečeni profesionalni novinar in kapetan Bora Radenske Niko Štokelj, je sobotnemu porazu svetoivanskega moštva prisostvoval z oranžnih tribun. »Poraz je hud, ker smo ga doživeli proti neposrednemu tekmecu in predvsem, ker je bil to drugi zaporedni poraz na domačem parketu, ni pa usoden za naše cilje,« je dejal Štokelj. Borovci so namreč v prejšnjem krogu izgubili le za eno točko proti prvi sili prvenstva in to v Borovem športnem centru, ki je bil nekoč prava neosvojljiva trdnjava. Po mnenju kape-tan Štokelja sta za sobotni poraz kriva predvsem površen napad in dejstvo, da so odpovedali izkušeni igralci, glavni nosilci Borove ekipe. Vsekakor do konca prvenstva manjka še 10 krogov in glede na ostale izide ni še nič izgubljeno, saj 8. oziroma 9. mesto sta oddaljena le dve točki. Živčnost, ki smo jo opazili v vrstah Borovega tehničnega vodstva po koncu srečanja, je bila torej povsem odveč, s tem se strinja tudi kapetan: »Imamo dovolj dobro ekipo in predčasen obstanek kot tudi mesto v play-offu sta še vedno v našem dometu, tako da ni razlogov za paniko.« Nič ni še izgubljeno torej. Treba je le obdržati mirne živce in delati složno naprej, brez nepotrebne živčnosti, ki samo negativno vpliva na ekipo. »Tudi v primeru, da ne bi dosegli predčasnega obstanka, sem prepričan, da je ekipa dovolj dobra, dovolj izkušena, da bi si tudi v play-outu priigrala obstanek,« je še dodal Štokelj.
Kapetan Bora Niko Štokelj
Kapetan Jadrana Dean Oberdan
Halo Jadran Mark
Združena ekipa se je v soboto, po obetavnem začetku, ko je vodila tudi za 16 točk, s težavo dokopala do novih dveh točk. Kapetan Dean Oberdan je neobičajno srečanje jadranovcev takole ocenil: »Mogoče smo nekoliko zatajili, toda niso vse tekme enake in predvsem je treba poudariti, da je Acli igral zelo dobro. Ko igraš proti prvemu na lestvici daš vse od sebe in to se je zgodilo tudi v soboto.« Treba je tudi dodati, da je Jadran igral brez glavnega strelca, in sicer Christiana Slavca, tako da so imeli proti conski obrambi nekaj težav. Tokrat so mogoče mlajši igralci igrali nekoliko pod svojimi sposobnostmi. »Prvenstvo je še zelo dolgo, predvsem play-off pa skriva veliko ugank in pasti, tako da bo naša klop morala dati nekaj več od sebe,« je še dodal Oberdan. Vsekakor prvenstvo Jadrana je bilo do tega trenutka brezhibno. S tem se strinja tudi kapetan Oberdan: »Smo že februarja in sem prepričan, da si nihče sploh ni predstavljal, da bomo do tega trenutka utrpeli le en poraz.«
V prihodnjem krogu čaka Jadran Ardita. Novica dneva je, da sta bila na nedeljskem srečanju Ardita - Santos izključena tako trener Ardite Marini, kot tudi najboljši strelec tega moštva Coco. V prihodnjih dneh bo torej znano, če ju bomo videli v nedeljo pri Briščikih.
naš pogovor - Borov trener Robert Jakomin
»Glede na število igralcev je raven naše mladinske košarke zadovoljiva«
V	začetku januarja je Borov trener Robert Jakomin v vlogi pomožnega trenerja spremljal deželno reprezentanco U15, ki je nastopala na Trofeji dežel v Monti-chiariju in zasedla dobro 4. mesto. »Če bi bili fantje značajsko bolj prepričani, bi najbrž lahko dosegli tudi tretje mesto. Vsekakor pa je bila prva izkušnja z deželno reprezentanco zelo pozitivna,« je pojasnil Jakomin. S trenerjem, ki pri Boru vodi ekipe v deželnih prvenstvih U15 in U17, smo se pogovorili o položaju mladinske košarke v deželi in Italiji.
Katera je bila tvoja vloga v ekipi?
Bil sem eden izmed pomožnih trenerjev. Na treningih sem pri delu po skupinah sam vodil trening, sicer pa sem stalno sodeloval s trenerjem Aldom Agosti-nisom tako pred tekmami kot med tekmo z najrazličnejšimi nasveti.
V	reprezentanci ni bilo slovenskih košarkarjev. Ali v naših društvih ni dovolj dobrih košarkarjev?
V	bistvu bi v reprezentanco letos morda lahko vključili dva naša košarkarja, in sicer Škrla in Celina, ampak smo naposled odšli na Trofejo le z desetimi igralci, ki so nadpovprečno dobri.
Kakšen pa je nivo naše mladinske košarke?
Rekel bi, da je glede na omejeno število slovenskih košarkarjev nivo na zadovoljivi ravni. Najbrž bi potrebovali še večje povezovanje. Pri delu si je potrebno zastaviti cilje: odločiti moramo, ali želimo proizvajati igralce ali pa igrati z našimi ekipami.
Kakšno pa je stanje v naši deželi?
V	deželi dobro delamo v Trstu in Pordenonu: v Trstu je delovanje dobro predvsem zaradi Azzurre, Sistema basket Pordenone pa združuje več društev, najboljši igralci pa igrajo skupaj v eni ekipi, kar posledično omogoča kvalitetno delo. V Vidmu ni veliko perspektivnih mladih igralcev, v Gorici pa je situacija zaskrbljujoča. V mladinsko področje vlaga le Ardita.
Na Trofeji dežel si najbrž spoznal tudi splošno italijansko realnost ...
Situacija na mladinskem področju se izboljšuje. Državna zveza je vzpostavila obvezno izobraževanje trenerjev, predvsem
Robert Jakomin, trener Borovih mladinskih ekip
kroma
tistih, ki trenirajo mladinske ekipe. Gre za kontinuirano izobraževanje in izpopolnjevanje: vsak trener mora v dveh sezonah zbrati določeno število točk, ki jih pridobiva z udeležbo na različnih predavanjih. To omogoča višjo izobrazbo, višjo kvaliteto trenerjev in nasploh povezovanje. Državna zveza obenem poudarja načelo, da bi trenerji skrbeli predvsem za individualno rast igralcev, saj bi to posledično omogočilo boljše ekipe.
Ne moremo pa mimo težav s strukturami. Predvsem v južni Italiji je stanje zaskrbljujoče: na celotnem področju pokrajine Lecce je na primer 10 telovadnic, v Trstu pa jih imamo 30-40. Da to vpliva nasploh na končni produkt, kaže sestava reprezentanc v vseh športih. Večina igralcev prihaja iz srednje in severne Italije.
Kljub dobremu mladinskemu delovanju v Trstu imamo na primer v prvi tržaški ekipi malo mladih igralcev. Je to politika društva ali so tu drugi razlogi?
Težava je v tem, da se veliko let v Trstu ni delalo sistemsko, torej ni bilo dolgoročnih ciljev, ki so pri takih projektih nujni. V Trstu se je rodilo nekaj dobrih igralcev, ampak so vsi odšli drugam. Mislim, da so sedaj s projektom, ki združuje več društev, delo zastavili sistemsko in se bo v nekaj letih to gotovo obrestovalo.
Prav gotovo slediš tudi našim ekipam.
Ogledal sem si tekme Bora Radenske, nekaj tekem Brega. Mislim, da bi pri Boru bilo vse lažje, če bi že od začetka sezone igral tudi Štefan Samec. Pohvala pa gre nedvomno trenerju in društvu, ki dobro dela.
Kaj pa Breg?
Breg že več let naskokuje C2-ligo. Mislim pa, da je bil tak cilj nerealen brez dvometraša. Na začetku so sicer zdržali, naposled pa so popustili in doživeli več porazov.
KOŠARKARSKO SPRIČEVALO
Ocenjuje Robert Jakomin
4 Acegasu Asp, ker niso verjeli v Menguccija. Glede na visoke vsote denarja, ki ga vlagajo v ekipo, so rezultati klavrni.
10 Jadranu, ker zmaguje, vodi na skupni razvrstitvi. Dobro delajo tudi na mladinskem področju, kjer bi izpostavil Gerjevica in odbornike.
6/7 Breg: šele sedaj so ugotovili, da je visok igralec nujen
9 minbasketu pri Bregu, kjer že nekaj let dobro delajo
moška d-liga
Na vrhu
■ • •	v
zdaj ni vec tržaških
Začetek novega leta je bil maloda-ne katastrofalen za Breg, medtem ko so bili pri Briščikih gotovo bolj zadovoljni s prikazano igro, manj pa s končnimi izidi tekem. Derbi slovenskih ekip je morda predstavljal pravo prelomnico, saj so Brežani z novim »zimskim« nakupom Maurom Lorenzijem zasluženo slavili, domači igralci Kontovela in Sokola pa že spet izgubili. Zaporednih porazov združene ekipe je sedaj že pet in stanje na lestvici je vse prej kot zavidljivo, Pregarče-vi fantje pa so si opomogli in se po sobotni zmagi spet vključili v boj za peto mesto.
Poraz San Vita sta izkoristili predvsem tržiški ekipi, ki imata sedaj dve točki prednosti pred Tržačani in Perteola-mi, ki so bile tokrat proste. Goriziana je seveda še vedno prva, Gasthaus je dejansko drugi, saj ima tekmo manj kot Nab. Po istem kriteriju so Perteole četrte, San Vito pa peti. Na prvih štirih mestih imamo v zaporedju goriško ekipo, dve tržiški in eno z videmske pokrajine! Še pred nekaj meseci sta San Vito in Breg zasledovala Goriziano, po slabem trenutku dolinske peterke pa so prišli na vrsto še Tržačani, ki so v soboto zabeležili že tretji zaporedni poraz. Res je, da je San Vito že odigral vse medsebojne spopade, tako da bo sedaj do konca prvenstva igral le »lažje« tekme. Kljub porazom pa ima s Per-teolami in Gasthausom še vedno pozitivno koš razliko. Predvsem Pallacanestro Monfalcone bi lahko nastradal, če bi prvenstvo končal z istim številom točk kot San Vito, saj je razlika kar +17 v korist tržaške peterke. Glede na trenutno stanje na les tvi ci do te ga naj brž ne bo pri šlo, medtem ko bi lahko ob koncu sezone odločali medsebojni spopadi z Bregom. Ti pa so v korist Pregarčevih varovancev.
Še manj kot mesec dni
do odločilnih tekem
Serija »nemogočih« tekem za združeno ekipo Kontovela in Sokola bi se morala v bistvu končati v soboto z drugim zaporednim dvobojem s tržiško ekipo (minuli konec tedna je to bil Gasthaus, tokrat pa bo to Nab). Nesrečno naključje pa je namenilo Šušteršičevim varovancem še dve zaporedni težji tekmi v naslednjih krogih. Poggi in Don Bosco sta namreč ekipi, ki gotovo še ciljata na uvrstitev v prvo peterko. Za dosego tega cilja pa si gotovo ne moreta privoščiti porazov proti nižjeuvrščenim ekipam. Predvsem Poggi bo zato zelo trd oreh za Švaba in soigralce, medtem ko bi lahko bile možnosti proti Don Boscu nekoliko večje, saj je ta ekipa pred desetimi dnevi klonila v Gorici proti Athletismu in bi lahko medtem izgubila še tekmo ali dve. 7. marca pa je na sporedu prvi medsebojni spopad v boju za obstanek proti Isonti-ni, s katero so igralci združene ekipe izgubili na domačih tleh za tri pike (70:73).
Mitja Oblak
PETERKA TEDNA
iontov Alan Semer
Jan Umek
C1 LIGA IZIDI 20. KROGA Vicenza				
- Roncade 93:83; Virtu.			PD - Cordenons	
79:72; Montebelluna -		Limena 81:80; Virtus UD		
- Marghera 76:64; Bor Radenska - San Daniele				
58:65; Eraclea	- Spilimbergo 84:58; Caorle -			
Codroipese 69	:82; Calligaris			- Cornorosazzo
86:50.				
C. Rosazzo	20	17	3	1555:1299 34
Vicenza	20	15	5	1538:1446 30
Roncade	20	13	7	1645:1552 26
Virtus UD	20	13	7	1617:1583 26
Eraclea	20	12	8	1513:1447 24
Cordenons	20	11	9	1446:1398 22
Virtus PD	20	11	9	1445:1425 22
Marghera	20	9	11	1422:1425 18
San Daniele	20	9	11	1301:1322 18
Montebelluna	20	9	11	1403:1459 18
Bor Radenska	20	8	12	1439:1446 16
Pool Venezia	20	8	12	1296:1390 16
Caorle	20	7	13	1483:1495 14
Codroipese	20	7	13	1511:1597 14
Spilimbergo	20	6	14	1275:1460 12
Limena	20	5	15	1443:1588 10
PRIHODNJI KROG Limena				Bor Radenska
(16.2. ob 21.00 v Padovi)				
C2 LIGA			IZIDI 19. KROGA	
Portogruaro -	Cormons 80:67; Muggia - Cus			
104:74; CBU	- Basket UD 61:68; Ronchi -			
Aviano 71:61 ; Tricesimo -			San Vito 55:61; Fanin	
- Jadran 74:76; Ardita -				Santos 62:74;
Cervignano -	Latisana 87:95.			
Jadran Mark	19	18	1	1525:1231 36
Ronchi	19	16	3	1545:1348 32
Muggia	19	16	3	1520:1357 32
Santos TS	19	14	5	1555:1297 28
Ardita	18	12	6	1303:1222 24
Cormons	19	11	8	1340:1365 22
CBU	19	10	9	1573:1499 20
Latisana	18	9	9	1223:1332 18
Cervignano	18	9	9	1356:1305 18
CUS Videm	19	8	11	1419:1501 16
Basket UD	19	7	12	1385:1422 14
ACLI Fanin	19	5	14	1439:1555 10
Portogruaro	19	5	14	1328:1446 10
San Vito	19	5	14	1353:1504 10
Aviano	19	4	15	1282:1451 8
Tricesimo	19	2	17	1152:1455 4
PRIHODNJI KROG Jadran Mark - Ardita (17.2.				
ob 18.00 v Briščikih)				
D LIGA VZHOD izidi 19.				
KROGA Don Bosco -		NAB 81:83; Kontovel -		
Monfalcone 65:84; Breg - San Vito 74:64; Drago				
- Athletismo 65:60; Poggi -				Isontina 70:59;
Goriziana - Fogliano 85:6 86:68.			3; Romans - Dinamo	
Goriziana	17	15	2	1437:1122 30
Monfalcone	17	14	3	1276:1098 28
NAB	18	14	4	1390:1237 28
Perteole	17	13	4	1170:1124 26
San Vito	18	13	5	1231:1213 26
Breg	17	11	6	1328:1215 22
Poggi	18	11	7	1260:1186 22
Don Bosco	18	10	8	1262:1224 20
Romans	18	9	9	1284:1287 18
Athletismo	18	5	13	1188:1264 10
Dinamo	18	5	13	1257:1380 10
Isontina	18	4	14	1247:1369 8
Drago	18	4	14	1247:1416 8
Kontovel	18	3	15	1197:1366 6
Fogliano	18	2	16	1160:1433 4
PRIHODNJI KROGBreg			Isontina (16.2. ob	
20.30 v Dolini); NAB -		Kontovel (15.2. ob 21.15		
v Monfalconu).				
2 Toliko je bilo zmag in prav toliko porazov naših peterk v državnih in deželnih ligah. Za svetoivanski Bor je bil to že drugi zaporedni poraz na domačem igrišču, za Breg pa je bila to druga zaporedna zmaga (v prejšnjem krogu je Pre-garčevo moštvo bilo prosto). Prav toliko točk pa so v tem krogu dosegli Burni in Crevatin (oba Bor), Vitez (Jadran), Paoletič, Gantar, Ge-nardi in Adamič (vsi Kon/Sok).
NAJ DOSEŽKI
Skupno: Sila (Breg) 22, S. Ferfo-glia (Jadran) 20, Madonia (Bor) 18, Bole (Bor) in Franco (Jadran) 14 Prosti meti: Madonia (Bor) 5:5 (100%)
Za 2T: Madonia (Bor) 5:7 (71%) Za 3T: Bole (Bor) 4:4 (100%) Statistika flop: Franco (Jadran) 1:4 (25%) pri prostih metih, Budin (Kon/Sok) 1:6 (17%) za 2T, Lorenzi (Breg) 0:5 za 3T
NAJBOLJŠI STRELCI
C-LIGA po 20. krogu: Babich 272, Burni in Kralj 237, Krizman 160, Madonia 155, Visciano 130
C2-LIGA po 19. krogu: S. Ferfoglia 333, Slavec 232, Oberdan 206, Franco 181, K. Ferfoglia 143, Marusic 126 D-LIGA po 19. krogu: Sila (B) 314, Paoletič (K/S) 286, Lisjak (K/S) 202, Jevnikar (B) 191, Križman (B) 162, Ciacchi (B) 149
/
ŠPORT
Torek, 12. februarja 2008
15
ALPSKO SMUČANJE - Tekme FISI
Na tekmi SK Devin za Pokal Alternativa sport od naših spet najboljša Puričeva
Smučarski klub Devin je preteklo nedeljo v kraju Forni di Sopra priredil veleslalomsko tekmo, veljavno za 4.Pokal Alternativa Sport in obenem tudi za deželno prvenstvo FISI, ter za pokal Friuladria v kat. dečki/deklice, na-raščajniki/naraščajnice. Na to tekmo se je prijavilo rekordno število 191 mladih smučarjev, ki zastopajo kar 19 društev celotne dežele Furlanije-Julijske krajine. Med temi je bilo 105 dečkov-oz.deklic in 86 naraščajnikov in naraščajnic. Progo so odlično pripravili odgovorni Pro-motur-ja na predelu Varmost 2, ki se nahaja na višini nad 1.500 m, kjer je bilo postavljenih 32 in 34 vratc za veleslalom za vsako kategorijo. Najprej so startale naraščajnice, nato naraščajniki. Progo so nato nekoliko prilagodili mlajšim tekmovalcem in na vrsto so prišle najprej deklice, nato pa še dečki. Tekmovalni pogoji so bili odlični, kar je razveselilo vse udeležence, predvsem pa vse odbornike ter člane SK Devin, saj je ta športna prireditev letpo uspela.
Tekme so se udeležili tudi slovenski zamejski smučarji, člani ekipe Ski Pool Gadi, ki so tekmovali za svoja matična društva. Najboljši rezultat je dosegla Lara Purič, v kategoriji naraščajnic, ki je s svojim spustom zasedla 3.mesto V isti kategoriji je na 26.mes-tu pristala Ingrid Peric (SK Devin), Veronika Don in Vanessa Strain (obe SK Brdina) pa sta bili 28. oz. 31.. Med naraščajniki beležimo tri tekmovalce SK Mladina: 7. mesto je dosegel Minej Purič, Aleksander Cossutta je bil 11., Matthias Butul je pristal na 45.mestu, Štefan Žužek (SK Devin) j e bil 26. na lestvici.
V kategoriji deklic je bila Alessia Fantini (SK Devin) na 27. mestu, medtem ko beležimo med dečki dobro uvrstitev Alberta Kerpana, ki je bil na koncu 7., Erik Gregori (Brdina) pa je bil 55.
Naj kot zanimivost dodamo, da so se na najvišja mesta uvrstili tisti tekmovalci, ki se resno in intenzivno ukvarjajo s tem zimskim športom, saj vsi obiskujejo znani športni licej Bachmann na Trbižu, ki jim omogoča dnevno tekmovalno in atletsko pripravo.
Tekmi v veleslalomu na progi Varmost 2, ki je potekalo brezhibno in brez zastojev je sledilo bogato nagrajevanje,
saj so nagradili prvih pet tekmovalk in prvih sedem tekmovalcev, ne samo s pokali in kolajnami, ampak tudi s praktičnimi nagradami, ki jih je nudila trgovina s športnimi artikli Alternativa Sport.
SK Devin beleži tako še en uspeh z organizacijskega vidika, pripravlja pa se že na naslednji podvig, saj ga letos ponovno čaka organizacija 20.Pokala prijateljstva treh dežel in 4.Memorial za Lucijana Sosiča, ki bo v soboto 15.mar-ca na Piancavallu.
Zmaga in odstop Veronice Tence
Mladinci in člani so tekmovali na Piancavallu, opravili pa so dva nastopa. Zastavonoša ŠD Mladina Veronica Tence je v veleslalomu za Trofejo mesta Casarsa osvojila prvo mesto s 33 stotinkami sekunde prednosti pred Paolo Bellis (SCI Cai XXX. ottobre) in 84 stotinkami pred Erico Bardi (SCI Cai TS). Med 20 nastopajočimi je bila Katrin Corbatto 12., Astrid Crobatto (obe Bridna) pa 18. Med moškimi je bil Gregor Nanut (Sci Cal TS) 8., Goran Ker-pan (Mladina) je pristal na 14. mestu, Mattia Rozič je bil 20., Danijel Simo-nettig (oba Devin) pa 24. Nastopilo je 48 smučarjev. Istega dne je bil tudi slalom za Trofejo Azzana Decima. Ten-cetova preizkušnje ni dokončala, Gregor Nanut je bil 7., Goran Kerpan je bil 8., Mattia Rozič 11., Danijel Simonet-tig pa 20.
Prva zmaga veterana S. Sosiča
Na veleslalomu na Piancavallu za Trofejo Sina Auto, tekma je sidla v spored deželnih teke FISI, je Stojan Sosič (letnik 1947) pristal na absolutnem 5. mestu, prvič pa je zmagal je v svoji kategoriji B7. Nastopili so tudi Alessandro Hrovatin in Roberto Greco za SK Devin, v A kategoriji pa Franco Parmesan, Claudio Skerk in Corrado Ciuch pa SK Devin in Aleksander Corbatto za SK Brdina. Slednji (letnik 1959) je bil z 39. mestom med našimi A-kategorniki tudi najhitrejši.
KOŠARKA - Ženska C liga
Vrh se za poletovke zdaj spet oddaljuje
Državno prvenstvo under 15 moški: dober odpor Jadrana ZKB
Polet - Pordenone Team '90 48:56 (12:22, 21:24, 39:40)
POLET: Peric, Danev 1, Iva Pertot, Milič 22, Piccini 13, Katerina Pertot, Na-dlišek 7, Malalan 3, Kraus 2, Budin. TRENER: Andrej Vremec. PON: I. Pertot. 3T: Milič 5, Malalan in Piccini 1.
Poletovke so zamudile priložnost za preboj v sam vrh, na katerem po zmagi pri Briščikih ostaja izkušena ekipa iz Porde-nona, katero so sicer Openke na prvi tekmi premagale. Tokrat se je v Poletovih vrstah še kako poznala odsotnost skakalke Veronice Abrami, saj so bile pod košema gostje učinkovitejše. Poleg tega je trener Andrej Vremec ugotavljal, da je ekipa v zadnjih dveh tednih iz več razlogov trenirala bolj malo in slabo.
Takoj v uvodu so se precej okoristile nasprotnice, ki pa so jih domače igralke z naletom v drugi četrtini dohitele. Več časa so naše tudi vodile in sploh bile enakovredne tekmicam do treh minut do konca. Prav v končnici pa je žal pri poletovkah ugasnila luč, gostje so bile taktično bolj zrele in so tako odnesle pomemben par točk.
Ostala izida: Codroipese - Sco-glietto 36:40, Servolana - Gorizia 2002 51:37. Vrstni red: Pordenone Team '90 14, Polet in Scoglietto 10, Gorizia 2002 8, Co-droipese 4, Servolana 2.
DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Jadran ZKB - Libertas 64:68 (15:17, 35:32, 50:48)
JADRAN: Gregori, Škerl 15, Pertot, Dellisanti 16, Longo 2, Frandolič 11, Sacher 18, Dell'Anno Tomaž 2. TRENERJA: Mario Gerjevič in David Ambrosi. SON: Jadran 27; PON: Dellisanti (37), Škerl (38), Frandolič (39); 3T: Škerl in Frandolič 3.
Proti peterki, ki je bila fizično močnejša, vsi igralci Libertasa so bili za glavo višji od košarkarjev združene ekipe, predvsem pa so bili vsi starejši (vsi letnik 93), je združena ekipa izgubila le za pičle 4 točke. Srečanje je bilo vse skozi izenačeno, saj sta se peterki stalno izmenjavali v vodstvu, odločilo pa se je v zadnjih minutah, ko so zaradi petih osebnih napak z igrišča odšli Dellisanti, Škerl in Frandolič. Takrat je jadranovcem zmanjkalo moči. Pohvalo za lepo predstavo zaslužijo prav vsi igralci. Stebri ekipe, in sicer Dellisanti, Sacher in Škerl so kot po navadi zelo dobro opravili svojo nalogo, znova pa se je izkazal tudi Domen Frandolič.
DEŽELNO PRVENTSVO U15
Bor Zadružna kraška banka - Don Bosco 46:62 (12:16, 28:30, 35:49)
BOR ZKB: Deluisa 11, Sancin 8, La-biani 5, Tanasijevič 11, Jerman, Bole 11. TRENER: Robi Jakomin. SON:13; 3T: La-biani in Deluisa 1.
Trener Jakomin je bil kljub porazu zelo zadovoljen z nastopom svojih varovancev. Košarkarji Bora so predvajali zelo hitro igro, malo vodenja, veliko podaj, skratka igrali so res zelo dobro. V prvih dveh četrtinah so bili povsem enakovreden tekmec, potem pa jim je žal zmanjkalo moči (bili so samo v šestih) in sanje o zmagi so splavale po vodi.
UNDER15 ŽENSKE Polet - Pall. Don Bosco PN 62:67 (13:21; 9:14; 18:22; 22:10)
POLET: Croselli 11, Grisoni 3, Tavčar 4, Bogatec 10, Slobec, Di Lenardo 13, Su-stersich 4, Kraus 17, Barnaba. TRENER: Vremec.
Mlade poletovke so v sredo zamudile priložnost, da končno vknjižijo prvo zmago v letošnjem prvenstvu, potem ko so tesno izgubile proti povsem premagljivi ekipi iz Pordenona. Poguben je bil predvsem prvi polčas, ko so igrale kot popolne začetnice. Pravi obraz so pokazale v drugem polčasu, ko so ujele nasprotnice pri izidu 40:40, a so potem spet zaostale predvsem zaradi nujnega počitka rekonvalen-scentne Mie Kraus. Žal je tako ostal brez uspeha tudi končni »finiš«, ko so v zadnji minuti imele celo nemoten met za izenačenje. Ob res dobri igri Krausove bi tokrat pohvalili še Faniko Di Lenardo, ki je po poraznem začetku zablestela v svetlih trenutkih v drugem polčasu. (LoTa) Polet - PN Team 90 38:123 (10:27; 12:33; 5:30; 11:33)
POLET: Grisoni 4, Tavčar 2, Bogatec 11, Di Lenardo 7, Sustersich 2, Kraus 12. TRENER: Andrej Vremec
(Pre)visok poraz proti vodečemu Pordenonu je bil za mlade poletove košar-karice krepak korak v napačno smer v vseh pogledih. Ne more biti v nikakršno opravičilo dejstvo, da so igrale v zelo okrnjeni postavi brez obolele Jane Croselli, saj so pokazale povsem napačen pristop do igre tako po tehnični plati (podaje v prazno, obupno slabo postavljanje v obrambi in na skoku in še kaj) kot, kar je še veliko huje, po odnosu do igre, trenerja in soigralk. (LoTa)
PRVENSTVO U14 Jadran - Libertas 57:61 (15:16, 31:29, 37:54)
JADRAN: Ugrin, Gregori 9, Chemelli 8, Pertot 1, Valentinuz 4, Kraus, Daneu 31, Leghissa 4, Grandi. TRENERJA: Mario Gerjevič in Danijel Šušteršič. SON: 21; PON: Chemelli. 3T: Daneu 1.
Košarkarji Libertasa so bili v končnici srečanja prisebnejši in zato so tudi prišli do novih treh točk. Varovanci trenerske dvojice Gerjevič-Šušteršič so zelo slabo odigrali tretjo četrtino (izgubili so preveč žog), tako da je Libertas zasluženo visoko po-vedel. V zadnji četrtini je sicer Jadran strnil svoje vrste, nadoknadil zaostanek in imel celo 4 priložnosti, da bi prešel v vodstvo. Žal pa Daneu in soigralci jih niso znali izkoristiti in združena ekipa je ostala praznih rok. Med posamezniki se je izkazal predvsem Daneu, ki je bil z 31 točkami tudi najboljši strelec tekme.
ZAČETNIKI Servolana - Sokol 45:52 (8:12, 29:23, 41:44)
SOKOL: Fermo 2, Kojanec 6, Peric 2, Ridolfi 16, Starec 2, Regent 2, Kocjančič 2, Daneluzzo, Devtak 5, Pernarcich, Ušaj 15. TRENERJA: Peter Brumen in Jure Rogelja.
Nabrežinski Sokol, ki nastopa v skupini boljših ekip, je zmagal že v prvi tekmi v gosteh. Tekma s Servolano je bila precej izenačena, saj sta se ekipi izmenjevali v vodstvu. Sokolovci so si v tretji četrtini, predvsem po zaslugi dobre obrambe, pridobili rahlo prednost in jo hladnokrvno obdržali do konca. Vsi igralci so se izkazali z veliko požrtvovalnostjo v obrambi, v napadu pa sta bila zelo uspešna Ušaj v drugi in Ridolfi v tretji četrtini. Omeniti je treba tudi trojko Devetaka v ključnih trenutkih zadnje četrtine, ki je zapečatila zmago.
Libertas F - Bor 66:21 (16:5, 35:11, 53:16)
BOR: Kocijančič 10, Bole 2, Matar-rese 2, Gruden, Stavar, Viduli 2, Golubo-vič 2, Coretti, Milič 2, Grill. TRENER: Sto-jan Corbatti.
V krstnem nastopu prvenstva začetnikov je združeno ekipa Bora in Brega utrpela pričakovan poraz proti iskušeni in organizirani ženski ekipi Libertas. V obrambi so bili varovanci trenerja Corbattija agresivni in odločni. Žal pa sp pri prenosu žoge v napad napravili preveč napak.
ALTERNATIVNI POGOVOR	Sandi
Rdeči karton za Napolitana
Po spominskem dnevu na fojbe in eksodus je pričakovati, da bo zgodovinar Sandi Volk, eden najboljših poznavalcev tukajšnjega med- in povojnega dogajanja, spet polno zaposlen z intervjuji in okroglimi mizami, pa tudi z dejavnostjo društva Promemoria, ki je bilo med prireditelji sobotnega posveta v Sesto San Giovanni pri Milanu o zgodovinskem revi-zionizmu.
Pred komentarjem spominskega dne najprej nekaj vprašanj o vaši športni preteklosti. Igrali ste košarko pri Boru, kajne? Da, igral sem košarko. Koliko let? Šest, sedem. Uspešno? (ironično zakašlja) Ne?
Recimo ne preveč uspešno. Kakšen je bil vaš odnos s sodniki?
Precej razgiban. Sprašujem, ker zgodovi-
narji veljate za neke vrste sodnikov. Če bi morali presoditi Napolitanov nedeljski govor ...
Rdeč karton! Zakaj?
Ker je ponovil lanske besede oziroma jih še dodatno podkrepil.
Katere so vas še posebej zmotile?
Tiste o etničnem čiščenju. Vsekakor mislim, da bi nobena resna oseba, ki pozna tukajšnje dogodke, ne izrekla tistih besed.
Ko gre za zgodovinska vprašanja mediji namenijo več prostora interpretacijam politikov kot pa razlagam zgodovinarjev. Se strinjate?
Tukaj gre za besede, ki se jih uporablja na zelo nevaren način. Mediji in politika so povezani v teh nevarnih igricah, ki ne zadevajo toliko preteklosti, ampak služijo današnjemu času. Niste le zgodovinar, ampak
tudi družbeni delavec. Lahko od vas v tej vlogi pričakujemo kako napadalno akcijo, protinapad?
Take akcije so že v teku. Recimo posvet, ki je bil v Sesto San Giovanni, predstavlja začetek nekega širšega delovanja v tem smislu.
Pri vašem prizadevanju, da bi se zgodovine ne potvar-jalo, lahko računate na podporo zgodovinarjev soigralcev?
Lahko računam na številne soigralce. In še dobro, da je tako, ker so soigralci nujno potrebni. Zdi se mi lepo, da so ti soigralci od vsepovsod, od Calabrije do Trentina. Tipično vprašanje za trenerje: bi koga posebej pohvalili?
Vsi so zelo pomembni. Sicer pa bi omenil Angela Del Bo-co, ki je ob posvetu poslal zelo lepo pismo. Lepo in tudi pesimistično. So pa tudi drugi, recimo Alessandra Kerse-van.
Ste pri košarki imeli svoj zgled?
Ko sem igral, sem imel dolge lase, in ker jih je imel dolge tudi John Fultz, mi je bil on zelo všeč. To ime danes najbrž nikomur nič ne pomeni, ampak če se ne motim, igra danes pri eni od bolon-jskih ekip njegov sin.
Kaj pa v zgodovinopisju?
Oh, zgodovinarjev je več. Recimo Hosbawn. Je v vaši knjižnici največ njegovih knjig?
Ne, njegovih knjig nimam veliko. Žal imam precej več knjig o krajevni zgodovini.
Katere zgodovinarje, ki so pisali o tukajšnjem dogajanju, največ cenite?
Mislim, da je Vivante vedno zelo aktualen. Cenim tudi Colottija, Del Boco, med Slovenci pa še najbolj Dušana Kermavnerja. (Perče)
Devid Miklus osvojil zlato medaljo v kategoriji open
Goriški klub borilnih veščin OKC pod vodstvom Giampaola Orzana je v 2. krogu državnega prvenstva ADCC Submission Wrestling, popularnega tekmovanja, na katerem sodelujejo tekmovalci v parterni borbi iz najrazličnejših zvrsti borilnih veščin kot so judo, ju-jitsu, rokoborba in druge, dosegel odličen rezultat. Iz Terama, kjer so v nedeljo merili moči tekmovalci iz vse Italije, so se vrnili s kopico medalj. Devid Miklus je osvojil zlato v kategoriji open in srebro v kategoriji do 85 kg, Marianna Corriga in Giada Princi sta zasedli prvo in drugo mesto v kategoriji Open za ženske, Daniele Orzan pa je osvojil zlato medaljo v kategoriji do 87 kg (razred A). Odkritje turnirja je vsekakor Devid Miklus, ki je že v prvi borbi, po vsega 3 minutah, nasprotnika premagal z nožno tehniko davljenja, imenovano triangel, in tako pokazal, da je v odlični formi. Ko mu je v obračunu za prvo mesto do 85 kg zmaga spolzela iz rok, pa je ponovno zablestel v kategoriji Open, kjer telesna teža tekmovalcev ni omejena. Po treh borbah in dveh dodatnih rundah se je še enkrat pomeril z najzahtevnejšim nasprotnikom in si s prijemom, ki mu je prinesel 4 točke, odprl pot do najvišje stopničke. Grenak priokus je ostal le po obračunu v kategoriji Open razreda A, kjer se je Daniele Orzan že v prvi borbi srečal s kasnejšim prvakom. Navkljub izjemno hitremu metu ouchi-gari, s katerim je goriški borec nasprotnika spravil na tla, pa je v parterju slednji izkoristil premoč svojih 110-tih kilogramov in zmagal po točkah.
dnevnik
Akrobat
Lovke
Pripravljen
Obrambni zid
nHHF" ■ - Sil
18 Torek, 12. februarja 2008
NOGOMET
/
elitna liga - Se pri kriški Vesni obrača na bolje?
Pozitivni krstni nastop novega trenerja in napredek v igri
V nedeljo čaka Vesno dvoboj za obstanek proti Casarsi - Izmišljena enajstmetrovka
Kriška Vesna bi lahko na težkem gostovanju v Tricesimu iztržila kaj več (beri vse tri točke). Na klopi »plavih« je opravil krstni nastop trener Marco Del-la Zotta. »Della Zotta je dobro opravil svoje delo. Prav gotovo ni izkušen trener, saj je bila to njegova prva tekma. Zaupamo mu in prepričani smo, da se bo izkazal,« meni športni vodja Paolo Vi-doni. »Sama tekma je bila na precej visoki tehnični ravni. V prvem polčasu je tempo igre diktiral Tricesimo, vseeno pa nam je uspelo povesti. V drugem delu smo mi prevze li pobu do in ime li smo številne priložnosti za gol. Izkazal se je domači vratar, ki je večkrat odločilno branil. Škoda, da je stopil v ospredje sodnik, ki je dosodil izmišljeno enajstmetrovko in tako je Tricesimo izenačil. Kljub temu smo zadovoljni z nastopom vseh nogometašev. Igrali so požrtvovalno in prikazali so lep nogomet.« Pri Vesni sta do ber vtis pus ti la Danie -l Tomizza in Danjel Leghissa.
Reakcija je torej bila. »Plavi« so dokazali, da jim ni vseeno za usodo ekipe. Pri kriški Vesno so sedaj vse oči že uprte v nedeljski spopad za obstanek v ligi proti Casarsi, ki ima štiri točke prednosti. »Zmaga je tokrat nujna, čeprav je furlanska ekipa trenutno v zelo dobri formi,« je dodal Vidoni. Trener Della Zotta ne bo imel na razpolago napadalca Venturinija, ki je prejel četrti rumeni karton. (jng)
1. al - Primorje
Znova vse po starem
V nedeljo odločilno proti Azzurri
Pri Primorju Interland so mnogi upali, da je bila tekma in zmaga proti Sovodnjam nekak mejnik. »Na žalost smo se ušteli. Tokrat smo znova igrali slabo, četudi smo zgradili celo vrsto lepih priložnosti za gol,« je povedal športni vodja Dean Štolfa. Trener Nevio Bidussi je tudi v nedeljo imel precej težav s postavo. Povrh tega se je med ogrevanjem pred tekmo poškodoval še Pugliese.
» V ob rambi so sto rili ne kaj na pak, ki so nam bi le usodne. Gallery resnici na ljubo ni bil boljši. Na igrišču ni bilo take razlike. Za poraz smo torej krivi sami,« je še dodal Štolfa, kije pohvalil nastope Alana Ravalica (prvi nastop po poškodbi), Edvina Brajnika, Mattea Pipana in Mitjo Merla-ka.
V SOBOTO - V Trebčah: Primorec - Ponziana.
Daniel Tomizza (Vesna)
kroma
1	poraz Krasa v
Repnu. Po 5 zmagah in 4 neodločenih izi-^^ dih je Kras ^^ doživel letošnji prvi poraz na domačih tleh. Zadnji spodrsljaj »belo-rdečih« na domačih tleh smo zabeležili lani 22. aprila proti Staranzanu 3:2. S tem porazom so si krasovci zapravili tretje mesto na končni lestvici.
promocijska liga - Kras Koimpex
Razočaranje
San Luigi ima 8 točk prednosti - Play-off bo letos najbrž nepotreben
Še en korak nazaj za repenski Kras Koimpex. Po nedeljskem domačem porazu (0:2) proti Virtusu iz Korena (ekipa na sredini lestvice) se jim je izmuznila še ena dobra priložnost, da bi se približali prvo uvrščenemu San Luigiju, ki je igral neodločeno v Ligna-nu (1:1). Tržačani imajo tako osem točk prednosti pred Krasom (4. skupaj z ekipo Centro Sedia). Prvo mesto še ni izgubljeno, v preostalih enajstih tekmah pa si krasovci ne smejo dovoliti novih spodrsljajev. Še posebno zato, ker bo play-offletos najbrž le gola formalnost. V D-ligi namreč tvegata izpad kar dve ekipi iz naše dežele (Rivignano in Sarone). Če bosta obe izpadli v elitno ligo, bosta iz promocijske lige napredovali le prvo uvrščeni moštvi iz skupine A in B. Skratka: v Repnu si morajo zavihati rokave.
Varovanci trenerja Sergeja Alej-nikova so v nedeljo začeli zelo obetavno. V prvih dvajsetih minutah so se vsaj štirikrat nevarno predstavili
pred nasprotnikovimi vrati. Pri zaključkih pa niso bili najbolj natančni. En zadetek (streljal je Radenko Kne-ževič) je sodnik tudi razveljavil (nedovoljeni položaj). Na desnem krilu je dobro igral Dimitri Batti (skupaj z Botto je bil najboljši na igrišču). Po pol ure so se gostje opogumili in tudi povedli (že pred zadetkom so bili nekajkrat nevarni v protinapadu). Zadetek je bil pravi evro-gol. Vratar Contento je bil brez moči.
Domači navijači so v drugem delu upali (in pričakovali) reakcijo nogometašev repenskega društva. Toda zaman. Igra je bila vse prej kot dopad-ljiva in gostje so celo še drugič premagali Contenta (kriv je bil živi zid). Krasova reakcija je bila zelo jalova. V napadu niso našli prave ideje. Prema-lokrat so streljali vratom. Obenem se je poškodoval še Batti (štirje šivi nad oče som).
V krasovem taboru so bili po tekmi precej razočarani. (jng)
2. amaterska liga - Po 19. krogu
Točka in slaba igra za Breg in Zarjo Gajo
Brežani so iz Ronk odnesli domov pomembno točko. Začetek tekme je bil vse prej kot obetaven. »Prvih dvajset minut smo igrali slabo. Vedeli smo, da je Ronchi dobra ekipa, povrh tega pa smo nastopili z okrnjeno postavo. Domačini so dvakrat zatresli našo mrežo in bil sem velik pesimist,« je komentiral trener Davor Vitulič. Brežani pa se kot ponavadi niso vdali (to je prav gotovo najboljša vrlina nogometašev Brega) in pred odmorom so si izborili enajstmetrovko. »Resnici na ljubo penala ni bilo. Vsekakor šport je šport in še dobro, da smo ga imeli na razpolago,« je dodal Vitulič. Iz enajstih metrov je bil uspešen Omar Zidarich. Zadetek je prižgal plamenček upanja. »V drugem delu - po pol ure - sem nekoliko spremenil taktično postavitev. Dodal sem še enega napadalca in začeli smo silovito pritiskati na nasprotnikova vrata. Pred koncem tekme smo zasluženo izenačili. Tokrat
bi res pohvalil vse nogometaše,« je za konec še povedal trener Brega.
Slabo je tokrat igrala tudi Zarja Gaja, ki je igrala neodločeno proti goriškemu Audaxu. Rumeno-modri so izenačili šele v 93. minuti, po mojstrsko izvedenem prostem strelu Vilija Bečaja. »V prvem polčasu so gostje imeli tri priložnosti za gol, enkrat so zadeli v polno, enkrat pa nas je rešila prečka. Tudi v drugem polčasu je bila igra na obeh straneh slaba. Bečaj je povrh tega zgrešil enajstmetrovko, napako pa zatem popravil tik pred sodnikovim žvižgom, ko je bil natančen s prostega strela,« je povedal podpredsednik Zarje Gaje Edvin Milkovič »Slauc«. Negativna novica je, da se je poškodoval Fabio Schiraldi.
DEŽELNI POKAL ZA 2. AL -Polfinale: Talmassons - Zarja Gaja (jutri ob 20.30 v Talmassonsu).
V SOBOTO - V Dolini: Breg -Domio.
3. al - Mladost
Doberdobci
v
Zmagali so še drugič zapored
Emanuel Radetič
Doberdobska Mladost je v nedeljo še drugič zapored zmagala. Po presenetljivi zmagi proti prvo uvrščenemu Castionsu so »plavo-rdeči« premagali še Strassoldo. »Začeli smo zelo dobro in okrog 15. minute smo še povedli. Gol je dosegel Emanuel Radetič. Po golu smo imeli še dve priložnosti z Danijelom Ferlezem (po eno na polčas),« je povedal spremljevalec Mladosti Ezio Bressan. Strassoldo pa ni stal križem rok in je poskušal na vse načine izenačiti. Še dobro, da je v vratih dobro igral Peter Kuštrin, ki je dvakrat odločilno posegel. Enkrat pa je na golovi črti odbil Radetič.
V SOBOTO - V Tržiču: Romana -Mladost.
POSTAVE EKIP NAŠIH DRUŠTEV
ELITNA LIGA
Tricesimo - Vesna 1:1 (0:1)
VESNIN STRELEC: v 25. min. Degrassi.
VESNA: Samsa, Bertocchi, To-mizza, Velner (Martin Cheber), Degrassi, Ervigi, Gerbini (Leghis-sa), Fichera (Martinelli), Venturini, Leone, Mervich, trener Marco Del-la Zotta.
Kras Koimpex - Virtus Corno 0:2 (0:1)
KRAS: Contento, Nonis (Radovi-ni), Visintin, Centazzo, Ventrice, Artur Alejnikov, Sau, Batti (Me-tullio), Kneževič, Botta, Stabile (Orlando), trener Sergej Alejnikov. 1. AMATERSKA LIGA Primorje Interland - Gallery 1:2 (0:1)
STRELEC ZA PRIMORJE: v 93. min. Dagri iz 11-m. PRIMORJE: Zuppin, Ferro, Braj-nik, Scarpa, Merlak, Dagri, Alan
Dimitri Batti (Kras Koimpex)
Ravalico, Pipan, Marchio (Ferrante), Bertocchi, Picciola, trener Ne-vio Bidussi.
IZKLJUČEN: Picciola (v 75.). 2. AMATERSKA LIGA
Ronchi - Breg 2:2 (2:1)
STRELCA: v 35. Zidarich iz 11-m, v 89. min. Coppola.
BREG: Barbato, Cigui (Medda), Degrassi, Laurica, Gargiuolo, Zidarich, Coppola, Pedarra, Bursich, Bernobi (Sabini), German, trener Davor Vitulič.
Zarja Gaja - Audax Sanrocchese 1:1 (0:0)
STRELEC ZA ZARJO GAJO: v 93. Bečaj.
ZARJA GAJA: Carmeli, V. Križmancc, Kariš, Palmisano, G. Križmančič, Salierno, Schiraldi (Segulin), Clarich (Giannella), Brombara, Bečaj, Franco, trener Moreno Nonis.
3. AMATERSKA LIGA
Mladost - Strassoldo 1:0
STRELEC: Radetič v 15. min. MLADOST: Kuštrin, Batistič, Čer-nic, Škabar (Padovan), Zorzin, Contin, Bensa (Braida), Bressan, Gagliano, Ferlez, Radetič, trener Fabio Sambo.
ENAJSTERICA TEDNA	
1 /	Jessandr-c-Carmeli (Zarja Gaja) Paolo Gargijuolo
Danie (	V (Bireg) l Tomizza^/ /esna) Emanuel Radetič
Edvin	Brajnik (Mladost)
(Primorje	Interland) ^-Danijel Leghissa A RZi+f-i (V,esna)
Dimit (Kras K	ri Batti (vesna) oimPex) JVlan Ravalico \ (Primorjefinteriand)
	D^niel Ferlez NlMJadostK
Boris	Portelli
(Sov	odnje) Manuel Peteani (Juventina) |
Elitna liga izidi is. kroga					
Casarsa - Azzanese 1:0; Tolmezzo -					Gonars 3:1;
Juventina -	Fincantieri		0:0;	Monfalcone -	
Manzanese 0:0; Torviscosa -				Palmanova 1:2;	
Sevegliano	- Pordenone			0:1;	Muggia -
Uniuon91 4:0; Tricesimo			- Vesna 1:1.		
Pordenone	19	13	3	3	3e:1e 42
Manzanese	19	12	S	2	32:9 41
Gonars	19	l	l	S	22:19 28
Torviscosa	19	l	e	e	1e:18 2l
Muggia	19	8	2	9	34:2S 2e
Fincantieri	19	l	S	l	20:23 2e
Monfalcone	19	S	10	4	1l:14 2S
Tricesimo	19	e	l	e	22:23 2S
Palmanova	19	l	4	8	29:31 2S
Azzanese	19	S	8	e	22:24 23
Juventina	19	6	5	8	12:17 23
Tolmezzo	19	S	l	l	1 l:2S 22
Casarsa	19	S	e	8	19:22 21
Sevegliano	19	3	9	l	14:18 18
Vesna	19	2	11	6	18:26 17
Union 91	19	4	S	10	1S:2S 1l
PRIHODNJI	KROG	Vesna -			Casarsa;
Palmanova -	Juventina.				
Promocijska liga
IZIDI 19. KROGA Staranzano - Capriva 0:1; Pro Romans - mariano 1:2; Centro Sedia -Pertegada 0:1; San Lorenzo -Cervignano 2.0; Lignano - San Luigi 1:1; Isonzo - Sangiorgina 1:0; Pro Gorizia - Santamaria 0:0; Kras - Virtus
Corno 0:2.						
San Luigi	19	12	4	3	3l:1l	40
Lignano	19	11	S	3	29:14	38
Kras Koimpex	19	8	8	3	23:16	32
Centro Sedia	19	9	S	S	1l:11	32
Pro Gorizia	19	S	11	3	14:11	2e
Virtus Corno	19	e	l	e	19:20	2S
Capriva	19	e	l	e	11:1S	2S
Mariano	19	S	9	S	12:12	24
Pro Cervignano	19	S	9	S	21:23	24
Sangiorgina	19	S	8	e	18:19	23
Pro Romans	19	S	l	l	1S:18	22
Santamaria	19	S	e	8	1S:23	21
Staranzano	18	3	10	S	1S:18	19
San Lorenzo	19	4	e	9	1e:24	18
Pertegada	18	4	4	10	1S:21	1e
Isonzo	19	3	4	12	12:2l	13
PRIHODNJI KROG Mariano - Kras
1. AMATERSKA LIGA					
IZIDI 19. KROGA San Giovanni -					Azzurra 3:0;
Primorje - Gallery 1:2; Ruda				- Gradese 2:3;	
Aquilea - Medea 0:0; Sovodnje - Primorec 1:0;					
Ponziana - San Canzian 2:1; Villesse - San					
Sergio 1:4; Pieris - Turriaco 0:2.					
San Giovanni	19	13	4	2	41:19 43
Aquileia	19	10	l	2	31:20 3l
Ponziana	19	8	9	2	3e:24 33
San Sergio	19	9	S	S	3S:23 32
Gradese	19	9	S	S	34:28 32
Gallery	19	9	4	e	34:2l 31
Turriaco	19	l	9	3	24:19 30
Villesse	19	9	3	l	28:29 30
San Canzian	19	e	S	8	30:34 23
Sovodnje	19	5	7	7	26:30 22
Pieris	19	4	8	l	19:24 20
Medea	19	4	l	8	2l:31 19
Ruda	19	S	3	11	2l:3S 18
Azzurra	19	S	3	11	20:33 18
Primorje	19	3	4	12	20:39 13
Primorec	19	1	7	11	27:44 10
PRIHODNJI	KROG:	Primorec -			Ponziana;
Azzurra - Primorje; Gallery				Sovodnje.	
2. AMATERSKA LIGA					
IZIDI 19. KROGA Begliano				- Chiarbola 1:0;	
Costalunga -	Opicina 2:1; Domio -				Esperia 1:0;
Mossa - Moraro 2:1; Piedimonte - Lucinico 1:0;					
Ronchi - Breg 2:2; Zarja Gaja -				Audax 1:1; Zaule	
- Muglia 3:1					
Costalunga	19	12	l	0	38:1S 43
Piedimonte	19	13	3	3	31:14 42
Ronchi	19	8	11	0	26:11 3S
Domio	19	10	2	l	28:19 32
Chiarbola	19	9	4	e	22:18 31
Breg	19	8	6	5	21:21 30
Zarja Gaja	19	8	5	6	25:19 29
Esperia	19	8	S	e	24:19 29
Zaule	19	8	1	10	32:32 2S
Begliano	19	8	1	10	18:22 2S
Opicina	19	e	S	8	33:33 23
Lucinico	19	S	4	10	18:30 19
Moraro	19	3	8	8	18:26 11
Audax	19	3	8	8	18:28 1l
Muglia	19	3	2	14	11:34 11
Mossa	19	2	4	13	13:3S 10
PRIHODNJI KROG:		Breg	- Domio; Moraro -		
Zarja Gaja.					
					
3. AMATERSKA LIGA					
IZIDI 19. KROGA Aiello			-	Fiumicello 1:1;	
Aurisina - Castions 0:4; Campanelle					- Torre 0:1;
Malisana - Terzo 1:2; Mladost				- Strassoldo 1:0;	
Montebello	- Romana 0:2; Union				- Cgs 1:1;
S.Andrea je	bil prost.				
Torre	18	14	1	3	49:19 43
Castions	18	14	1	3	44:14 43
Romana	18	13	3	2	33:8 42
S.Andrea	1l	11	3	3	38:12 3e
Fiumicello	18	9	S	4	29:11 32
Terzo	1l	9	S	3	22:10 32
Aurisina	18	l	1	10	23:30 22
Mladost	18	5	6	7	21:26 21
Malisana	18	S	4	9	18:31 19
Strassoldo	18	4	S	9	28:39 1l
Aiello	1l	4	4	9	16:29 16
Union	18	4	3	11	22:41 1S
Cgs	18	4	3	11	2l:4l 1S
Montebello	18	3	S	10	16:32 14
Campanelle	1l	2	1	14	1S:46 1
PRIHODNJI KROG:Romana -				Mladost	
/
ŠPORT
Torek, 12. februarja 2008
19
LJUBLJANA - Najvišja priznanja Republike Slovenije na področju športa
Križan Bruno Bogatec med prejemniki Bloudkove plakete
Za zasluge na področju jadranja - Priznanja Marcelu Djurdjeviču, Petri Majdič in Stanetu Trbovcu
LJUBLJANA - Rokometni strokovnjak Marcel Djurdjevič, vrhunska smučarska tekačica Petra Majdič in športni, sodnik, trener in športni novinar Stane Trbovc so dobitniki Bloudkovih nagrad za leto 2007, najvišjih državnih priznanj na področju športa v Sloveniji. Bloudkova priznanja so prejeli na obletnico rojstva inženirja Stanka Bloudka na nedeljski slovesnosti v Grand hotelu Union, ki jo je odprl minister za šolstvo in šport Milan Zver. Bloudkova priznanja se podeljujejo posameznikom za izjemni športni dosežek, za življenjsko delo ali za izjemni prispevek k razvoju slovenskega športa.
Ob treh glavnih nagrajencih pa si je Bloudkove plakete za leto 2007 po mnenju odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj, ki mu predseduje legendarni slovenski športnik Miro Cerar, prislužilo še deset športnikov in športnih delavcev. Med njimi je letos tudi 69-letni Križan Bruno Bogatec, dolgoletni trener in športni vodja pri Tržaškem pomorskem klubu Sirena, oče in trener naše najboljše jadralke Arianne Bogatec, udeleženke olimpijskih iger v Barceloni leta 1992 in Atlanti leta 1996. V utemeljitvi nagraje je zapisano, da jo je Bogatec prejel za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji jadranja ter celotnega zamejskega športnega gibanja v Italiji. Je velik ljubitelj morja in strokovnjak jadralnega športa. Od leta 1978 ter vse do danes je kot športni direktor in trener posredoval
svoje znanje velikemu številu zamejskih jadralcev in jadralk. Ti so dosegli zavidljive uspehe na državnih in mednarodnih tekmovanjih, tudi na olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni in 1996 v Atlanti. S svojim neutrudnim delom je pripomogel k dvigu ugleda matičnega društva Tržaški pomorski klub Sirena in celotnega zamejskega športnega gibanja v Italiji. Po njegovi zaslugi je potrjena slovenska prisotnost in aktivnost na obali Tržaškega zaliva.
Poleg Bogatca so plaketo prejeli še novogo-riški športni organizator Jože Bratuž, namiznote-niška invalidka Andreja Dolinar, deskar na snegu Rok Flander, športna delavka na področju rekreacije Jolanda Korenč, metalec kladiva Primož Koz-mus, bodybulding Duško Madžarovic, strelec Janko Melanšek, šahstka, keglajšica in aktivna na področju športa za invalide Silva Razlag in športna organizatorka Andrej Sever.
Ob Cerarju so člani odbora za podeljevanje nagrad Marta Bon, Mima Jaušovec, Bojan Jošt, Ivan Lukan, Cveto Pavčič, Franci Petek, Janko Popovič in Silva Razlag. Cerar je pojasnil, da je na odbor do 31. decembra 2007 prispelo 53 predlogov za dobitnike Bloudkovih priznanj za leto 2007.
Na sliki: Bruno Bogatec med direktorjem di-rektorata za šport ministrstva Simonom Starčkom in predsednikom odbora za podeljevanje Bloud-kovih nagarad Mirom Cerarjem
/
/
L
A
M% rffc
I*,* t J
i k/
SMUČANJE - Brdinin Pokal ZKB prva tekma letošnjega Primorskega pokala
Dober odziv društev iz Slovenije
V krasnem vremenu ekipni uspeh sežanskega Kraškega zidarja - Mateja Nanut (K2- sport Gorica) in Peter Furlan (Alternativa sport) najhitrejša posameznika
IZIDI POKALA ZKB ZA PODJETJA
SK Br di na je v sode lo vanju z ZSŠDI preteklo soboto organiziral v Forni di Sopra promocijsko tekmo v vele sla lo mu za 8.po kal Zadružne kraške banke za podjetja iz Furlanije Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Na tekmo je bilo prijavljenih 274 tekmovalcev iz vseh starostnih kategorij, ki so zastopali 12 podjetij iz notranjsko-pri-morske regije. 8. pokal ZKB je bila prva tekma letošnje nove izvedbe Primorskega smučarskega pokala - 4.pokala Alternativa sport, ki predvideva nadalje še tri tekme v letošnji sezoni. Zamejstvo so zastopala podjetja Alternativa sport, Ecologia edile, K2 sport Kosic, Koimpex, Siderurgica Giuliana ter Zadružna kraška banka; iz slovenske primorske pa so nastopila podjetja iz Idrije Estera frizerstvo, GOAP-računal-niški inženiring, Termomax in LineaR sport vsi iz Nove Gorice, LMP orodja in naprave iz Postojne ter Kraški zidar iz Sežane. Predvsem je bilo zanimanje za smučarsko tekmo precejšnje iz slovenske strani, saj pri njih pri-
manjkuje tovrstnih promocijskih tekmovanj.
Tek ma se je odvija la v odlič nih vremenskih razmerah in izvrstno pripravljenih progah uslužbencev Promo-turja iz Forni di Sopra ter je kljub velikemu številu udeležencev bila brezhibno izpeljana. Naj pri tem omenimo, da so vsi udeleženci v svoji sredi lahko ponovno z veseljem pozdravili Meri Per ti, ki je po huj ši poškod bi, ki jo je doživela med januarskim treningom na Trbižu, sledila sobotni tekmi tokrat kot gledalka.
Med zastopanimi podjetji je vele-sla lom sko tek mo zma galo podjetje Kraški zidar iz Sežane, ki je bilo obenem tudi najbolj številno zastopano. Dru go mes to je zased lo podjetje LMP iz Postojne, tretje pa Alternativa sport iz Devina. Tekmovalci so se na progi pomerili v dveh spustih. Po prvem spustu je sledil še paralelni slalom, na katerem je nastopilo prvih 8 ženskih tekmovalk in prvih 16 moških tekmovalcev, ki so se zagrizeno borili za ab-
V sredini posamična zmagovalca Mateja Nanut In Peter Furlan
solutne zmagovalce slaloma. Tekmovanje v paralelnem slalomu je gledalcem posredovalo res napeto vzdušje, saj so bili dvo boji ves čas do kaj ize ne čani. Med ženskami si je prvo mesto izborila Mateja Nanut (K2- sport Gorica) med moškimi pa Peter Furlan (Alternativa sport).
Tekma se je zaključila z nagrajevanjem ob vznožju proge Cimacuta z željo, da se še bolj številno srečajo slovenski tekmovalci z italijanske in slovenske strani tudi na naslednjih tekmah Pri mor ske ga smu čar ske ga pokala.
Športni dogodek se je se je nadaljeval še z družabnostjo vseh nastopajočih in delavcev na tekmi.
□ Obvestila
OOZUS obvešča, da bo sredi februarja v Forni di Sopra licenčni seminar za učitelje smučanja 1 in 2. Prijave zbira urad ZSŠDI v Trstu do torka, 12. februarja.
DRUŠTVENA LESTVICA
1. Kraški zidar Sežana 9561 točk; 2. LMP 9171 točk; 3. Alternativa Sport 6758 točk; 4. Siderurgica Giuliana 6326 točk; 5. Koimpex 5271 točk; 6. K2 Sport Gorizia 4197 točk;
7.	Linea R 2891 točk; 8. SK Javornik 2801 točk; 9. Termomax Gorica 1934 točk; 10. Ecologia Edile 1535 točk; 11. Goap 639 točk; 12. ZKB 455 točk.
ABSOLUTNI LESTVICI
Ženske: 1. Mateja Nanut (K2 sport Gorizia) 39,89; 2. Sara Tence (Alternativa Sport) 41,02; 3. Katja Pivk (SK Javornik) 41,58; 4. Debora Gorjan (Termomax Gorica) 42,73; 5. Meta Poljšak (LMP) 44,11; 6. Elisa Cos-sutta (Siderurgica Giuliana) 44,24; 7. Ingrid Peric (Alternativa Sport) 44,25;
8.	Mateja Hrovatin (Siderurgica Giu-liana) 44,29; 9. Ivana Skerk (Siderurgica Giuliana) 44,99; 10. Veronika Don (Koimpex) 45,44; 11. Anja Logar (SK Javornik) 45,86; 12. Nastja Milič (Siderurgica Giuliana) 46,04; 13. Maja Udovič (Alternativa Sport) 46,16; 14. Nastja Razman (Kraški zidar Sežana) 46,69; 15. Tinkara Žitko (LMP) 47,18.
Moški: 1. Peter Furlan (Alternativa Sport) 37,79; 2. Alessio Sibil-la (Alternativa Sport) 38,01; 3. Aljoša Gorjan (Linea R) 38,38; 4. Marco Ve-likonja (Linea R) 38,52; 5. Aleš Širca (Kraški zidar Sežana) 39,06; 6. Jaka Poljšak (LMP) 39,60; 7. Robert Renčelj (Ecologia Edile) 39,83; 8. Matej Faganel (Kraški zidar Sežana) 39,89; 9. Jan Marolt (LMP) 39,97; 10. Bojan Pivk (SK Javornik) 40,02; 11. Alex Corbatto (Ecologia edile) 40,08; 12. Jernej Dolenc (Kraški zidar Sežana) 40,60; 13. Gašper Matelic (Kraški zidar Sežana) 40,82; 14. Julijan Peric (Kraški zidar Sežana) 40,96; 15. Štefan Žužek (Siderurgica Giu-liana) 40,97; 16. Zan Podgoršek (Kraški zidar Sežana) 41,15; 17. Luka Jedreičič (Kraški zidar Sežana) 41,28; 18. Robert Podgoršek (Kraški zidar Sežana) 41,29; Alojz Faletič (Linea R) 41,29; 20. Stojan Sosič (Siderurgica Giuliana) 41,39
ZMAGOVALCI PO KATEGORIJAH
Super veterani B (do 1943): 1.
Srečko Lapajne (Alternativa Sport) 48,99.
Super veterani A (1944-1952):
1. Alojz Faletič (Linea R) 41,29.
Super dame (do 1958): 1. Lil-jana Mavri (Termomax Gorica) 49,11.
Dame (1959-1969): 1. Anita Pivk (SK Javornik) 52,60.
Super baby ženske (od 2001 dalje): 1. Danaja Ogrizek (LMP) 1:00,64.
Super baby moški (od 2001 dalje): 1. Marco Vidali (Koimpex) 1:04,26.
Baby sprint ženske (19992000): 1. Lia Zuljan (Linea R) 58,64.
Baby sprint moški (19992000): 1. Blaž Klinec (Alternativa Sport) 46,71.
Cicibanke (1997-1998): 1. Maja Udovič (Alternativa Sport) 46,16.
Cicibani (1997-1998): 1. Jernej Cigon (LMP) 44,53.
Veterani (1953-1962): 1. Alex Corbatto (Ecologia Edile) 40,08.
Amaterji (1963-1968): 1. Marco Velikonja (Linea R) 38,52..
Senior A ženske (1970-1977): 1. Barbara Žitko (LMP) 49,29.
Senior A moški (1969-1977): 1. Peter Furlan (Alternativa Sport) 37,79.
Deklice (1995-1996): 1. Meta Poljšak (LMP) 44,11.
Dečki (1995-1996): 1. Julijan Peric (Kraški zidar Sežana) 40,96.
Naraščajnice (1993-1994): 1. Sara Tence (Alternativa Sport) 41,02.
Naraščajniki (1993-1994): 1. Jaka Poljšak (LMP) 39,60.
Mladinke (1988-1992): 1. Mateja Nanut (K2 Sport Gorizia) 39,89.
Mladinci (1988-1992): 1. Alessio Sibilla (Alternativa Sport) 38,01.
Članice (1978-1987): 1. Nastja Milič (Siderurgica Giuliana) 46,04.
Člani (1978-1987): 1. Jernej Dolenc (Kraški zidar Sežana) 40,60.
20 Torek, 12. februarja 2008
ODBOJKA
/
DEŽELNE LIGE - Moška C-liga
Po porazu Sloge Tabor pot Vala do obstanka težja
Sočani lahko odslej igrajo bolj sproščeno - Slogašicam Virtus ne sme »pobegniti
«
V	soboto so pričakovanja v bistvu izpolnili le odbojkarji Olympie Tmedia in Sloge v moški D ligi ter Sočani v C ligi, marsikatera ekipa pa je dosegla manj kot bi lahko.
To še zlasti velja za Slogo Tabor Televita, ki bi jo lahko gladek poraz proti zadnjeuvrščenemu Vivilu v boju za mesto v play-offu drago stal. Riolino in soigralci pa so s porazom še dodatno zakomplicirali Valu Imsa pot do obstanka. Valovci so se zelo dobro upirali S. Giovanniju in bi lahko mogoče tudi osvojili točko, na koncu pa so žal vseeno ostali praznih rok. Za obstanek se zdaj v bistvu potegujejo štiri ekipe: Cus in Vivil, ki imata 9 točk (slednji pa bo do konca prvenstva igral z boljšo postavo), Val, ki ima 10 točk, in Basilia-no, ki je doslej zbral 13 točk. Bolj sproščeno lahko igrajo verjetno odslej odbojkarji Soče ZBDS, ki imajo po zmagi proti Cusu 10 točk prednosti.
V	ženski C ligi so slogašice dosegle točko, ki bi lahko bila v boju za obstanek zelo pomembna, negativno vest pa predstavlja uspeh tržaškega Virtusa proti Palazzolu. Tržačanke imajo tako zdaj dve točki več kot Sloga (predvsem pa dve zmagi več), ki bo morala zaostanek čim prej nadoknaditi. Sloga List pa bi lahko mogoče prehitela še Teor, ki ima trenutno sicer pet točk več, a ni nepremagljiv.
V	moški D ligi sta Olympia in Sloga dosegli rutinski zmagi proti skromnima Brokerju oziroma Cervignanu in tako ohranila četrto oziroma šesto mesto na lestvici, njune možnosti v boju za play-off pa so nespremenjene. V tej ligi je Porcia še drugič zapored izgubila po tie-breaku, tako da njena prednost pred zasledovalcema Riguttijem in Fincanti-erijem počasi plahni, Olympia pa je verjetno predaleč, da bi jo lahko do konca rednega dela prehitela.
V	ženski D ligi je združena ekipa Bora in Brega osvojila pomembno točko
Sočanom se po zmagi v Trstu za obstanek v C-ligi ni treba več bati
kroma
na gostovanju v Červinjanu, lahko pa bi tudi dosegla več, saj nasprotnice kljub visokemu položaju na lestvici niso nepremagljive. Točko je dosegel tudi Govolley Kmečka banka, ki pa ima po vsakem krogu manj možnosti za obstanek. Njegov zaostanek se je sicer zmanjšal za eno točko, nadoknaditi 11 točk v 10 tekmah pa je skoraj nemogoče. Podobno velja za Kontovelke, ki so v soboto izgubile pomembno srečanje v boju za obstanek z Manzanom in mu tako omogočile, da svojo prednost pred njimi še poveča. Proti neposrednim konkurentom v boju za obstanek si zdaj Bukavčeva in soigralke ne smejo več privoščiti poraza.
SESTERKA TEDNA
Francesco Masi
DanjeHffi
o
litja Čevdek
(Soča ZBDS)
(Govolley Kmečka banka)
RAZŠIRITEV MOŠKIH LIG - Reakcije
Večina zadovoljna, malo pa tudi skeptična
Deželna odbojkarska zveza je na svoji zadnji seji, kot smo že poročali, na pobudo predsednikov pokrajinskih odborov odobrila spremenila število izpadov in napredovanj v moških deželnih prvenstvih, da bi že z naslednjim letom tudi v moških prvenstvih igralo po 14 ekip. Odločitev je v bistvu nekoliko nepričakovana, če pomislimo, da je deželna zveza v zadnjih sezonah povečala število izpadov, da bi število ekip v moških prvenstvih postopoma zreducirala na 12.
»Predsedniki pokrajinskih odbojkarskih zvez so po zadnjem srečanju predlagali, da bi v moških prvenstvih spet igralo po 14 ekip. Povečanje števila ekip v deželnih ligah pa je še posebno zanimalo videmsko pokrajinsko zvezo, saj je v Vidmu v 1. moški diviziji kar 18 ekip. Deželnemu odboru se je vsekakor zdelo pravilno, da odobri predlog pokrajinskih zvez,« nam je povedal organizacijski tajnik deželne zveze FIPAV Ivan Peterlin, ki je obenem pristavil, da bo to koristilo tudi njegovemu društvu Slogi, saj bodo lahko tako Slogini mladi odbojkarji odigrali več tekem na deželni ravni.
Pri Olympii priznavajo, da bi jim lahko večje število napredovanj v letošnji sezoni pomagalo do C lige, v kateri so pravzaprav vedno igrali (dokler se ligi niso odpovedali, ko so se odločili za projekt Rast), so pa skeptični glede razširitve lig na 14 ekip, kot nam je povedal Andrej Vogrič:
»Če bodo na ta način možnost za igranje na deželni ravni dobili mlajši igralci, je odločitev pozitivna, bojim pa se, da se bo tako kot pred leti vsako leto kdo odpovedal igranju na deželni ravni in bo zveza s težavo našla 14 ekip za C ligo in 14 za D ligo. Marsikdo, ki na
Moška C liga IZIDI 14.
KROGA Basiliano - VBU 1:3 (25:21; 20:25, 23:25; 19:25); Cus - Soča 1:3 (25:19; 12:25 18:25; 20:25); Valpanera - Sloga 3:0 (25:19 31:29; 26:24); Prata - Faedis 3:0 (25:8; 25:23 25:17); Buia - San Vito 3:1 (25:22; 19:25; 27:25 25:15); Natisonia - Imsa 3:1 (25:21; 25:22; 23:25, 27:25).
VBU Videm	14 13 1 41:11 38
Prata PN	14 11 3 35:20 31
Pav Natisonia 14 10 4 33:20 30 Sloga Tabor Televita14 8 6 27:21 25 Buia	14 7 7 31:25 25
Faedis	14 8 6 30:23 24
San Vito	14 7 7 26:28 19
Soča ZBDS	14 7 7 26:29 19
Basiliano	14 5 9 20:34 13
Val Imsa	14 3 11 15:34 10
Cus	14 3 11 15:34 9
Valpanera UD 14 2 12 17:37 9
PRIHODNJI KROG Soča - Prata (16.2. ob 20.00 v Sovodnjah); Sloga - Natisonia (16.2. ob 20.30 na Opčinah); Val Imsa - Buia (16.2. ob 20.30 v Gorici).
primer zdaj igra na deželni ravni, verjetno ne bi sprejel igranja v približno mesec dni daljšemu prvenstvu.«
Valov podpredsednik Sandro Corva je povedal, da so se v Valovem taboru razveselili vesti, da bo letos iz C lige izpadla le ena ekipa: »Mislimo, da imamo tako več možnosti za obstanek v ligi, čeprav se nam je zdaj po sobotnem krogu tudi Vivil nevarno približal. Naslednje leto bo prvenstvo daljše in upam, da bomo v njem bolj uspešni, nisem pa prepričan, da bo zvezi uspelo zbrati 14 ekip za C ligo in 14 ekip za D ligo.«
Po odločitvi deželnega odbora FIPAV so se možnosti Vala za obstanek v C-ligi nedvomno še povečale
kroma
Diego Poletto, ki letos trenira Cor-denons v D ligi, pa se boji, da bo razširitev prvenstev še dodatno znižala nivo lig, poleg tega pa se mu ne zdi pravilno, da je bila odločitev sprejeta med prvenstvom: »Med samim prvenstvom ne bi smeli spreminjati pravilnika, tudi če spremembe nikogar ne oškodujejo. Poleg tega pa se mi zdi ponovna razširitev tudi zelo krivična do tistih ekip, ki so v zadnjih letih izpadle iz deželnih lig, da bi bilo od letošnje sezone dalje samo 12 ekip v C in D ligi. Lani je iz D lige na koncu izpadlo 6 ekip, letos pa bo samo ena...« (T.G.)
Ženska D liga IZIDI 16.
KROGA Manzano - Kontovel 3:0 (25:20; 25:21 ; 25:15); Paluzza - Tarcento 3:2 (26:24; 29:27; 20:25; 17:25; 15:9); Cervignano - Bor/Breg 3:2 (25:16; 25:20; 24:26; 15:25; 15:7); Cordenons -Pasiano 3:0 (25:18; 25:12; 25:17); Reana -Govolley 3:2 (21:25; 18:25; 25:14; 25:18; 15:13), Pradamano - Roveredo 0:3 (23:25; 19:25
16:25); Fiume Veneto -		Buia 0:3 (22:25; 17:25			
23:25).					
Tarcento	16	14	2	46:13	44
Cordenons	16	12	4	39:23	33
Cervignano	16	11	5	39:26	33
Roveredo	16	11	5	39:24	32
Paluzza	16	11	5	38:25	31
Reana	16	9	7	36:29	28
Pradamano	16	9	7	32:34	24
Buia	16	7	9	34:33	23
Bor/Breg KB	16	7	9	28:SS	20
Fiume Veneto	16	7	9	31:37	20
Manzano	16	7	9	26:35	19
Kontovel	16	4	12	18:42	11
Pasiano PN	16	2	14	15:43	9
Govolley KB	16	1	15	21:45	9
PRIHODNJI KROG Bor/Breg - Manzano (16.2. ob 21.00 v Trstu, na 1.maju); Pasinao - Kontovel (16.2. ob 20.30 v Pasianu di Pordenone); Govolley - Cordenons (16.2. ob 20.30 v Gorici).
NASE ŠTEVILKE
TOP SCORERTEDNA
Ženske: Paola Uršič (Go-volley Kmečka Banka) 23 Moški: Michele Ombrato (Val Imsa) 24
TOP SCORERJI
Ženska C liga: C. Fazarinc 155, I. Pertot 139, S. Cvelbar 123, I. Gantar 78, D. Cioc-chi 58, A. Spangaro 54. Moška C liga: M. Ombrato 231, S. Černic 192, D. Riolino 185, V. Kante 158, I. Va-lentinčič 149, G. Testen 119, D. Slavec 106, N. Pantič 99, L. Lavrenčič 96, D. Sorgo 88, F. Masi 87, D. Braini 83. Ženska D liga: I. Černic 272, P. Uršič 227, I. Mania 191, K. Vodopivec in S. Bu-kavec 187, M. Starc 146, A. Colsani 144, K. Spetič 143, A. Verša 129, I. Flego 123, M. Della Mea 112, A. Žužič 96, M. Zavadlav 93. Moška D liga: D. Faganel 239, T. Lango 184, M. Romano 162, S. Rožac 158, D. Iozza 121, D. Cettolo 117, D. Dornik 111, L. Terčič 104, E. Taučer 96, R. Ber-netič 82.
9 Toliko je po sobotni poškodbi slogaša Davida Cettola centrov, ki so imeli v letošnji sezoni težave s poškodbami. To so: Ivana Flego, Mateja Zavadlav, Mana Della Mea, Isabel Mania, Staška Cvelbar, David Cettolo, Mirko Kante, Gianni Mania, David Mucci. Največ si jih je zvilo gleženj (štirje), kar je v bistvu tudi razumljivo, saj so prav centri tisti, ki med tekmo največ skačejo, poškodbe pri doskoku pa so pri odbojki najbolj običajne. Bor/Breg Kmečka banka je v soboto doživel svoj deveti poraz, šest naših odbojkarjev in od-bojkaric pa je v soboto doseglo 9 točk: Igor Veljak, Staška Cvelbar, Ingrid Sancin, Meta Starc, Luka Terčič in Ervin Taučer.
Ženska C liga IZIDI 16.
KROGAVolleybas - Triveneto 3:1 (25:16; 25:21 ; 24:26; 25:18); Palazzolo - Virtus 2:3 (25:14; 22:25; 25:18; 20:25; 13:15); Sloga - Talmassons 2:3 (24:26; 12:25; 25:12; 25:20; 10:15); Porcia -Martignacco 3:2 (27:25; 21:25; 16:25; 25:16; 16:14); Lucinico - Rivignano 3:0 (25:23; 25:10 26:24); Cormons - Villa Vicentina 3:0 (25:13 25:13; 25:10); Chions - Libertas 0:3 (6:25; 13:25 22:25).
Porcia	16	16	0	48:13	44
Triveneto PN	16	13	3	43:16	38
Martignacco	16	12	4	42:21	37
Lucinico	16	11	5	41:20	35
Libertas TS	16	11	5	36:24	30
Volleybas UD	16	8	8	31:31	24
Chions	16	8	8	28:29	23
Cormons	16	7	9	29:29	23
Talmassons	16	7	9	27:32	21
Palazzolo	16	6	10	28:33	21
Rivignano	16	5	11	21:36	16
Virtus TS	16	5	11	21:38	13
Sloga List	16	S	1S	14:40	11
Villa Vicentina	16	0	16	1:48	0
PRIHODNJI KROG Libertas - Sloga (16.2. ob 18.00 v Trstu, ex Suvich)
Moška D liga izidi 14.				
KROGA Volley UD	- Altura 1:3 825:23; 21:25;			
19:25; 19:25); San Quirino			Cordenons 3:1	
(25:22; 26:28; 25:12; 25:18); Cervignano -				
Sloga 1:3 (20:25; 14:25; 26:24; 23:25); Olympia				
- Broker 3:0 (25:12; 26:24; 25:19); Pallavolo Ts				
- Fincantieri 1:3 (16:25; 19:25; 25:22; 17:25);				
Rigutti - Porcia 3:2 (26:		28; 13:25; 25:22; 25:22;		
15:8).				
Porcia	14	11	3	39:16 36
Rigutti	14	12	2	38:13 34
Fincantieri	14	12	2	38:17 34
Olympia TMedia	14	10	4	35:16 30
San Quirino PN	14	9	5	33:22 28
Sloga	14	8	6	30:25 24
Club Altura	14	7	7	28:25 22
Pallavolo TS	14	5	9	19:31 15
Cordenons	14	4	10	19:33 12
Cervignano	14	3	11	15:38 8
Broker TS	14	3	11	14:38 8
Volley UD	14	0	14	8:42 1
PRIHODNJI KROG Cordenons				- Olympia
(16.2. ob 18.00 v Cordenonsu); Sloga - Rigutti				
(16.2. ob 17.30 na Opčinah).				
/
ŠPORT
Torek, 12. februarja 2008
21
MOŠKE MLADINSKE LIGE - Under 16
■	V #	I	v • •
Slogasi se koncnici približujejo z naglimi koraki
Še lahko upa tudi Olympia - Lep derbi štirinajstletnikov na Opčinah
UNDER 18 Vbu - Soča Gostilna Devetak 0:3 (12:25, 18:25, 19:25)
SOČA GOSTILNA DEVETAK: Sočani so tudi v povratnem delu brez težav premagali skromne Vi-demčane. Tekma je bila v glavnem enosmerna, točke pa so nasprotniki dosegali predvsem po napakah naše ekipe. Prata - Sloga Multinvest 3:0 (25:16, 2512, 25:20)
SLOGA MULTINVEST: Dussich 3, Guštin 1, Ilic 2, Slavec 4, Šček 6, Škerla-vaj 1. Trener: Marko Kralj
V nedeljo se je Sloga Multinvest pomerila z drugouvrščeno Prato v zelo okrnjeni postavi, tako da je imel Marko Kralj, ki je tokrat nadomestil trenerja Peterlina, na razpolago le šest igralcev. Manjkal je podajač Riosa in njegovo vlogo je prevzel Škerlavaj, ki običajno igra kot libero, zelo pa se je poznala odsotnost Davida Cettola, ki se je poškodoval v soboto na tekmi D lige. Tako sta bila napad in še zlasti blok bistveno šibkejša kot običajno, kar je seveda še olajšalo delo že itak močnemu nasprotniku. Slogaši so se po svojih močeh sicer trudili, vendar so bili brez vsake možnosti za uspeh. Poraza vsekakor ne gre jemati tragično in Sloga Mul-tinvest bo imela veliko drugih priložnosti, da dokaže, kaj zna. (Inka)
Ostala izida: Codroipo - Corde-nons 0:3, Rigutti - Fincantieri 1:3, Olympia Terpin ni igrala. Vrstni red: Corde-nons 26, Prata 21, Soča Gostilna Devetak 19, Fincantieri 18, Rigutti 15, Sloga Multinvest 12, Codroipo 5, Olympia Terpin in Vbu 2.
UNDER16 Sloga - Fincantieri 3:2 (19:25, 25:21, 15:25, 26:24, 15:12)
SLOGA: Calzi 0, Devetak 8, Dus-sich 9, Ilič 20, Košuta 19, Moscati 2, Pi-lato 0, Škerlavaj 5, Žerjal 0. Trener: Ivan Peterlin
Začel se je povratni del prvenstva in
Sloga se s hitrimi koraki bliža uvrstitvi v play off. Naši odbojkarji so v nedeljo premagali Fincantieri, ki je za njimi zaostajal za tri točke in čeprav jim je tržiška ekipa odščipnila točko, so svoj naskok povečali. Resnici na ljubo moramo povedati, da Slogaši tokrat niso zaigrali tako učinkovito kot običajno. Naše igralce je verjetno spravila s tira odsotnost standardnega podajača Riose in so imeli premalo zaupanja v lastne moči, bili so zelo živčni, tako da jim ni šlo nič od rok in so grešili kot za stavo, še zlasti v prvem in tretjem setu. Ivo Ilič in Sočan Robert De-vetak sta sicer skušala obrniti situacijo, vendar njun doprinos ni bil dovolj. Ko so naši igralci že zgubljali z 1:2, so se vendarle zbrali, v četrtem nizu zaigrali
Zanimiv derbi under14 na Opčinah proti Soči je po petih setih dobila Sloga
kroma
odločneje, povedli, nato dovolili, da jih je nasprotnik prehitel in prvi prišel do set žoge, vendar so bili v končnici boljši in so nato, ko so že imeli točko v žepu in tako še naprej zagotovljeno začasno prvo mesto v skupini, tudi v odločilnem setu spet bili bolj učinkoviti in so po izenačenem boju le uspeli osvojiti pomembno zmago. (Inka)
Aurora Volley - Olympia Hlede 0:3 (14:25, 16:25, 19:25)
OLYMPIA HLEDE: Brotto, Cap-parelli, Komjanc, Culot, Gatta, Hlede, Pa-vlovic, Vizin, Caprara. Trener: Diego Po-letto
Odbojkarji Olympie so brez težav premagali zadnjeuvrščeno Auroro Volley in tako ostajajo na tretjem mestu. Razli-
ka med ekipama je bila prevelika, da bi lahko domačini ogrozili našo ekipo.
Ostali izid: Pallavolo Ts - Cervi-gnano 0:3. Vrstni red: Sloga 17, Fincantieri 13, Olympia Hlede 12, Cervignano 9, Pallavolo Ts 3, Aurora Volley 0.
UNDER14 Sloga - Soča 3:2 (25:20, 15:25, 24:26, 26:24, 15:8)
SLOGA: Cettolo, Guštin, Milkovič, Pečar, A. in S. Pelikan, Rupel, Sancin, Tan-teri, Ugrin, Vidoni.Trener: Peterlin
SOČA: A. Čaudek, Čaudek, De-bianchi, Fiorelli, Kovic, Marušič, Melillo, Ulian. Trener: Jelavič
V nedeljo smo na Opčinah lahko gledali res lepo tekmo med našima mladima ekipama. Soča, ki na lestvici zaseda mesto nižje od slogašev, je zaigrala presenetljivo dobro, zelo pa so se potrudili tudi domači igralci, tako da je bil derbi res vreden svojega imena. Tako eni kot drugi igralci so postregli s celo vrsto lepih akcij, še zlasti pa je bila razveseljiva borbenost, ki so jo pokazali na igrišču.
Tekma je bila polna presenečenj in preobratov. Prvi niz je brez večjih težav osvojila Sloga, kateri pa je Soča vrnila milo za drago v naslednjem. V tretjem so po veliki izenačenosti v končnici Slogaši že povedli s 24:22, a se Sočani niso predali in so uspeli zaostanek nadoknaditi in obrniti izid v svojo korist. Tudi četrti niz je bil zelo izenačen, a tokrat se Sloga ni pustila presenetiti, v odločilnem pa je držala vajeti igre v svojih rokah že takoj od začetka. Pohvalo za nastop zaslužijo igralci obeh ekip in o marsikateri od njih ima pred sabo prav gotovo še lepo odbojkarsko bodočnost. (Inka)
Ostali izidi: Il Pozzo - Coselli 3:0, Prata - Cervignano 0:3, Cordenons - Gemona 0:3, Olympia Ferstyle ni igrala. Vrstni red: Gemona 21, Il Pozzo 18, Olympia Ferstyle 15, Cervignano 12, Coselli 10, Sloga 9, Soča 7, Prata 4, Cor-denons 0 (Coselli s tekmo več).
MLADINSKA ŽENSKA ODBOJKA - Under 14 ženske
Bor Kinemax končal prvi del
brez poraza in brez izgubljenega seta
UNDER 18 - Na Goriškem Torriana - Soča 3:1 (24:26, 25:16, 25:20, 25:13)
SOČA: Bevčar, Gergolet, Visintin, Brumat, Moro, Kogoj, Gabbana. Trener: Paola Uršič
Po dobrem začetku so naše igralke začele grešiti in tako olajšale svojim nasprotnicam pot do zmage. Servis, napad in sprejem so bili tokrat dobri, preveč napak pa je bilo na žalost na lahkih žogah.
Vrstni red: Mossa 11, Azzurra 10, Torriana 9, Staranzano 3, Soča 0 (Soča in Torriana s tekmo več).
UNDER 16 - Na Tržaškem Skupina A Altura B - Sloga Dvigala Barich 3:0 (25:18, 25:19, 25:13)
SLOGA DVIGALA BARICH: Bar-bieri, Malalan, Porro, Slavec, Smotlak, Spangaro, Sternad. Trener: Franko Drasič V tem kolu so naše igralke sicer izgubile, vendar je bil trener Drasič kljub vsemu kar zadovoljen. Naše igralke so nastopile v okrnjenem sestavu, brez prave po-dajačice, njihove nasprotnice pa so vsekakor tehnično bolje od njih. V prvih dveh se-tih so se slogašice dokaj enakovredno upirale, v zadnjem pa so domače igralke uspešno uveljavile svojo premoč predvsem na mreži. (Inka)
Ostala izida: Virtus A - Oma B 3:1, Killjoy - Libertas 0:3, Sokol - Kontovel bo 22. februarja. Vrstni red: Kontovel 24, Libertas in Altura B 20, Sloga Dvigala Barich in Killjoy 13, Virtus A 12, Sokol 3, Oma B 0 (Sokol in Kontovel s tekmo manj).
Skupina B Volley 3000 - Breg 3:0 (25:14, 25:9, 25:19)
BREG: Colsani, Vodopivec, Grgič,
Ereiz, Milič, Jankovski, Palcich, Giacomi-ni, Smotlak, Bocciai, Cenzon. Trener: Mitja Gombač
Gombačeve varovanke so tokrat odpovedale in se sicer boljšemu Volleyu 3000 nudile skromen odpor. Tekma je bila tako povsem enosmerna, naše igralke pa so se boljše upirale samo v zadnjem setu. Bor Kinemax - Brunner 3:0 (25:19, 25:19, 25:20)
BOR KINEMAX: Bruss, Žerjal, Pučnik, Kneipp, Hauschild, Rabak, Cella, Steinbach, Gleria Sossi, Grasso, Visintini, Viviani. Trener: Betty Nacinovi
Plave so tudi v povratnem delu gladko premagale zadnjeuvrščeni Brunner, priložnost za igranje pa so tako dobile tudi tiste, ki ponavadi manj igrajo. V vsakem setu je igrala druga postava, razmere na igrišču pa se niso bistveno spremenile in zmaga naše ekipe ni bila nikoli pod vprašajem.
Ostali izid: S. Andrea - Altura A 3:0, Oma A - Virtus B bo danes. Vrstni red: Virtus B 24, Bor Kinemax 19, Volley 3000 18, Oma A 17, Breg 10, S. Andrea 9, Altura A 8, Brunner 0 (Oma A in Virtus B s tekmo manj).
UNDER 14 - Na Tržaškem Skupina A Bor Kinemax A - Azzurra 3:0 (25:11, 25:13, 25:15)
BOR KINEMAX A: Bruss, Žerjal, Pučnik, Kneipp, Hauschild, Rabak, Cella, Steinbach, Gleria Sossi, Nadišek, Visintini, Macor. Trener: Betty Nacinovi
Borovke so brez težav slavile tudi v zadnjem krogu prvega dela in potrdile, da v skupini v bistvu nimajo enakovrednega nasprotnika, saj doslej še niso izgubile ni-
ti niza. Tudi tokrat so se na igrišču zvrstile vse igralke.
Ostala izida: Coselli S. Andrea -Brunner n.p., Altura A - Oma A 2:3, Libertas B ni igral. Vrstni red: Bor Kine-max A 18, Altura A 12, Oma A 11, Brunner 9, Coselli S. Andrea 7, Azzurra 3, Libertas B 0.
Skupina B Kontovel - Libertas A 1:3 (21:25, 26:24, 15:25, 13:25)
KONTOVEL: Brankovič, DellAnno, Orza, Fattori, Guina, Ziani, Čebron, Paoli.
Kontovelke so morale v zadnjem krogu prvega dela priznati premoč fizično močnejših odbojkaric Libertasa, ki so bile še posebno na mreži boljše od njih. Domače igralke so tekmo začele slabo in veliko grešile. V drugem setu pa so v končnici zaigrale zelo zbrano in nadoknadile tri točke zaostanka ter presenetile Libertas. Nasprotnice pa so nato v zandjih dveh se-tih zaigrale odlično, tako da je bila naša ekipa brez moči.
Ostali izid: Virtus - Altura B 3:0, Lucchini - Bor Zadruga Co.A.La. bo 6. marca, Oma B ni igrala. Vrstni red: Virtus 18, Libertas A 12, Kontovel in Lucchi-ni 9, Altura B 6, Oma B 2, Bor Zadruga CO.A.LA B 1 (Lucchini in Libertas A z eno, Bor Co.A.La. B z dvema tekmama manj).
UNDER 13 MEŠANO - Na Tržaškem
Skupina B Breg - Sokol 0:3 (25:27, 10:25, 15:25)
BREG: Barut, Curri, Grudina, Kalin, Klun, Kraljič, Novello, Vinci. Trener: Daniela Zeriali
SOKOL: Devetak, Doz, Franceschini, Micheli, Pahor, Pertot, Rauber, Škerk, Škerl, Vidoni. Trener: Norči Zavadlav
Derbi med Bregom in Sokolom je bil izenačen samo v prvem setu, ko sta obe ekipi igrali borbeno in dobro. V ostalih dveh nizih pa so domačinke ogromno grešile, Sokolovke pa so to spretno izkoristile.
Vrstni red: Oma A, Sokol in Virtus 3, Breg in Sloga M 0 (Virtus, Oma A z eno Sloga M z dvema tekmama manj).
Skupina C Kontovel - Bor Co.A.LA.3:1 (25:17, 21:25, 25:23, 25:19)
KONTOVEL: Agosta, Ban, Brankovič, Bresciani, Daneu, DellAnno, Poiani, D. in N. Vattovaz. Trener: Veronika Žužič
BOR CO.A.LA.: Voinich, Pozzo, Brana, Macor, Miloševič, Rabak, Jerjan, Pincer, Zonch, Olivo, Ghersi. Trener: Saša Smotlak
Derbi med Kontovelkami in borov-kami je bil z izjemo prvega seta zelo izenačen. Obe ekipi sta lepo gradili igro in poskušali tudi napadati, poleg tega pa so se vse igralke borile za vsako žogo in niso nikoli popustile, tako da je bila tekma zanimiva in dopadljiva.
Oma - Sloga Dvigala Barich 0:3 (11:25, 19:25, 8:25)
SLOGA DVIGALA BARICH: Ca-brelli, Crismancich, Čok, Goruppi, Grgič, Hrovatin, Malalan, Stranščak. Trener: Franko Drasič
Najmlajše slogašice so v svoji drugi tekmi osvojile gladko zmago v gosteh. Naše igralke so bile tehnično boljše od svojih nasprotnic, ki so veliko grešile. Nasprotno pa so slogašice zaigrale zelo umirjeno in preudarno, tako da je njihova zmaga povsem zaslužena. (Inka)
Vrstni red: Kontovel 5, Sloga 4, Bor Co.A.La. 3, Oma B 2, Altura B 1, Virtus M 0 (Virtus M in Altura B s tekmo manj).
1. MOŠKA DIVIZIJA
Olympia na Goriškem brez zastojev
1 .ŽENSKA DIVIZIJA Na Goriškem Soča - Pieris 0:3 (15:25, 16:25, 17:25)
SOČA: Černic, Bevčar, Visintin, Ca-mauli, Gabbana, Gallizia, Kogoj, Marus-si, Moro, Brumat, Nanut. Trener: Paola Uršič
Sočanke so se dokaj dobro upirale prvouvrščenemu Pierisu in pokazale, da so med prvenstvom precej napredovale, kljub temu pa se tokrat za zmago niso mogle potegovati.
Ostali izidi: Lucinico - Morarese 1:3, Fincantieri - Ronchi 0:3, Mossa - Az-zurra n.p., Grado - Pro Romans n.p., Villesse - Staranzano 3:0, Capriva - Val/Dom
odigrana sinoči. Vrstni red: Pieris in Ronchi 38, Morarese 34, Azzurra in Mos-sa 29, Pro Romans 28, Villesse 23, Lucini-co 18, Capriva 15, Soča in Val/Dom Imsa 10, Staranzano 9, Grado 3, Fincantieri 1.
1.	MOŠKA DIVIZIJA Na Goriškem
Fincantieri - Olympia 0:3 (19:25, 22:25, 14:25)
OLYMPIA: Dorni, Vogrič, Komjanc, Polesel, Mucci, Fajt, Frandoli (L). Trener: Rinaldo Dorni
Goričani so gladko premagali tudi Fincantieri in tako nepremagani sklenili prvi del prvenstva. Tekma je bila v glavnem enosmerna, nekaj več točk pa so Tržičani dosegli le v drugem nizu, zmaga naše ekipe pa ni bila pravzaprav nikoli pod vprašajem.
Turriaco - Soča Gostilna Devetak 3:0 (25:22, 25:16, 25:19)
SOČA GOSTILNA DEVETAK: Butkovič 0, A. Černic 5, G. Černic 0, I. De-vetak 4, R. Devetak 0, Juren 4, Škorjanc 7, Visintin 5. Trener: Boris Jelavič
Sočani so naleteli na črn dan in nepričakovano izgubili proti Turriacu, ki ima v svojih vrstah veliko bolj izkušene igralce, ki pa niso boljši od naših. Juren in soigralci pa so na žalost tokrat veliko grešili, tako da so svojim nasprotnikom močno olajšali pot do zmage.
Vrstni red: Olympia 14, Mossa 10, Soča Gostilna Devetak, Naš prapor in Turriaco 6, Fincantieri 0 (Mossa in Naš prapor s tekmo manj).
2.	ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem
Sloga - Oma 3:2 (20:25, 25:13, 25:19, 19:25, 15:10)
SLOGA: Jarc 14, Kralj 8, Anja Malalan 13, Tina Malalan 1, Milcovich 9, M. Spangaro 10, T. Spangaro 15. Trener: Maver
Mlade Slogašice so tokrat nastopile v povsem spremenjeni postavi, v kateri ni bilo prave podajačice, tako da je to - zanjo povsem neobičajno vlogo - prevzela Anja Malalan. Po začetni neuigranosti, ki je botrovala porazu v prvem setu, so se stvari na igrišču spremenile, Sloga je brez težav osvojila 2. in 3. set, nato pa spet popustila v četrtem. V odločilnem nizu so se naše igralke spet zbrale, takoj visoko povedle z 11:4, nakar je Oma dosegla še nekaj točk, vendar zmage slogašic ni nikoli resneje ogrožala. Upajmo, da po nepotrebnem izgubljena točka ne bo odločilna v boju Sloge za napredovanje. (Inka)
S. Andrea - Kontovel 1:3 (8:25, 8:25, 25:23, 17:25)
KONTOVEL: Antognolli, Balzano, Cassanelli, Ferluga, Milič, Pernarcich, Starc, Turco, Poiani (L). Trener: Cerne
Kontovelke so v prvih dveh setih igrale brezhibno, tako da so bile domačinke brez moči. V tretjem nizu pa je S. Andrea zaigral boljše v obrambi, naše igralke pa so začele grešiti in so tako zmago prepustile nasprotnicam. V zadnjem setu pa se je naša ekipa spet zbrala in brez večjih težav slavila. Naj še omenimo, da je v četrtem nizu igrala praktično postava U16.
Ostali izid: Roiano/Gretta/Barcola - Killjoy 3:0, Prevenire - Altura odigrana sinoči, Breg/Bor ZKB ni igral. Vrstni red: Breg/Bor Zadružna kraška banka 17, Sloga in Roiano/Gretta/Barcola 16, Kontovel 15, Altura 10, Oma 7, S. Andrea in Killjoy 3, Prevenire 0 (Prevenire, S. Andrea in Breg/Bor ZKB z eno, Altura z dvema tekmama manj).
2 2 Torek, 12. februarja
2008
ŠPORT
nogomet - V afriškem pokalu prevladal Egipt
Na črni celini so drugič zapored zavladali Faraoni
Odločilni gol je v 76. minuti dosegel Aboutreika - Taktična zrelost zmagovalca
košarka - Pokal
So tudi
H V V	• ■ •
Trzacam, ki praznujejo
košarka
Unionu Olimpiji 14. pokal
LJUBLJANA - Košarkarji Uni-ona Olimpije so v finalu zaključnega turnirja	pokala	Spa-
r v Ljubljani premagali branilca naslova Helios s 85:66 (16:14, 43:35, 61:45). Ljubljančani so tako štirinajstič postali pokalni zmagovalci Slovenije.
ŽBOGAR V ZLATI FINALE -Slovenski jadralec Vasilij Žbogar se je uvrstil v zlati finale svetovnega prvenstva v jadralnem razredu laser, ki poteka pred Terrigalom v avstralskem Novem Južnem Wallesu. Šest kvalifikacijskih plovov je Žbogar z 22 točkami končal na petem mestu, v vodstvu je Avstralec Tom Slingsby (11 točk). Drugi slovenski predstavnik Luka Domijan je po šestih plovih kvalifikacije končal na 150. mestu (231 točk) med 157 tekmovalci in bo prvenstvo nadaljeval v bronasti floti.
CELJANI USPEŠNI - Roko-metaši Celja Pivovarne Laško so v prvem krogu drugega dela evropske lige prvakov (skupina 4) na domačem igrišču premagali madžarski Pick Szeged s 35:30 (18:14). Celjska ekipa bo v naslednjem krogu gostovala pri španski Barceloni, tekma pa bo v soboto, 16. februarja.
NORVEŠKI TEK - Norveški smučarski tekač Eldar Roenning je zmagovalec klasičnega sprinta za svetovni pokal v estonskem Otepaa-ju. Roenning je v finalu premagal dru-gouvrščenega rojaka Johna Kristiana Dahla, tretji je bil še en Norvežan Ola Vigen Hattestad.
BJOERNDALEN SUVERENO - Norvežan Ole Einar Bjorndalen je na biatlonskem svetovnem prvenstvu v Ostersundu osvojil zlato kolajno v zasledovalni tekmi. Bjorndalen je na 12,5 kilometra dolgi preizkušnji za 10,1 sekunde prehitel Rusa Maksima Čudova, tretji pa je bil Nemec Alexander Wolf (+42,8). Med ženskami pa je Nemka Andrea Henkel (28:56,0/0) zmagovalka 10-kilome-trske zasledovalne preizkušnje. Hen-klova je tako vknjižila že drugo zmago na tem prvenstvu.
VIAREGGIO - V finalu Pokala »Carnevale« sta Inter in Empoli igrala neodločeno 1:1. Tekmo bodo tako ponovili jutri.
AKRA - Kljub ogromnemu številu nadarjenih in tudi že dokazanih nogometašev, ki jih premorejo Nigerija, Slonokoščena obala, Gana in Kamerun, se je na afriškem nogometnem prvenstvu še enkrat več pokazalo, da se brez ustrezne taktične zrelosti ne da osvojiti lovorik. Da se afriški nogometaši otepajo taktične priprave, je potrdil tudi selektor Kameruna Otto Pfister: »Vem, kako to gre v Afriki. Afriškega nogometaša pač ne moreš vključiti v taktični koncept.«
A prav to se je Pfisterju maščevalo v finalu. Zoperstaviti seje moral Egiptu - ekipi, ki se je na celotnem turnirju izkazala za najbolj nogometno izobraženo - in povlekel kratko. Kamerunci so bili proti nogometašem iz Sredozemlja precej nemočni, a po zaslugi vratarja jim je kar uro in četrt uspelo mrežo ohraniti nedotaknjeno. Nato pa sta Egipčane zasluženo nagradili potrpežljivost in nepopustljivost ter za junaka tekme okronali Mohameda Aboutreiko. Egipt, ki je ubranil naslov afriškega prvaka, hkrati pa »črno celino« osvojil že šestič, je sicer že v
Tako se je navijač Egipta veselil zmage na Afriškem pokalu
ansa
prvem polčasu nanizal kar nekaj lepih priložnosti, a vratarju Kameruna Idrissu Car-losu Kameniju, sicer tudi najboljšemu vratarju tega tekmovanja, je v prvih 45 minutah nekako le uspelo ohraniti mrežo nedotaknjeno. V 76. minuti pa si je najbolj zanesljiv izmed »neukrotljivih levov« Rigobert Song privoščil usodno napako, ki jo je kaznoval ideolog Al Ahlyja Aboutreika. »Izjemno smo veseli zmage. To je fantastičen dosežek. Zdaj moramo le poskrbeti, da takšno formo prenesemo tudi v kvalifikacije za svetovno prvenstvo leta 2010,« je dejal Aboutreika.
Egipt - Kamerun 1:0 (0:0) STRELEC: Aboutreika v 76. EGIPT: Al Hadari, Shady, Said, Go-maa, Moawad, Hosni, Fathi, Hassan, Aboutreika (od 88. Mostapha), Moteab (od 60. Zidan), Zaky (od 84. Zawky).
KAMERUN: Kameni, Tchato, Geremi, R. Song, Atouba, Emana (od 54. Idris-sou), A. Song (od 16. Binya), Mbia, Epalle (od 65. M'Bami), Nkong, Eto'o.
Trener Matteo Boniciolli v solzah
Medtem ko tržaška košarka vse bolj tone, se okoli po Italiji uveljavljajo Tržačani. K zgodovinskemu uspehu Avellina v italijanskem pokalu sta kar dva Tržačana odlo -čilno prispevala. Na klopi Aira iz Avellina sedi namreč priznani strokovnjak Matteo Boniciolli, ki se je moral izseliti iz Trsta, da bi lahko uspel, med igralci pa ima pomembno vlogo tudi Daniele Cava-liero. Mladi organizator igre je sicer v finalu imel bolj stransko vlogo, saj je do segel le točko, v prejš -njih nastopih pa je igral zelo uspešno. Na nedeljskem finalu so Irpin-ci povsem zasluženo premagali Virtus iz Bologne, ki ni uspel izkoristiti niti prednosti domačega igrišča. Enostavno predvaja Avellino trenutno najbolj spektakularno košarko v Italiji in po presenetljivi izločitvi Siene so Boniciollijevi fantje upravičili vlogo favorita. Avellino - Virtus Bologna 73:67 (18:10, 37:36, 53:55)
AVELLINO: Green 12, Smith 18, Righetti 13, Radulovic 14, Williams 12, Ortiz 3, Cavaliero 1.
VIRTUS BOLOGNA: Spencer 9, Anderson 9, Giovannoni 10, Crosariol 2, Blizzard 3, Chiacig 12, Michelori 8, Di Bella 1, Garri 1, McGrath 12.
ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV
/
Majdičeva 3. slavila
OTEPAEAE -Slovenska smučarska tekačica Petra Maj-dič je zmagala na tekmi svetovnega pokala v estonskem Otepaaju. Maj-dičeva je v klasičnem sprintu ugnala vse tekmice, še najbližje ji je bila svetovna prvakinja Norvežanka Astrid Jacobsen, ki pa v zadnjih metrih ni (z)mogla ogroziti slovenske šampionke. Tretje mesto je osvojila Finka Virpi Kuitunen. Majdičeva se je ovenčala z novo odlično uvrstitvijo v svetovnem pokalu, že tretjo v sezoni 2007/08. Znova je bila najboljša v klasičnem sprintu, potem ko je v tej disciplini slavila zmagi že v Kuusamu in Canmoru. Povsem razmočena proga, ponekod je bilo videti luže, ponekod je iz snežne podlage kukalo zelenje, je od vseh zahtevala maksimum in majdičeva je pokazala največ.
Italija tesno
Italija je izgubila tudi drugo tekmo pokala šestih narodov. Na že dalj časa razprodanem štadionu Fla-minio v Rimu so »azzurri« morali priznati premoč Anglije, ki je na koncu slavila z 19:23. Odločilen pa je bil prvi polčas, ki se je zaključil s štirinajstimi točkami prednosti Angležev (6:20). Po dveh nastopih ostaja Italija še brez točk na dnu razpredelnice. Za Italijo je bil to že 14. poraz v prav tolikih tekmah proti Angliji.
Dvojna zmaga
SESTRIERE -Avstrijka Andrea Fischbacher in Švicarka Fabienne Suter (na sliki) sta si s časom 1:21,06 razdelili prvo mesto na su-perveleslalomski tekmi svetovnega pokala v italijanskem Sestrieru. Tretja je bila Nemka Maria Riesch (+ 0,24), med dobitnice točk pa se je s 15. mestom uvrstila tudi Tina Maze. Od italijanskih smučark je po najboljši uvrstitvi segla Nadia Fanchini, ki je prismučala na cilj z 20. časom.
Vse po napovedih
Nemčija, Rusija, Češka, Argentina, Španija (na sliki), Francija,
ZDA in Švedska so se prebile v četrtfinale Davisovega pokala v tenisu. Najtesnejša odločitev je bila na dvoboju med Izraelom in Švedsko, kjer je o zmagovalcu odločal šele zadnji, peti dvoboj. Tega je proti Ha-relu Levyju dobil Jonas Bjorkman in tako Švedom zagotovil preboj med osmerico. V slovanskem derbiju so Rusi ugnale Srbe s 3:2.
Finec na Švedskem
KARLSTAD -Finec Jari-Matti Latvala (Ford) je zmagovalec relija po Švedski, druge letošnje preizkušnje svetovnega prvenstva. Drugo mesto je osvojil njegov rojak in moštveni sotekmovalec Mikko Hirvonen (na sliki), ki je tudi prevzel skupno vodstvo v SP, tretje pa Italijan Gigi Galli (Ford). Reli po Švedskem je zabeležil torej popoln uspeh za Fordovo ekipo in skoraj popoln neuspeh za Citroen.
Torek, 12. februarja 2008 2 3
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
demokratska stranka - Splošno zadovoljstvo nad izidom nedeljskega glasovanja
Na Goriškem udeležba nad deželnim povprečjem
Skupno našteli 4.100 volivcev - Krožka sestavili tudi v Doberdobu in Sovodnjah
»Z udeležbo na volitvah za občinska in pokrajinska vodstva Demokratske stranke smo izredno zadovoljni. V goriški pokrajini je volilo 4.100 oseb, kar je več kot petdeset odstotkov volivcev, ki so se lani oktobra udeležili deželnih in državnih primarnih volitev. Ta podatek je toliko bolj pomenljiv, če povemo, da je v ostalih treh pokrajinah dežele Furla-nije-Julijske krajine volilo približno trideset odstotkov volivcev glede na lanske primarne volitve.« Tako je pokrajinski koordinator Demokratske stranke Omar Greco komentiral izide nedeljskega glasovanja in k temu dodal, da so na ozemlju goriške pokrajine dosegli nepričakovan uspeh. »Marjetica in Levi Demokrati sta imeli na Goriškem vsega skupaj dva tisoč članov, v nedeljo pa se je rodila nova stranka z več kot štiri tisoč vpisanimi. To potrjuje, da Demokratska stranka ni le skupek dveh dosedanjih strank, pač pa prinaša na politično sceno novosti, ki si jih ljudje želijo,« je poudaril Greco in spregovoril tudi o volilni udeležbi - sicer neuradni - stranke Slovenske skupnosti oziroma njenih somišljenikov. Udeležba na volitvah je bila povsem svobodna, pravi Greco in pristavlja prepričanje, da bo dokončen odnos med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo razčiščen v prihodnjih mesecih. Pojasnil pa je tudi, da, kdor se je udeležili nedeljskih volitev, se je v bistvu vpisal v Demokratsko stranko. »Volivci so ob glasovanju prejeli priznanje, da so med ustanovitelji stranke, kar pomeni, da so se vanjo vpisali,« je pritrdil Greco.
Nad udeležbo so zadovoljni v Gorici, kjer so našteli preko osemsto volivcev, od katerih je več kot sto takšnih, ki se niso udeležili primarnih volitev. »Šlo je za pravo demokratično tekmovanje v sproščenem vzdušju. To dokazuje, da vse komponente DS želijo sodelovati pri snovanju nove stranke, ki naj bo pozorna na vsebine in usmerjena v pripravo konstruktivnih predlogov za razvoj Gorice,« so v skupni izjavi poudarili Giuseppe Cingo-lani, Bruno Crocetti, Nando De Sarno, Oli-viero Furlan, Omar Greco in Giulio Moset-ti.
V	Gorici, kjer so volili tudi Števerjanci, je glasovalo 810 oseb. V občinsko vodstvo so bili izvoljeni Walter Klainscek (114 glasov), Cristina Cocianni (97), Marco Braida (88), Federico Vidic (87), Katja Bandelli (86), Marinella Grazzina (82), Anna Nutrizio (80), Luciano Gentile (77), Alessandro Chiarion (71), Fabrizia Perco (71), Annamaria Mirarchi Gag-gioli (66), Aleš Waltritsch (55), Silvano Cec-cotti (54), Fabrizio Valencic (46), Caterina Bordon (44), Alessandra Plet (43), Patrizia Co-razza (42), Nando De Sarno (41), Ganfranco Cilurzo (40), Carmela Parisi (40), Stefania At-ti (37), Lucina Milocco (36), Giorgio Loren-zoni (30), Marco Rossi (28) in Roberto Cal-ligaris (26). V pokrajinsko skupščino pa so bili izvoljeni Bruno Crocetti (242), Oliviero Furlan (221), Liviana Cechet (217), Giuseppina Cibej (208), Caterina Ambrosi (148), Pietro Scaramuzza (135) in Daniele Ungaro (96). V pokrajinski skupščini bo občino Števeqan predstavljala Tamara Mizerit, ki je bila izvoljena z 12 glasovi; ob njej je v Števerjanu kandidiral še Nico Di Battista, kije prejel 10 glasov.
V	občini Sovodnje je bilo volivcev 47. V pokrajinsko skupščino je bila izvoljena Alenka Florenin z 31 glasovi, medtem ko je Slavko Tomsič prejel 28 glasov, Anna Kuštrin jih je zbrala 11, Maurizio Juren 15, Vid Primožič pa 3. V občinski krožek so bili izvoljeni Alenka Florenin (29 glasov), Maurizio Juren (19), Slavko Tomsič (19), Anna Kuštrin (15) in Vid Primožič (6).
V	občini Doberdob je bilo volivcev 38. Za pokrajinskega delegata je bil izvoljen Andrej Gergolet s 35 glasovi. V vodstvo občinskega krožka so bili izvoljeni Alessandra Del Bene (17 glasov), Luisa Gergolet (17), Andrej Ferfolja (15), Edvard Gergolet (10) in Michele Narduzzi (10).
V	Tržiču je bilo volivcev 681, v Ronkah 550, v Štarancanu pa 247. V ronški občinski krožek je bila izvoljena tudi Slovenka iz Laškega Elena Cettul. (dr)
Med glasovanjem na goriškem volišču
bumbaca
gorica - Občinski krožek
V vodstvu šest Slovencev
V Gorici bo v občinskem vodstvu Demokratske stranke šest Slovencev. Na nedeljskih volitvah sta bila izvoljena Katja Bandelli in Aleš Waltritsch, poleg njiju pa bodo v občinskem vodstvu tudi člani deželne skupščine Majda Bratina, David Peterin in Damijan Terpin. Poleg njih ima pravico do mesta v goriškem občinskem vodstvu tudi Tamara Mizerit, ki je pokrajinski delegat občine Števerjan, kjer zaenkrat ni samostojnega krožka. Ob Tamari Mizerit so v pokrajinsko skupščino izvoljeni še Caterina Ambrosi v Gorici (ki je slovenskega rodu in se slovenščine še uči), Andrej Gergolet v Doberdobu in Alenka Florenin v Sovodnjah.
Kot znano, je Slovenska skupnost pred dnevi sporočila, da se ne bo aktivno vključila v volitve lokalnih organov DS. »SSk ni sodelovala, saj ni nikogar uradno kandidirala. Nekateri posamezniki, ki so povezani s SSk, pa so se povsem samostojno odločili, da se kandidirajo in da gredo volit,« je v imenu SSk pojasnil Julijan Čavdek.
demokratska stranka
Dvojezičnost (skoraj) nevidna
Kljub sprejeti obvezi, da bo Demokratska stranka na ozemlju goriške pokrajine nastopala v javnosti dvojezično, na volišču v Gorici, kjer so v nedeljo potekale volitve občinskih vodstev in delegatov v pokrajinsko skupščino, (skoraj) ni bilo sledu slovenščine. Pri stranki so pojasnili, da so pred časom sicer dobili letake z dvojezičnim napisom, a jih zadnji trenutek, ko so jih potrebovali, niso več našli. »Preživela« sta le dva, ki so ju razobesili na sovodenjskem in doberdobskem volišču. Še bolj kot zaradi manjkajočih letakov so nekateri slovenski volivci protestirali, nekateri drugi pa se celo niso udeležili volitev, ker je bilo pismo z navodili o poteku glasovanja, ki so ga dobili na dom, izključno italijansko. Nekaj pa je le bilo dvojezičnega, in sicer potrdila o oddanem glasu. Volivec je imel namreč na izbiro italijansko ali dvojezično potrdilo. Eni te možnosti niso izkoristili, ker enostavno niso bili z njo seznanjeni, drugi pa so prišli na vrsto, ko so bila potrdila - zaradi visoke udeležbe - že vsa oddana.
jamlje - V nedeljo popoldne trčila avtomobila
Dva poškodovana avtomobila in štiri lažje ranjene osebe je obračun prometne nesreče, ki se je v nedeljo popoldne pripetila v bližini nekdanjega sedeža cestarske službe v Jamljah. Iz še nepojasnjenih razlogov je 72-letni Go-ričan Francesco Valentinsig, ki je vozil iz Gorice proti Tržiču, izgubil nadzor nad vozilom volkswagen golf, ki je nato podrlo obcestni znak, zadelo skalo ob robu cestišča, se prevrnilo na bok, oplazilo nasproti vozeči avtomobil ford fo cus, na pos led pa ob sta lo sre di ces ti -šča. Za volanom focusa je sedel 34-let-ni Dario Antonio Mazza, skupaj z njim pa sta se vozila njegova 35-letna žena Elisa Trani in njun dojenček star ko maj en me sec dni.
Na kraju nesreče je posredovalo osebje službe 118; priletel je tudi helikopter, s katerim so Mazzo prepeljali v katinarsko bolnišnico. Tu so ugotovili, da njegovo zdravstveno stanje ni bilo tako hudo, kot je zgledalo na kraju nesreče. Na državni cesti št. 55 je bil promet zaprt približno dve uri.
V Jamljah poškodovani golf bo verjetno za odpad
bumbaca
Nesreča sredi vasi
Lažje ranjene štiri osebe - Voznika enega izmed vozil so s helikopterjem prepeljali na Katinaro
Ti
APrimorski
~	dnevnik
iris - Pecol dei Lupi
Odlagališče pri Krminu bo polno leta 2010
»Odlagališče Pecol dei Lupi pri Krminu se polni po predvidenem ritmu. Vanj bomo lahko odlagali odpadke iz goriške pokrajine do konca leta 2010, nato pa bo treba najti alternativno rešitev.« O stanju odlagališča je spregovoril direktor okoljskega sektorja pri družbi IRIS Donato Catano, ki je skupaj s predsednikom pokrajinskega podjetja Armandom Querinom zanikal glasove o predčasnem nasičenju odlagališča, pred katerim svari predvsem deželni svetnik NZ Adriano Ritossa. Na njegovo pobudo si bo četrta komisija deželnega sveta FJK, ki se ji bodo pridružili tudi deželni svetniki goriške pokrajine, v petek ogledala odlagališče.
»Štirikrat letno opravljamo meritve, na podlagi katerih ugotavljamo, koliko prostora je še v odlagališču. Odpadki se namreč s časom razkrojijo in usedajo,« je povedal Catano in dodal: »Zadnjič smo meritve opravili 26. decembra 2007. Pokazalo se je, da je v odlagališču na razpolago še 34.527 kubičnih metrov, kar odgovarja 36.046 tonam odpadkov. Odredba pokrajine določa, da bomo v letu 2008 lahko pripeljali v odlagališče 12 tisoč ton odpadkov iz naše pokrajine. Isto bi se moralo zgoditi tudi prihodnje leto in v letu 2010, ko bo odlagališče po vsej verjetnosti nasičeno.« Querin in Catano sta podčrtala, da bi do težav in hitrejšega polnjenja odlagališča lahko prišlo vizrednih situacijah - primer je bilo lansko začasno zaprtje dveh linij tržaške seži-galne naprave -, v odsotnosti le-teh pa bi se vse moralo izteči po načrtih.
»Nove težave se bodo pojavile po letu 2010. Pokrajina namreč ne namerava graditi drugih odlagališč na svojem ozemlju, zato bomo za ravnanje z odpadki, ki jih ni mogoče reciklirati, še bolj odvisni od Trsta,« je povedal Querin in podčrtal: »Pokrajina namerava poiskati alternativno rešitev. Med hipotezami je dogovor z upravitelji slovenskega odlagališča Stara gora. Slovenska stran bi lahko izkoriščala napravo za ločevanje odpadkov v Moraru, ki bo začela delovati maja, del naših odpadkov pa bi romal v novo-goriško odlagališče. Druga možnost, za katero se ogreva pokrajina, je nakup naprave za pirolizo. Te in druge naprave pokrajine so pomembne in prijazne do okolja, upamo le, da bodo omogočale tudi ekonomsko ravnovesje. Med našimi ambicijami je večja avtonomnost in neodvisnost od tržaške sežigalne naprave.« (Ale)
gorica - Danes
Slovensko okence na prefekturi
Goriška prefektura odpira slovensko okence. Začelo bo delovati danes v pritličnih prostorih vladne palače na Travniku in bo odprto javnosti ob torkih in četrtkih med 9.30 in 12.30. Urad za slovensko manjšino je predviden po osmem členu zaščitnega zakona 38 iz leta 2001. Državljanom slovenske narodnosti, ki se bodo nanj obrnili, bodo omogočili pridobitev prevoda dokumentov, naslovljenih na državne urade na ozemlju goriške pokrajine, ob tem pa še prevode obrazcev in ukrepov, ki jih bodo izdali državni organi na zahtevo prosilca; v ta namen so na prefekturi okrepili osebje z znanjem slovenskega jezika. Urad za slovensko manjšino z dvema uslužbenkama deluje na goriški občini, medtem ko je pokrajina opremljena z jezikovnim uradom, kjer imajo po eno uslužbenko za slovenščino in furlan-ščino. Oseba z znanjem slovenščine je zaposlena tudi v uradu za stike z javnostjo pri občini Tržič.
24
Torek, 12. februarja 2008
GORIŠKI PROSTOR
/
NOVA GORICA-GORICA - Snujejo čezmejni mladinski mešani pevski zbor
Pesem bo poenotila obmejni kulturni prostor
v
Se zbirajo prijave, v petek bo avdicija - Ob glasbenih ustanovah sodelujejo tudi šole
Na pobudo novogoriške Zveze kulturnih društev (ZKD) nastaja čezmejni mladinski mešani pevski zbor, ki bo mlade z obeh strani meje povezal v visokoka-kovostni zborovski sestav in bo pomenil nov korak k združitvi slovenskega obmejnega kulturnega prostora. Te dni še zbirajo prijave mladih pevcev, v petek pa bo potekala avdicija, na katero organizatorji vabijo vse, kijih zanima petje, dobra družba in nastopanje doma in v tujini. Zbor bo vodil Gregor Klančič, sicer asistent zborovodje Slovenskega komornega zbora.
Lanskega septembra so se na pobudo novogoriške ZKD srečali predstavniki civilne družbe in šol z goriške in novogoriške strani meje in se pogovorili o možnostih in skupnem sodelovanju pri omenjenem projektu. »Na sestanku so prisotni izjemno pozitivno ocenili pobudo o skupnem sodelovanju ter si kot cilj zastavili združitev slovenske mladine z obeh strani meje v starosti od trinajstih do osemnajstih let v visokokakovosten mešani mladinski zbor,« pojasnjuje Martina Trampuž iz ZKD. Zbor bi po zamislih pobudnikov moral delovati v tesnem sozvočju z osnovnimi in srednjimi šolami, ki bi spodbujale mlade za sodelovanje v zboru. »Z vrhunskim zborovodjo in programom bi morali danes ambicioznim mladim ponuditi zadostno motivacijo za petje v zboru. Pomembno je tudi dejstvo, da bi z zborom dosegli slovensko prisotnost na teritoriju, da bi zbor zastopal Slovence na obeh straneh meje, tako na nastopih v Italiji in Sloveniji kot tudi na tekmovanjih,« so prepričani pri ZKD, kjer si želijo, da bi v zbor pritegnili 30 do 40 mladih. Za starostni razpon med 13. in 18. letom pa so se odločili iz naslednjih razlogov: »V novogoriški mestni občini smo na šolah zasledili samo dva mladinska zbora. Zato bi radi angažirali tiste, ki so peli v otroškem pevskem zboru, pa nimajo možnosti peti v mladinskem, ker na šoli ne deluje. Pa tudi tiste, ki so že vključeni v mladinske zbore na osnovnih šolah in bi tako imeli možnost nadaljevati petje v tem zboru. Skratka, želeli smo zapolniti to vrzel mladinskega petja,« pojasnjuje Tram-puževa.
Prijave na petkovo avdicijo, kije namenjena mladim med 13. in 17. letom in bo potekala z začetkom ob 16.30 v Točki ZKD na ulici Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici, zbirajo še do jutri na telefonski številki ZKD Nova Gorica (00386-(0)5-333-0311 ali 00386-(0)41-789-031), oddati pa jih je mogoče tudi na elektronski naslov zkd.nova-gorica@guest.arnes.si. Martina Trampuž še dodaja, da bodo prijave
Vhod v novogoriško Točko ZKD
foto k. m.
sprejemali tudi po jutrišnjim dnem ali pa kar na petkovi avdiciji. Zbor bo deloval v prostorih novogoriške točke, vodil pa ga bo 37-letni Gregor Klančič, ki je glasbeno izobraževanje začel na novogoriški glasbeni šoli in na tamkajšnji orglarski šoli. Študij je zaključil na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Med letoma 1999 in 2004je vodil Primorski akademski zbor Vinko Vo-dopivec, s katerim je dosegel številne uspehe. Na orglarski šoli v Ljubljani poučuje harmonijo in oblikoslovje. Leta 1999 je sprejel službo organista v ljubljanski stolnici. Kot organist nastopa z različnimi solisti in številnimi sestavi, med katerimi izstopajo Slovenski komorni zbor, zbor in orkester Consortium musicum ter zbor
Glasbene matice. V sezoni 2004-2005 je vodil dekliški pevski zbor ZKD Nova Gorica. Od leta 1993 je član Slovenskega komornega zbora, pri katerem je leta 2004 postal asistent zborovodje.
Pri ustanavljanju mladinskega zbora sodelujejo osnovne in srednje šole v mestni občini Nova Gorica, v občinah Šempeter-Vrtojba in Renče-Vogrsko ter slovenske nižje in višje srednje šole v Gorici, Glasbena matica Gorica, Glasbena šola Nova Gorica, Center za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica, Zveza slovenskih kulturnih društev Gorica, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Dijaški dom Nova Gorica in Kulturni dom Gorica.
Katja Munih
VRTOJBA
Ograja bo
proizvajala
energijo
Pred dvema letoma so v občini Šempeter-Vrtojba prišli na idejo, kako bi na protihrupni ograji na hitri cesti po Vipavski dolini pri naselju Laze proizvajali elektriko. Zamisel dobiva realno podobo. Z družbo za avtoceste DARS in družbo E3, hčerinskim podjetjem Elektra Primorska je občina podpisala pismo o nameri o skupni izvedbi projekta, s katerim se bodo potegovali tudi za evropska sredstva. Še letos naj bi bila vzdolž naselja postavljena 620 metrov dolga protihrupna ograja, na kateri bodo montirane sončne celice. Z električno energijo, ki jo bo proizvedla, bodo oskrbovali Laze.
Zamisel seje porodila pred dvema letoma, ko so prebivalci Laz zahtevali, da se njihovo naselje pred hrupom hitre ceste zaščiti z ustrezno ograjo. Ker gre za državno cesto, bi jo morala postaviti država, a so meritve v tistem delu pokazale, da gre za hrup tik pod mejno vrednostjo. Zahvaljujoč zamisli, bodo prebivalci mirneje živeli, z energijo pa se bo lahko napajalo okoli 60 gospodinjstev. Fotovoltaična elektrarna bo močna 168 kilovatov. To bo prvi tovrsten projekt v Sloveniji.
Občina je tako z DARS-om podpisala sporazum, ki predvideva, da bo DARS že spomladi začel z 1,78 milijona evrov vredno obnovo cestišča na 650 metrov dolgem delu ceste, prispeval pa bo še 175.000 evrov za postavitev protihrupne ograje. Denar za drugo polovico ograje in 58.000 evrov za postavitev njenih temeljevbo zagotovila občina. Z družbo E3 pa so podpisali pismo o nameri za namestitev sončnih celic na 620 metrih ograje. Družba E3 bo to električno energijo kasneje tudi tržila; če bo uspešna na evropskih razpisih, bo občini povrnila skoraj 90.000 evrov. Projekt postavitve sončnih celic in elektrarne bo veljal približno milijon evrov, na RRA, kjer pripravljajo prijavo na razpise evropskih skladov upajo, da bo 30 odstotkov denarja prispevala EU, ostalo pa občina in E3. (km)
Motociklist nazadnje umrl
Za posledicami prometne nesreče, ki ga je doletela v soboto popoldne na pokrajinski cesti pri Škocjanu, je še isti dan v večernih urah umrl 37-letni motociklist Diego Berginc iz Gradeža. S svojim motorjem je trčil v kombi, v katerem sta se vozila 19-letna Simone Dean in Davide Gregorin. Oba se zdravita v tržiški bolnišnici, saj sta tudi sama v trku zadobila telesne poškodbe. Za Berginca, ki so ga odpeljali v Videm, pa ni bilo pomoči.
Preiskovalci na delu v Trstu
Preiskovalci, ki raziskujejo ozadje umora 60-letnega Itala Felluge, zbirajo indice in obvestila tudi po Trstu. Na ta način preverjajo, ali je glavni osumljenec umora, 44-letni Milovan Lazarevič, ravnal sam, ali pa mu je pomagal kak srbski sodržavljan. Na goriškem sodišču je za danes ob 10. uri predvidena obravnava, med katero naj bi za Lazareviča potrdili pripor.
Pironi in svetniška skupina
Pokrajinski svetnik Ennio Pironi je predsedniku goriškega pokrajinskega sveta Alessandru Fabbru posredoval sporočilo, s katerim ga obvešča, da ustanavlja pokrajinsko svetniško skupino Demokratične levice. Pironi je edini od desetih pokrajinskih svetnikov Oljke, ki ni vstopil v novoustanovljeno svetniško skupino Demokratske stranke. Ne glede na to je vsekakor potrdil svojo nadaljnjo podporo predsedniku pokrajine Enricu Gher-ghetti.
SKP o nasilju nad ženskami
Nasilje nad ženskami bo tema posveta, ki ga danes ob 18. uri v občinski sejni dvorani v Tržiču prireja Kumunistična prenova. Spregovorile bodo pokrajinska od-bornica Licia Morsolin, predsednica združenja Da donna a donna Carmelina Caliva in Imma Barbarossa iz državnega tajništva SKP.
Predavanje o potresih
Na gradu Kromberk v Novi Gorici bo nocoj ob 20. uri predavanje o potresih na Goriškem; predaval bo Renato Vidrih, večer organizira Goriški muzej Nova Gorica. (km)
»Follia« v Modra's galeriji
Kulturno društvo Jezero iz Doberdoba prireja jutri, 13. februarja, ob 20.30 v Mo-dras's galerijo projekcijo filma »Follia« (Asylum) režiserja Davida Mackenzieja.
Prodaja izdelkov iz sivke
V kiosku Luigie Zian v goriški pokriti tržnici so od 2. februarja dalje na prodaj številni izdelki iz sivke. Kiosk so postavili v okviru projekta Tipi-net, ki je čez-mejne narave in doživlja vedno večji uspeh. Nastal je namreč z namenom promocije in neposredne prodaje značilnih krajevnih pridelkov.
GORICA - Elektrovod
Pokrajina hoče alternativno traso
Pokrajina Gorica in občina Zagraj bosta na petkovem omizju javnih uprav in ustanov, kjer bo dežela Furlanija-Julijska krajina odločala o projektu čezmejnega elektrovoda slo-vensko-italijanskega konzorcija pod vodstvom goriške družbe KB 1909, ponovili svoj »ne«. Načrt predvideva naložbo v višini 30 milijonov evrov in gradnjo podzemnega elektrovoda, ki bi prečkal državno mejo s Slovenijo pri Vrtojbi. Od Štan-dreža bi nato tekel skozi Sovodnje, Zagraj in San Pier d'Isonzo, zaključil pa naj bi se pri električni centrali v Redi-pulji. Ta trasa ni prepričala vodstva pokrajine, ki meni, da bi bilo primernejše graditi elektrovod po alternativni trasi.
»Le-ta bi tekla vzporedno s hitro cesto Vileš-Gorica in z odsekom avtoceste A4 Vileš-Redipulja,« je povedala pokrajinska odbornica Mara Černic po včerajšnjem srečanju s predstavniki občin Zagraj, Sovodnje, Foljan in San Pier, ki se gaje udeležil tudi predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghet-ta. »Pri pokrajini menimo, da tovrstnih infrastruktur ne bi smeli graditi v bližini hiš, saj obstaja možnost elektromagnetnega sevanja,« je povedala Černičeva in pristavila: »Poleg nas bo na petkovi konferenci v Trstu izrazila nasprotovanje projektu tudi občina Zagraj. Ostale občine so še neodločene, čeprav se njihovo politično stališče nagiba k izvedbi alternativne trase.« Ravno sinoči je na to temo potekal sestanek na so-vodenjski občini; z načrtovalci so se za zaprtimi vrati sestali občinski upravitelji. (Ale)
TRŽIČ - V gledališču olimpijski praznik v priredbi zveze CONI
Med najboljšimi dijakinja Kaja Obidič in gabrski odbojkar Matej Černic
Dobra košarkarica in atletinja, hkrati tudi odlična dijakinja. S športnimi in šolskimi uspehi si je Kaja Obidič, dijakinja drugega razreda znanstveno-tehnološkega lice-ja Simon Gregorčič iz Gorice, zaslužila priznanje združenja Panathlon. 17-letna Kaja igra košarko pri športnem združenju Koš iz Nove Gorice, atletiko pa goji pri klubu At-letica Gorizia. Vzporedno s športno dejavnostjo se Kaja očitno posveča tudi študiju, saj se lahko ponaša z zavidljivo srednjo oceno 8,9. Med olimpijskim praznikom, ki je včeraj potekal v občinskem gledališču v Tržiču v priredbi zveze CONI, državnega združenja olimpijskih športnikov, združenja Panathlon, goriške pokrajine in občine Tržič, so ob Obidičevi in drugih študentih nagradili najboljše športnike z Goriškega. Med temi j e tudi Matej Černic.
Gabrskemu odbojkarju, ki ga je v tr-žiškem gledališču nadomeščala sestra Vanja, so namreč dodelili zlato medaljo za zasluge na športnem področju. Černičeva športna kariera je tudi zabeležena v knjigi »Olimpia«, ki jo je predsednik deželne zveze CONI Emilio Felluga predstavil med vče-
rajšnjim olimpijskim praznikom. V publikaciji, ki je izšla pri založbi Selekta, so zbrani podvigi vseh goriških športnikov, ki so se od leta 1964 do danes udeležili olimpijskih iger. V imenu goriške zveze CONI je spregovoril njen predsednik Giorgio Brandolin, za pokrajino pa odbornica Sara Vito.
Kolajne za zasluge na športnem področju so ob Černicu prejeli Antonio Luisa, Umberto Sanzin, Benito Canciani, združenje Ardita, Michele Marzano, Paolo Paulin, klub Monte Quarin, Alberto Bol-zan, Davide Benetello, Franco Brumat, Ja-copo Marin, Edy Mauri, Giorgio Tessarin in Eva Trevisan. Priznanje so prejeli še Ilaria Minucci, Claudio Cristin, Corinna Bandelli, Anna Paternostro, Francesca Russi, Enrica Locci, Lorenzo Biaggi, Stefano Piccolo in Erika Samantha Padovan. Ob Kaji Obidič so si nagrado za šolske in športne uspehe prislužili Lorenzo Biaggi iz goriškega znanstvenega liceja Duca degli Ab-ruzzi in Alessia Pin iz liceja Buonarroti iz Tržiča. Nagrado za fair play so dodelili Angelu Cledeju iz nižje srednje šole Della Torre. (Ale)
Kaja Obidič prejema priznanje
altran
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 12. februarja 2008 2 5
sovodnje - Devetsto pustarjev in več tisoč gledalcev na sprevodu društva Karnival
Enotedenski zamik ni skalil pustnega vzdušja
X
Čeprav je enajsti sprevod društva Karnival potekal z enotedenskim zamikom, je v nedeljo v Sovodnjah zavladalo pravo pustno vzdušje. Po osrednji vaški ulici je rajalo preko devetsto pustarjev iz vse goriške pokrajine, s tržaškega Krasa in iz Slovenije, ob njej pa se je zbralo več tisoč gledalcev, ki so vse nastopajoče nagradili s toplimi aplavzi.
V Sovodnje se je pripeljalo devet vozov, skupin je bilo enajst, na čelu pisanega sprevoda pa je tudi letos korakala godba Viktor Parma iz Trebč. Žirija je imela pri ocenjevanju težko nalogo, saj so bili vozovi lepo izdelani, več skupin pa je bilo zelo številnih in je imelo zelo skrbno pripravljene kostume. Naposled je med vozovi največ točk zbrala pustna klapa iz Prapro-ta, kije s svojo papigo in miškami navdušila tudi številne gledalce. Na drugo mes-
to se je uvrstil Šerifo kulturnega društva Sabotin iz Štmavra, na tretje pa hipiji iz Križa. Četrti je bil voz kulturnega društva Sovodnje, na katerem so policistke in zaporniki veselo nazdravljali »Mortade-li« in njegovemu zakonu o pomilostitvah. Peta je bila ruska ladja Karel iz Šempetra, šesti pa UFO štandreškega kulturnega društva Oton Župančič. Voz s pingvini kulturnega društva Skala iz Gabrij, ki so otrokom in odraslim delili lizike in bonbone, je bil sedmi, osma pa je bila ribiška ladja iz Nove Gorice. Na deveto mesto se je uvrstil »Eurokurnik« kulturnega društva Briški Grič iz Števerjana, ki ga je spremljala jata norečih kokoši.
Po uspehih v Gorici in Tržiču je Šah mat Združenja staršev slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana osvojil prvo mesto tudi v Sovodnjah. Na drugo mes-
to so se uvrstile školjke in ščetke za čiščenje s Proseka in Kontovala, tretje pa so bile šempolajske meduze. Bonbončki, lizike in druge sladkarije, ki jih je spremljala tudi brhka Michelle Hunziker, iz Pad-rič in Gropade so bili četrti, štarancanska pulcinella pa peta. Osnovna šola Frinta je bila s svojimi štirimi elementi peta; na šesto mesto sta se uvrstila dva vrtca; šempe-trski, v katerem so bili nekoliko »veliki« otroci, in goriški, v katerem so bili »ta pravi« malčki. Deveta je bila skupina Winx iz Sovodenj, katere kostumi bi bili primerni tudi za pustovanje v Riu de Janeiru, deseta je bila vrtojbenska jesen v gozdu, enajsti pa Indijanci iz Romansa. Ob zaključku sprevoda se je veselo vzdušje nadaljevalo pod ogrevanim šotorom, kjer so pustar-ji vseh vozov in skupin skupaj zaplesali ob zvokih skupine The Maff Show. (dr)
Jata gabrskih pingvinov (levo), »bonbonček« iz Padrič in Gropade (spodaj)
bumbaca
Štandreški UFO (levo) in zmagoviti voz iz Praprota (spodaj)
bumbaca
^ \
JlJ
CA
26
Torek, 12. februarja 2008
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Koncerti
Pravi »rafal« glasbenih dododkov
Po uspešnem nastopu tržaškega kantavtorja Lorenza Pilata se na odru goriškega Kulturnega doma obeta cela vrsta dogodkov, ki bodo zaznamovali spomladansko glasbeno sceno. Napovedani so namreč nastopi tako slovenskih kot italijanskih izvajalcev, ob njih pa še glasbeniki iz Danske in Afrike.
Že v četrtek - na Valentinov dan - se bo predstavila Rikke Lundorff s svojim bendom. Za Kulturni dom bo to prvič, da bodo prišli v goste izvajalci iz Danske, ki bodo postregli z značilnimi skandinavskimi melodijami. Sledil bo nastop slovenskega kantavtorja Zorana Predina z Gypsy Swing bendom v sredo, 20. februarja. V četrtek, 10. aprila, pa bo gostja Kulturnega doma glasbena umetnica Stella Chiweshe iz Zimbabveja. Po koncertu Babe Sisso-ka izpred petih let bo imela goriška publika spet priložnost, da prisluhne afriški folk glasbi, kar je na naših odrih prava redkost. K navedenemu gre dodati še koncert Mladinskega simfoničnega koncerta iz Novega mesta, ki bo nastopil v okviru Male Prešernove proslave v petek, 15. februarja, ob 18. uri, nato nastop skupine Benson Project iz Gorice 27. marca ter, za konec, jubilejni koncert ob deseti obletnici obstoja moške pevske skupine Sraka iz Štandreža, ki bo na sporedu 5. aprila.
V Kulturnem domu napovedujejo, da pripravljajo še druge koncerte, a ni še padla dokončna odločitev o datumu. Furlansko glasbeno sceno bo predstavljala ena izmed najbolj popularnih videmskih pevk, Cristina Mauro, medtem ko bodo na goriškem odru zaigrali tudi glasbeniki, ki so se k nam priselili z afriškega kontinenta. Gre za pomemben dogodek, ki lahko prispeva k integraciji prišlekov. Načrtujejo pa še koncert albanske glasbe in poseben dogodek v dvorani Zlatega pajka na Verdijevem korzu v Gorici, kjer bodo na potezi mladi beneški harmonikarski upi. Dodatne informacije o spomladanski glasbeni beri nudijo v uradu Kulturnega doma (tel. 0481.33288). (ik)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU
MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO
VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
~M Gledališče
GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: danes, 12. februarja, ob 20.45 gledališka predstava »La rige-nerazione« Itala Sveva, nastopa Gian-rico Tedeschi; informacije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA obvešča, da so za predstavi Duohtar pod mus, ki bosta v SNG Nova Gorica v sredo, 13. februarja, in v četrtek, 14. februarja, vsa mesta razprodana.
Dvorana 3: 17.45 »Scusa ma ti chiamo amore«; 20.10 - 22.10 »Cloverfield«.
CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Asterix alle Olimpiadi«.
Modra dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »La guerra di Charlie Wilson«.
Rumena dvorana: 17.50 - 21.30 »Into the Wild«.
TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Asterix alle Olimpiadi«.
Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Ca-os calmo«.
Dvorana 3: 17.40 - 20.10 - 22.15 »So-gni e delitti«.
Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.15 »30 giorni di buio«.
Dvorana 5: niz »Kinemax d'Autore« 17.40 - 20.30 »Lussuria«.
il Razstave
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v sredo, 13. februarja, člane in prijatelje na ogled mednarodne razstave o dediščini sv. Cirila in Metoda na goriškem gradu. Zbrali se bodo pred glavnim vhodom v grad ob 15. uri; vstopnina 1 evro na osebo.
GORIŠKI MUZEJ prireja odprtje razstave Žarka Vrezca v galeriji Zorana Mušiča na Gradu Dobrovo v petek, 15. februarja, ob 19. uri; o avtorju bo govoril Milček Komelj.
NA MIRENSKEM GRADU, v dvorani Gnidovčevega doma je na ogled razstava keramik z naslovom Zemlja; razstavlja Michele Petruz, mladi umetnik iz Doberdoba; do 15. aprila vsak dan od 16. do 18. ure; informacije na tel. 003865-3984300.
RAZSTAVA »UNODIDUE« je na ogled v knjigarni Equilibri v ul. Seminario v Gorici in v E.QU. v ul. Oberdan v Gorici. Skupaj razstavljata slikarja Manuel Grosso in Nicola La Rovere; na ogled bo do 27. februarja po urniku odprtja knjigarne.
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo do 22. februarja na ogled samostojna razstava grškega slikarja Andreasa Karaghorgisa z naslovom »Poklon mojemu otoku: Santorini«; od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled mednarodna razstava z naslovom Vojna in mir - Spomini in spomeniki; do 2. marca med prireditvami in po domeni.
V	MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo v petek, 15. februarja, ob 19. uri odprtje razstave z naslovom Potovanje po delu Bojana Štoklja; na ogled bo do 7. marca od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
V	PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. marca na ogled razstava »Abitare il Settecento«; od torka do nedelje med 9. in 19. uro, informacije na tel. 0481-547541.
V	PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava arhitekta Svetozar-ja Križaja, rojenega v Ajdovščini. Prirejajo jo ob 30-obletnici postavitve stalne zbirke v Pilonovi galeriji, ki jo je Križaj uredil in oblikoval ter zanjo bil leta 1976 nagrajen s Plečnikovo nagrado; od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih.
M Koncerti
U Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -
22.00 »Caos calmo«. Dvorana 2: 20.00 - 22.10 »Sogni e delitti«.
V	DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo v petek, 15. februarja, ob 18. uri v organizaciji združenja Panta rhei klavirski koncert Carla Tommasija z naslovom »Segreti e simpatie: la musica dei quattro elementi«.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v četrtek, 14. februarja, ob 20.15 jazzovsko obarvan Valentinov koncert. Nastopili bodo Imer Traja Brizani, Peter Erskine in Big Band RTV Slovenija; informacije na tel. 003865-3354016.
VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v petek, 15. februarja, ob 20.45 v deželnem avditoriju v Gorici klavirski recital Simone-ja Pedronija; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu
v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191).
ZA KONCERTNO SEZONO 20072008 v organizaciji SCGV Emil Ko-mel, Združenja cerkvenih pevskih zborov in Kulturnega centra Lojze Bratuž bo v četrtek, 21. februarja, ob 18. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici klavirski recital nagrajenca na 7. mednarodnem tekmovanju v klavirski interpretaciji Giuliano Pecar 2007 Ti-mura Gasratova iz Ukrajine. Izvajal bo skladbe Brahmsa, Schumanna, Prokofieva, Liszt-Horowitza.
ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: v soboto, 16. februarja, ob 17. uri v palači Attems-Petzenstein v Gorici bodo nastopili flavtist Giorgio Samar, klavičembalist Fabio Cadetto in čelist Andrea Musto.
S Izleti
DRUŽABNI AVTOBUSNI IZLET NA BI-ZELJSKO - Srečanje deklet iz Soške doline s slovenskimi fanti iz Italije bo v soboto, 16. februarja; informacije na tel. 328-7599640 (Paolo).
KRVODAJALCI IZ SOVODENJ organizirajo od 1. do 4. maja izlet v Marke (Ancona, Macerata, Recanati, Lo-reto, Ascoli Piceno, Offida in Urbino); vpisovanje do konca februarja ob sredah od 16.30 do 17.30 v Gabrjah na sedežu društva; informacije na tel. 0481-882071 ali 329-4006925.
PD RUPA-PEČ prireja izlet v Rusijo od 21. do 29. avgusta. Ob velikem zanimanju je na razpolago še nekaj prostih mest v drugem avtobusu; vpisovanje in informacije do 20. februarja na tel. 0481-882285 (Ivo Kovic).
POTOVANJE V UZBEKISTHAN: Novi glas prireja od 15. do 22. maja letos potovanje v Uzbekisthan; vpisovanje do 28. t.m. na upravi Novega glasa v Gorici, Travnik 25, tel. 0481-533177 ali v Trstu, ul. Donizetti 3, tel. 040365473, kjer bodo zainteresirani dobili vse potrebne informacije in program potovanja.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet v soboto, 8. marca, na dan žena v Abano in okolico; informacije in vpisovanje pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni pri Ivici (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829).
Ü3 Obvestila
DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca.
FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG obvešča, da bo do meseca marca palača Coronini Cronberg odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro. Za obiske ob nedeljah in za skupine z najmanj 15 oseb je potrebna najava na tel. 0481-533485 ali na »prenotazio-ni@coronini.it«.
KRMINSKA VINOTEKA bo do 19. februarja zaprta zaradi dopusta. Ponovno jo bodo odprli 20. februarja ob 11. uri.
KULTURNO DRUŠTVO JEZERO
iz Doberdoba prireja v sredo, 13. februarja, ob 20.30 v Modras's galeriji projekcijo filma »Follia« (Asylum) režiserja Davida Mackenzieja.
MLADINSKI PEVSKI ZBOR IN PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA razpisujeta 8. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2008. Revijalni del srečanja bo v soboto, 5. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, tekmovalni del pa v Kulturnem Centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 6. aprila, ob 17. uri. Zbori se lahko vpišejo najkasneje do 5. marca. Pisna prijava mora vsebovati uradno ime pevskega zbora, vrsto zasedbe, poštni naslov, predvideno število sodelujočih, program nastopa in opredelitev, v katero kategorijo se zbor prijavlja (A ali B). Prijave je treba poslati na faks 0481-882488; informacije na tel. 3333461368 (Mirko Ferlan ) in na pdvrhsvmihaela@yahoo.it.
NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji na-
tečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiške-ga kulturnega konzorcija, Vila Vicen-tini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ron-ke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v sredo, 13. februarja, knjižnica zaprta.
POKRAJINSKA SEKCIJA ONAV (Vsedržavna organizacija pokuševal-cev vin) iz Gorice prireja tečaj za po-kuševalce vin, ki bo v osemnajstih lekcijah potekal na sedežu Videmske univerze v ul. San Giovanni 79 v Krmi-nu; informacije na sedežu Pro Loco v Krminu (ul. Matteotti 3, tel. 0481639334, 0481-631666), v baru »Ai giardini« v Gorici (ul. Petrarca 1, tel. 0481-533446), pri tajnici Claudii Culot (tel. 338-5908287), pri blagaj-ničarju Fabiu Rivoltu (tel. 3312529177) ali pri pokrajinskem delegatu Brunu Fortunatu (tel. 0481532369, 338-9490408).
SOVODENJSKA PUSTNA LOTERIJA 2008 - Seznam zmagovitih srečk, ki so bile izžrebane 7. februarja: št. 6505, enotedenske počitnice za dve osebi v Šarm El Šejk; št. 1052, dva dneva za dve osebi v Termah Čatež; št. 6549, videokamera; št. 8774, televizija; št. 4752, večerja za dve osebi v gostilni Devetak na Vrhu; št. 2075, domači pršut; št. 1953, mikrovalovna pečica; št. 3691, mobilni telefon; št. 2114, hi-fi; št. 3848, gastronomska košara z raznimi dobrotami. Lastniki izžrebanih številk imajo na razpolago trideset dni, da dvignejo nagrade na sedežu društva Karnival na trgu Indipendenza, 5 v Gabrjah. Pred dvigom nagrade je treba klicati na tel. 0481-882119.
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV NOVA GORICA prireja avdicijo za vključitev mladih v starosti od 13. do 17. leta v Čezmejni goriški mešani mladinski zbor. Avdicija bo v Točki ZKD Nova Gorica v petek, 15. februarja, od 16.30 dalje. Prijave sprejemajo na ZKD Nova Gorica do 13. februarja na tel. 003865-3330311 ali 0038641789031 in na »zkd.nova-gorica@guest. arnes.si«.
13 Prireditve
MALA PREŠERNOVA PROSLAVA v
organizaciji Dijaškega doma, Kulturnega doma in ZSKD bo v petek, 15. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Na programu slavnostni koncert Mladinskega orkestra iz Novega mesta.
FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG prireja v petek, 22. februarja, ob 17.30 v konferenčni dvorani bivše konjušnice na drevoredu 20. septembra 14 v Gorici predstavitev publikacije z naslovom »Monete«; informacije na tel. 0481-533485.
GORIŠKO ZDRUŽENJE PRIJATELJEV IZRAELA prireja v sredo, 13. februarja, ob 18. uri v goriški sinagogi (ulica Ascoli 19) predavanje Davide-ja Casalija na temo judovske glasbe.
KD SABOTIN vabi na praznovanje Sv. Valentina od 15. do 17. februarja v Štmavru. Program: 15. februarja ob 20.30 na sedežu društva (okraj Zno-rišče 4) nastop MPZ Štmaver, odprtje razstave Ročna dela domačih ustvarjalcev in koncert MPZ Tabor z Opčin; 16. februarja ob 20.30 v cerkvi v Štma-vru koncert harmonikarskega kvinteta Kvintak Glasbene matice, predstavitev knjige Življenjska pot Rafka Premrla (1906-1983) in koncert harmoni-karskega orkestra Glasbene matice Špeter; 17. februarja na sedežu društva ob 10. uri odprtje kioskov z jedmi na žaru, pijačo in domačimi štruklji, ob 14.30 slovesna maša in ob 15.30 nastop KD pihalnega orkestra Goriška Brda.
SERT, center za zdravljenje odvisnosti pri goriškem zdravstvenem podjetju, prireja informativna srečanja s strokovnjaki za seznanjanje družin z vzgojnimi pristopi za preprečevanje depresij in uporabe mamil v mladostniškem obdobju. Srečanja potekajo na območju goriške pokrajine, vsakič med 18. in 19.30, po naslednjem programu: 21. februarja v občinski knjižnici v Foljanu, 13. marca v šol-
ski menzi v Pierisu, 17. aprila v dvorani občinskega sveta v Turjaku, 6. in
27.	marca ter 8. maja na sedežu večstopenjske šole v Gradežu, 7. in
28.	februarja ter 30. aprila v občinski palači v Romansu, 20. februarja, 12. marca in 9. aprila na sedežu večstopenjske šole v Krminu, 19. marca, 2. in 23. aprila na občini v Gradišču; informacije nudijo na oddelkih za zdravljenje odvisnosti v Gorici (tel. 0481-592747) in Tržiču (tel. 0481-487698).
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja niz predavanj, namenjenih predvsem staršem in vzgojiteljem, v domu Franca Močnika ob cerkvi sv. Ivana v Gorici (ulica San Giovanni 9): danes, 12. februarja, ob 20.30 zdravnik in psi-hoterapevt Viljem Ščuka na temo Stare modrosti, sodobna vzgoja; v torek, 19. februarja, ob 20.30 p. Lojze Mar-kelj na temo Ali je možno danes v družini živeti po veri; v torek, 26. februarja, ob 20.30 zakonca Katarina in Tomaž Erzar na temo Ljubezen do sebe / tebe; v torek, 4. marca, ob 20.30 Doroteja Lešnik Mugnaioni na temo Nasilje v družini.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA v sodelovanju s slovensko knjižnico Damir Feigel vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka z naslovom Pravica do imena in priimka v četrtek, 14. februarja, ob 18. uri v čitalnici knjižnice v Gorici (KB center, korzo Verdi 51).
V	DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo v sredo, 13. februarja, ob 17.30 srečanje s poezijo z naslovom »Poeti fuori dalle righe. Un percorso tra immagini poesia e musica«.
V	PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) na drevoredu 20. septembra 14 v Gorici bo v petek, 15. februarja, ob 17.30 predavanje Cri-stine Bragaglia Venuti o ruski dediščini grofov Coronini; vstop prost, informacije na tel. 0481-533485.
' . Mali oglasi
KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprt agriturizem; tel. 0481-78125.
PLANINSKI VESTNIK - kupim letnike od 1895 do vključno 1901, tudi posamezne letnike in številke. Tel.: 040396013 ob večernih urah (Vojko).
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.30, Mario Poiani v kapeli splošne bolnišnice; 10.30, g. Alfredo Ughi v kapeli Salezijancev v ul. Don Bosco in na glavnem pokopališču.
DANES V GABRJAH: 11.00, Lojzka Pipan vd. Boškin (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.45) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V FARI: 14.00, Francesco Fur-lan s pokopališča v cerkev in na pokopališče.
DANES V RONKAH: 14.00, Maria Ca-pello vd. Perin (iz tržiške bolnišnice ob 13.30) v cerkvi sv. Lovrenca in na pokopališču; 14.00, Sesto Sanzani (iz tržiške bolnišnice ob 13.40) v cerkvi sv. Štefana v Romjanu in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 11.50, Livia Moimas por. Dario iz bolnišnice na pokopališče.
t
Zapustila nas je v 94. letu starosti
Alojzija Pipan "Lojzka"
Žalostno vest sporočajo
sinova z družinama in sorodniki.
Pogreb bo danes ob 10.40 izpred mrliške veže v Gorici v cerkev v Ga-brjah ob 11. uri.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Gabrje, 12. februarja 2008
Ob izgubi drage mame izrekamo Ladiju in družini iskreno sožalje
odborniki društva Karnival
/
KULTURA
Torek, 12. februarja 2008
27
barcelona - Galerija La Pedrera
Razstava Zoran Mušič: iz Dachaua v Benetke
Širok izbor Mušičevi del bo na ogled od 25. februarja do 18. maja - V katalogu Pilonov zapis
Dne 25. februarja bodo v Barceloni odprli razstavo Zorana Mušiča: iz Dachaua v Benetke, ki bo javnosti odprta v galeriji La Pedrera, v znameniti Gaudijevi stavbi, od 26. februarja do 18. maja letos. Po izboru kustosa Jeana Claira, Mušičevega pariškega prijatelja in poznavalca njegovega opusa, bo razstavljenih preko 130 slik in risb, ki so zaznamovale umetniško pot slovenskega in goriškega slikarja. Mušičeva dela iz samega roba velikih gibanj 20. stoletja predstavljajo eno najbolj čustvenih - intenzivnih izpovedi krhkosti človeškega bivanja v svoji tišini - pozabljenosti in molku - nevednosti, z brezpogojno ekspresijo osamljenosti človekove usode, so zapisali prireditelji razstave, ki so v spremljevalni katalog vključili tudi prispevek Vena Pilona. Zoran Mušič se je rodil 12. februarja 1909, torej pred natanko 99 leti, pri Gorici. Leta 1943 se je preselil v Benetke, kjer je razstavil svoja prva dela iz ciklusov Dalmatinski motivi in Benetke. Naslednje leto je bil poslan v Dachau, obtožen, da je sodeloval z odporniškim gibanjem, kjer je na skrito risal pričujoče vojne grozote. Po osvoboditvi taborišča je naslikal svoj prvi Avtoportret, ne da bi opustil svojo figurativno krajino. V drugi polovici 50. let se je intenzivno ukvarjal z grafiko, a tudi slikanju se ni odpovedal. Serija Dalmatinske pokrajine (1957) je pomenila njegov prvi in edini vpad v abstraktne vode.
Leta 1970 začne ustvarjati svoj najbolj prepoznavni ciklus, »Nous ne sommes pas les derniers« (Nismo poslednji), v katerem zopet oživi človeško tragedijo, ki jo zaznamujejo pregnanstvo, vojna in nasilje. V sedemdesetih letih se vrne h krajinam in beneškim motivom, ki jim sledi njegova sijajna zadnja serija s človeško figuro kot osrednjim protagonistom, ki simbolizira osamljenost in meditacijo. Ta zadnja dela predstavljajo višek kreativnosti umetnika, čigar portreti se dan za dnem njegovega poslabšanja - trajni avtoportret človekovega bivanja - kopičijo do smrti. Zoran Mušič je umrl 25. maja 2005 v Benetkah. O sebi je zapisal: »Celotno moje življenje je posvečeno edini temi: puščavi življenja.«
Razstava v Barceloni nastaja v sodelovanju s prestižnimi muzeji, kot so Centre Pompidou (Pariz), Kunstmuseum (Basel), MNCARS (Madrid), Musée d'Art Moderne de la Ville de Paris, Ca' Pesaro - Galleria Internazionale d'Arte Moderna (Benetke) in Moderno galerijo v Ljubljani (Slovenija) ter z evropskimi zasebnimi zbirkami. Katalog, ki bo spremljal razstavo, bo izšel v ka-talonščini in španščini. Vseboval bo reprodukcije razstavljenih del ter zapise Jeana Claira, Vena Pilona, Alexa Susanne in Jor-gea Sempruna.
Na slikah: zgoraj slikar na obisku v Gorici oktobra 2003, spodaj pa znamenita Gaudijeva stavba, v kateri bodo razstavljena Mušičeva dela
trst - Komični niz v gledališču MIela
Antiono Rezza, burkež, i se noče prikupiti gledalcem
V petek, 8. februarja, se je v okviru komičnega niza v tržaškem gledališču Miela predstavil Antonio Rezza v predstavi s kratkim naslovom Io (Jaz), ki jo je ustvaril skupaj z likovnico Flavijo Mastrello. Rezza je povsem svojska ustvarjalna osebnost na italijanski komični sceni, pa tudi na drugih področjih, zlasti kot pisatelj - objavil je že štiri romane, in tudi kot filmski ustvarjalec, seveda zelo alternativne filmski zvrsti, tako da njegovi filmi dosežejo le redke gledalce. Isto velja za njegove komične nastope, čeprav je prejel nič koliko nagrad na italijanskih in tujih festivalih. Mar si kdo ga je si cer že videl v ka ki tele vi-zijski oddaji, tudi v takih, ki niso omejene le na ožji krog gle dal cev, ven dar si zara di kratkosti skeča ni uspel ustvariti pravega mnenja, čeprav Rezzova pojava zbuja močno ra do ved nost.
Kakorkoli že, nastope Antonia Rezze je ze lo tež ko opre de li ti, predvsem zato, ker se sam vztrajno trudi, da bi bil neopredljiv. Najvidnejši element njegovih nastopov je uporaba posebnih panojev iz blaga, ki so
hkrati scena in kostum: nešteto takih ozkih in dolgih pisanih panojev visi s tankega kovinskega ogrodja: Rezza se skrije zdaj za enim zdaj za drugim, vtakne glavo v pri mer no odpr ti no in na odru zaživi lik v last nem oko lju, de ni mo ne pozor ni ra di -olog, ki paciente slika kar v plašču, pa tudi paci ent, ko Rez za pomo li gla vo sko zi drugo luknjo.
Zaradi tovrstnih panojev, ki so vrh vse ga ze lo le pi na pogled, si gle da lec ne -kako pričakuje nežen, dobrodušen nastop, nasprotno je Rezza skrajno sarkastičen. Poleg tega stalno spreminja naravnanost svo jih ko mič nih posegov, tako da je gle da -lec prisiljen biti stalno na preži, da ujame sozvočje z njim. Skratka, Antonio Rezza, oblečen v živordeče tesno oprijemajoče se žabe in ohlapno črno srajco brez rokavov, ki mu dajejo videz zdaj dvornega burkača zdaj pa peklen ščka, je us tva ril lik čud ne -ga bur ke ža, ki mu ni do tega, da bi se s pre -prostimi prijemi prikupil občinstvu, nasprotno njegovi nastopi terjajo nemalo truda od gledalcev. (bov)
ljubljana - Grad
Literarni večer z Natašo Kramberger
V	sklopu literarnih prireditev in dogodkov, ki potekajo v duhu Evropskega leta medkulturnega dialoga in jih prireja Študentska organizacija Univerze na Primorskem, bo drevi ob 19. uri v osrednjem prostoru ŠOPU-a na Pristaniški ulici 3 v Kopru srečanje z mlado literatko Natašo Kramberger. Petindvajsetletno dekle iz Ju-rovskega Dola je s svojim prvim romanom Nebesa v robidah (zmagala je na festivalu mlade literature Urška 2006) prevetrila slovenski literarni prostor. Spisala ga je na stalni poti med Slovenskimi goricami, Mariborom, Milanom, Berlinom (kjer sedaj živi) in morjem, ki gre od Pirana do Trsta in čez morje, čez Evropo, čez svet, prek jezikov, govoric in narečij.
V	Kopru o Slovenski narečni književnosti
V	knjigarni Libris v Kopru bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Slovenska narečna književnost. Avtorica knjige, znana slovenska dialektologinja dr. Marija Stanonik, je v njej zbrala nekatere že objavljene prispevke, ki se nanašajo na narečno literaturo, veliko pa je tudi novih. Delo je razdeljeno na tri razdelke: slovenska narečna dramatika, slovenska narečna poezija in slovenska narečna proza. V delu je posebno pozornost namenila tudi primorskim literarnih ustvarjalcem v narečju in nekatere med njimi bodo v tokratnem večeru tudi gostili. V goste bodo tako prišli še pisatelja Aldo Černi-goj in Silvo Fatur ter pesnica Alfe-rija Bržan. Večera se bo udeležil tudi dr. Marko Jesenšek s Slavističnega društva Maribor, ki je omenjeno knjigo tudi izdalo.
Slovenska sodobna umetnost v Kanadi
Slovensko veleposlaništvo v Kanadi je v četrtek v Ottawi pripravilo razstavo 24 sodobnih umetnikov v izboru likovnega kritika in direktorja mestne Galerije Ljubljane Aleksandra Bassina.Na razstavi, ki je doslej že gostovala v New Yorku in ob odprtju prenovljenega slovenskega veleposlaništva v Wa-shingtonu, so predstavljena dela sodobnih likovnih umetnikov, mednarodno uveljavljenih slikarjev, kiparjev, fotografov, mojstrov grafike in fotografije. Razstavo je odprl veleposlanik Slovenije v Kanadi Tomaž Kunstelj.
Odprtje razstave na predvečer slovenskega kulturnega praznika so spremljali glasbeni nastopi ci-trarke Cite Galič in Jožeta Ga-liča. (STA)
Zakladi slovenske Bitka za prvenec
grafike 1955-2005
V Palaciju in v Stanovskih dvoranah na Ljubljanskem gradu je do 30. marca odprta razstava Zakladi slovenske grafike 1955-2005. Slovenska akademija znanosti in umetnosti in mestna občina Ljubljana sta z njo počastila slovenski kulturni praznik. Gre za predstavitev zbirke SAZU, katere donator je tovarna zdravil Krka iz Novega mesta. Zbirka SAZU vsebuje premišljeno izbrane liste iz najuspešnejšega obdobja slovenske grafične ustvarjalnosti. Avtor razstave in spremljajočega kataloga je dr. Lojze Gostiša. Organizatorja razstave sta SAZU in Festival Ljubljana.
Razstavljene so grafike, ki so jih ustvarili Zvest Apol-lonio, Janez Bernik, Janez Boljka, Bogdan Borčic, Lucijan Bra-tuš, Jože Ciuha, Riko Debenjak, Štefan Galič, Bojan Gore-nec, Samuel Grajfoner, Irwin, Božidar Jakac, Andrej Jemec, Metka Krašovec, Tomaž Kržišnik, Lojze Logar, Vladimir Ma-kuc, Miha Maleš, Adriana Maraž, Zivko Marušič, Kiar Meš-ko, France Mihelič, Jožef Muhovič, Zoran Mušič, Valentin Oman, Klavdij Palčič, Marjan Pogačnik, Marij Pregelj, Jože Spacal, Lojze Spacal, Tinca Stegovec, Branko Suhy, Gorazd Šefran, Marijan Tršar, Karel Zelenko in Mojca Zlokarnik.
Zbirka vsebuje originalne odtise domala vseh pomembnejših slovenskih grafičnih ustvarjalcev, vseh grafičnih tehnik in slogovnih smeri. Glavnina grafičnih listov spada v obdobje t.i. Ljubljanske grafične šole, kije ob ljubljanskih mednarodnih grafičnih bienalih slovensko grafično umetnost obdarila z izjemnimi mednarodnimi priznanji. (STA)
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) in študentska založba Litera sta včeraj objavili razpis za izvirno študentsko poezijo ali prozo - Bitka za prvenec. Na ta način želita vzpodbuditi študente in dijake k ustvarjanju ter jim ponuditi možnost, da se preizkusijo tudi na literarnem področju, so sporočili iz ŠOUM. Na razpisu lahko sodelujejo vsi, ki imajo status študenta oziroma dijaka, oddajo pa lahko največ tri pesmi in en prozni prispevek (kratka zgodba ali odlomek iz romana). Strokovna komisija bo izmed prispelih del izbrala tri nagrajence, najboljšemu pa bo študentska založba Litera omogočila izid knjižnega prvenca. Najboljša dela po izboru strokovne komisije bodo objavljena v zborniku študentske poezije in proze Luči ob cesti. Avtorji, ki želijo sodelovati, naj pošljejo s šifro opremljena besedila v treh izvodih do vključno 31. marca na naslov: Študentska založba Litera (Za razpis Luči ob cesti), Miklošičeva ulica 4, 2000 Maribor. (STA)
2 8 Torek, 12. februarja
2008
SVET
/
dan spominjanja na fojbe in eksodus - Predsednik republike na slovesnosti ob 10. februarju na Kvirinalu
Napolitano: Fojbe so bile etnično čiščenje, EU celi rane nacionalizmov in totalitarizmov
Državni poglavar potrdil svoje lanske izjave - Hrvaški predsednik Mesic presenečen: To ni v evropskem duhu
RIM - »To je drugo leto, da obeležujem dan spominjanja kot predsednik republike. Svojo misel sem lani jasno izrazil. Fojbe so bile etnično čiščenje. Kaka nepremišljena reakcija na moje besede, ki jo je bilo mogoče zabeležiti zunaj Italije, ni načela mojega prepričanja, da je bilo prav izraziti se na tak način v imenu republike.«
Tako je povedal državni poglavar Giorgio Napolitano, ko je v nedeljo v predsedniški palači na Kvirinalu v Rimu vodil slovesnost ob dnevu spominjanja na žrtve fojb in istrski eksodus. Na njej so podelili odličja sorodnikom 75 žrtev kraških brezen, udeležence pa so nagovorili podpredsednik vlade Francesco Rutelli, podpredsednik zveze ezulskih organizacij Lucio Toth ter naposled sam Napolitano.
Le-ta je v svojem govoru sicer tudi poudaril, da počastitev spomina na žrtve in priznanje prestanih krivic ne sme potekati brez širšega in nepristranskega pogleda na zgodovinsko obdobje, ki so ga zaznamovali nasprotujoči si totalitarizmi. Ob tem je predsednik posvaril pred nadlogami, kot so nacionalizmi, ozkosrčni partikularizmi, zaničevanje drugega in nekritično poveličevanje lastne etnične in zgodovinske identitete, ki so Evropo pahnili v barbarstvo vojne. Rane, ki so jih povzročila obdobja totalitarizmov in nacionalizmov, so se danes zacelile v enotni, miroljubni in dinamični Evropi, ki se zaveda, da so veliko močnejši tisti dejavniki, ki jo združujejo, kot pa tisti, ki so jo delili oz. jo lahko še delijo, je dodal Napolitano.
Na njegove besede pa se je včeraj ostro odzval hrvaški predsednik Stipe Mesič, na katerega seje Napolitano posredno obregnil, ko je govoril o lanskih »nepremišljenih reakcijah zunaj Italije«. Iz Mesičevega urada so včeraj sporočili, da je predsednik presenečen. »Potrditev izrazov in kvalifikacij, ki jih je italijanski predsednik uporabil lani, je v neskladju ne le z vzdušjem na srečanju obeh predsednikov v Brnu, ampak tudi z idejo mirne, združene in dinamične Evrope, na katero se predsednik Napolitano sklicuje«. Sporočilu, s katerim se je Mesič že lani odzval na izjave italijanskega predsednika, po pisanju urada ni potrebno niti dodati niti odvzeti nobene besede. V neki drugi izjavi paje Mesič menil, da bi bilo dobro, če bi se na Napolitanove izjave odzvala tudi Slovenija.
Spomnimo naj, da se je med Napolita-nom in Mesičem lani vnel oster besedni boj. Napolitano je tedaj med drugim govoril o »slovanskem ekspanzionizmu«, »barbarstvu« slovanskih sosedov ter »pohodu sovraštva« in »krvoločnega besa«. Mesič je odgovoril, da v teh izjavah »ni mogoče spregledati sledi odprtega rasizma, zgodovinskega re-vizionizma in političnega revanšizma«.
trento - Na slovesnosti ob prejemu častnega naslova je Napolitana zajela slabost
Lizbonsko pogodbo je treba ratificirati kljub razpuščenim parlamentarnim zbornicam
TRENTO - Dolgi dve minuti je v polni dvorani gledališča Teatro Sociale v Trentu trajal preplah zaradi slabosti, ki je zajela predsednika republike. Na srečo si je Giorgio Napolitano hitro opomogel, končal svoj govor in se brez pomoči spustil po stopnicah. Tudi poznejši zdravniški pregled je potrdil, da je šlo le za trenutni padec krvnega pritiska zaradi toplote, težkega akademskega ogrinjala, dvajsetminutnega stanja za govorniškim odrom, svoje pa je najbrž dodala tudi emotivnost ob prejemu naslova častnega profesorja univerze v Trentu.
Italija mora ratificirati Lizbonsko pogodbo takoj, četudi sta zbornici raz-puščeni, je dejal predsednik, ki je prepričan, da mora novi traktat začeti veljati prihodnje leto, pred volitvami za Evrop-
ski parlament. Napolitano, kije častni naslov prejel za svoja nepretrgana politična in intelektualna prizadevanja za evropsko integracijo, je svojo disertacijo začel s poklonom Alcideju De Gasperiju, njegovi »trdni odločnosti«, ki je omogočila uveljavitev evropske ideje v Italiji okrog »jedra vrednot in usmeritev, ki so še danes temeljni in vitalni«. »De Gasperije-ve ideje so šle naprej, kot si je želel. V enakem duhu moremo in moramo gledati danes na prizadevanja, ki so privedla do ustavnega traktata, podpisanega v Rimu oktobra 2004, ki pa ni imel uspeha,« je ugotovil Napolitano. Zdaj moramo naprej z decembra v Lizboni podpisanim kompromisom in danes je prva nujnost ta, da končamo proces ratifikacije tega novega traktata, je sklenil predsednik.
Kot je razvidno s posnetka televizijskega dnevnika TG, so predsedniku Napolitanu takoj priskočili na pomoč, ko ga je včeraj obšla slabost na Univerzi v Trentu
ansa
Socialista Enrico Boselli (desno) in Gavino Angius razočarano zapuščata sedež DS
RIM - Poštna policija je včeraj ugotovila, kje je neznanec uporabljal računalnik, s katerim je sestavil spletni dnevnik z imeni 162 univerzitetnih profesorjev, katere je označil kot »člane judovskega lobija«. Po poročanju agencije Ansa ni šlo za javno in-ternetno točko, računalnik naj se ne bi nahajal v Rimu, podrobnosti pa včeraj niso bile znane. Preiskavo koordinira rimsko javno tožilstvo, ki upošteva različne možnosti kaznivih dejanj, od spodbujanja rasnega sovraštva do obrekovanja in nespoštovanja pravil o zasebnosti. Na »črni listi« so se pojavila imena univerzitetnih docentov rimske univerze La Sapienza in drugih italijanskih vseučilišč, ki naj bi po besedah avtorja spletnega dnevnika, ki se je podpisal s šifro virusa ptičje gripe H5N1, »kulturno in politično podpirali Izrael«. Vest je sprožila val kritik: rektor univerze La Sapienza Renato Guarini je spletni dnevnik označil kot nedopusten primer nestrpnosti, minister za univerzo Fa-bio Mussi pa je napovedal tožbo zoper avtorjev seznama. Upravitelji spletne strani Il Cannocchiale, na kateri se je pojavil spletni dnevnik, so se ogradili od njegove vsebine, spletno stran pa so oblasti zatemnile. Agencija Ansa je včeraj navajala, da kroži po spletu še en spisek z imeni t.i. »izdajalcev ali nevarnih elementov za Izrael«. Spisek je bil viden na spletni strani Masada2000 (Masada je znana izraelska utrdba, ki simbolizira boj Judov proti okupatorju), sestavila pa naj bi ga skupina radikalnih sionistov. Na tem seznamu se je znašlo mnogo znanih imen, med drugimi Norman Filkestein, Ilan Pappe, Naomi Klein in Gilad Atzmon.
politika - Priprave na skorajšnje parlamentarne volitve
»Elecion day« pod vprašajem Še zadnji pogovori o zavezništvih
RIM - Združitev upravnih volitev s parlamentarnimi 13. in 14. aprila je vse bolj pod vprašajem. Kot znano, je tej možnosti naklonjena vlada v odstopu Romana Prodija, po mnenju katere bi na tak način zmanjšali volilne stroške, pa tudi bi v manjši meri motili reden potek šolskega leta. Toda desna sredina predlogu nasprotuje, češ da bi skupne volitve favorizirale levo sredino. Včeraj je voditelj stranke For-za Italia oz. Ljudstva svobode to stališče še zaostril. »Mislim, da vsiliti election day z odlokom predstavlja najslabši možen začetek dialoga,« je dejal, nanašajoč se zlasti na Demokratsko stranko. Če pomislimo, da je predsednik republike Giorgio Napolitano v preteklih dneh jasno opozoril na potrebo, da bi takšen sklep sprejeli z najširšo podporo, si ni težko predstavljati, da bo zadeva po vsej verjetnosti naposled splavala po vodi.
Medtem se tako v levi kot v desni sredini nadaljujejo pogovori pa tudi polemike glede možnosti sestave volilnih zavezništev oz. skupnih list. Tako je Berlusconi včeraj ponovil ultimat Demokrščan-ski uniji (UDC) Pierferdinanda Casinija: »Ljudje so naveličani igric,« je dejal. »-UDC ima možnost, da pristopi k Ljudstvu svobode, sicer je ne bo v koaliciji,« je pribil. Tajnik UDC Lorenzo Cesa se je strinjal, da je treba začeti resne pogovore, a to ob spoštovanju avtonomije in identitete njegove stranke.
Medtem se je že dokončno odločila za samostojen nastop na volitvah La destra Francesca Storaceja, ki bo predlagala Danielo Santanche za premierko. Samostojno bo nastopila tudi novoustanovljena sredinska Bela vrtnica. Njen voditelj Savino Pezzottaje večeraj ponovil vabilo UDC, naj se ji pridruži.
Podobne zgodbe je mogoče zabeležiti v levi sredini. Kot znano, se je Demokratska stranka odločila, da bo šla na volitve sama. To je privedlo štiri stranke skrajne levice (SKP, SIK, DL in Zelene), da so se dokončno odločile za skupen nastop na volitvah pod znakom Mavrične levice. Včeraj je propadel tudi poskus, da bi na listi DS kandidirali socialisti. »Mi smo za skupen nastop, a ne za razpust stranke,« je dejal Enrico Boselli. Kandidaturo na listi DS je odklonila tudi radikalna Emma Bonino, sicer predstavnica radikalcev. »Nisem klošarka,« je užaljeno dejala. In tako imajo demokrati odprte pogovore o skupnem nastopu le še z Italijo vrednost Antonia Di Pietra.
internet - Preiskava po odkritju poštne policije
Seznam buri duhove
Spletni dnevnik neznanega avtorja vseboval imena 162 judovskih univerzitetnih profesorjev
Rektor rimske univerze La Sapienza Renato Guarini
arhivski posnetek
Otroci ilegalnih priseljencev imajo pravico do vrtca
MILAN - Mladoletniki v Italiji imajo pravico, da ostanejo v državi in imajo torej dostop do vseh skrbstvenih storitev ne glede na to, ali so njihovi starši ilegalni priseljenci. S to utemeljitvijo je milanski sodnik Claudio Marangoni sprejel priziv mlade Maročanke, ki je v Italijo prišla ilegalno in ki ji je milanska občinska uprava zato zanikala možnost vpisa otroka v vrtec. Pristojna občinska odbornica Mariolina Moioli je bila namreč decembra lani izdala okrožnico, na osnovi katere je bil v bistvu za otroke ilegalnih priseljencev prepovedan vpis v vrtce. Sodnik je to označil za diskriminacijo in ukazal občinski upravi, da s to diskriminacijo preneha. Zdaj bo lahko Maročanka svojo hčerko vpisala v vrtec, deželni tajnik SKP Alfio Nicotra pa je medtem zahteval odstop odbornice.
Razstava del »pozabljenega« Sebastiana del Piombo
RIM - V Beneški palači v Rimu so v petek odprli prvo razstavo v čast beneškemu slikarju Sebastianu del Piombu. Do 18. maja bodo na ogled potreti slavnih osebnosti iz Sebastianovega časa, religiozni prizori in skice. Po besedah urednika razstave Clauda Strinatija Sebastiano doslej ni imel svoje razstave, ker je veljal za manj pomembnega slikarja svojega časa v primerjavi z velikani kot so Michelangelo, Rafael in Leonardo da Vinci. Sebastiano del Piombo (Sebastiano Lu-ciani) je pred skoraj 500 leti zapustil rodne Benetke, kjer je pred tem že ustvaril impresivna dela v cerkvah, in se napotil v večno mesto. V Rim je prišel pod pokroviteljstvom papeškega bankirja Ago-stina Chigija. Po njegovem naročilu je delal v vili Farnesina, kjer je slikal tudi Rafael. Sebastiana je podpiral Michelangelo, ki naj bi mu celo pomagal s svojimi ski-
Industrijska proizvodnja decembra padla
RIM - Rast industrijske proizvodnje je v decembru v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nazadovala za 4%, v primerjavi z novembrom pa za 0,5%. O negativnem decembrskem trendu pričajo izsledki statističnega zavoda Istat, ki so celo najslabši od leta 2001. V primerjavi s preteklim letom je raziskava zabeležila manjšo rast investicijskih dobrin (+ 0,9%) in energetike (+ 0,2%), nazadovanje pa dobrin za široko porabo (- 0,8%) in vmesnih dobrin (- 0,7%).
/
ŠPORT
Torek, 12. februarja 2008
29
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE - Primarne predsedniške volitve
Clintonova po vrsti porazov zamenjala vodjo kampanje
Obama zdaj vodi po številu delegatov, zelo verjetno pa bo končna odločitev padla šele avgusta
NEW YORK - Demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton je po zadnji vrsti porazov proti Baracku Obami zamenjala vodjo svojega volilnega štaba Patti Solis Doyle z Maggie Williams. Vrsta porazov in dejstvo, daje morala senatorka januarja plačati pet milijonov dolarjev iz lastnega žepa za nadaljevanje kampanje, ko je Obama isti mesec zbral 32 milijonov dolarjev, skupaj z zamenjavo vodstva jasno govorijo o težavah.
Po velikem torku 5. februarja, ko so imeli demokrati volitve in zborovanja v 22 zveznih državah sta se Obama in Clintonova razšla z neodločenim izidom. Clintonova je zmagala v večjih državah, Obama pa je zbral večje število zmag. Sobotni rezultati v Louisiani, državi Washington, Ne-braski in na Deviških otokih, pa so Clintonovi prinesli boleč udarec, saj je vsepovsod slavil Obama. Zmagal je tudi v nedeljo na strankarskih zborovanjih v državi Maine.
Senator iz Illinoisa vodi v anketah in bo najverjetneje zmagal tudi danes v Vir-giniji, Marylandu in prestolnici Washington. Tekma sicer še zdaleč ni končana, saj imata oba kandidata le okoli polovico od 2025 delegatskih glasov za nacionalno konvencijo, kolikor jih je potrebno za zmago. Clintonova upa na boljše rezultate marca in aprila v večjih državah, kot so Teksas, Ohio in Pensilvanija. Proporcionalni način razdeljevanja delegatskih glasov pa zagotavlja, da se nobenemu od kandidatov ne bo hitro uspelo prebiti naprej.
Obama je doslej zmagal v 19 državah. To so Alabama, Aljaska, Colorado, Connecticut, Delaware, Georgia, Idaho, Illinois, Iowa, Kansas, Louisiana, Minnesota, Maine, Missouri, Nebraska, Severna Dakota, Južna Karolina, Utah in Washington. Clintonova pa je doslej osvojila 10 držav. To so Arizona, Arkansas, Kalifornija, Massachusetts, Nevada, New Hampshire, New York, New Jersey, Oklahoma in Tennessee.
Clintonova je zmagala tudi na Floridi in Michiganu, vendar zaradi sankcij nacionalnega vodstva stranke, ker so bile volitve v teh dveh državah pred 5. februarjem, izidi za zdaj ne štejejo. Clintonova bo verjetno zmagala tudi v državi Nova Mehika, kjer še vedno niso potrdili rezultatov volitev 5. februarja.
Pri republikancih je stanje malce bolj jasno, saj ima senator iz Arizone John McCain v žepu že dve tretjini od 1191 delegatskih glasov, potrebnih za zmago. Po odstopu nekdanjega guvernerja Massachu-settsa Mitta Romneyja pa ostajata v tekmi še nekdanji guverner Arkansasa Mike Huckabee in kongresnik iz Teksasa Ron Paul, ki krepko zaostajata. (STA)
Zamišljena Hillary Clinton
ansa
11. september - Proces na posebnih vojaških sodiščih ZDA
Tožilci zahtevajo smrtno kazen za šesterico obtožencev
WASHINGTON - Ameriški vojaški tožilci so proti šestim osumljenim teroristom, ki so zaprti v ameriškem vojaškem taborišču Guantanamo na Kubi, vložili obtožnice zaradi vpletenosti v teroristične napade v ZDA 11. septembra 2001 in zanje zahtevali smrtno kazen. Med obtoženimi je tudi glavni organizator napadov Halid Šejk Mohamed.
Ameriški general zračnih sil Thomas Hartman je včeraj na novinarski konferenci v Pentagonu dejal, da bodo šestim obtožencem sodili skupaj pred posebnim vojaškim sodiščem, ki so ga ZDA ustanovile prav v ta namen. Obtožnica proti šesterici ima kar 169 točk, med njimi so umor, zarota, napadi na civiliste, civilne objekte, povzročitev hude telesne poškodbe, uničevanje lastnine, terorizem in še ko pi ca po dob nih. Šti rim bo do na -prtili še obtožnico za ugrabitev.
Poleg Halida Šejka Mohameda, ki je organizacijo napadov na ZDA 11. septembra 2001 priznal lani marca, bodo sodili še nesojenemu 20. udeležencu napa-
dov 11. septembra Mohamedu al Kata-niju. Na seznamu je tudi Ramzi Binalšib, ki naj bi bil posrednik med vodstvom mednarodne teroristične organizacije Al Kaida in ugrabitelji. Obtožen je tudi Mohamedov nečak in tesen sodelavec Ali Abd al Aziz Ali, ki je bolj znan kot Amar al Baluči. Obtožena sta tudi al Balučijev pomočnik Mustafa Ahmed el Havsavi ter Valid bin Ataš, ki je sodeloval pri izbiranju in urjenju napadalcev 11. septembra.
Pripadniki teroristične mreže Al Kaida so 11. septembra 2001 ugrabili štiri potniška letala in dve treščili v dvojčka Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, eno v Pentagon, zadnje pa se je po domnevnem uporu potnikov zrušilo na travnik v Pennsylvaniji. Umrlo je skoraj 3000 ljudi, ZDA pa so začele vojno proti terorizmu, ki ji ni videti konca. Sojenje šesterici bo prvo za vodilne organizatorje napadov 11. septembra in prvi preizkus posebnih vojaških sodišč oziroma komisij, ki so bile ustanovljene samo v ta namen, da sodijo najnevarnejšim teroristom.
General Hartman, ki je pravni svetovalec teh sodišč, je zagotovil, da bodo imeli obtoženci vse pravice, kot jih imajo na primer ameriški vojaki, ki bi se znašli pred sodiščem. Zagovorniki človekovih pravic sicer trdijo, da to sploh ni res. Ameriško vrhovno sodišče je leta 2006 takšna sodišča v nastajanju razglasila za neustavna, ker pravila obtožencem niso zagotavljala niti prisotnosti na lastnem sojenju, niso mogli izpodbijati veljavnosti svojih aretacij ali se pritožiti na neodvisna sodišča. Prav tako je bila predvidena uporaba "posebnih zasliše-valskih tehnik", ki jim kritiki ameriške politike do osumljenih teroristov pravijo mučenje.
Kongres je potem lani sprejel zakon, ki je malce spremenil pravila delovanja vojaških sodišč. Kljub temu obtoženci še vedno ne bodo imeli dostopa do vseh dokazov proti njim. Hartman je zagotovil, da bodo sojenja odprta, razen v primerih, ko bi bila lahko ogrožena nacionalna varnost. (STA)
Tadic in Kostunica potrdila enotno politiko
BEOGRAD - Srbski predsednik in premier, Boris Tadic in Vojislav Koštuni-ca ter predsednik srbskega parlamenta Oliver Dulic so na včerajšnjem sestanku v Beogradu potrdili enotno nacionalno politiko do vprašanja Kosova in da bodo državne institucije v primeru enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova sprejele ukrepe za razveljavitev tega protipravnega akta. Kot so sporočili iz vlade, so potrdili nujnost vodenja enotne nacionalne politike pri zaščiti suverenosti in ozemeljske celovitosti Srbije zaradi realne grožnje, da bo prišlo do razglasitve neodvisnosti Kosova.Dodali so, da bodo na torkovem zasedanju sveta za nacionalno varnost, ki ga je sklical Tadic, obravnavali akcijske načrte vlade v primeru razglasitve neodvisnosti Kosova. Koštunica pa je za četrtek sklical sejo vlade, na kateri bodo sprejeli odločitev o "razveljavitvi protipravnih aktov začasnih organov Kosova o razglasitvi neodvisnosti", ki bo stopila v veljavo v primeru razglasitve neodvisnosti. To odločitev bo nato vlada poslala v obravnavo in sprejem parlamentu.
Gazprom grozi, da bo Ukrajini prekinil dobavo plina
MOSKVA - Ruska družba Gazprom je včeraj napovedala, da bo Ukrajini danes dopoldne prekinila dobavo plina, saj naj bi ji država za plin, dobavljen od januarja, dolgovala že blizu 500 milijonov dolarjev, ves dolg pa naj bi dosegel 1,5 milijarde dolarjev. V Ukrajini so prepričani, da Rusija prekinitve dobave ne bo dovolila. Gazprom je nekaj ur kasneje skrajni rok za poplačilo dolga podaljšal do torka do 18. ure po krajevnem času (do 16. ure po srednjeevropskem). "Čas možne prekinitve dobave plin Ukrajini smo z 10. ure prestavili na 18. uro," je sporočil tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov. Predsednica ukrajinske vlade Julija Timošenko pa je zagotovila, da se "nič od tega ne bo zgodilo". Prvi namestnik ruskega premiera Sergej Ivanov je Ukrajino po njenih besedah "obvestil, da prekinitve dobave ne bo".
Rop umetnin v Zürichu
ZÜRICH - Oboroženi roparji so iz enega od zUriških muzejev odnesli za več kot 100 milijonov frankov umetnin, je potrdila tamkajšnja policija. Rop se je po navedbah policije zgodil v nedeljo, med ukradenimi deli so tudi oljne slike Cezanna, Degasa, Van Gogha in Moneta. Druge podrobnosti bo policija sporočila popoldne. Komaj prejšnjo sredo so v Pfäffikonu južno od Züricha z neke razstave ukradli dve deli Pabla Picassa. Vrednost slik, ki sta pripadali Muzeju Sprengel iz Hannovra, naj bi znašala več kot tri milijone evrov. O storilcih in slikah ni sledu.(STA)
RAČUNALNIŠTVO - Ne prevzemu
Yahoo uradno zavrnil Microsoftovo ponudbo
NEW YORK - Spletno podjetje Yahoo je včeraj tudi uradno zavrnilo prevzemno ponudbo koncerna Microsoft, ki za Yahoo ponuja 44,6 milijarde dolarjev. S ponudbo, ki predvideva 31 dolarjev za delnico, je družba znatno podcenjena, so sporočili iz družbe Ya-ho o.
Microsoft je ponudbo za Yahoo, s katero želijo zmanjšati premoč družbe Google na področju spletnega iskanja in oglaševanja, predstavil 1. februarja. Ponujenih 31 dolarjev za delnico je sicer za
62 odstotkov presegla takratno borzno vrednost Yahoojeve delnice, po mnenju analitikov pa bi lahko koncern glede na obsežna sredstva, ki jih ima na razpolago, ponudbo zvišal. Upravni odbor Ya-hooja bo nadalje preveril vse strateške možnosti, so še sporočili iz družbe. Za obrambo pred prevzemom naj bi v kon-cernu razmišljali tudi o povezovanju z največjim konkurentom Google, omenjajo se tudi možnosti povezovanja s spletnim podjetjem medijskega koncerna Time Warner AOL. (STA)
VZHODNI TIMOR - V državi so uvedli izredne razmere
Predsednik Ramos-Horto ranjen v atentatu proindonezijskih upornikov
DILI - Na Vzhodnem Timorju je bil včeraj hudo ranjen predsednik Jose Ramos-Hor-to. Oblasti so uvedle izredne razmere in policijsko uro. Premier Vzhodnega Timorja Xa-nan Gusmao, ki v ločenem napadu na njegovo avtomobilsko povorko ni bil poškodovan, je sporočil, da bo uvedba izrednih razmer po vsej državi veljala najmanj 48 ur. Policijska ura je začela veljati ob 21. uri po lokalnem času (ob 12. uri po srednjeevropskem času). Ulice so se spraznile, trgovine in kioski zaprli, po ve-čih cestah pa patruljirajo portugalske čete.
Oboroženi uporniki so Nobelovega nagrajenca za mir Ramosa-Horto po najnovejših podatkih ranili v trebuh in prsi. Sprva so ga operirali v avstralski vojaški bolnišnici v Vzhodnem Timorju, nato pa so ga v kritičnem stanju v umetni komi prepeljali v bolnišnico v mesto Darwin na severu Avstralije, je povedal tiskovni predstavnik reševalne ekipe Car-eFlight International Ian Badham.
Direktor bolnišnice v Darwinu Len Notaras je povedal, da je Ramos-Horta prejel transfuzijo krvi in da zdravniki "upajo na zelo dobro okrevanje". "Poškodba trebuha je zelo enostavna, vendar nas malo skrbijo njego-
Jose Ramos-Horto
ve poškodbe prsi. Vsi njegovi vitalni organi so zelo stabilni," je povedal Notaras.
Vodja oboroženih upornikov Alfredo Reinado in eden izmed njegovih pomočnikov sta bila v napadu na Ramosa-Horto ubita. Prav tako je bil ubit tudi predsednikov stražar, je sporočil tiskovni predstavnik vzhodnotimorske vojske, major Domingos da Camara. "Incident smatram za Reinadov poskus državnega udara, ki ni uspel," je povedal Gusmao. Napad je označil za dobro načrtovano operacijo, katere namen je bil "paralizirati vlado in ustvariti nestabilnost". "Ta vlada zaradi tega ne bo padla," je po poročanju AP še dodal Gusmao.
"Brutalen in strašen napad" je že obsodil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, globoko solidarnost s prebivalci Vzhodnega Timorja pa je izrazil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.
Avstralija je medtem že sporočila, da bo na Vzhodni Timor poslala vojaške in policijske okrepitve. V tej državi je sicer že nameščenih 800 njenih vojakov, Avstralija pa naj bi poslala dodatnih 100 do 150 vojakov in do 70 dodatnih policistov. Obljubila je tudi, da bo okrepila tudi ločeno misijo ZN na Vzhodnem Timorju.
Vzhodni Timorci so leta 1999 na referendumu glasovali za polno neodvisnost od Indonezije, kije nekdanjo portugalsko kolonijo zasedla leta 1975. Kmalu po referendumu o neodvisnosti so izbruhnili nasilni spopadi, ki so jih podpihovale predvsem indonezijske sile s pomočjo proindonezijskih milic. Mednarodno mnenje prisililo Indonezijo, da je umaknila tiho podporo milicam. Maja 2002 je Vzhodni Timor postal neodvisna država, septembra istega leta pa je država postala članica ZN. (STA)
3 0 Torek, 12. februarja 2008
PRIREDITVE
/
TRST - Pesnisški večeri SSG
Jutri Brane Grubar
Na srečanju, ki ga bo vodil Janko Petrovec, bodo predstavili pesniški prvenec Kam? Drugam
Pesniški večeri Slovenskega stalnega gledališča radovedno sledijo tokovom pesniškega navdiha med seboj zelo različnih kulturnih osebnosti, raziskujejo ozadja umetniškega snovanja, se sprehajajo po motivih njihove poetike, stilnih, emotivnih in bivanjskih elementih pesnikovanja. Mesec
februar bo ponudil publiki tega priljubljenega niza dve srečanji v komornem okviru foy-erja balkona tržaškega Kulturne ga do ma.
V sredo, 13. februarja bo ko or di na tor in pove zo valec Pesniških večerov Janko Petrovec vabil k spoznanju umetniške govorice igralca in jadralca
Braneta Grubarja s predstavitvijo njegovega prvenca »Kam? Drugam!« (Didakta, 2006). Gru bar, dol go let ni član an -sambla ljubljanske Drame SNG, je igral v mnogih gledali ščih in gle da liš kih sku pi nah, v filmih in na televiziji, vmes pa je razvil ljubezen do jadranja, saj meni, »da ni zdrava ena sa ma ob sede nost ne za du šo, kakor tudi ne za telo«.
Ta aspekt njegove oseb-nos ti, iz katerega je vzkli la tu -di literarna žilica, je prijetno presenetil tudi Petrovca: »Nisem vedel, da on, roj en sredi Kranjske, morje ljubi in pozna mno go bolje kot ve či na nas iz Mesta v Zalivu. Tudi on pa takrat še ni vedel, da se bodo njegove ljubeče poti, ki rišejo brazde v modrino vodovja in ki jih valovi spretno brišejo z obličja sveta, nekoč prelile na papir, v popotniško pripoved.«
Obeta se torej večer v toplih, sre do zem skih bar vah, ki jih bo znal pri čara ti ta potopis -ni esej »o morju, o jadranju, o srečanjih z ljudmi, kraji, pokrajinami.« Grubar nas bo s svojimi vtisi in dogodivščinami popeljal iz do ma čih luk v grška, turška in južnoitalijanska pri sta ni šča. Pri četek ob 20.30. Vstop bo kot obi čaj no prost.
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
William Shakespeare: »La tempesta«
/ režija: Tato Russo. Jutri, 13. februarja, ob 20.30, v četrtek, 14. februarja ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 15. in soboto, 16. februarja ob 20.30 in v nedeljo, 17. februarja ob 16.00.
La Contrada
Carlo Goldoni: »Il teatro comico« /
režija: Marco Bernardi; nastopajo: Pa-trizia Milani in Carlo Simoni. V petek, 15. in soboto, 16. februarja, ob 20.30, v nedeljo, 17. februarja, ob 16.30, v torek, 19. februarja, ob 16.30, v sredo, 20., v četrtek, 21., v petek 22. in v soboto 23. februarja, ob 20.30 ter v nedeljo,24. februarja, ob 16.30. GORICA
Kulturni dom
V	soboto, 16. februarja ob 20.45 / gledališka festival TEATRANDO predstava / »Tre sorelle... un imbranato«.
V	petek, 22. februarja ob 20.45 / gledališka festival TEATRANDO predstava / »Otto pericolose simpatiche donnette«.
Kulturni center Lojze Bratuž
V	petek, 15. februarja ob 10.00 za osnovnošolce in v soboto, 16. februarja ob 16.30 v okviru niza Zimski popoldnevi / Clac Teatro (Santa Lucia di Cesena - Forli) »Scale a vela & orologi a soffio«.
V	soboto, 23. februarja ob 16.30 / v okviru niza Zimski popoldnevi, Teatro del Buratto (Milan) »Giocagiocattolo«.
V	ponedeljek, 25. februarja ob 9.30 in 10.45 / gledališka predstava v abonmaju Veliki polžek, nastopa Mestno gledališče Ptuj s predstavo »Kokoro-lek«.
V	torek, 26. februarja ob 9.30 in 10.45
/ gledališka predstava v abonmaju Mali polžek, nastopa Lutkovno gledališče Jože Pengov, Ljubljana s predstavo »Mali ribič«. TRŽIČ
Občinsko gledališče
Elio Petri: »Roma ore 11« / gledališče Mitipretese / gledališče Eliseo; igrajo: Anna Gualdo, Manuela Mandracchia, Sandra Toffolatti in Mariàngeles Torres. V nedeljo, 17. februarja, ob 20.45. VIDEM
Teatro Palamostre
Elio Petri: »Roma ore 11« / gledališče Mitipretese / gledališče Eliseo; igrajo: Anna Gualdo, Manuela Mandracchia, Sandra Toffolatti in Mariàngeles Torres. V soboto, 16. februarja ob 21.00.
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
Italo Svevo: »La rigenerazione« / Nastopa Stalno gledališče Il Rossetti v režiji Antonia Calende. Na sporedu od 14. do 17. februarja ob 20.45.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
SNG Nova Gorica
Iztok Mlakar. »Duohtar pod mus« / jutri, 13. ob 20.00 in v četrtek, 14. februarja ob 18.00.
KOPER
Gledališče Koper
Jutri, 13. februarja ob 17.30 in ob 20.00 / »5moških.com«.
V	soboto, 16. in v četrtek, 21. februarja ob 20.00 / »Duohtar pod mus«.
LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
Danes, 12. februarja, ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagababa«.
Jutri, 13. februarja - 18.30-22.40 /
Heinrich von Kleist: »Katica iz Heil-bronna ali Preizkus z ognjem«.
Mala drama
Danes, 12. februarja, ob 20.00 / Yukio Mishima: »Markiza de Sade.
Jutri, 13. februarja ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«.
MGL
Veliki oder
Danes, 12. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Vihar«, gostuje Teatro Avante, Miami, Florida.
Mala scena MGL
Danes, 12. februarja ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«.
Jutri, 13. februarja ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«.
Šentjakobsko gledališče
V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki« / do torka, 19. februarja, ob 17.00.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
»Iris«, Pietro Mascagni / v okviru operne in baletne sezone 2007-2008 / danes, 12., jutri, 13. in v četrtek, 14. februarja ob 20.30, v soboto, 16. februarja ob 17.00, v nedeljo 17. februarja ob 16.00, v torek, 19. in v sredo 20. februarja ob 20.30. GORICA
Kulturni dom
V	četrtek, 14. februarja ob 20.30 / koncert v sklopu Across the border / »Rik-ke Lundorff«.
V	petek, 15. februarja ob 18.00 / Mala Prešernova proslava / »Sinfonični orkester iz Novega Mesta«.
V	sredo, 20. februarja ob 20.30 / koncert v sklopu Across the border / »Zoran Predin & Gypsy Swing Band«.
V	soboto, 23. februarja ob 20.30 / koncert v sklopu Across the border / »Koncert albanske glasbe«.
Kulturni center Lojze Bratuž
V	četrtek, 21. februarja ob 18.00 / V okviru koncertne sezone 2007/08 - klavirski recital nagrajenca na 7. mednarodnem tekmovanju v klavirski interpretaciji Giuliano Pečar 2007 - Timur Gasratov, Ukrajina.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
Kulturni dom
Jutri, 13. februarja ob 20.15, mala dvorana / Klezmer Connection v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim forumom Art Sredica.
V	četrtek, 14. februarja ob 20.15, velika dvorana / Valentinov koncert, avtorski večer Imerja Traje Brizanija ob njegovi 50-letnici. Imer Traja Brizani in Big band RTV SLO.
KOPER
Gledališče Koper
V	torek, 19. februarja ob 20.00 / Koncert za zaljubljene - Zoran Predin Gipsy Swing Band.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 12. februarja ob 19.30bo v Gallusovi dvorani tradicionalni koncert za zaljubljene: Goran Predin in Gypsy Swing Band.
V	četrtek, 14. in v petek, 15. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Aleksander Vedernikov.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih.
Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih.
V	Narodni in študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich.
V	Palači Gopcevich bo do 2. marca na ogled razstava »Strehler privato - ca-rattere affetti passioni«. Urnik: od 9. do
LJUBLJANA - Ples
Drevi Glej ga zlomka!
»Pride čas, ko se dvigneš visoko nadse in pogledaš navzdol, na prehojeno pot.« Iz tega zornega kota je nastala nova predstava Branka Potočana in skupine Fourklor Glej ga zlom ka!. Koreo graf si jo je zamislil kot inventuro dosedanjega dela. Predstavo bodo premier-no uprizorili drevi v Stari elektrarni, ponovitvi bosta 13. in 14. februarja. Potočan se v novi predstavi ozira nazaj ter s pogledom in inventuro dosedanjega dela skozi paralelno zgodbo plesnega telesa in misli reflektira odnos do zunanjega sveta. Skupino tretirajo kot družino s svojimi prepoznavnimi značilnostmi. Na domiseln in iskriv način, poln asociativnih zvez, iro-nizirajo in problematizirajo vprašanja ter svoj odnos do sodobnega plesa. V tej predstavi izpostavljajo fizičnost telesa, njegovo spreminjajočo se topografijo in nenazadnje neulovljivost njegove podobe, so sporočili iz zavoda Vitkar, kije pro-ducent predstave.
Predstavo so poleg Potočana soustvarili Jana Menger, Magdalena Reiter, Sebastjan Starič in Dušan Teropšič, vsi ome nje ni v njej tudi nastopajo.
Avtorsko glasbo je napisal Primož Oberžan, za manipulacijo tona skrbi Jure Vlahovič, luči je oblikoval Tomaž Štrucl, kostume pa Barbara Stupica. (STA)
19. ure.
V	Palači Gopcevich bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Eurpoa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. Urnik: od 9. do 19. ure.
V	Državni knjižnici bo do 29. februarja na ogled razstava »Da Vienna al-l'Europa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«.
V	Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00.
V	galeriji Knulp je še danes, 12. februarja na ogled fotografska razstava »Mustangs«.
Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dell'Anima - Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure.
Razstavni prostor Sanmichele 11: do 14. marca bo na ogled razstava »a+u« Dimitrija Waltritscha. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN
Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com.
GORICA
V	Galeriji Kulturnega doma je do 22.
februarja na ogled samostojna razstava grškega slikarja Andreasa Kara-ghorgisa z naslovom »Poklon mojemu otoku: Santorini«; urnik: v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
V	Kulturnem centru Lojzeta Bratuža
je na ogled mednarodna razstava v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči »Vojna in mir - Spomini in spomeniki«. Razstava bo na ogled do 29. februarja ob prireditvah in po dogovoru.
V	Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do
23. februarja na ogled razstava z naslovom »L'eredita di Cirillo e Metodio attraverso testi e manoscritti« od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.30, ob sobotah med 10.00 in 13.30, za vodene obiske je razstava na ogled tudi ob nedeljah med 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-580210.
Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«.
V	palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. marca od torka do nedelje med 9. in 19. uro.
Knjigarna Equilibri (Ul. Seminario in v E.QU. v Ul. Oberdan): do 27. februarja je na ogled razstava »Unodi-due«. Razstavljata slikarja Manuel Grosso in Nicola La Rovere. TRŽIČ
Občinska galerija sodobne umetnosti:
do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro.
CODROIPO
V	Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure.
_SLOVENIJA_
KOPER
Sedež Banke Koper: do konca februarja bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpo-tic.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: v petek, 8. februarja, ob 20. uri odprtje razstave arhitekta Svetozarja Križaja, rojenega v Ajdovščini. Prirejajo jo ob 30-obletnici postavitve stalne zbirke v Pilonovi galeriji, ki jo je Križaj uredil in oblikoval ter zanjo bil leta 1976 nagrajen s Plečnikovo nagrado. BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
V	Mestni galeriji Nova Gorica je na ogled kiparska razstava Anje Kranjc z naslovom »Kiparstvo (p)osebnega sveta«. Razstava bo odprta do 7. februarja od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure.
Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): v petek, 15. februarja, ob 19. uri odprtje razstave z naslovom Potovanje po delu Bojana Štoklja; na ogled bo do 7. marca od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Cankarjev dom / v Mali galeriji bo do 13. februarja na ogled fotografska razstava Mete Krese z naslovom: »Naenkrat se je znočilo«.
Cankarjev dom / v Prvem preddverju bo do 12. marca na ogled Prva dama -najstarejša človeška upodobitev na Slovenskem.
Cankarjev dom / v Veliki sprejemni dvorani bo do 28. februarja na ogled razstava Petra Gabrijelčiča »Mostovi«.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Mednarodni grafični likovni center: do 24. februarja bo na ogled razstava Hermana Gvardjančiča »Zapisi«.
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 12. februarja 2008
31

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz 2007; pianist Matjaž Zobec
20.30 Deželni TV dnevnik
23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.10 6.30
6.45
11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45
15.50 16.15 16.50
18.50 20.00 20.30 21.10 23.00 23.05 0.40
Nan.: Baldini e Simoni Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Jutranja oddaja Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giu-rato)
Aktualno: Occhio alla spesa Dnevnik in vremenska napoved Variete: La prova del cuoco Dnevnik
Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana Storie Nan.: Incantesimo (i. E. Sylos Labini)
Variete: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta Parlament / Dnevnik in vremenska napoved
Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) Dnevnik
Kviz: Soliti ignoti Nan.: Rex Dnevnik
Aktualno: Porta a porta Nočni dnevnik - Le idee
Rai Due
6.30 Dok.: Panama, un filo di terra tra
due oceani 6.40 Dnevnik - Zdravje 7.00 Variete: Random (risanke) 9.45 Aktualno: Non e m@i troppo tar-di
10.00 Dnevnik - Punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik
13.30 Dnevnik - Costume e societa - Salute
14.00 Variete: L'Italia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Glasb. oddaja: Scalo 76 Remix 18.05 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved
19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11
19.50 Risanke
20.25 Žrebanje lota
20.30 Dnevnik
21.05 Nan.: Ghost Whisperer
(igra Jennifer Love Hewitt)
21.50 Nan.: Desperate Housewives (i. T. Hatcher)
23.30 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista
23.45 Aktualno: Su al sud
V" Rai Tre
6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene - Prima
12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Punto donna
12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano
13.15 Nan.: Saranno famosi a Los Angeles
14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.15 Variete: Trebisonda 16.35 Variete: Melevisione 17.00 Dok.: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo
19.00 Deželne vesti, vremenska napoved
in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.10 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano
23.45 Šport: 90.a minuta; B-liga 0.35 Nočni dnevnik
Rete 4
Nan.: Ellery Queen
Nan.: Magnum P.I.
Nan.: Nash Bridges
Nan.: Hunter
Nad.: Saint Tropez
Dnevnik in prometne informacije
Nad.: Febbre d'amore
Nad.: Vivere
Nan.: Un detective in corsia
Dnevnik in vremenska napoved
Aktualno: Sessione pomeridiana: Il
tribunale di Forum
Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-
lino
Nad.: Sentieri
Film: Buffalo Bill (western, ZDA, '44, i. J. McCrea) Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik - prometne informacije, vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Aktualno: Le storie di Top secret -Nassiriya, per non dimenticare (i. R. Bova)
Film: Stanno tutti bene (dram., It./Fr., '90, i. M. Mastroianni)
15.00
16.00 16.30
18.50 18.55
20.20 21.10
1.20
Canale 5
8.00 8.50 9.00
11.00 13.00
13.40 14.10 14.45 16.15 17.10 18.15
18.50
20.00 20.30
21.10 23.30
Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik, Mattina Realistični show: Grande fratello Aktualno: Mattino cinque (vodi Barbara D'Urso in Claudio Brac-chino)
Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved
Nad.: Beautiful
Nad.: Centovetrine
Aktualno: Uomini e donne
Realistični show: Amici
Nan.: Settimo cielo
Resnočnostni show: Grande Fra-
tello
Kviz: Chi vuol essre milionario (vodi Gerry Scotti)
Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Variete: La sai l'ultima? Aktualno: Matrix
O Italia 1
6.15 Nan.: Otto sotto un tetto 6.40 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.25 Nan.: Still standing 12.25 Dnevnik in vremenska
napoved/Studio sport 13.40 Risanke 15.00 Nan.: The O.C. 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi-
venza 17.15 Risanke
18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: E alla fine arriva mamma! 19.40 Simpsonovi 20.05 Futurama
20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: Oggi sposi...niente sesso
(kom., ZDA '0, i. B. Murphy) 23.10 Film: Senza nome e senza regole (akc., Hong Kong '98, i. j. Chan) 1.20 Športni dnevnik
8.00
8.10 8.50
9.00 9.30 10.35 11.05 13.30
14.00 15.35 16.05 17.00 18.45 19.10 19.55 20.05
20.30 20.55 22.00 22.45 23.00
23.30
8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro - Svetnik dneva, horoskop, pregovor Pregled tiska
Aktualno: A tu per tu - Lettere a Don Mazzi
Aktualno: L'eta non conta Formato famiglia Nan.: The flying Doctors Klasična glasba
Aktualno: ...dopo il TG - Nel bau-le dei tempi
Aktualno: La tv delle liberta' Dokumentarec o naravi Nan.: Zanna Bianca Risanke
Aktualno: Obiettivo fisco Aktualno: Vprašanja Illiyju Športne vesti
Aktualno: In contatto con la Trieste Trasporti 2007/2008 Deželni dnevnik
Aktualno: Novecento contro luce Dokumentarec
Aktualno: Universita' di Trieste Vremenska napoved in nočni dnevnik
Aktualno: Stoa'
LA
7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00
16.00
18.00 19.00 20.00 20.30 21.30 22.25
23.35 0.00
0.50
La 7
Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: Il bianco, il giallo, il nero (western, It., '74, i. G. Gemma) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi
Nan.: Star Trek Enterprise Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik
Aktualno: Speciale Otto e mezzo Resničnostni show: S.O.S. Tata Resničnostni show: Adolescenti -istruzioni per l'uso Variete: Speciale Chiambretti Variete: Markette - Tutto fa brodo in tv Dnevnik
^ Tele 4
7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30 Dnevnik
(t Slovenija 1
6.10 Kultura - Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 Tik-Tak: Kljukec s strehe 9.25 Deklica delfina in lisica zvitorepka 9.35 Dok. nan.: Afna Friki 10.00 Ciak Junior: Muzikal mladih bikcev 10.10 Sprehodi v naravo 10.30 Zgodbe iz školjke 11.05 Poljudoznan. serija (p.) 12.00 Večerni gost (p.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.25 Vroči stol (p.) 14.25 Obzorja duha (p.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 16.20 Ris. nanizanka 16.10 Dok. nanizanka za otroke 16.20 Dok. nan.: Medvedki 16.30 Knjiga mene briga - Rainer Maria Rilke (p.)
17.00 Novice, kronika, športne vesti in
vremenska napoved 17.20 19.50 Tv pogled 17.40 0.00 Dok. serija 18.05 Z glavo na zabavo 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanka
18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.55 Piramida
20.55 Portretni film o Dubravki Tomšič
Srebotnjak 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in
vremenska napoved 23.05 Dok. oddaja
{T Slovenija 2
6.30 Zabavni infokanal 7.45 Oddaja o modi: Bleščica 8.15 Razvedrilna oddaja: NLP 11.00 15.50, 0.20 Izredna seja Državnega zbora
14.10 Ostersund: SP v biatlonu, mešane
štafete 4x6 km 18.00 Poročila 18.05 Aktualno 18.30 Glasnik
18.55 Portret Jurija Reje: Zapeljivi
bleščeči tenor (pon.) 20.00 Muzikajeto: Flamenko 20.30 Globus
21.05 Nad.: Dediščina Evrope
22.05 Film: Pot v Graceland (pon.) 23.40 Nad.: Jasnovidka
Koper
13.45 14.00
14.20
14.30 15.55 16.25 16.55 18.00
18.35 18.40 19.00
19.30 20.00 20.55 21.25 22.10 22.25 22.55 23.55 0.40
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti
Ostersund: SP v biatlonu, mešane štafete 4x6 km Mladinska oddaja: Fanzine Sredozemlje
Kulturni magazin: Artevisione Aktualna tema: Meridiani Pomagajmo si (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Alpe Jadran Dok. oddaja Nautilus
Q - trendovska oddaja
0.25 Vsedanes - TV dnevnik
Potopisi
Folkest
Istra in...
Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
10.30	20.00 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved
11.00	23.30 Videostrani
16.30	Odbojka: Marchiol - Calcit (pon.)
18.00	Mladi @ - a + e
18.40	19.50 Video spot meseca
18.50	Spoznajmo jih (p.)
19.40	Kulturni utrinek
20.30	Pod drobnogledom: Minister za
obrambo Karel Erjavec
21.30	Arsova gibanica
22.00	Na Primorskem
22.30	Med Sočo in Nadižo
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka -iz sveta znanosti; 8.40 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Desa Muck: Pasti življenja-dru-gič! (5. nad.); 10.40 R'N'B; 11.00 Studio D; 11.15 Brezmejne skice; 12.00 Tema tedna; 12.50 Pristopne oddaje; sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: radijski kviz Škratova čepica; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Vsaka vas ima svoj glas: narečne zgodbe s Tržaškega; 18.45 Postni govori; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list, nato Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-15.00 aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 In-telekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki;
10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite;
20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod;
22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA
18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ)
Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |Fj
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Torek, 12. februarja 2008
VREME, ZANIMIVOSTI
^NAPOVED ZA DANES
Pretežno jasno bo, ob morju bo pihala zmerna burja, ki bo V zahodni Sloveniji bo večinoma jasno. Drugod bo delno nekoliko močnejša v nočnih urah.	jasno z občasno zmerno oblačnostjo, predvsem na jugov-
zhodu tudi pretežno oblačno. Na Primorskem bo še pihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 1, v Gornjesavski dolini do -9, v krajih z burjo okoli 5, najvišje dnevne od 4 do 8, na Primorskem okoli 12 stopinj C.
Nad večjim delom Evrope je solidno anticiklonsko območje, ki zagotavlja stanovitnost ozračja. Še jutri bodo proti nam pritekali suhi severovzhodni tokovi, ki bodo nato prehodno oslabeli.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 17.26
Dolžina dneva 10.13
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 9.15 in zatone ob 0.00.

Nad večjim delom Evrope je ustaljeno območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam od vzhoda razmeroma suh, v spodnjih zračnih plasteh pa občasno tudi bolj vlažen zrak.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes v pretežnem delu države ugoden, v krajih s sončnim vremenom tudi vzpodbuden. Le na vzhodu države bodo pri najbolj občutljivih sprva možne manjše vremensko pogojene težave.

MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 8,7 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.55 najvišje 44 cm, ob 7.23 najnižje -24 cm, ob 12.37
najvišje 5 cm, ob 18.17 najnižje -22. Jutri: ob 1.31 najvišje 38 cm, ob 8.37 najnižje -23 cm, ob 14.32 najnižje -6 cm, ob 17.56 najnižje -9 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............ 4 2000 m...........-5
1000 m ........... 1 2500 m ...........-7
1500 m ...........-3 2864 m...........-8
UVINDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3.
O-4/7 S. GRADEC
JT	VIDEM O
i^i	-3/13
O PORDENON
-2/12
ČEDAD O
-2/12
GORICA O
0/13
O
TRŽIČ
-6/6 O
KRANJ
O
LJUBLJANA
-2/7
POSTOJNA
O -4/6
KOČEVJE
7N°
MARIBOR
O-3/6
PTUJ
O
M. SOBOTA
O-3/6
ZAGREB -3/6
O
_,_ _(NAPOVED ZA JUTRp
> .i, i-
' Pretežno jasno bo. Zjutraj bo ob morju pihala zmerna burja, Jutri in v četrtek bo pretežno jasno, po nekaterih nižinah bo
zjutraj megla ali nizka oblačnost. Burja na Primorskem bo v
sredo oslabela.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
ki bo postopno oslabela.
mehika - Sledovi civilizacije Aztekov v nekdanjem glavnem mestu Tenochtitlan
Ko so Španci zasedli Mehiko, so prestolnico
Aztekov popolnoma uničili, na istem mestu pa zgradili svojo
To, kar danes poznamo kot glavno mesto Mehike, je imelo ravno takšen status že v okviru pred-španskega kraljestva Aztekov. Tenochtitlan, tako se je takrat imenovala prestolnica Aztekov, je bilo mestece, zgrajeno v sredini jezera, ki ga viri opisujejo kot izrazito okrogle oblike. Vrsta cest je povezovala naselje z obrežjem jezera; te steze so se komajda dvigale nad gladino vode. V samo središče mesta pa so vodile le štiri ceste, začrtane na podlagi strukture kardinalnih smernic. To naj bi okrepilo in materializiralo azteško vizijo centralnosti v vesolju središča mesta Tenochtitlana.
Ko so Španci zasedli Mehiko, so Tenochtitlan popolnoma uničili, na istem kraju pa so zgradili svojo prestolnico. Na ruševinah stare azteške prestolnice se je tako rodilo mestece v značilno španskem sti-
lu. Gradbene materiale so Španci črpali direktno iz prej obstoječih zgradb, ostale ruševine pa so uporabili za napolnitev jezera. Tako danes v glavnem ni več sledu ne od antičnega mesta, ne od nekdanjega jezera.
Nekaj bornih ostankov prejšnje urbane ureditve pa je vendarle še mogoče zaslediti. Tak primer je Xochimilco, perife-rična mestna četrt, katere posebnost je prav mreža kanalov in serija otočkov z vrtički (od le-teh je izviralo ime kraja v staroselskem jeziku). Moramo uporabiti kar precej domišljije, da bi v teh kanalih zaznali ostanke nekdanjega jezera, saj so ozki in ne prav posebno številni. Vodne površine skorajda ni mogoče videti: v nedeljah je namreč ta kraj natrpan ladij, ki prevažajo številne domače obiskovalce (s temi vred pa tudi
godce mariachi in vedno navzoče »pocestne« prodajalce) od enega konca mestne četrti do drugega.
V središču antične azteške prestolnice Tenochtitlan, seje nahajala skupina verskih zgradb, od katerih je bila najvažnejša Templo Mayor. Ta tempelj je sedaj dostopen turistom, čeprav verjetno zgradba sama po sebi ni posebno zanimiva, saj so se ohranili le temelji in spodnje plasti. Ostalih obrednih struktur pa sploh ni mogoče opaziti, saj se njihovi ostanki nahajajo pod Catedral Metropolitans Sama katedrala je zgrajena prav iz kamnov temno sive barve, ki so jih Španci odnesli z ruševin templjev.
Naj omenimo, da tudi ostanki Templa Mayor so se takoj po španski osvojitvi znašli pod drugo stavbo, v tem primeru
pod Cortesovo vilo. Tempelj je prišel ponovno na dan komaj ob koncu 20. stoletja, potem ko je skupina arheologov organizirala vrsto izkopavanj v tem predelu mesta. Azteki so zgradili Templo Mayor v več fazah; vsaki novi vladarje razširil tempelj, v glavnem tako, da mu je povečal fasado. Verjelo se je namreč, da se Templo Mayor nahaja v središču vesolja, tako da vladarji niso smeli zgraditi večjega templja na različni lokaciji, temveč so lahko le širili obstoječo zgradbo. Templo Mayor je imel dva vrha: prvi je bil posvečen bogu Huitzilopochtli, bogu vojne, drugi vrh pa je bil posvečen bogu Tlaloc, bogu vode in dežja, ki naj bi garantiral dobre letine.
V času azteškega imperija, od 14. do 16. stoletja, je bil Tenochtitlan središče dogajanja v Srednji Ameriki. Azteki so na viš-
Levo maketa nekdanje azteške prestolnice Tenochtitlan, desno katedrala na glavnem trgu današnje prestolnice Ciudad de Mexico
ku svojih moči zasedli veliko ozemelj Srednje Amerike in ustvarili imperij, ki se je osnoval na organiziranem sistemu pobiranja dajatev od premaganih ljudstev. To je dvakrat pripomoglo k zmagi in utrditvi španske vladavine v 16. stoletju: na eni strani so podrejena ljudstva stopila na stran Špancev, da bi se znebila jarma Aztekov, po drugi strani pa so se Španci lahko takoj po zmagi naslonili na že vzpostavljen centraliziran sistem vlade injemanjadajatev. Podobno se je pripetilo tudi v inkovskem Peruju.
Azteki so svoj imperij utemeljili ne samo na dobri centralizirani upravi, temveč tudi na vojni in trgovanju. Vzpostavili so celo vrsto trgovskih poti in poslali svoje trgovce v vse kotičke Srednje Amerike, tako da so lahko pridobivali blago in surovine, ki drugače ne bi bili prisotni v cesarstvu. Trgovci so bili istočasno tudi vohuni vladarja, saj so ga seznanjali z dogajanjem v vseh obiskanih krajih. Umor trgovcev so zato Azteki imeli za vojno napoved.
Na splošno so bili Azteki bojevito ljudstvo, ki je širilo svoj imperij na podlagi vojnih napadov. Vojne ujetnike so večkrat žrtvovali bogovom, s tem da so jim direktno izvlekli srce iz prsnega koša ali tako, da so jih prebodili s puščicami. Vsekakor niso žrtvovali samo vojne jetnike, temveč tudi predstavnike lastnega naroda. Verovali so namreč, da prelita kri pripomore k vzdrževanju Sonca. Razširjena so bila tudi prostovoljna delna žrtvovanja: možje so si prebodili noge s posebnim orodjem, tudi v tem primeru z namenov, da bi pre-lili svojo kri. Verjelo se je, da se boginja Zemlja hrani s krvjo vojakov, ki so umrli na bojišču. Prav pobiti vojaki, skupaj z ženami, ki so umrle ob porodu, so imeli prosto pot do raja.
Petra Šegina