DELAVSKA POLI
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravat Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. - Podružnice: Ljubljana. Dt*
lovska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom.  Rokopisi
se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki služijo v socialat namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0J0
itev. 70	•	Maribor, žetrtek, dne 20. junija 1940	• Leto XV
Današnji politiki ali politika brez natel
Kar oglejmo se nekoliko okoli sebe.
Nastavimo roko, eno, drugo in presejmo prste. Deset jih je na obeh rokah. Da bomo našteli dvajset prstov, jih preštejmo še na nogah.
In začnimo na teh dvajset prstov naštevati politike, ki so enkrat, dvakrat ali večkrat menjali svojo »politično barvo«.
Zakaj so to storili? Iz prepričanja? Iz spoznanja svoje zmote?
To je težje ugotoviti in bi bilo nesmiselno, če bi hoteli tako kameleonstvo znanstveno raziskavati. Gotovo je le to, da kameleon izfreminja svojo barvo zaradi tega, da se bolje skriva pred sovražnikom in bolj brez skrbi in bolje živi.
O kameleonskih politikih pa lahko trdimo skoraj isto. Plazijo se po pisanem' življenju in menjajo svojo barvo Po svoji okolici. To delajo zaradi ma-terijalnih ali moralnih koristi. Ugled bi radi dobili, veljaki bi bili radi, imeli bi radi materijalen dobiček in no, če bi se dalo kaj več zaraditi, bi bilo tudi prav. Sicer niso vsi kameleonski politiki taki. Še eno vrsto jih imamo. Te vrste so oni, ki niso imeli nikdar nobenih načel, nobenega prepričanja, ampak so le izrabljali lahkovernost ljudi sedaj v tem, sedaj v onem taboru.
Uživajo vero.
To z.lo je človeška slabost. Zato mora delavstvo vsakogar, ki ga sprejme v svojo sredo dobro ogledati spredaj in zadaj, ga postaviti na glavo in ga ogledati še od te strani.
Današnja doba zahteva to od delavstva, ker je polna svetohlinstva in demagogije.
Brez. načel in načelne zvestobe ne m°re biti zdravega delavskega gibanja. Načelo zahteva: lojalno zvestobo, zvestoba pa nam daje zanesljive sodru-£e sobojevnike.
Ok
ros
premirja
F
_ i ii
ranem
Hitler in Mussolini v Monakovem — „Francija ne bi mogla sprejeti nečastnih pogojev44
Ponudba za sklenitev premirja od strani francoske vlade, ki jo je sporočil nemški vladi general Franco, je imela za posledico sestanek Hitlerja in Mussolinija v Monakovem.
Hitler in Mussolini sta se sešla dne
18. junija. ................ <	t i
i'v 1* i - ?	.	:; ) j Na
ulicah je stala razvrščena vojska in
mesto je bilo v zastavah.
Konferenca med Hitlerjem in Mussolinijem je pričela ob 15. uri v »Rjavi hiši«.
Razgovorom so prisostvovali od Mussolinijevega spremstva zunanji mi-niister grof Ciano in general Rotto, poleg Hitlerja pa zunanji minister v. Ribbentrop in general Keitel.
Nova vlada v Franciji
z maršalom Petainom
Dne 16. junija zvečer je odstopila vlada Reynauda in predsednik republike jt poveril sestavo nove vlade maršalu Petainu, ki je vzel v novo vlado več generalov, vsi dosedanji ministri pa so izstopili.
Podpredsednik vlade je Carnil Chau-
temps, minister za narodno obrambo general Weygand, minister vojske general Colsins, minister vojne in trgovske mornarice Darland, minister za letalstvo general Pijot, notranji minister Pomaret, finančni Putillier.
Oklic marSala Petaina francoskemu narodu
Za časten mir med vojaki
O novi francoski vladi
Nova francoska vlada1 v svoji sestavi ni mogoče najbolj posrečena, toda je taka, kot se je pač mogla sestaviti v času, ko so bili eni za nadaljevanje vojne, drugi pa za premirje. Velika razlika je med tema vladama v njunih naziranjih. Dočim je Reynaud dosledno izjavljal, da Francija ne bo nikdar kapitulirala, ampak da se bo branila do konca in po potrebi preselila v Afriko, ali če treba delo v svoje kolonije v Ameriko, od koder bo vodila boj, pa Pravi Petain, da bo njegova, vlada na vsak način ostala v Franciji.
To dvoje stališč dopušča domnevo, da je prišlo v vodilnih krogih Francije do večjih trzavic, kar pa spričo položaja, v katerem se nahaja Francija, ni nič čudnega.
•	'	1	»	tV
Kaj bo s francoskim vo|nlm brodovjem?
Ali se bo priključilo angleškemu?
Francosko vojno brodovje v Sredozemskem morju pomeni veliko silo, s katero Italija resno računa. Ako bi francoska vlada sprejela brezpogojno kapitulacijo, potem je verjetno, da bi to brodovje morala izročiti italiji oziroma Nemčiji, kateri bi seveda dobrodošlo za njene namere proti Angliji.
. Nadaljnje vprašanje je, kaj bodo stojke afriške kolonije, ako francoska vla-, ,a sklene kapitulacijo.
■ • * ’• 1 »'...... '	-- •	,	...	k
Predsednik nove francoske vlade maršal Petain je dne 17. junija imel nagovor preko radia na francoski narod, rekel je:
»Na poziv predsednika republike sem prevzel z današnjim dnem vodstvo francoske vlade in. občudovanja vredne francoske armade, ki je, zvesta največjim tradicijam Francije, vodila borbo proti sovražniku, nadmočnemu tako v orožju, kakor tudi po številu. Prepričan sem, da je ta armada v polni meri izpolnila svojo dolžnost do svojih zaveznikov. Tako računam na podporo bojevnikov in na podporo vsega francoskega naroda, ko prevzemam nalogo,
Anglija ponudila Franclji sklenitev unije
Francoska vlada še ni odgovorila na ta predlog
Angleška vlada je predlagala francoski vladi združitev obeh držav v eno unijo, v kateri bi postali Francozi in Angleži docela enakopravni državljani.
Združitev obeh držav bi pomenila novo ogromno državno tvorbo, ki bi imela velik pomen ne samo v vojni, ampak tudi v miru.
Angleška vlada ni stavila francoski vladi nobenega roka, doslej pa še tudi ni prejela odgovora. Predlog je gotovo tako dalekosežen, da je odločitev težka, ker sedaj ni časa za proučevanje raznih podrobnosti
da zmanjšam njegovo trpljenje. Mislim v tej nesrečni uri predvsem na begunce, ki polnijo ceste v največji bedi. Pošiljam' jim izraze svojih simpatij in sočustvovanja. S težkim srcem vam moram povedati, da moramo prenehati z vojskovanjem. Ponoči sem poslal nemški vladi poslanico, v kateri sem vprašal, če je mogoče najti časten način med vojaki, da nehamo sovražnosti. Naj se vsi Francozi v tem trenutku združijo okoli svoje vlade, ki predstavlja Francijo v tej težki uri. S pokorščino in disciplino boste služili usodi naše države.«
O razgovorih je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi:
»Državni kancler Hitler in predsednik italijanske vlade Mussolini sta se sestala danes v Monakovem, kjer sta se sporazumela o stališču obeh vlad glede na francosko ponudbo za premirje.«
Posredovanje Španije
General Franco je bil naprošen za
posredovanje
Maršal Petain je predlog vlade za premirje sporočil španskemu diktatorju generalu Francu, s katerim sta osebna prijatelja in ki ima osebne zve/p z Berlinom in Rimom.
Izjava francoskega zunanjega ministra
Zunanji minister frandoske vlade Baudoin je imel govor v radiju, v katerem je izjavil, da je morala Francije ostala nedotaknjena. Izrazil je svojo hvaležnost Angliji za pomoč. »V tem resnem trenutku moramo naglasiti, da ljubezen do neodvisnosti Francije in zaupanje v bodočnost še trajata. Pripravljeni smo položiti orožje, če lahko dosežemo časten mir, toda nikoli ne bomo sprejeli sramotnih pogojev, ki bi predstavljali konec duhovne svobode našega naroda. Ako bi bili prisiljeni izbirati med obstojem in častjo, se bomo žrtvovali za to, da se reši duša Francije in vse, kar ona predstavlja.«
Boli v Franclji tralaio Se kar naprej
K.
I A
Francoske kolonije na ameriškem kontinentu zanimajo Zedinjene driave
Francoska ima del svojih kolonij tudi
v območju ameriškega kontinenta. Iz Washjngtonn javljajo, da Zedinjene države pod nobenim pogojem ne bi pristale na to, da bi te kolonije menjale svojega gospodarja.
Med umikajočimi se Francozi in prodirajočimi Nemci so se vršili v ponedeljek in torek ves dan hudi boji.
Prvotno je v ponedeljek izglodalo, da se bodo sovražnosti takoj nehale.
" " V 'V *	’	*	.	.	v .-Ml
lzgleda, da je francoska armada razbita na štiri dele.
En del je obkoljen v Maginotovi liniji, v kateri se je zoperstavil Nemcem, ki so pričeli zi napadi preko Rena, dočim je severni del Maginotove linije bil izpraznjen in utrdbe pognane v zrak.
Oni del armade, ki je bil na umiku v zaledju Maginotove linije se je prebil skozi nemški oklep pri Begansonu ob švicarski meji.
Najbolje je vzdržala nemške napade armada pod Parizom.
Umik zapadno od Pariza pa je postal tudi zelo nagel.
Nemško poročilo o bojih v Franciji
pravi, da so zasedene trdnjave Metz, Dijon in Belfort. Nadalje je bilo doslej vjetih 200.000 Francozov. Ob izlivu Loire pa so potopili z bombami 9 velikih ladij.
„Boji se nadaljujejo44
Dne 18. junija je francosko vrhovno vojno poveljstvo izdalo oklic vojski, v katerem pravi: »Vsi francoski in angleški vojaki na kopnem, na morju in v zraku! Sprejmite na znanje, da še ni sklenjeno nikakšno premirje in da še nismo položili orožja. V načrtu so samo pogajanja za mir, ki pa se še niso .pričela. Zato naj vsakdo nadaljuje z I odporom.«
Pemoi Zedinjenih driav
Nemški odgovor na francosVo ponudbo za premirje še ni prispel. V nemškem- radiu izjav- j ljajo, da je na francosko ponudbo o častnern1 miru samo en odgovor, ki ga je dal Foch 1914 Nemcem: »Že dobro«!
Splovitev velikih bojnih ladij v Zedinjenih državah. Te dni so splovili vi Zedinjenih državah 35.000 tonsko vojno ladjo »North Caroli- 1 na«, .dve enaki ladji bosta splovljeni v kratkem, 4 so v gradnji.
Na poziv bivšega predsednika francoske vlade Reynauda je odgovoril Roosevelt z zagotovilom čim večje in čim bolj pospešene pomoči v orožju in materijalu vsake vrste.
Prvi uspeh je v tem, da Zedinjene države pošiljajo letala v Anglijo po direktni poti. Po dosedanjem tolmačenju zakona o nevtralnosti so morala letala iz Zedinjenih držav pristati na meji Kanade in so jih potem po zemlji potisnili preko meje. Taka je bila razlaga zakona o nevtralnosti.
Reuter poroča: »Daily Herald« piše:
»Poprej smo bili do skrajnosti odločeni vztrajati v boju. Sedaj je naša odločnost postala fanatična ... Vsa leta sem je bil predsednik Roosevelt veličasten simbol svobode in sreče z;a vsakega povprečnega človeka. - >-•	«r
• n Njemu je
človeštvo dolžno hvalo.«
Zlate rezeve francoske narodne banke so znašale v novembru 1938 87,25 milijard frankov. V februarju Hetos je bilo odrejeno, da je teža zlatla na en frank 23,34 miligramov, vsled česar so se povečale rezerve zlata na 114,6 milijard frankov.
Angleški Imperij bo nadaljeval vojno!
Izjavlja Churchill
Dne 18. junija se je sestal angleški parlament. Na seji je govoril Churchill.
Kako je prišlo do zloma v Franciji?
Boji v Flandriji so bili velika vojaška nesreča. Francosko vrhovno poveljstvo je zamudilo odpoklicati armade iz Belgije, ko je že vedelo, da je fronta ob Meusi in pri Sedanu zlomljena.
S pomočjo našega vojnega brodovja je bila rešena skoro vsa naša vojska in 120.000 francoskih vojakov, toda izgubili smo ves vojni materijah
25 divizij iz Flandrije, ki so bile najbolje opremljene in ki bi bile lahko odločilno posegle v vojno v Franciji, je bilo uničenih. To sem povedal, ne da delam očitke, ampak da pojasnim, zakaj so se v vejiki bitki za Francijo borile samo tri naše divizije,, ko bi se jih lahko 15.
Naj se zgodi v Franciji karkoli,
nič ne more spremeniti odločnosti Anglije in angleškega imperija, da se borita naprej.
V	zadnjih dneh nam je uspelo vrniti v Anglijo sedem osmin vseh naših čet.
Rešili smo doslej 350.000 mo/, od 400 tisoč, pa tudi ogromno vojnega materi-jala. Nekateri angleški oddelki se še bore ramo ob rami s francoskimi vojaki.
Sedaj imamo v Angliji 1 m en četrt milijona vojakov in pol milijona prostovoljcev. Za vse še nimamo orožja.
Več orožja je že na poti, da bomo tako oborožili vse one oddelke, za katere bo orožje na razpolago. V Angliji je tudi armada iz dominijonov. Divizija Kanadcev se je vrnila iz Francije z vso opremo. Od vseh divizij pa je samo 12 tako opremljenih, da jih lahko pošljemo v službo izven domovine. To smo svoj čas tudi sporočili Franciji, ko se je šlo za to, kaj more pričakovati od nas v prvih devetih mesecih vojne.
Bitko so odločili drugi strateški momenti: nepričakovano veliko šteVilo oklopnih vozil in velika številčna premoč sovražnika. Danes je odnos naših lovskih letal napram sovražniku boljši.
Obstoja pa možnost množestvenih bombnih napadov na nas. Toda tudi- naši bombniki so prizadeli Nemcem mnogo škode.
Ako bi hoteli Nemci v Anglijo, bi morali prepeljati velike sile in jih tudi tu vzdrževati. Toda pri tem se pozablja na našo vojno mornarico. Leta 1914 smo razpravljali o možnosti nemške invazije. Takrat je imela Nemčija veliko mornarico. Toda odločili smo, da nam za našo varnost docela zadostuje naša mornarica in smo vso vojsko poslali izven države.
Lahko se zgodi, da sovražnik v temni noči izkrca 5000 do 10.000 vojakov, lahko pa preprečimo vsako izkrcanje v večjem obsegu. Za prevoz 5 divizij se rabi 200 do 250 ladij. Naše podmornice v Skageraku niso mogle preprečiti invazije na Norveško. Toda v naših vodah smo mi gospodarji in je vrhu tega vsa obala zaprta z minami.
Možnost spuščanja sovražnika s padali je tudi treba vzeti v račun. Toda pripravljeno je, da bo toplo sprejet, ako bo sploh mogel pristati.
Nemčija sedaj nima toliko ladij, da bi bilo omembe vredno. Govori se, da jih bo poslala Italija. Na to čakamo.
V boju s sovražnimi letali smo se bojevali v Franciji 2 do 2 in pol proti 1 v našo korist, pri Dunkerqueju cielo 3 ali 4 proti 1 v našo korist. Vseh letal pa nismo poslali v Francijo, ker bi tudi letala bitke ne odločila.
Vlada je storila svoj sklep o nadaljevanju vojne po skrbmi proučitvi vseh možnosti z vsemi mogočimi strokovnjaki in s pritrditvijo vseh dominijonov. Sedaj imamo na razpolago ogromne množine dobav streliva in orožja vseh vrst iz Zedinjenih držav/ Iz dominijonov pa prihajajo poleg letal tudi piloti.
Francija bo zavrgla veliko možnosti in koristi, ako ne bo nadaljevala vojne na podlagi obveznosti, ki jo vežejo z nami. Če Francija z nami nadaljuje vojno, bo z nami delila zmago in svobodo bedo dobili vsi oni narodi, ki so se postavili na našo stran: Poljaki, Norvežani, Holandci in Belgijci.
Pričenja bitka za Anglijo. Od izida te bitke zavisi naš obstoj in obstoj imperija. Hitler ve, da nas mora premagati tu v Angliji, ali pa zgubi vojno.
Tudi še po tisoč letih bo v naši zgodovini zapisano, da je bil ta trenutek našega življenja najlepši in najveličastnejši.
D&fn& in si/ciu
Vojna na Sredozemskem morju in v Afriki
V	Afriki in na Sredozemskem morju še vrše še vedno samo boji v zraku.
Italijani napadajo angleška, Angleži italijanska oporišča.
Angleška letala so zopet napadla Milan. Italijani javljajo, da so sestrelili 5 letal, Angleži pa poročajo, da -so dne 18. junija vjeli v Libiji 600 italijanskih
vojakov in 12 tankov, ter doslej uničili 100 italijanskih letal.
Krompir se ne sme krmiti živini. Na Danskem so znašale zaloge krompirja 15. aprila skupno 2,300.000 barelov od 12,2 milijona ba-relov lanskoletnega pridelka. Gospodlarski svet zahteva uvoz zgodnjega italijanskega krompirja in prepoved krmljenja živine s krompirjem.
Število zavarovanega delavstva pri SUZORu
ie znašalo v marcu 704.824, odi tega je (bilo 206.676 žen. Največji porast delavstva zaznamuje težka industrija, elektrarne in papirna industrija. Občuten padec pa je zaznamovati v tekstilni industriji, v usnjarski industriji in oblačilni industriji. Povprečna plača je znašala din 25.41, najvišja je bila v Sloveniji din 27.19, najnižja v Srbiji. Zaslužek ,od idlin 34 do din 48 je imelo samo 115.029 zavarovancev.
Denarni promet poštne hranilnice v letu 1939 je znašal 352 milijard dinarjev. Število hranilcev je znašalo 561.736, ki so imeli 1.02 milijarde dinarjev hranifaih vlog, to je za 261 milijonoiv diiarjev manj kot v letu 1938. Kakor vidimo, je poštna hranilnica edlen največjih denarnih zavodov, vsaj po številu vlagateljev. Tak centra lističen. zavod je gospodarsko silno pomem ben, samo ako se vodi pravilna kreditna politika.
Jugoslovanskega Sokola čistijo. Sklenjeno je, da smejo biti člani jugoslovanskega Soko'a sa mo osebe, ki so slovanskega porekla, vse osebe neznane narodnosti ali tuje osebe ipa morajo verodostojno dokazati svojo neoporečnost.
Takozvana delovna sodišča bodo organizirana Hrvatskem do 25. junija.
Rusija- kupuje jugoslovanske knjige. Beograjski dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« >po-roča, da je Rusija nakupila v Jugoslaviji )ako mnogo knjig in spisov politične, znanstvene, zgodovinske in literarne ivsebine v srbskom, ihrvatsikem in slovenskem jeziku. Vrednost samo slovenskih knjig znaša 80.000.— dinarjev. Rusija kupuje te knjige, da se seznani z našim razvojem v zadnjih dvajsetih letih, ko m bilo med državama političnega sodelovanja.
Bombaž iz Sovjetske Rusij? za nas. Poročajo, da bomo dobili iz Sovjetske Rusije bombaža za en milijon dolarjev in petroleja za 300.000 dolarjev.
Vzgledna požrtvovalnost. V mesečniku »Katoliški misijoni« so v vsaki številki izkazani darovi vernikov za vse mogoče namene. Po izkazu v junijskem zvezku so znašali splošni daro<vi iposamezno po 200, 500, 1000, 3000 in celo 4000 dinarjev, skupno v enem mesecu nad 10.000 din. Poleg teh darovalcev so še drugi, ki so darovali za posamezne misijonarje: za Jereba din 1000, sa Majcena din 100, za Pokorna din 450, za Ruparja din 300, za Cigana din 100, za Kardinarja d n 100 itdl — V takih-le listih človek odkrije veliko požrtvovalnost naših slovenskih ljudi. Točila tb še ni vse. V isti številki mesečnika najdemo tudi poziv dobrotnikom, da naj prispevajo za nabavo raznih predmetov 'za dva novomaš-nika -misijonarja. Ti predmeti stanejo za vsakega posameznega izmed njiju ipo din 6.000.—, posamezni deli pa po din 300, 800. 1200, 2500 itd. K temu apelu diostavlja uredništvo: »Ako bi kak posameziik ali kaka skupina misijonskih prijateljev hottela nabaviti enemu • izned novo-mašnikov vse te predmete sama, bi jo to stalo dobrih din 6000. Vendar pa le malo upajmo, da bi se našel kak tak dobrotnik, ki bi vse to zmogel in hotel sam darovati. Prepričani pa smo, da se jih bo našlo mnogo, ki bodo pripravljeni nabaviti po en predmet. . . vse bo clobrodošlo.« Že zadnjič smo rekli, da naj bi si delavci vzeli to požrtvovalnost za vzgled, kadar je treba žrtvovati za delavsko skupnost.
Kako so gospodarili z denarjem invalidov? »Hrvatski dnevnik« ipiše, da je bivši predisednik oblastnega odbora Združenja invalidov v Zagrebu, Petrovič, poneveril din 200.000 društvenega denarja. Ker je obljubil, da bo plačal poneverjeno vsoto, se je čakalo s prijavo, dok'er ni Petrovič pobegnil v Beograd. V upravi karlovškega oblastnega odbora pa je bil običaj, da je uprava po izglasovanju zaupnice na vsakoletni skupščini sežgala vse računske knjige, tako, da ni mogoče izvršiti naknadnega pregleda. To so ibili res kampeljci!
Milijonska škoda vsled požara je nastala v tovarni za predelavo konoplje v Bajmoku. Mnogo delavcev je brez posla. Uničeni so vsi novi stroji.
Švedske strokovne organizacije (dalavske) imajo 950.749 članov, med njimi 16 odstotkov članic. Cela Švedska ima le 6 milijonov prebivalcev, od katerih je 31 odstotkov zaposlenih v obrti in industriji. Zavedni švedski delavci znajo ceniti svojo strokovno organizacijo, zato jo imajo. Če bi 'bili kverulanti, bi je ne imeli.
Drugič internirani Židi. Nemški listi prinašajo sliko Židov, katere so po zasedbi Holandske zopet internirali Nemci. Listi navajajo, da so se ti Židi zatekli v Amsterdam iz Berlina, Dunaja, Prage in Varšave.
Kdo je litvanski diktator? Pobegli litvanski diktator Smetona, je bogat mož, ki ima posestva v Nemčiji, v Franciji in celo plantaže v Ameriki (1 ass). 'Ako je to res, kar sedaj pišejo listi o tem bivšem državnem poglavarju, potem moramo reči, da je ibil vzgled dobrega patrijo-ta, ki je denar litvanskega naroda nalagal v inozemstvu, najbrž, ker so se mu zdele take naložbe doma premalo varne. Pri tem ipa je mož druge učil patriotizma.
Pomanjkanje pitne vode v krajih, kjer je divjala vojna, povzroča nevarnost epidemij, Koliko oranž in limon pridelajo v francoskem Alžiru? V francoskem Alžiru se pridelujejo o-ranže na površini 6.300 hektarjev, mandarine na površini 4.500 hektarjev in limone na površini 500 hektarjev. En hektar osem do deset let starih oranžnih nasadov je vreden okrog 30.000 frankov. Stroški za obdelovanje takega zemljišča in gnoj znašajo okrog 5 tisoč frankov letno. Izvozijo pa iz Alžira 340.000 centov oranž in
360.000 centov mandarin.
Koliko bombaža pridela Sovjetska Rusija?
V	preteklem letu so pridelali v Sovjetski Rusiji 28 milijonov centov bombaža, letos ga bodo 32 milijonov centov. Bombaž pridelujejo na površini 2 milijona hektarjev in sicer s pomočjo
47.000 traktorjev, 13.000 sejalic in drugiih strojev za trgatev bombaža. Za namakanje zemlje, na kateri raste bombaž je bilo izdanih v zadnjih 20 let 1,5 milijard rubljev.
Kako pomaga Kanada v vojni? V Kanadi je vsa industrija v polnem obratu, ker mora delati za vojno. V prvih petih mesecih je bilo izdelanih 52.000 potniških in tovornih avtomobilov, dočirn lansko leto v istem času samo 46.000. V prvih treh mesecih letošnjega leta je Največ kupuje v Kanadii Anglija, tki je v iprivih treh mesecih letošnjega leta nakupila blaga za 40 milijonov funtov, lanskoi leto v istem času pa samo za 24 milijonov futov. Kanada mora dobaviti Angliji vse življenjske potrebščine, ki jih je poprej ta dobavila iz Danske, pa tudi drva in celulozo, ki jo je Anglija uvažala iz Švedske in baltskih držav.
»Made in Erie, Pa,« Ljudje, ki imajo opraviti s trgovino, dajo zelo mnogo na reklamo, posebno v Združenih državah severne Amerike. Proizvodi so opremljeni z oznako tovarne ali podjetja, ki je predmet izdelala, tako da vsakdo ve: »Aha, to se je tam in tam izdelalo.« Zgodilo se je ob priliki bombardiranja kitajskega mesta Čangša po Japoncih, da je padla bom. ba v bližino bolnišnice »Yale in China«, **ki so jo postavili in jo upravljajo Američani. Bombe k sreči ni razneslo, toda kako je bilo presenečenje, ko so na njej čitali: »Made in Eric, Pa«,
(v Združenih državah!) si lahko mislite1. Kajti žrtve bombe bi bili lahko ameriški zdravniki in bolničarji, ki so prihiteli pomagati kitajskemu narodu, in to celo od ameriške bombe! Trgovina, trgovina! . . .
Pred 25.000 leti je bila Amerika že obljudena. Na severovzhodu Colorada v Ameriki so znanstveniki odkrili in ugotovili sledi ljudi in živali,
0 katerih menijo, da so ževeli pred 25.000 leti.
1 a doba spada v ledeno dobo zemlje, ki je bila večkrat prekinjena z milejšim podnebjem. Dobi pred 25.000 leti je sledila zadnja faza takratne ledene dobe. Krištof Kolumb ali njegovi tekmeci niso odkrili novega sveta, ampak svet, ki ima sam svojo dolgo, dolgo zgodovino, kakor naš stari svet Azija, Afrika in Evropa. Raszno.
Zane Grey:	119
Mož iz ^ozda
Ogenj, ki so bile na njem preko suhih polen naložene zelene cedrave veje, je dvigal dolg, sivkast steber dima proti nebu. Ta signalni ogenj je že od sončnega zahoda nenehoma gorel.
V	minuli noči so na majhni ravnici v cedrovem gozdu za skalo napravili taborišče; a očividno Anson ni imel namena dalj časa tu ostati. Kajti ipo zajtrku so svoje stvari zvili in povezali in konji so stali osedlani in obuzdani. Bili so razdraženi in nemirni, grizli so brzde in se borili z muhami. Sonce, ki je viselo na polovici poti med horicontom in meridijanom, je vroče žgalo in niti najrahlejša sapica se ni izgubila v tisti dobro zavarovani kot.
Shady Jones je zgodaj odjezdil, da bi napolnil mehove s svežo vodo in se še ni vrnil. Anson, še bolj mršav in zanemarjen kakor kdaj koli prej in podoben ostudni kači, je mešal razcefrane, umazane kvarte; njegov soigralec je bil zavaljeni Moze s svojim črnim obrazom. Namesto za denar, sta igrala za cedirova jedrca, ki je vsako predstavljalo za eno pipo tobaka. Jins Wilson je zamišljen ždel pod visoko cedro, obraz mu je bil neobrit in umazano sive barve, v očeh mu je gorel nemirni ogenj, čeljusti je imel krčevito napete. Vsak trenutek je dvignil oči in pogledal Riggsa in zdelo se je, da mu tak hipni pogled zadostujte. Riggs se je sprehajal sem in tja po jasi, brez suknjiča in brez klobuka, črne suknene hlače in z vzorci izvezen telovnik mu je bil umazan, zaprašen in raztrgan. Ogromni samokres v usnjeni torbici, ki mu je bingljala ob boku, je pri vsakem koraku težko udarjal ob njegovo
stegno. Bil je videti vznemirjen. Obilni znoj mu je pokrival lice, ki je kazalo vse barve, samo ne rdeče. Ni mu bilo mar ne sonca in ne muh. Njegove oči so bile srepe, mračne in divje in nemirno so se izogibale vsega, s čimer so se srečale. A večkrat je njegov pogled šinil proti ujetemu dekletu, ki je nekaj metrov oddaljeno sedelo pod košato cedro.
Majhne, v škornje obute noge Bo Raynerjeve so bjle povezane z enim koncem lasa, drugi konec pa je visel po tleh. Njene roke so bile proste. Njena jahalna obleka je bila prašna in razkuzmana. Njene oči so se uporno bliskale iz drobnega, bledega obraza.
»Harve Riggs, jaz ne bi niti za milijon dolarjev hotela tičati v vaši umazani koži«, je rekla sarkastično.
Riggs se ni oziral na njene besede.
»Svojo torbo s samokresom nosite opasano z napačne strani navzven. Čemu sploh nosite samokres?« je pristavila zbadljivo.
Snake Anson se je hripavo zasmejal in Mozejev črni obraz se je razklal v ogromno režanje. Jim Wil-son je pa, kakor se je zdelo, željno vsrkaval dekletove besede. Mračno je sklonil svojo kostljavo glavo in je bil čisto tiho, kakor da prisluškuje.
»Bodite raje tiho«, je rekel Riggs grozeče.
»Ne bom tiho«, je izjavila Bo.
»Potem vam bom zamašil usta«, je grozil.
»Meni zamašili usta?! Ho, vi umazani, ničvredni, mevžasti bahač!« je vzkliknila goreče. »Rada bi videla, kako bi vi to napravili. Takoj bi vam vašo dolgo grivo s kožo vred potegnila z glave.«
Riggs je šel proti nji in prsti so se mu krčili, kakor da komaj čaka, da bi jo zadavil. Dekle se je nagnilo naprej, njen obraz se je zalil s krvjo in oči so se zlovešče zaiskrile.
»Ti si prokleta mala mačka«, je momljal Riggs s
težkim jezikom, »Zamašil ti bom usta, — če ne boš nehala regljati«.
»Samo pridite blizu. Ne drznite se me dotakniti.... Harve Riggs, niti najmanj se vas ne bojim. Morete sploh to razumeti? Lažnjivec ste, — lopov in zahrbt-než! Da, niste niti toliko vredni, da bi tem tolovajem tukaj čistili škornje.«
Riggs je napravil dva dolga koraka in se nagnil nad njo, renče je pokazal svoje zobe, potem pa jo je težko udaril po sencih.
Njena glava je pod silo udarca odskočila v stran, vendar Bo ni zakričala.
»Boš tiho zdaj?« je vprašal rezko in temna kri je zalila njegov tilnik.
»Še na misel mi ne pride«, je odvrnila Bo s hladnim, premišljenim in zadržanim sovraštvom. »Imate me tukaj zvezano — in ste me udarili! Vzemite zdaj še poleno — in stopite daleč vstran, — da vas ne dosežem — in me pretepite! O ko bi le našla za vas dovolj psovk, — izsula bi vam jih na glavo!«
Snake Anson je prekinil kvartanje in je poslušal napol nejevoljen, napol udobrovioljen. Jim Wilson se je počasi dvignil s tal. Če bi ga bil kdo opazoval, bi mogel videti, kakor da ga je ta prizor čudno opajal, obenem pa se je delal, kakor da ga to nič ne briga in si je dal opraviti sam s seboj, Zrahljal si je pod-vratno zavezo na svojem jopiču.
Riggs je še močneje kakor poprej zamahnil proti dekletu; a se je izognila udarcu.
»Pes!« je siknila. »Oh, ko bi imela samokres v rokah!«
V	tem ternutku je njen obraz s smrtno bledico in plamenečimi očmi kazal tragično, poražajočo lepoto,
i	ki je Ansona podžgala, da se je vmešal.
l<z MutiU ktaiev
CELJE
Mezdno gibanje cinkarniškega delavstva je bilo z uspehom zakoličeno
Dne 17. t. m. so se vršila zaključna podajanja med delavskimi zastopniki in vodstvom Cinkarne d. d. radi zahteve delavstva za zvišanje mezde. Spor je obstojal le še za 10 odst. Povišek, ker je podjetje prvotno že povišalo mezde za 15 odst., pri zadnji razpravi pa je privolilo tudi 10 odst. povišek, tako da je pri zaključni razpravi bilo ugodeno še za nadalj-nih 10 odst., kar znaša skupaj .55 odst. Celokupni povišek se smatra kot draginjska doklada in ;,e .glasom tozadevnega dogovora oa-povedljiv na mesec dni. Za delavstvo je vodil Pogajanja zastopnik Saveza metalskih radnika Jugoslavije iz Ljubljane. Doseženi uspeh je sad vztrajnosti in sloge v strokovni organizaciji, s strani podjetja pa vsa;, delno tri znanje delavstvu za izredno težko delo.
Razprava o odškodninski tožbi odpuščeni‘i delavcev proti tv. VVesten d. d. zopet preložena. V ponedeljek, dne 17. t. m. se je nadaljevala razprava proti tv. Westen d. d., kate-ro toži za odškodnino 65 odpuščenih delavcev. Ker je tožena stranka predlagala še nekatere Pr'če, ki žive v Zagrebu, je razprava ponovno Preložena na nedoločen čas. Ako bi ne prišlo ?° uvaževanja vrednih predlogov, ki bodo verjetno skrajšali sodni postopek, odnosno spor likvidirali, bi se pravda lahko še vlekla do 1.
predno bi priromala skozi vse sodne instance, ker bi se sigurno vsaka nezadovoljna stranka zopet pritožila. Kakšna bi bila koečno-veliiav,na razsodba, ne more nikdo ugotoviti, ker kakor smo že zadnjič poročali, ni navedb Prizadetih potrdila niti ena priča, ki so bile Poklicane kot podjetniki, ali zastopniki poslo-davcev. ki imajo opravka pri sprejemanju delavstva v delo. t —	<. > -tr.	vh
TRBOVLJE
Občinska trošarina, ki se pobira v svrho kritja občinskega proračuna, znaša od hek<o-jjterske stopnje alkohola, špirita in žganja po 5 in računajo, da bo prinesla občinski bla-pjni din 39.020. Od litra likerja, ruma, konjaka. šumečih vin in drugih luksuznih Pijač pa bo pobirala občina po din 10 in bo vnašal donos din 32.901. Tudi pri mineralni vodi znaša trošarina po din 0.20 od litra ali din 7000 letno. — Na vsakih 100 kg uvoženega mesa, mesnih izdelkov, uvožene zaklane živine, masti, slanine, komlzerv, bo pobirala občina po din 60 ali din 42.000 letno, od prodaijne vrednosti uvožene obutve pa 3 odst, in upa c.obiti 18.000 letno.
Občina pobira tudi takse, ki znašajo za zagotovilo sprejema inozemca v domovinsko zvezo din 250, za stavhiiio doivoljenje za nove stavbe din 200; za prizidaive din 25, za dovolitev uporabe stanovanja din 25, za izdajo uradnih potrdil po din 1 od komada, za izdajo živinskega potnega lista po din 1, za njegovo Podaljšanje po din 0.50, za prenos lista na dru-£o ime po din 0.50, za ogled mrličev Po din 20, za plesinle zabave po din 50 za en dan, od vsakega godca din 4, za prekoračenje policijske ure din 50, za kino predstave po din 12.50 dan, za cirkuške predstave po din 10, za Psa; luksuznega din 50, lovskega din 30, pastirskega din 20, čuvaja din 10. Od tržnih pristojbin pa upa občina dobiti diru 10.000, ali skupno od taks din 26.000.
, Kako se pobira trošarina od alkoholnih pijač? *rošariiiioi od alkoholnih pijač pobira oddelek f}nančne kontrole. Za izgubo vsled ležanja v kleti se odbije 5 odst. pri vinu, 10 odst. Pii ^oštu in 5 odst. pri žganj«. Gostilničarji plavajo trošarino od vina takoj ob nastavitvi so-~a- Za prestopke trošarinskega pravilnika je a°wčena 5 odst. kazen.
Kako se vrše občinske nabave? Izdatke do 5000 din odobri župan sam, pri nabavah, ki znašajo od din 5000 do diti 10.000 je zahtevati 3 ponudbe, pri nabavah nad din 10.000 je na-
“..razKlas na občinski deski in zahtevati po-cnanA 3 Ponudnikov. Pri nabavah nad din 50.000 se mora vršiti javna dražba.
Podpore do din 200 sme odobriti župan sam.
Pravilnik občins^ej,., 0dseka za obvezno telesno vzgojo je bu sklenjen v seji dne 7. junija t. 1. Odsek za 'zvrševamjie zakona o obvezni te'esni vzgoji tvorijo predsednik občine in dva «o trije občinski odborniki. Poleg tega občinskega odseka obstoja še poseben odsek, ki ga tvorijo strokovnjak v organizacijskih, upravnih im tehničnih delili telesne vzgoje, blagajnik, ki je hkrati tudi gospodar odseka, j d0 2 mlajša zdravnika, 1 do 2 pisarja irf 1 služitelj. To osebje postavlja; občina po odobritvi bana.
Zadruga »Počitniški dom« sklicuje 7.a nedeljo, 23. junija s pričetkom ob 4. uri popoldan v pisarni Delavskega doma, izredni občni zbor z dnevnim redom; il.) čitanje revizijskega poročila; 2.) sprememba pravil oziroma prilagoditev Pravil novemu zadružnenVu zakonu. Načelstvo.
POBREŽJE PRI MARIBORU
Zahvala, Podpisana se zahvaljujem vsem darovalcem podpore, ikatera mi je olajšala bedo ob smrti mojega dragega moža Kunčiča Edvarda in vsem dobrotnikom iz delavnic državnih železnic v Mariboru, pri progovni sekciji za koroško progo in v kurilnici Maribor. Pobrežje, dne 17. junija 1940, Žalujoča žena Kunčič Marija.
MARIBOR
Navodila za matere in otroke v slučaju evakuacije
•.Delavska PotiUUa" ne do&iva su&uCHtii, <zai& cavnai nacočftina taka{!
V	slučaju nenadne evakuacije mest največ trpijo otroci in matere. Da se seznanijo roditelji kaj potrebujejo otroci in matere v slučaju evakuacije, objavljamo spodnja navodila, ki ih je izdala »Jugoslovanska Unija zai zaščito otrok«:
1. Vsak naj ima pripravljeno najitoplejšo in najmočnejša obleko in čevlje. Poleg tega pa naj se pripravijo še sledeče reči1: j 2. Za matere, ki boao šle z otroki: nahrbtnik, i vreča ali kovčeg, 2 rjuhi, odeja-, prazna slam-i njača, zimski ali letni plašč, predpasnik, 2 I srajci, dvojie spodnjih hlač, 2 para nogavic, spalna srajca, žepni robci, 2 brisači, milo, glavnik, ščetka za zobe, ščetka za obleko, ščetka za čevlje, copate, naglavna ruta, globok pločevinast krožnik, žlica, nož in vilice, emajliran lonček ali skodelica za pol litra, sukanec, šivanka, škarje, gumbi, družinska knjižica, hrana za dva dni (vse našteto naj bo zloženo v zgoraj navedenem nahrbtniku, vreči ali kov-čegu).
3. Za predšolske otroke: nahrbtnik, vreča ali kovčeg, 2 rjuhi, odeja, prazna slamnjača, plašč, čepica, 2 srajci, dvoje spodnjih hlač, predpasnik, 2 para nogavic, spalna srajca, žepni robci, 2 briisači, milo, glavnik, ščetka za zobe, ščetka za obleko, ščetka za čevlje, copate, globoik pločevinast krožnik, žlica, emajliran lonček ali skodelica za pol litra, rojstni list, hrana za dva dini (vse našteto naj bo zjo-zloženo v zgoraj omenjenem nahrbtniku, vreči ali kovčegu).
4. Za šolske in pošolske otroke:
a)	za dečke: nahrbtnik, vreča ali kovčeg,
2	rjuhi, odeja, prazna slamnjača, zimski ali letni plašč, čepica, 2 srajci, dvoje spodnjih hlač, 2 para nogavic, spalna srajca, žepni i obči, 2 brisači, milo, glavnik, ščetkai za zobe, ščetka za obleko,' ščetka za čevlje, copate, globok pločevinast krožnik, žlica, nož in vilice, emajliran lonček ali skodelica za pol litra, rojstni list, prepis zadnjega šolskega izpričevala, hrana za dva dni (vse našteto naj bo
Seno je zadišalo. Večinoma bo letina precej slaba. Dolgotrajno deževje pa je koristilo travnikom, kjer je zrastlo letos prav bujno in gosto seno. V zadnjih toplih dneh so že zapele čez travnike mariborske okolice kose in ob somičnih dneh koncem tedna je ob poteh zadišalo posušeno seno. Samo da ljudje tožijo nad pomanjkanjem delavcev, ki jih seve na deželi silno manika. Kdor nima lastnih ljudi, je velik revež. Garati mora res od prvega jutranjega svitanja do pozne noči. Zato tudi v nedeljo na travnikih miso poznali nedeljskega počitka, ampaik je kar mrgolelo po dolinah in hribih novih grabelj in vil, da izrabijo žgoči poletni dan.l Vsepovsod so nakladali visoke senene vozove, drugi zopet so proti večeru pridno spravljali pol posušeno seno v visoke kupe, da ga drugi dan ne bi bil premočil dež. Zvečer smo čutili tudi po marib. ulicah nekaj te poezije žetve, ko so pripeljali mestni posestniki iz okolice novo seno. Vozovi so bili sevi po stari tradiciji! skrbno naloženti na štiri ogle, ob straneh gladko pograbljeni in okrašeni z zelenimi vejami jelš, ki rastejo ob naših potokih. Na senu pa so počivali izgarani grabljači ifr kosci ter izpraznjene buče, ki so pomagale gasiti žejo, ko se je prašilo izsušeno in ogreto seno.
Zakaj so se poljski sadeži tako zelo podražili? Na trgu cene poljskim sadežem še vedno naraščajo. Te vrste blaga ne uvažamo ampak ga pridelujemo doma v zadostni množini, zato ni pravzaprav nobenega povoda, da se draži krompir, jajca, solata itd. Do neke mere je zvišanje seveda upravičeno, v kolikor kmet dražje kupuje druge potrebščine, ki si jih mora nabaviti v trgovini. Kje pa je ta dovoljena meja, bi bilo treba določiti, ne pa jo prepustiti prostemu prevdarku. Ako se hoče draginjo zajeziti, ie treba določiti najvišje cene za vse blago in tudi za poljske sadeže, potem bo protidraginj-ska akcija imela šele uspeh. Razmere na našemi trgu potrjujejo, da je naše stališče pravilno. Delavska gospodinja.
Cena lesu pada. Les je koncem preteklega in v začetku sedanjega leta dosegel neverjetno visoko ceno, celo do 1000 din za kubični meter. Vsled zastoja v izvozu pa mu je začela cena naglo padati. Late, ki so stale še nedavno ttega po din 4.— za komad, se prodajajo sedaj že po ■din 2.50, temu primerno so se znižale cene. tudi ostalemu lesu. Drag pa je še vedno les za kurjavo in se ga tudi težko dbbi, ker kmetje nimajo vprežne živine.	...i.	t«
Pripravljalna dela za tlakovanje Frankopano-ve ulice. Minuli petek se je vršil komisijonalni ogled ceste Frankopanove ulice, ki ibo od via-, dukta do Radvanjske ceste letos tlakovana, j Mestni delavci so že pričeli s pripravljalnimi deli zlasti tudi z ureditvijo hodnikov in je pričakovati, da bodo v najkrajšem času začeli s tla-
,Yan'em. ^er se na tej ulici razvija dttevno velik promet, cesta pa je bila doslej v jako slabem stanju, prebivalci že nestrpno čakajo, da bodo rešeni prahu, ob deževnem vremenu pa blata, ki ga je bilo na tej cesti več ko dovolj.
9, Mariborski teden je preložen, tako je sklenil prireditveni odbor na seji dine 18. junija. Mariborski teden bi se imel vršiti od 5. do 15. avgusta.
Za pet odstotkov bodo povijali draginjske doklade pekovskim pomočnikom pekovski mojstri. Tako so sklenili na zborovanju svojega združenja preteklo nedieljo.
Požar v Mariborski tvornici kovin Joh Pengg. Dne 18. t. m. opoldne je nastal požar v Mariborski tvornici kovin. Vnela ise ie smola v oddelku za impregnacijo cevi. Gasilci so naglo pogasili požar. Škode je 80,000 din.
zoženo v zgoraj omenjenem, nahrbtniku, vreči ali kovčegu);
b)	za deklice: nahrbtnik, vreča ali kovčeg, 2 rjuhi, odejam prazna slamnjača, zimski ali letnii plašč, volnena jopica, naglavna ruta, predpasnik, 2 srajci, dvoje spodnjih hlač, spalna srajca-, 2 para nogavic, žepni robci, milo, glavnik, 2 brisači, ščetka za zobe, ščetka za obleko, ščetka za čevlje, copate, šivanka, sukanec, gumbi, škairje, globok pločevinast kiož-nik, žlica, nož in vilice, emajliran lonček ali skodelica za pol litra, prepis zadnjega šolskega izpričevala^ hrana za dva dni (vse našteto naj bo zloženo v zgoraj omenjenem nahrbtniku, vreči ali kovčegu).
5. Za noseče matere: velja isto kot za ostale matere, le zase naj izpopolnijo osebno perilo, ki ga potrebujejo, za porod pa naj pripravijo: sterilni trak, lizol in vato.
6. Za dojenčke: vsaj 12 plenic, povoji za popek, 3—6 srajčk, 3 jopice, steklenica, cucelj, čepica, miepremočljivoi platno, vazelin.
7. Za bolrie otroke: velja isto kot za zdrave. Poleg tega pa naj pripravijo še takšne stvari, ki jih najbolj nujno potrebujejo pri zdravljenju in recepte.
Vse, kar je tu navedeno, tehta povprečno 5—6 kg in se da lepo zložiti v primerno velik nahrbtnik, vrečo ali kovčeg.
Zgoraj navedene stvari so mia j n u j n e j š e. Lahko pa pripravite še druge reči, ki se vam zde potrebne, toda ne preobremenjujte se!
Prepise šolskih izpričeval dobite brezplačno pri pristojnem šolskem upraviteljstvu.
Za vsa pojasnila se obračajte na krajevne odbore Jugoslovanske Unije za zaščito otrok ali pa na občino.
Vsak nahrbtnik, vreča ali kovčeg naj bo na zunanji strani opremljen s točnim naslovom lastnika, razen tega pa naj si vsakdo napravi še seznam predmetov in opreme, ki jo ima v nahrbtniku vreči alii kovčegu.
Jugoslovanska Unija za zaščito otrok.
Opozorilo lastnikom konj. Mestno poglavarstvo opozarja vse lastnike konj, da ob vpoklicu konj na orožne vaje ne ovirajo dela vojaških o-blastev s privedbo ibolnih oziroma nesposobnih konj ter vprežnih vozil, ki niso v redu. V izogib kazenskim posledicam, ki so predvidene za netočno izvrševanje vojaških naredb, se opozarjajo lasttaiki konj, da točno ustrežejo vsem pozivom vojaških oblasti brez odlašanja in da dajo za vojaške namene res le d-obre in sposobne konje. Vsak poskus, izogniti se tej dolžnosti, bo mestni vojaški urad v Mariboru zasledoval in takoj naznanil pristojnemu oblastvu. Proti kršiteljem bom brez ozira na vojaško postopanje uvedel tudi upravno kazensko postopanje. Predsednik dr. Juvan s. r.
Stavka v bivšem Rosenbergovem mljnu je bila takoj zaključena, ker ie podjetnik pristal na nekatere delavske 'zahteve.
Izpiti v železničarski obrtni šoli. Kakor smo že svoječasno poročali, je bila v tukajšnji delavnici pred štirimi leti vpeljana posebna obrtna šola za vajence, ki se učijo v delavnici. Letos bo polagalo okrog 36 učencev pomočniške izpite. Izpiti So se že pričeli in kakor se zatrjuje, bo večina vajencev položila izpit z dobrim oziroma z odličnim uspehom. Vodstvo delavnice se je z vso vnemo zavzemalo za strokovno u-sposobljenost in tudi teoretično šolanje teh vajencev. Kako veliko zanimanje je bilo med roditelji, da ibi spravili svoje sinove v uk v železniško delavnico najbolj kažejo iprošnje za sprejem, katerih je bilo doslej vsako leto vloženih od 200 do 300. Ker bodo novi izučeni rokodelci itak ostali v železniški službi (obvezno mora ostati vsak izučen profesijonist vsaj tri leta v železniški službi), bo uprava železnice imela največ bobička od teh usposobljenih ro kodelcev in svoj lastni naraščaj.
Trije železniški nameščenci, ki so doslej vršili službo v tukajšnji delavnici, so bili te dni premeščeni v Kraljevo oziroma Gračac.
Nadure železniškega uslužbenca •
Pred okrajnim sodiščem se je vršila ta teden razprava v tožbi bivšega uslužbenca neke tukajšnje tekstilne tovarne za nadurno delo v znesku nekaj nad din 10.000. Tožinik je bil poprej enkrat čevljar na Primorskem, od koder je prišel pred par leti v Maribor in debil najprej v tovarni službo kot barvar. Po nekih zvezah pa sq ga kmalu tako protežiraii, da je postal uradnik v ekspeditu, kjer i.e imel iepo mesečno plačb din 2400 in stanovanje s kurjavo in lučjo. Lacus-ko jesen pa je mož v smislu dogovora med Italijo in Nemčijo rad: izselitve Nemcev optiral za Nemčijo in se kmalu tudi tja odselil ter dobil službo pri železnici v Celovcu. V tožbi pa je še navajal, ^a je eks-pediient v Ptuju, medtem ko je policija Poročala, da ima v Ptuju samo še sorodnike, a bil je tam zadnjič leta 1936. Tudi njegov zahtevek za nadure se je izkazal kot neutemeljen, ker je delal tedensko le 47 ur in >e pri tem pri vsaki popoldanski zaposlitvi hodil zvečer med službo za eno uro na večerjo. Delavke so povedale, da opravijo sedaj vse njegovo delo same, po dve in dve in da je bil lore.i tožnik sploh nepotreben v tistem ekspeditu. Končno se je izkazalo, da si je tožnik pis.il nadure v predloženem seznamu celo tiste dni, ko je tovarna stala, ali je bil na dopustu. Na podlagi teh dokazov je sodišče - **■ i- železničarja za nadure zavrnilo im| ga obsodilo v plačilo stroškov. V tovarni so ga pa poorej smatrali kot zavednega primorskega begunca.
Iz Češke
Poostrene kazni radi letakov; 8 let ječe. V
Ždarku na češkonemšlci meji pri Turnovu je 'bil aretiran češki rojak František Drašlar in odpeljan v Berlin, kjer ga je Ljudski sodili dvor obsodil radi priprave veleizdaje na 8 let robije in na enako dobo izgube častnih državljanskih pravic. Drašlar je imel pri sebi več Nemčiji sovražnih hujskaških letakov veleizdajniške vsebine, pripravljenih za razširjanje.
Izsiljevalec današnjih dni. Pred senatom kazenskega sooiišča v Pragi se je moral zagovarjati 27 letni brezposelni Bretislav Vej voda radi hudodelstva izsiljevanja in je bil tudi obsojen na 6 mesecev težke ječe, ker je grozil trgovcu z mesom, da ga bo ovadil radi draženja. Ta trgovec z mesom je bil namreč pred deželnim u-radom v Pragi obsojen radi draženja govejega mesa na 50.000 kron in ie bila obsodba objavljena tudi v dnevnih listih. Kmalu potem mu je izsiljevalec Vejvoda poslal anonimno pismo kot njegov »diobri prijatelj«, ki mu svetuje, naj vloži v več kuvert par tisoč kron in nekaj 5 tisoč kronskih bankovcev ter pošlje vse kuverte na poštni urad pod označko O. K. Če ne bi tega poslal, bo »dobri prijatelj« poskrbel, da bo prišla njegova kazenska zadeva vnovič v pretres, češ, da ima dokaze, da je ostalo še mmogokai utajeno. Če bi proti pričakovanju ta d'opis izročil policiji, se bo »dobri prijatelj« že pobrigal, da bo s tem konec njega in trgovine. Trgovec je zanesel pismo na policijo, ki mu je svetovala, naj odpošlje tiste kuverte in vloži v nje debele tiskovine, obenem pa so o tem obvestili poštni urad. Vejvoda je res prišel na pošto in zahteval dopise pod O. K., katere so mu tudi izročili, a v tem trenutku ga je že zagrabila roka stražnika, ki je tam čakal.
Bata izdelal že milijonsko cokljo. Poročali smo že, da objavlja zadnji čas češka tovarna čevljev Bata iz Zlina v časopisih reklamo samo še za čevlje z lesenimi podplati, moške in ženske, ki jim pravijo Čehi »drevaček« (iz besedle drevo). Razen tega inserira še Bata svoje »pedikure«. Sedaj pa javljajo listi iz Zlina kot zanimivo novico, da so izdelali v Batovih delavni-vah že milijonski »drevaček« (po naše cokelj). Listi pravijo, da dokazuje ta zanimiv dogodek veliko priljubljenost cokelj, ki so obvladale trg že prej tudi v svetovnih modnih centrih. Coklje sicer niso novost v obuvanju, toda treba je priznati, da cokelj tako krasnih modelov, barvnih kombinacij in izvedb doslej na Češkem še niso nosili. A ne samo to, coklje imajo še celo vrsto ‘dlrugih dobrih lastnosti, vsled katerih bodo postale priljubljena vrsta obuvala. Bata prinaša za propagando prodaje teh cokelj oglase z naslovom »Klap, klap, klap . ..« češ, tako sedaj odmeva po ulicah ob hoji njegovih priljubljenih in lepih »drevaček«.
Prepoved izdelave domačega mila. Po predpisih ministrstva trgovine smejo izdelovati milo samo podjetja, ki imajo za to posebno dovoljenje nadzornega urada ministrstva trgovine. Izdelovanje, to je kuhanje mila v domačem gospodinjstvu je torej prepovedano. Javnost se na to posebej opozarja ir bc vsakd< kaznovan če bo kljub temu >dloma kuhal milo, ker je to negospodarsko razmetavanje olja in masti. Nadalje opozarja nadzorni organ istega ministrstva, da je treba strogo izvrševati predpise o prodaji mila in je vsled tega prepovedano prodajati na odrezke milnega praška milo v kosih.
Nemški dekliški »Dijaški dom« je bil otvor-jen v Pragi v Bubenči. Te dni je obiskala doni soproga protektorja, gospa von Neuratbova in si ogledala krasno notranjo ureditev doma in oskrbo nemških dijakinj.
450 vrtov za mestno mladino. Praška češka' organizacija »Radost življenja« je uredila to leto že 450 vrtov za razvedrilo mladine v predmestjih Velike Prage.
talamu listu nove narOInlke!
Alafnove/še vesti
Pogajanja za premirje
Francoska vlada je imela ob 9. uri sejo, na kateri ije proučila noto nemške vlade, ki ji jo je dostavil španski poslanik. Nemčija zahteva, da pošlje francoska vlada ob določeni uri na določen kraj opolnomočene osebe, ki bodo podpisale stavljene pogoje. Francoska vlada je pristala na to zahtevo. Imena oseb, ki pojdejo podpisat premirje, še niso znana. (Reuter).
O mirovnih pogojih piše »Popolo di Roma«, da se mora zajamčiti varnost osi Rim-BeTlin v vojaškem in gospodarskem oziru. Francoski prostor se razdeli v interesne sfere obeh držav osi, tako, da bo mogoče držati Anglijo v šahu. Francoska vlada mora takoj obnoviti delo v tovarnah in staviti ves materijal na razpolago Nemčiji in Italiji in zagotoviti obema še posebne politične in gospodarske koncesije.
Na bojiščih so Nemci napadali včeraj ves dan, toda brez večjih uspehov, pravi francosko vojno poročilo (Reuter).
Proglas poveljnika sirijske armade. Poveljnik francoske sirijske armade Miilhausen ie izdal proglas vojski, da se bo vojska neglede na mirovno akcijo vlade borila naprej na strani Anglije. Enako ®e glaseči proglas vojski je izšel od generala Degaula, ki poziva vse vojake in zlasti častnike, da se vkrcajo in z letali napotijo v Anglijo (Reuter).
Zedinjene države in novi položaj. Ameriški listi zahtevajo podireditev celotnega gospodarstva vojni produkciji. Pospešeno dobavo vseh vrst vojnega materijala Angliji, kakor tudi po-šiljatev letalcev. Stvar Anglije je stvar Amerike. (Reuter).
Razlastitveni zakon v Kanadi. Kanadski parlament je sprejel razlastitveni zakon, kot ga je sprejel pred tledni angleški parlament.
Čestitke bolgarskega zunanjega ministra. Bolgarski zunanji minister ie poslal Mussoliniju čestitke k zmagi osi Rim-Berlin in pri tem izrazil upanje, da bo zgrajena Evropa na novi podlagi. (Reuter).
Vse tri baltiške državice zasedene po sovjetskih četah
Sovjetska vojno brodovje v Rigi.
Enako kakor Litvo, so sovjetske čete po predhodnem sporočilu, zasedle tudi Estonsko in Letonsko. Razlog za to je isti, kot pri Litvi, ker je med njimi obstojal vojaški pakt.
Litvo so sovj. čete zasedle kot prvo. Meji namreč na Nemčijo in leži pred Letonsko in Estonsko, tako, da sta bili poslednje imenovani z zasedbo Litve naravnost obkroženi od ruske vojske.
Rusko vojno brodovje se je pojavilo v pristanišču Rige, ki je glavno mesto Letonske. Na litvansko-nemški meji pa je razmeščenih 2000 ruskih tankov.
Litva je morala lansko leto odstopiti Nemčiji pokrajino Memel (Klajpedo), ki jo je Nemčija zahtevala kot nemško ozemlje zase. Po vojni Nemčije in Rusije s Poljsko .je Litva dobila ozemlje Vilno, katero so ji vzeli Poljaki po svetovni vojni, češ, da je poljska. Kakor pa vidimo, se Litva ni dolgo yeselila daru, ki ga je prejela. Sedaj je tudi sama zgubila svojo samostojnost.
Baltiške državice so obdržale sicer vsaka svojo vlado in svoj režim, toda
2000 tankov na zapadni meji Litve
I so vazalne države Sovjetske Rusije.
| Še vedno ni jasnosti, kaj nameravajo sovjeti po zasedbi teh državic, ki jso zemljepisno vzeto važne, ker leže | ob obali Baltiškega morja od nem-' ške meje pa vse do Finskega zaliva, skozi katerega vodi pot v Leningrad.
Romunski zunanji minister povabljen v Moskvo
Prispele so vesti iz Bukarešte, da je romunski zunanji minister povabljen na razgovore v Moskvo. To bi utegnilo pomeniti, da Sovjetska Rusija načenja besarabsko vprašanje. Značilno je, da je pred nekaj časa Mussolini svetoval romunski vladi, da naj uredi besarabsko vprašanje z Rusijo. Tako vsaj so trdile vesti raznih inozemskih agencij. Sicer se bo pa kmalu videlo za kaj gre.
Romunska vlada odstopila
Iz Berlina poročajo da je Tataresco-va vlada v Romuniji odstopila. Njen odstop je v zvezi z najnovejšimi dogodki v Evropi.
Kako sl zamišlja Nemčija bodočo usodo
malih narodov
Rosenbergov koncept
Te dni je govoril Hitler ameriškemu časnikarju o novi Evropi. Njegove besede se docela skladajo z izvajanji ideologa nemškega nacijonalnega socializma Rosenberga na nekem predavanju v Pragi; le-ta je rekel;
»Zakon prirode je tak, da obstojajo veliki in mali narodi in da mali narod ne greši, če se postavi pod zaščito velikega. Iz tega izhaja, da je treba razlikovati pravice in dolžnosti velikih, vodilnih narodov in malih narodov, ki stoje pod njihovo zaščito.«
To načelo Nemčija tudi dosledno izvaja, kakor je to dokazala s svojimi
predlogi Norveški, Danski, Nizozemski in Belgiji, katerim je ponudila svojo zaščito.
Poleg te teze igra veliko vlogo vprašanje življenjskega prostora, ki opravičuje velike narode, da vključijo v svoj življenjski prostor države malih narodov.
Teorija o različnih pravicah m dolžnostih velikih in malih nj nova, ampak jo poznamo iz vsakdanjega življenja že dolgo, dolgo stoletij, na tej osnovi je torej zgradil nemški nacionalni socializem svojo teorijo o narodu in državi.
Opomin balkanskim državam
Načrti velikih držav
Velike države so mnenja, da so male države njih življenjski prostor in nujno potrebne zaščite od strani te ali one velesile.
Te vedno bolj se pojavljajoče težnje silijo male države, da se tudi same zedinijo v okvirne države in na ta način predočijo velikim državam, da same za se .predstavljajo dovolj velike teritorije in da lahko žive samostojno gospodarsko in politično življenje.
Predvsem velja to za balkanske države, ki morajo sedanji položaj izkoristiti za se,
Povišanje cen v Jem vrstam grafičnih izdelkov,
11. junija 1. 1. je stopilo v veljavo novo povišanje cen papirju, kartonu in lepenki. To povišanje je tako zelo občutno, da so se nekatere vrste podražile od lanske spomladi kar za 40 odstotkov in tudi več. Z ozirom na novo podražitev papirja in drugega materijala so se povišale tudi cene vsem grafičnim izdelkom kakor smo to že pred kratkim objavili.
Povišane so cene. vsem tiskovinam ter litografskim, kartonažkim, knjigoveškim in cinko-grafskiim izdelkom' od 25 do 30 odstotkov v primeri s cenami pred enim letom.
V	teku so tudi .pogajanja za zvišanje plač grafičnemu delavstvu, ker so se od zadnjega povišanja plač življenjske potrebščine ponovno podražile. Povišanje plač pa v gornjem' povišanju cen še ni vpošteto in bo občutno vplivalo na cene grafičnih izdlelkov. Celokupna javnost se opozarja na ta povišanja s prošnjo, da vpo-števa težak položaj grafične industrije. Savez grafičnih podjetij Jugoslavije.
Japonska bi rada nekaj kolonij
predvsem holandske in mogoče francosko Indokino
Sovjetska Rusija in Japonska sta se sporazumeli glede razmejitvene črte na reki Amur. Pogajanja so bila sedaj tako hitro zaključena, ker ona Rusija obrnjeno svojo pozornost na zapad. Japonska pa na holandsko kolonijalno posest in na francosko Indokino, od koder i dobiva maršal Čangkajšek vojni mate-rijal za boj proti Japoncem na Kitaj-' skem.
! Ker sta se obe stranki obrnili od bregov reke Amur, je sedaj tamkaj pač i vseeno, kako teče meja, saj spor radi 'Amurja pozneje enkrat lahko zopet začne.
i
Madžarska se Javlja
14*	U- H) «*m4M	o4iv*C	t.c.j.i.
Madžarski parlament se je sestal in predsednik skupščine je izrabil to priliko, da je poslal čestitke nemški vlad; k zmagi nemške armade v Franciji. Potem je govoril ministrski predsednik Teleki, ki je rekel, da bo zmaga Nemčije pripomogla tudi do zmage madžarskih zahtev.
Novi gospodar rdele armade
Pod tem naslovom prinaša švicarska »Volksstimme« obširen sestavek, po katerem posnemamo:
Simeon Timočenko, naslednik še nedavno vsemogočnega maršala Voroši-lova v moskovskem ljudskem komisariatu za državno obrambo (vojno ministrstvo) in v vrhovnem poveljstvu rdeče armade, je le v inozemstvu nepoznan človek, v Rusiji je izredno popularen. Njegovo ime je postalo Rusom znano 22. aprila 1918; tega dne je kot bivši carski poročnik, ki je prestopil na stran rdečih, porazil s četami rdečih vstašev nemške čete, ki so vdrle v Ukrajino. To junaško dejanje ga je naredilo priljubljenega pri »nekem« Stalinu, ki je bil v tistih časih le politični komisar južne rdeče armade.
Timočenko je Ukrajinec. Med 100 vodilnimi možmi Kremla je najmanj 50 Nerusov, so to pripadniki najrazličnejših narodov, ki sestavljajo Sovjetsko zvezo: Kavkazijci, Georgijci, Ukrajinci, Belorusi. Kirgizi, Armenci ter pripadniki srednjeazijskih narodov. Stalin je Georgijec, Nikojan Armenec, Štern in Timočenko sta Ukrajinca, pravosodni minister Višinski, Manuilski, znani teoretik III. internacionale, in večina sovjetskih diplomatov so Belorusi iz Minska in Smolenska.
Timočenko je rojen v neki vasi blizu Kijeva kot sin kmečkih staršev, pozneje je postal učitelj v svojem rojstnem kraju. Ko je leta 1914 prišel k vojakom, je radi svojih sposobnosti izredno hitro napredoval. Leta 1917 se je kot poročnik carske vojske pridružil boljševn kom. V ruski državljanski vojni se je itz.redno odlikoval ter je kazal velik smisel za politično realnost. Ko je po Leninovi smrti začelo blesteti Stalinovo ime, je z njim rasel tudi Timočenko: leta 1924 je postal komandant divizije ter sodelavec Vorošilova. Se prej
je Timočenko z odličnim uspehom končal sovjetsko generalštabno vojno akademijo, ki jo je bil ustanovil Vorošilov. Timočenko je tudi reorganiziral kijevski in smolenski armadni zbor.
Marca 1939 ga je izvolil vseruski komunistični kongres v centralni odbor boljševiške stranke; septembra istega leta je načeloval četam, ki so zasedle Poljsko in njene dele anektirale za Rusijo. Tu je tudi organiziral novo sovjetsko civilno upravo, dokler ga ni Stalin čez nekaj mesecev poklical v Leningrad. Zadnje čase finsko-ruske vojne je postal tudi vrhovni poveljnik sovjetskih čet na Finskem. Ker se Vorošilov na Finskem ni izkazal, so začeli v Kremlju govoriti; »Če bi bil Timočenko od začetka poveljeval na Finskem, bi bila finska avantura prej končana. Naša armada potrebuje organizatorja in človeka, ki se,na vojskovanje razume.« In Timočenko je stopil v vlado.
V	političnih ozirih je Timočenko izredno vzdržen; to mu je pripomoglo, da ni le ostal neprizadet pri vseh čistkah, ampak da je zasede! mesta tistih, ki so postali žrtve čiščenja. Stalin ima v njega globoko zaupanje.
■	‘	t	1, > iC..i.
Švedska v skrbeh
Na vsak način hoče obdržati svojo samostojnost
Te dni se je sestal švedski parlament. Prestolno besedo je govoril prestolonaslednik, ki je poudaril, da hoče Švedska ostati nevtralna, toda obenem tudi neodvisna država.
V teh besedah se zrcali skrb za bodočnost Švedske. Kajti na njeni zapadni meji leži Norveška, ki je v nemških rokah, preko morja pa baltiške državice, ki jih je pravkar zasedla sovjetska vojska. Spričo takega položaja na Švedskem nihče ne ve, kaj bo jutri.
Zaposlenost m zaslužek delavstva
▼ obmo5:u ljubljanskega OUZD v aprilu.
V mesecu aprilu je zaposlenost delavstva v območju OUZD v Ljubljani porasla na 105.639, to je za 6.864 več napram prejšnjemu mesecu. Bolnikov je bilo 2,545, to je za 198 manj kot! v marcu. Povprečna zavarovana mezda je znašala pri moških 29.82 (+ 1.12 din), pri ženskah din 21.29 (+ din 0.77), skupno povprečje torej din 26.89 ali 1.22 din več kot v marcu. Celokupna zavarovana mezela pa je bila 2,840.280 din dnevna ali 304.752 din več kot v marcu.
Ako primerjamo porast cen, potem moramo reči, da je ipovišek mezd tako malenkosten, da se ne izplača o njem govoriti. Te številke najbolj nazorno kažejo, kako zelo se je poslabšal socialni položaj delavstva.
Delavski pravni svetovalec
I < I e il i c
»Ne spadam k tistim, ki menijo, da bi ljudje postali angeli, če bi se jim pustila potrebna svoboda; vem samo, da postanejo hudiči, če živijo v suženjstvu.«
Paul Natorp.
OBLEKE
PRI LAMA, MARIBOR
PERILO
VELIKA IZBIRA PRI J. LAM MARIBOR
Podpore vdove cestarja. (Celje).
Vprašanje:	Sem	vdova	po	cestarju	z	dvema
otrokoma. Od cestnega odbora dobivam din 150 mesečne podpore. Na isti cestni odibor sem vložila prošnjo, da mi podporo zviša, toda sem dobila odgovor, da nimam za to zakonitih pravic in da podporo prejemam le kot miloščino. Ali se morem zoper to pritožiti, ali smem zahtevati redno pokojnino?
Odgovor: Vaše navedbe so nezadostne, da bi se dalo pravilno presoditi, ali vam po vašem možu kot cestarju pripada pokojnina. Če misli-tfe', da ste upravičeni do pokojnine, se zoper rešitev cestnega odbora pritožite na bansko u-pravo. Bansko upravo tudi lahko prosite, da vam zviša sedanjo podporo. V tej prošnji navajajte, da morate vzdrževati družino in da se radi smrti vašega moža nahajate v težkem1 gmotnem položaju.
Pokojnina rudarjeve vdove (Jz revirja)
Vprašanje: Na predlog tukajšnje Krajevne Bratovske skladnice je izdala Glavna Bratovska skladnica odlok, s katerim mi ustavlja izplačevanje pokojnine, češ, da živim s podnajemnikom v konkubinatu. Mesto ustavljene pokojnine mi ponuja Glavna Bratovska skladnica le odpravnino. Odlok Bratovske skladnice sicer ne navaja, odkod imajo informacijo, da živim v konkubinatu, temveč navajajo v svojem odloku le toliko, da ndiočajo to »na podlagi prejetega .poročila«. Šele po ovinkih se mi je posrečilo izvedeti, da je izdala neko take »potrdilo« uprava župnega urada letošnjo pomlad in da i,e dotično potrdilo priloženo mojemu aktu pri Bratovski skladnici. Bratovska skladnica trdi vsled tega. da živim »z gotovostjo že več kot eno leto
v konkubinatu«. Ker pa to ni res, temveč imam v svoji hiši le podnajemnika, ko z borno pokojnino ne morem živeti, bi kot dolgoletna naročnica »Delavske Politike« rada vedela, kako se lahko ubranim proti temu?
'Odgovor:	Župni	uradi	so	kot	cerkvena
oblastva pristojna za vodstvo rojstnih, krstnih, poročnih in mrtvaških knjig. Za izdajanje kakih potrdil o načinu zasebnega življenja državljanov, niti župljanov, žuPni uradi niso pooblaščeni. Takšno potrdilo, četudi je pri aktu, še ni noben dokaz, na katerega bi mogla Bratovska skladnica nasloniti tako dalekose-žen sklep, da Vam vzame pokojnino in s tem možnost življenja, za katero je Vaš mož dolga službena leta vplačeval. Potrdilo župnega urada bo predstavljalo le zasebno izjavo onega, ki io je podpisal Vi pa lahko proti odloku vložite v roku 3 mesecev pri Sodišči, rudarskega zavarovanja v Upjbljani tožbo, v kateri nudite nasprotne dokaze, da je obdolžitev neresnična. Podnajemnika pa Vam Bratovska skladnica po niobenem zakonu ne more -'ubraniti, ker je po vsem svetu znano, da si vdove v svoji ogromni večini pomagajo iz gospodarske težave s podnajemniki in se naravnost čudimo. da Vas radi tega na stara leta — ko ste že baje čez 50 let stara —kdoi Preganja.
Kdo dobi odgovor nri Vašem »Svetovalcu«?
(Trbovlje)
Pravnega svetovalca smo vpeljali za naše blaču.ioče naročnike. Nameni svetovalca se torej: pomagati našim naročnikom in obenem širiti med delavstvom poznanje zakonodaje, zlasti pa- delavske zaščite. Vsakdo, ki ie plačaf naročnino »Delavske Politike« za zadnji mesec. se lahko obrne na »Delavskega pravnega svetovalca« z vprajjamljem.
MALI OGLASI L
Popravila vseh vrst koles, šivalnih strojev kakor emajliranje in poniklanje vseh nadomestnih del za kolesa.
BOGOMIR GRUBER, Palača dr. Sedaja,
Valvazorjeva ul. 30, smer Frankopanova ulica.
FRANC REICHER, MARIBOR
Tržaška cesta 18. se priporoča cen), občinstva za Izdelavo oblek za gospod« In dama p« ml* nižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava.
59
93
62	66	72	78	84
Ootove dečve obleke (Dlrndl obleke) Magdalenska oblačilnica
A. KumperllaU, Maribor (Palača dr. Sedaj)
Valvazorjeva — Ovotakova ultca — (amer Frankopanova ul.) Ženska krila; 49, 69. 72, 85. Ženske bluze: 29,32, 37, 49 65.
Priporoča so
Špecerijska trooviina
Delavski dom n.
Maribor, Frankopanova uHca I.
Zufctmlte Kino In poosod krnb In pedvo Iz nelovske peH«Mora. £
Teistov ■2324
Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.