Političen list za slovenski narod. Po poiti prejemali velja: Za celo leto pradplaten 15 (Id., za pol leta 8 rld., za Setrt leta 4 »Id., m jede» mesec 1 (ld. 10 kr. V administraciji prejeman velja: Z« celo leto 12 (ld., ta pol leta 6 (ld., za četrt leta 3 (ld., za jeden mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 (ld. 20 kr. vet na leto. Poaamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (ia ter a te) »sprejema apravntstvo in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ullee H. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo Vrednistvo je v Semenlikih ulicah it 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iivzemii nedelje in pramike, ob pol 6 ari pepoldne. Ätev. 38, V Ljubljani, v soboto 15. februvarija 1896. LetniU XXIV. Volilna reforma. (Brzojavno poročilo.) Dunaj. 15. febr. Ministerski predsednik grof Badeni je danes predložil zbornici vladni načrt volilne reforme. Na-črt obstoja iz dveh delov : I. Prememba in spopol-nitev drž. osnovnega zakona, II. del se tiče volilnega reda za državni zbor. V naslednjem objavimo bistveno vsebino zakonskega načrta in motivnega poročila. Število državnih poslancev, katerih je sedaj 353. se bode pomnožilo za 72 članov. Teh 72 poslancev bode volil nov „splošni volilni razred", in sicer na Češkem 18, v Galiciji 15, na Niže-Avstrij-skem 9, Moravskem 7, Štajerskem 4, na Gorenjem Avstrijskem in Tirolskem po 3, Dalmaciji, Bukovini in Sleziji po 2, po 1 poslanca bodo volili na Solno-graškem, Koroškem, Kranjskem, Predarelskem, Goriškem, v Istriji in Trsta. Volivno pravico v novi „splošni kuriji" dobi vsak samovlasten državljan moškega spola, ki je dovršil 24. leto svoje starosti, ki ni izključen od volilne pravice ter od razpisa volitve najmanj šest mesecev prebiva v volilnem okraju. Izključene so od volilne pravice v splošni kuriji one osebe, ki so v družinski zvezi in z gospodarjem živi v hišni dinžbi. Dalje so izključeni oni ki so v vojaški službi, ubogi, kateie podpirajo občine ali dobrodelni zavodi in ki niso neomadeževanega življenja; te določbe že sedaj veljajo za vse volilne razrede. Volilno pravico v novi splošni kuriji imajo tudi vsi oni ki volijo v sedanjih volilnih razredih. Določenih bode torej 72 novih volilnih okrajev, ki volijo po 1 poslanca; mesta v teh okrajih bodo volila z deželo. Sest največjih mest je izvzetih in ...... listek 'l (II i J .! IT^— > /. . ! ••«. „Narodna marela." XI. Gospod vrednik ! Nekai črnila se je že prelilo in nekaj peres se polomilo, odkar sem Vam 2adnjič poslal polimano marelo. Morda je že kdo mislil, da se mi je polomila. Toda pokazati jo hočem iz nova, da se uverite, da „še mi cela je marela". ... O sv. Pav', ko vsaka baba od mraza prav', bilo je meni in Vam> g. vrednik, treba bolj kožuha nego pa ma-rele, zlasti letos, ko se sneg kuja ; zato je marela v kotu počivala. Nameraval sem že privleči v Vaš listek namesto marele — kosmat kožuh, pa sem se zbal, da bi 8e mi potem, oboroženemu s kožuhom in polimano marelo, očitalo, da sem starokopitnež, ki ne razumem prav nobenega takta. Torej vlečem zopet na dan zuano Vam marelo, ki je sioer tudi klasična starokopitnost, nič manj nego kožuh, pa je vendar le na tem mestu že nekoliko domača. u Kakor je svoje dni kranjski Pavliba od časa do časa fzel pod pazduho svojo „vodemecum"-marelo in romal na Dunaj, kjer se kuha visoka politika, tako jaz danes razprostiram svoj nestvor, da pod njegovim okriljem pokaiem v slikah nekatere prikazni iz prenovlienega kranjskega deželnega zbora, ki se je pred par tedni razpršil za par mesecev. volijo za-se svoje poslance, tako Dunaj 5, Praga in Trst z okolico po 1. Mesta Lvov, Gradec in Brno dobč po 1 mandat, toda z bližnjimi sodnimi okraji. V ostalih 62 volilnih okrajih volijo mesta s kmečkimi občinami skupaj. Volišča bodejo določena praviloma za dva kmečka volilna okraja z mesti vred ; pri tej določbi se bode oziralo na kraievne in narodnostne razmere. V kmečkih občinah in v novi splošni kuriji bodo volitve indirektne, to je, po volilnih možeh, v ostalih okrajih so volitve direktne. V deželah pa, kjer bodo deželni zbori za deželnozborske volitve vpeljali direktno vJitev v kmečkih občinah, tam velja tudi za državni zbor direktna volitev v kmečkih občinah in v novi kuriji. Za slučaj indirektne volitve v novi kuriji voli 500 volilcev jednega volilnega moža. Vsaka občina je volišče za volilne može. K|er pa bodo direktne volitve, tam bode politično oblastvo po razmerju zveze določilo volišča za približno 4000 prebivalcev. Glasovanje bode ali ustno ali po listkih. Motivno poročilo naglaša, da se v novi kuriji podeljuje voMua pravica državljanom kot takim ne gled6 na gospodarsko ali socijalno stališče, dočim dos«danje kurije zastopajo interese. Nov volivni načrt se torej le deloma ozira na zahteve po občni volilni pravici, da se nekoliko spopolnijo vrzeli sedanjega volilnega reda. Pri razdelitvi novih mandatov se ozira novi načrt na dosedanje število mandatov v posameznih deželah, na razmerje prebivalstva in na davčno moč dežel in da vsaka dežela z&se voli. Manjše dežele dobč po 1 mandat, ker bi se sicer za večje krono-vine moralo število mandatov razmerno pomnožiti. Motivno poročilo nadalje pravi, da se je določil za 350.000 prebivalcev jeden mandat in, če število Prva žival, ki su v zgodnji pomladi prikaže na mojem oknu — morda tudi pri Vas gosp. vrednik, — je navadno velika kosmata „mesarska muha", ki sicer nič ue škoduje, a s svojim brenčanjem in zaletavanjem ob steklo vendar-le moti, dokler je kdo ne konča ali jo izpusti. Taka mesarska muha se je prikazala letos takoj po novem letu na slovenskem političnem oknu. „Slov. Narod" — tako se prav za prav imenuje ta muha — je vsak dan zlegel po jedno „mušico", katero je spustil na tega ali onega našega poslanca. Le žal, da so bile te „mušice" tako uborne, da marsikatera ni imela niti nog, niti pe-rotnic, niti glave, da je vsaka potrebovala kot „pa-darja tistega starega žnablarja". Naši poslanci jih niso pobijali, saj so bile res prerevne, a so zato v zbornici spuščali na „prijatelje" ne papirnate, temveč žive zbadljive mušice. Ko sem za časa deželnega zborovanja čital vsak dan v „Narodu" omenjene „mušice" na naše poslance, vhajala mi je zopet in zopet v spomin tista Skomrahova Ošpeta, o katere nečednostih je pred leti sam „Narod" nekaj pisal. Ko je bila namreč zaradi slabega gospodarstva izgnana iz hiše, nagajala je ljudem, ki so v bivšem njenem domu mirno in pametno živeli. Vsak dan je pomolila svojo špi-často čeljust skozi okno in zdaj temu, zdaj onemu — dala kak priimek. Ker je spoznala, da se ljudje ne dajo vznemeriti, zvezala je zaroto z Buckovo Uršo. Na tej poti pa je Ošpeta nekdaj tako padla, prebivalstva presega za 150.000 duš, določi se še jeden mandat. Od manjših dežel, ki d ob d po jeden mandat, štejeta Istra in Koroško največje število prebivalstva, namreč okoli 300.000, oziroma 3 5 0.000. Tu si usojamo pripomniti, da Kranjska dežela šteje približnopol milijona in da jej po onem ključu pristojata dva nova mandata, na kar opozarjamo naše gospode državne poslauce. Od 72 mandatov v novi kuriji pride jeden na 328 619 prebivalcev, od vseh 425 poslancev pa jeden na 54.825 duš. Zbornica bode torej štela 425 poslancev, in sicer 85 zastopnikov veleposestva (20 odstotkov), 118 zastopnikov mest (28 odstotkov), 21 trgovskih in obrtniških zbornic (5 odstotkov), 129 kmečkih občin (30 odstotkov) in 72 v novi kuriji (11 odstotkov). Število volilcev se pomnoži od 1,732.257 na 5,333.481. Število onih, ki so v družinski zvezi in ne dobd volilne pravice, znaša približno 210.000. Konečno naglaša motivno poročilo: Kakor hitro posamezni deželui zbori sklenejo direktne volitve v kmečkih občinah za deželne poslance, velja ta volilni modus eo ipso tudi za državni zbor. Za prinea. Dne 30. januvarija je bil bolgarski prestolonaslednik Boris star dve leti. Ta dan je bil že pred meseci določen za „prekrst" malega priuca. Kakor znano, izjavil je bil tudi oče, knez Ferdinand, da se hoče udati narodovi volji, toda preje mora odstraniti ovire. V ta namen se knez Ferdinand od- da si je vse zobe zbila. Ulogo te mode.ne Ksan-tipe, Skomrahove Ošpete je igral v preteklih tednih „Slov. Narod", jeze se tresoč, da je bil pri zadnjih volitvah tako živo pristrižen. Pa tudi njemu se bodo v zvezi z Nemci zdrobili absolutno-narodni zobje, katere nam je sedaj zmerom kazal. Ker pod marelo kažem slovensko gibanje le v nekaki perspektivi, zato ni moja naloga preiskovati, kaj se je zapisalo v poročno pismo kranjskih dveh liberalnih strank ter kako se je mešala in kuhala bela in črua nacijonalna barva in kdo je sukal ku-halnico. Brez pomisleka pa smem reči : „Als die beiden Brief gewechselt, wurde Alles fein gedrechselt, Farbenschiminer zu erzielen, wie zwei Falter, die sich spielen. Darf man aber auch betrachten, was sie von einander — dachten ?" Pa pustimo jim to veselje, naj se le dobro med seboj „barvajo". Mi le konstatujemo : „Als zwei innige Genossen seh'n wir sie aus Erz gegossen, Wie sie sich als Freunde eben liebevoll die Hände geben". Meni se zdi vredno, da to dejstvo na steno pribijemo, ker take komete skupaj vezati, kakor so Schvvegel-Tavčar, SchafFe.r-Hribar itd. „se pravi več nego hruške peč 1" To je pristna kranjska politična specijaliteta, a tako fina, da se bo gotovo skvarila, čeprav jo bodo še toliko solili. Vzrok, da so se naši sicer tako ponosni obsolutni narodnjaki tako hitro kakor sramežljiva kmečka nevestica poročili z nemškimi tovariši, je najbrže predpustni čas, ki je precej kratek, in so se naši radikalci bali, da bi — ploh pelje preko Pariza v Rim ; pri dunajskem nuncija se ni oglasil. Kaj mu je pariški nuncij, monsigoor Ferrata, svetoval ali odsvetoval, tega časnikarji niso izvedeli. Knez Ferdinand odpotuje v Rim. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, bil je dne 27. januvarija proti večeru od sv. Očeta vsprejet v avdijenci; njegovih pet spremljevalcev ni bilo vspre-jetih. Sv. Oče so ga vsprejeli stoje v mali dvorani ter se ž njim razgovarjali 35 minut. Knez kratko, prosi dovoljenja, da princ Boris prestopi k pravo-slavju. Sv. Oče kneza pogledajo ter rek6 z odločno besedo : „Vi hočete, da dovolim v smrt Vašega sina — smrt njegove duše, kajti to pomeni v katoliškem smislu prestop k pravoslavju." Knez odgovarja, da je z ozirom na težavni položaj prisiljen to storiti. — Sv. Oče ga zavrnejo: „Knez, Vaša krivda je, da je položaj postal težaven ; pred jednim letom bi bili postopali kot dober katolik ter zanikali vprašanje, ali Vaš sin prestopi k pravoslavju, in težave bi danes ne bile tako velike. Vi niste takoj govorili odločne katoliške besede." Papež dostavijo, da ima knez v svoji družini dobre vzglede. „Vaši sorodniki iz kraljeva hše na Saksonskem so vedao zvesti svoji katoliški veri, prebivalstvo jih spoštuje in ljubi, akoravno po večini ni katoliško. Da pridejo težave, to je bilo izprva znano. Ko je vojvoda Parmski prišel sem naznanit zaroko svoje hčere z Vami, opozoril sem ga na te težave. V svojem in v Vašem imenu mi je obljubil z častno besedo, da bodo vsi otroci iz tega zakona vzgojeni v katoliški veri, in potem sem mu dovolil zaroko." Z resnimi besedami sv. Oče pojasnuje knezu, da prelomlja svojo obljubo nasproti veri in papežu. Mej tem pa je bolgarski ministerski predsednik Stojlov izjavil v klubu narodne stranke, da se bode Borisov prestop k pravoslavju izvršil še ta mesec, ob jednem je pa z okrožnico ukazal prefektom, naj prebivalstvu naznanijo, da se pripravi za to slovesnost. To početje je naravnost predrzno. Ce je bila dognana stvar, čemu pot v Rim in lepi izgovori?" Uradna Rusija je Bjlgarom zopet pokazala milostno lice, kajti iz Carigrada se poroča, da je pl. Nelidov zagotovil boterstvo ruskega carja, in da so tri velevlasti svetovale prekrst Borisov. Bolgarsko jabelko je zrelo ter danes ali jutri pade v rusko naročje. Nenasitna Anglija. Nad tristo let Angleži preži na vsak košček zemlje v vseh delih sveta, opirajoč se na svoje mogočno brodovje. Ta svoj namen doseza na razne načine: brez pravega povoda napada slabejšega, ki se ne more ubraniti sili, ali pa seje in širi prepir in sovraštvo mej rodovi ter skrivaj podpira jedno stranko, da konečno Anglež v kalnem ribari. To taktiko smo nedavno opazili v Transvalu. Angleški denar napravlja boje mej zamorskimi po- r i i ■ = vlekli I Pa če so se tudi pred plohom zavarovali, vendar bodo prav kmalu drug drugemu na tihem tožili: „Oj predpust, ti čas presneti, da bi več ne prišel v drugo 1 Ti si narodnosti naši jel tesati smrtno trugo". Pa taki veljaki, kakor so naši slavni „trije modri", bodo brez dvoma tudi iz te zadrege dobili srečno pot. No, kaj pravim: jo bodo dobili, saj so jo že našli I „Die drei Apoitel in neuesten Bunde Verkünden das Heil dem Erdenrunde : Sind nur die Kaplane hinausbugairt, Dann ist die nationale Frage gelöst und entwirrt! Zu diesem Siege tragt sebr viel bei Der grosse Ksrsnik und sein Dideldumdei". G. vrednik, saj vam je znano, gotovo še bolj nego meni, kaj vse so nam natvezili, kake častne naslove so nam milostno nadeli. Jaz pa sem sodil in še sodim : „Schimpft auch das Dreigespann gewaltlich, So stimmt das doch nur unterhaltlioh: Die Tragik dieser Bundgenossen Verläuft am Ende um in Possen ; Ein Höllenlärm im blinden Eifer Manifestirt die Spatsenpfeifer." Vem dobro, da mi bodo te besede zelo zamerili, češ, nam najinteligentnejšim političnim možem tako zaseli I Pa ne morem pomagati, ker Hribarjeve pogrete bajke o „kapucinadah", Tavčarjevi „furmanski" dovtipi in Kersnikove grčave batine gotovo druzega ne zaslužijo. Zato : Belohnt wird nach Verdienst ihr blödes Hirngespinst! glavarji, da se krvavo pobijajo in oslabljeni prosijo angleške pomoči. Angleško orožje daje divjim rodovom poguni, da napadajo sosedne naselbine, po katerih John Buli izteza roke. Angleški listi so nedavno izraiali veselje, ko je črnski poglavar Gun-gunhama skušal Portugalce izriniti iz Mozambika. V Venezueli je angleški denar provzročil vstajo, in mala državica sedaj ne more proti Angležem brauiti vzhodne meje. Najočividneje pa se je angleška nenasitnost pokazala v Transvalu. Ko so Augleži osvojili si Kap-land v južni Afriki, iskali so prilike, da si počasi osvoje na zlatu bogate republike aa severu in severovzhodu. Z angleško pomočjo je znani Jameson udri v transvalsko ozemlje, dasi uradna Anglija odklanja vsako odgovornost za roparski čin. Ko bi se bila Jamesonu posrečila nakana, sklicevala bi se Auglija na dovršeno dejanie ter pograbila zlate rudnike. Zato je prosila transvalsko vlado, naj blagohotno postopa proti Jamesonu. Kakor je bila nekdaj v Indiji vzhodnoindijska družba, tako je sedaj južnoafriška v Kaplandu vedno na straži ta angleške koristi. Ugrabili so domačinom mašousko in matabelsko deželo, razširili mejo proti Portugalcem, in sedaj so namerjali osvojiti si bogato deželo nizozemskih Burov in tako izdreti kol iz angleškega mesa. To ozemlje bi bilo Arhimedova točka, s katere bi preobražali lice južno-afriških pokrajin. Jasno je tudi, da se sedaj Italijani poiajo z derviši v Afriki v angleško korist, kajti Angležem je iz Egipta proti jugu odprta pot, ako Italija ukroti in oslabi Soance. Pa tudi angleška drevesa ne rast6 do nibesa. Pred 120 leti so se mnoge ameriške države otresle augleškega jarma. Od tedaj Auglija ni gotova in vesela svoje „dominion of Canada". Nad bogato Indijo visi ruski meč in med domačini vre že mnogo let. O Avstraliii velja pregovor, da je visoko nebo in daleč angleška cesarica. Avstralija bi se že bila odtrgala od Anglije, ko bi med naselbinami ne bilo nasprotja, katera neti Angleži. Pogled na zemljevid kaže, kod so se vgnezdili Angleži. Anglija z Irsko meri 314.628 štirjaških kilometrov ter šteje 39 milijonov prebivalcev. Angleške naselbine in odvisne države pa merijo 26,004.000 štirjaških kilometrov in štejejo 315,313.000 prebivalcev. Samo indijsko cesarstvo meri 5,147.340 Qkilo metrov in šteje 291 milijonov prebivalcev. A Afriki imajo Angleži brez Egipta 2,949.179 □ kilometrov zemlje s 6,327.000 prebivalcev v oblasti. Povsod po svetu so si Angleži zgradili močne straže. V Adenu, Sokotori in Egiptu hranijo Angleži vhod in izhod iz Rudečega morja; v Gibraltaru, na Malti in Kipru vihrš, angleška zastava nad Sredozemskim morjem. Sredstva pa, s katerimi Angleži branijo to posest, niti s političnega niti z moralnega stališča niso povsem pravična. In ko Anglija ne bode imela prijatelja, imela bode sovražnike. Ako pa te „tri modre" tako splačujem kaj naj storim, da tudi njih trobento „Slov. Narod" pravično splačam za njegove gorostasne v člankih št. 3. in 8., kjer se trdi črno na belem, da slovenska duhovščina za slovenski narod doslej ni nič storila, kar pa je storila, storila je le zato, da je ložje vladala in zatirala naše ljudstvo ; vse se imamo zahvaliti le posvetnim razumnikom, seveda i Dežmanom in Schweglom na čelu I Kaj še le naj rečem na podli dopis dolenjskega Don Quixota, ki trdi med drugim, da je slovenska duhovščina imela doslej le dva prijatelja: Aškerca in Gregorčiča! Vsakdo mi mora priznati, da „Nur ein genialer Pinsel bringt zu W.g' auf Porzellan Ein so helles Farbgerinssl, was doch auch nicht jeder kann." Za sedaj naj bo dovolj ! Morda se bo „Narod" zopet stepel zaradi nemških vrstie. Povem naravnost, da jih le zato sem stavim, ker sem prepričan, da naša radikalna gospdda prerada vživa nemško hrano in da so v radikalnih čitalnicah nemški čifutski listi najbolj priljubljena zabela na slovenskih liberalnih cmokih. „Narod" in njegova garda je nam očitala ne-olikanost; jaz pa pravim glede „Narodove" pisarije v preteklih tednih : „Ueber Bohheit klagt verwundert der grösste Flegel vom Jahrhundert, Bei dem es hundertmal zu lesen, was er ist für ein Schroll gewesen. Als wie ein Rohrspatz schimpft und schmächt er Und dann die Augen stolz verdreht er, Politični pregled. v Ljubljani, 15. iebruvarija, Mije avstrijski deželni «bor je včeraj imel zadnjo sejo v tem zasedaniu. Zborovanj« je bilo, k»kor že običajuo, zelo burno. Predno je prešla zbornica na dnevni red, je prebral predsednik dopis državnega pravdništva, v katerem se preklicuje prošnja za izročitev posl. Schneiderja in za dovoljenje kazensko-sodnijske preiskave. Na to se je rešilo več prošenj za podporo ter zadnje točke deželnega proračuna. Zelo živahna je bila razprava o volilnem redu za deželni zbor. Antisemitski poslanci so zahtevali, da se črtajo iz volilskega zapisnika vsi židovski rabinci, ker ne uče druzega nego talmud. Temu predlogu so seveda odločno ugovarjali zastopniki židovstva in so, kakor navadno, tudi zmagali. Tu se je zopet jasno pokazala pravičnost in jedna-kopravnost, ki vlada v nižje avstrijskem deželnem zboru, kajti katoliški duhovniki, ki niso definitivno nastavljeni, niso vsprejeti v volilski zapisnik, mej tem ko se rabincem dovoljujejo omenjene pravice. Pri zaključku zasedanja se je deželni maršal zahvalil poslancem za vztrajno sodelovanje, toda kakor je iz govora razvidno, le tistim, ki so bili ž njim jednakih mislij. Konečno je še posl. dr Magg krepko udaril po antisemitskin poslancih ter se zahvalil v imenu svojih somišljenikov deželnemu maršalu, da je potrpežljivo prenašal mnogoštevilne napade. To pravičnost bodo vedeli ceniti novoizvoljeni deželni poslanci v prihodnjem zasedanju. Upati je, da se v prihodnje ne bode ozirala večina zbornice samo na židovske-kapitalistične interese. J*ul8Xkyjeva zadeva. Ogerska zbornična večina je pokazala v včerajšnji seji, da gre z vlado čez dm in strn, akoravno vsakdo mora uvideti, da dotični korak nikakor ni pravičen. Zbornica je namreč s 174 proti 150 glasovom odklonila predlog poslanca Apponyija, ki je zahteval, naj se izvoli posebna parlamentarna komisija, ki naj natančno preišče zadevo Karola Pulszkyja. Dalje se je odklonil z jednakim številom glasov predlog poslanca Szapa-ry-ja, ki je zahteval, naj se izreče bivši vladi graja in naj se predloži vsi akti, tičoči se afere Pulszky-jeve. To je torej dosegla tista vladna stranka, ki je pred par dnevi izjavila, da ne glasuje proti Apponji-jevemu predlogu in da se bode raje odtegnila glasovanju. Vlada sama je priznala, da Pulszky ni položil nikakega računa za blizu 100.000 gld., zdravniki so izjavili, da je zatoženčevo stanje popolno normalno, in vendar se odkloni vsaka nadaljna preiskava in položi ad acta. Višje sodišče je sicer po. trdilo povelje, da se sme Pulszky prijeti, toda na podlagi zgoraj omenjenega sklepa se bode tudi to razveljavilo in mož, ki je zapravil blizu pol milijona državnega denarja, bode zopet užival slobodo. Ker vlada ne more iznajti druzega slepila za ljudske zastopnike, je poudarjala, da dojde v kratkem več umetniških proizvodov z Angleškega, katerih vred- Es ist ihm fremd, was Schimpf und Lob ist, Er weiss auoh nieht, was fein und grob ist." „Narod" je izrekel sodbo, da so moje „marele" preneslane. Naj le malo počaka, mu jih bom že še solil nekoliko bolj, če mu je to premalo, tako da mu bo dolgo po ušesih šumelo in brenčalo. G. vrednik, pazite, da tudi Vas pust ne pobode kakor je Vašega tovariša na Kongresnem trgu 1 Vaš semper idem — kadar pridem, Ligaš Križ-Kraž. Dozdevna ljubezen. Boman. — Spisal knez M. N. Volkonskij. (Dalje.) „Slišite, Ilija Dmitrijevič, zato mi pa verujte drugokrat. Vi mčesa ne razumete v umetnosti, jaz pa", dejala je Taša, vzdignila svojo malo roko in vela se jako jednako Kašinskemu. Ardaljon Matvejevič se je smejal, gugaje se na meBtu. „A predstavite si, grofica", del je Ljvov, „da se hipoma zaljubi v vas ta Kitajec, katerega ste odobrili". Taša se je namerščila. „Zaljubi", nadaljeval je Ilija Dmitrijevič brez zadrege. „Kaj hoče potem delati ? — Vi odidete, a on naj sedi tu sam ? Nikakor. Ne gledi na svoja leta, pojde vas iskat nesrečni kitajski veteran. Ali ste slišali, koliko let mu je> — več nego sto, pravi naš spoštovani ka-stelan". . . nost bode za mnogo presegla dosedaj nepokrito stoto. Socijalne stvari. Vladna obrtna predloga in — obrtno vprašanje. Držama zbornica je bila sklenila dne 14. mar-cija 1893, sklicati z vse države obrtnike v posvetovanje, da naj sami govore o svojih potrebah. Poleg obrtnikov je pa tudi pozvala nekaj tvorničarjev in nekoliko obrtnih delavcev. Obrtniki so vsi malo ne jednoglasno ponavljali svoje zahteve. Tvorničarji so seveda zagovarjali liberalno kapitalistično stališče in izmed delavcev so vsi socijalni demokratje trobili s tvorničarji v jeden rog. Videla se je ob ti priliki lepa jedinost med kapitalizmom in socijalno demokracijo. Obeh teh strank zastopniki so namreč poudarjali, da mali obrt mora propasti in da je nemogoče ohraniti obstoj malim obrtnikom. Vseh skupaj je bilo zaslišanih 365 mož, od dne 6. junija do dne 9. avgusta 1893. Vlada se je nekoliko zgugala in je predložila državnemu zboru izpremembo mnogo paragrafov sedanjega obrtnega zakona v posvetovanje. V obče moramo reči, da se te izpremembe tičejo večinoma le formalnih stvarij. Določbe so nekoliko jasnejše izražene in vzlasti oblast birokracije nad obrtnim stanom je v njih krepkeje začrtana. Predloga je nova Biaba krparija obrtnega zakona dne 20. decembra 1859. leta, ko se je namreč konečno uničila bivšim cehom vsa moč in proglasila neomejena obrtna sloboda. Mali obrtniki so od tega časa neprenehoma prosili in trkali, naj se jim da primerna stanovska organizacija. Naposled se je zakonodavna oblast, oziroma vlada, vendar le nekoliko udala in je pritisnila staremu omenjenemu obrtnemu redu prvo krpo z zakonom dne 15. marca 1883 (drž. zakonik št. 39), v katerem je uvedla takozvane obrtne zadruge. Dne 20. marca 1885 je pritisnila novo krpo, izpremenivši še nekatere točke prejšnjega obrt nega reda. Malo obrtništvo je mej tem brez ovir propadalo. Obe krpi mu nista nič izdali, ker sta mu na-pravljali samo novih sitnostij, a nista mu dali nobene pravice. Obrtne zadruge se niso kar nič izkazale uprav zato ne, ker po njih birokracija le še bolj stiska v svoje mreže obrtni stan. Zato so se čuli vedno krepkejši glasovi na pomoč poginjajočim malim obrtnikom. Sklicala se je imenovana enketa in njena posledica je nova krpa v predloženi izpremembi obrtnega zakona, se ponujajoča kot rešiteljica malega obrta. S krščanskimi načeli o stanovski organizaciji krpati liberalno obleko, se še nikdar ni vsponeslo in se tudi to pot ne bo. V naslednjih vrstah hočemo ob kratkem opisati zahteve malih obrtnikov, kakor so jih izrazili pri In Ljvov je pokazal s komičnim dviganjem na na kastelana. „Gotovo, gotovo", pristavil je Kašinskij. „Svojo glavo zgubi pred nego mi grešniki", na daljeval je Ilija Dmitrijevič, snemaie glavo s Kitajca, „a potem". . . „A potem zgubi vsa svoja predala in se razsuje tudi sam, ne?" dela je Taša. „A to se prigodi šele tedaj, ko odide. Toda on ne od>de, n ne", pristavila je ona, majaje z glavo in vzdihuje. „Zakaj pa ?" vprašal je Kašiuskij in smejal se dalje. „Ne pojde," ponovila je Taša. .Ne pojde. Ker da pojde, se mora „zaljubiti," kak r pravi Ilija Dmitrijevič ; a kako se hoče zaljubiti v mene Kitajec, — mrzli, porcelanasti Kitajec, — ko še živi ljudje . . „Taša, ne šali se," dela je gr.fica. „Mamica, saj se ne šalim,' uorčevala se je Taša. — „Glejte, koliko let znam Ardalion» Matve-jeviča, in jako bi bila vesela, da bi se zaliubil v mene, a kaj pa on ? — ni na|m-m . . In pomajala je z glavo. „Ko sem bila čisto majhna, obetal mi je vedno Ardaljon Matvejevič, da se oženi z meuoi, ko doraslem in da se popeljeva v crkfv v Aokoladinej kočiji s sladkornimi konji. Saj se spominiate, ko ste še govorili, da jednega koma snerao ii» poti, „obrnila se je k Ardaljonu Matvejevi^u — .A sedat je prešlo skore štiri leta, ko sem že „p.ipoloorna velika," a konj in kočije se ni sp>miuiatH m. 1. Mali obrtniki 89 zahtevali brez izjeme, da se mora ¡spremeniti § 14. obrtnega zakona s dne 15. marcija 1883. Po tem zakonu se namreč ne zahteva druzega od osebe, ki hoče nastopiti kot samostojen obrtnik, nego da se zglasi pri obrtni gosposki in da se izkaže z učnim s#p r i č e v a 1 o m, da se je neko gotovo dobo učil obrta pri kakem mojstru in z delavskim spričevalom, da je nekaj časa delal kot pomočnik pri kakem mojstru. Obrtniki so poudarjali, da ti dve spričevali ne moreta biti še noben dokaz, da je do-tičnik res vsposobljen za samostojen obrt in so dejali, da se vsled tega vtihotapi med obrtnike mnogo tacih, ki nimajo pravega znanja. Rekli so, da se zahtevana izpričevala velikrat napravljajo po zvijači in da imajo mnogi mojstri preveč vajencev, ki se zato ne morejo izučiti v svoji stroki in so celemu stanu imenovani enketi in zraven tudi povedati, v koliko se ozira nova vladna predloga na-nje.*) le v škodo. Zato so zahtevali, naj se ustanovi zakon, po katerem se zahteva sposobnostna preskušnja za vajence, predno postanejo pomočniki, in za pomočnike, predno postanejo mojstri. Ta preskušnja naj bi se vršila pred zadružno komisijo, pri kateri naj bi bil tudi zastopnik obrtne gosposke, to je uradnik okrajnega glavarstva ali pa magistrata po mestih, ki imajo tiste pravice, kot okrajna glavarstva. Ce se izpraševanee čuti po krivem zavrženega, naj bi se lahko pritožil na zadružno zvezo. To zahtevo malih obrtnikov je vlada naravnost zavrgla. V poročilu o svoji novi predlogi pravi, da ni mogla ustreči ti zahtevi. Torej je ustregla rajšd velikim kapitalistom in socijalnim demokratom, nego propadajočim malim obrtnikom, katere sicer že dlje časa zakon naganja menda zavoljo lepšega v zadruge, ki pa nimajo prav za prav nobene pravice. 2. Mali obrtniki so nadalje zahtevali, naj tudi veliki obrtniki — tvorničarji preje prestanejo preskušnjo za delo, kije mislijo začeti. Sedaj se v mnogih tvornicah izdeluje prav ničvredno blago, ker tvorničar največkrat nima druzega smisla, nego kako bi si z izkoriščanjem delavcev pridobil več dobička. Za vse mora biti jed-naka pravica. Ce se mora mali obrtnik preje učiti svojega dela in se izkazati pred svetom, da je res zna, naj pokaže tudi tvorničar, ki iz dobičkaželjnosti pričenja kako podjetje, da se je kaj učil in da umeva svojo stvar. Ta zahteva je umljiva seveda še le, če se ustanovi zakon, da bi se morali tudi kapitalistični veliki podjetniki zadružno združiti in ne bi smel vsak pohajač, ki mu je sreča dala nekaj več grošev, na svojo pest pričenjati, kar se mu zljubi. Nova predloga se tudi na to zahtevo nič ne ozira. Tudi tu imajo pri sedanji vladi večjo veljavo *) Primeri pregledne članke v letošnjem „Glasniku" št. 5, 6, 7. n__________1 ^gaaas^^a^^^^ag, „Ukažite, in takoj vam jih privedem," del je Kašinskij, kakor da je pripravljen oditi in izpolniti Tašm ukaz. „Nu, dovolj je Kitajca," dela je grofica, „pojdimo dalje." Babtemin je šel zraven grofice in poslušal, kako jej je hvalila Ljvova Tašo. Tudi on jo je hotel pohvaliti, a bal se je, da ne pove preveč, ker ravnodušno in malo ni mogel govoriti v sedanjem trenutku o Taši, katere se je radoval in čutil, da jej je vedno bolj in bolj nagnen. Ugajala mu je njena neskrbna mladost, živahno življenje, dekliška nežnost in otročja šala, združena z nepričakovano bojazljivo plašnostjo; sicer pa še sam ni znal, kaj mu prav za prav ugaja v njej: vsa je bila krasota. Ogledavši grad — so ukrenoli ostati v parku in kositi v bližnjej gostilnici. Naposled je jel govoriti StefanAleksejevič z grofico. Začela mu je pripovedovati o sinu, ki je ostal v Petrogradu in dela skušnjo. Vidno je bilo, da jo je iskreno žalostilo, ker jo je ločila ta skušnja od njega, in posebno zato, ker — kakor Be jej je zdelo — je bil on, nje rodni sin, ravnodušen pri ločitvi. Bahtemin jo je spoštljivo poslušal in skušal braniti mladeniča, se v4, da bi naredil grofici uslugo in laskal se nje materinskemu čuvstvu. „To je strašno", govorila je grofica, „odgoju-jemo otroke, mučimo ee za nje, darujemo jim vso dušo, a potem se kar takoj pokaže, da bo bili vsi trudi zastonj". (Dalje sledi.) kapitalisti in socijalni demokratje, ki so Be ustavljal malim obrtnikom pri obrtni enketi, nego pošteni, za svoj stan vneti rokodelci. Imenovano poročilo pravi: „Pogoji, da se prične kako tvorniiko podjetje, so popolnoma drugačni, nego pri rokodelstvu; vzlasti strokovna izobražba se bistveno razlikuje pri obeh. — Zahtevana določba bi samo splošno škodovala, ker bi zavirala ustanavljanje tvorni c . . Ce je to kak vzrok, potem res ne vemo, ali se nas še drži glava. Za božjo voljo 1 pogoji so seveda različni pri tvorničarju in pri rokodelcih, zato pa vendar ne sledi, da bi tvorničar ne potreboval za svoje delo nobene usposobljenosti. S tem se le dokazuje, da mora biti preskušnja drugačna, nikakor pa ne, da je ni treba. Seveda, če vlada misli, da jo bodo nove tvornice rešile, potem smo — pri kraju. Toda po naši sodbi so ljudje vedno več, nego posamen človek in država je dolžna skrbeti, da nobeden, kdor začenja kako javno delo, ne škoduje s tem splošnemu blagru. Vlada se ne upa niti dotakniti najmanjšega vprašanja, kako naj bi se omejila pogubna kapitalistična konkurenca in kako naj bi se v prave meje postavil kapitalistični veliki obrt. 3. Mali obrtniki so dalje zahtevali, naj bi tudi trgovcisposebno preskušnjose izkazali, predno pričn6 na svoje kako trgovino. V mestih naj bi le laki smeli pričenjati na svoje, ki so obiskovali kako trgovsko šolo; na deželi naj bi zadostovalo, da je dotičnik več let delal v kaki trgovini. Res je namreč, da mora tudi trgovec razumeti svojo stvar; sicer škoduje sebi in drugim. Nesposobnost je velikokrat vzrok faliranja, ki samo jedno spravi često mnogo ljudij v nesrečo. Nova predloga se niti ne meni za to zahtevo. 4. Pri obrtni enketi so dalje povdarjali mali obrtniki, damorajo tudi gostilničarji in kavarnarji po večjih mestih se izkazati, da so sposobni za svoj posel. Gostilničarski in ka-varn;v ' obrt je za zdravje ljudij velicega pomena. Kdor o. ga loti, ga mora znati in država je dolžna skrbeti, da se nobeden nesposoben človek vsaj po velikih mestih ne vklati medenj. Tudi o ti zahtevi ne črhne vladna predloga. 5. Mali obrtniki so dalje zahtevali, naj se v e d n o , p r e d n o s e d o v o li kako obrtno podjetje v kakem kraju, vpraša do-tična zadruga. Zadružna razsodba naj velja ▼ prvi inštanci, a dotičniku naj se dd na prosto voljo, če se boče pritožiti. Tudi ta zahteva se je kratko malo zavrgla. Tedenski koledar. Nedelja, 16. febr.: 3. predpelnična, evang.: Jezus ozdravi slepca. Luk. 18. Julijana d. m.; P o-n e d e 1 j e k , 1?. februv.: Kancijan m.; Torek 18. febr.: Simon šk.; Sreda, 19. febr.: Jul. de Bono Alb., Pepelnica; Četrtek, 20. febr.: Ev-herij šk.; Petek, 21. februv.: Maksimilijan šk.; Sobota, 22. febr.: Sv. Petra st. v Antijoh. — Lunin spremin: Prvi krajec 21. ob 10. nri 12 min. zvečer. — S o 1 n c e izide 20. ob 6. uri 59 m.; zaide ob 5. uri 28 m. zvečer. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. februvarija. („Narodovi" narodnjaki v Hemško-liberalnih krempljih.) Predsinočni „Narod" zopet skuša izvleči iz blata „narodne" deželne poslance, ker so glasovali proti predlogu poslanca Kalana, po katerem naj se dovoli nemškemu gledališču le 3000, ne pa 6000 gl. — Tukaj noben izgovor ne pomaga. Lani je na volilnem shodu pred deželnozborskimi volitvami pri „Maliču" očital poslanec Hribar, da bi bila naša stranka lahko prihranila par tisočakov za deželo, ako bi se bila združila z „Narodovci" ter odklonila podporo za nemško gledišče. Poslanec Kalan si je to zapomnil in je hotel letos po Hribarjevi misli deželi prihraniti nekaj tisočakov in je zato stavil svoj predlog. Isti Hribar pa, ki je lani to obžaloval, je letos pobijal ta predlog. Zakaj, to je povedal dr. Tavčar, govoreč, da je „narodnonapredna" stranka postala — diplomatičnall — Naj se pa zvija „Narod" kakor se hoče, tega ne bo mogel nikdar opravičiti, da so njegovi somišljeniki v deželnem zboru naklonili jednako podporo tudi nemškemu gledališča, ki nima opere, kar pri gledališču napravlja največje troške, ki ima pri prirejevanju iger polovico manj troškot kakor slovensko, in ki služi le 5% prebivalstva v deželi 1 S tem je pač „Narodova" gospoda v deželnem zboru le pokazala, da pleše, kakor ji gode častni meščan ljubljanski, prevzvišeni gosp. baron Schvvegel! (Osebna vest.) Deželni predsednik baron H e i n se je podal včeraj popoludne za nekaj dnij na Donaj. („Narodova" resnicoljubnost.) Včerajšni „Narod" objavlja popravek g. Val. Jakelj-na kurata v Bibnem pri Bledu, ker mu je očital, da je vsled njegove krivde neka žena umrla brez sv. zakramentov. — „Narod" pa v svoji resnicoljubnosti dostavlja temu popravku: „Gospod Valentin Jakelj, katoliški duhovnik in politični agitator, ali ne veste, da imajo dopisniki na razpolaganje pričo, tisto ženo, katera Vas je prišla klicat. — Da to grdo laž takoj popravimo, dostavimo to-le : V rokah ima naše vred-ništvo pismo lastnoročno podpisano od sina one žene, ki je takrat umrla. Torej ne kaka žena, o kateri „Narod" govori, marveč sin Jožef Slamnik? je šel po duhovna. Pravi pa v pismu, katerega vsebino je pripravljen potrditi s prisego, da je najprej klical cerkvenika, ki mu je rekel, da bodo pred mašo že težko šli obhajat, ker bi bilo že pozno, dostavil pa je, naj gre sam klicat duhovna. Ta je šel, in trikrat pri vratih poklical. Pa nobeden ni slišal in se oglasil. Nato je šel cerkveniku povedat, da se ni nihče oglaBil, in dogovorila sta se, da pridejo obhajat po maši. Potem je Slamnik hitel domov, in je ravno prišel, ko so mati umrli. — To je vsa stvar. G. Jakelj torej o tem ni ničesar vedel in zato tudi ne more biti zato odgovoren. Iz tega je jasno, kako nesramni in krivični so ti napadi „Naroda" na ribenškega gosp. kurata. — Žalostno je, da „Narod" take laži pobira in ako se mu pojasni, da vkljub temu ostane pri laži. (Imenovanje.) Naučni minister je imenoval nad-učitelja v Metliki, gospoda Šesta, okrajnim šolskim nadzornikom za krški in litijski okraj. (Blagoslovljenje nove kapele v Jožeflnnm u.) Jožefinum, to je zavod, kateri je bil ustanovljen v ta namen, da bi ženske, katere so po dolgoletni službi ostarele in nezmožne postale, še dalje služiti, kakor tudi druge, ki na službo čakajo, imele svoj dom, je bil od potresa silno poškodovan. Prebivalke so ue morale izseliti in bivati v baraki, katero je predstojnica, visokorodna gospa baronovka H e i n, soproga deželnega predsednika, dobila iz Dunaja. S podporo vlade in kranjske hranilnice se je zavod zopet popravil, na vrtu pa se sezidala nova, prav lepa kapela v čast matere božje, Marije, po veliki skrbi in trudu visokorodne predstojnice. Četrtek, 13. t. m. pa je bila kapela slovesno blagoslovljena; to cerkveno opravilo je izvršil stolni prošt g. dr. KIo-futar, katerega so pri tej slovesnosti podpirali preč. g. dr. in prof. Dolenec, preč. šenpeterski župnik g. Ma-lenšek, preč. P. Hugolin, frančiškanski guardijan in več gg. bogoslovcev; pri tej slovesnosti so bile z gospo predsednico navzoče vse čč. gospe in go-spodičine, ki Jožefinum podpirajo. Po dovršenem blagoslovljenju je preč. P. Hugolin postavil križev pot, potem je g. stolni prošt daroval sv. mašo, po maši je bil To Deum in nato blagoslov s presvetim R. Telesom. (Črnuška občina) je v srenjski seji 2. febru-varija 1896 izvolila deželnega predsednika barona Heina, okr. glavarja Gozanija častnima občanoma in jima je občinsko predstojništvo po gosp. županu Ivanu Vilfanu in gg. svetovalcih Tomažu Kecelj in Josipu Gregorin izročila častno diplomo dne 13. fe-bruvarija 1896. (Iz Škofje Loke) se nam poroča: Danes zjutraj ob 1. uri je umrl tukaj občespoštovani posestnik gospod Blaž M oh ar, bivši mnogoletni loški župan in deželni poslanec za loško-kranjske kmetske občine. — Pokojnik je bil mož stare korenine, veren poštenjak in vnet Slovenec. Živel in delal je vsikdar po geslu: Vse za vero, dom, cesarja I Pogreb bo v nedeljo popoludne ob 4. uri. — Blagi značajen mož naj počiva v miru! (Iz Vel. Lašič.) V nedeljo 9. t. m. smo imeli občni zbor kmetijske podružnice. O tej priliki je g. tajnik c. k. kmetijske družbe G. Pire prav zanimivo predaval o pomenu gnojenja za kmetijstvo ter pridejal nekaj naukov glede sadjoreje, ki je zlasti v naših krajih še precej na nizki stopinji. Udov šteje naša podružnica sedaj 29. — Kakor marsikje, tako smo tudi pri nas z veseljem pozdravili predlog poslanca Pfeiferja in tovarišev v deželnem zboru glede poludnevnega pouka v ljudskih šolah. — Isto- tako pa je neprijetno iznenadilo vsakega pravega rodoljuba res „bratovsko" postopanje nemških in slovenskih liberalcev pri razpravi za podporo nemškega gledališča. Kje je sedaj ona toliko povdarjaua narodna čast naših naprednjakov ? Dobro so Bi ti možje precej v prvem zasedanju sedanjega deželnega zbora začeli sami spodkopavati tla. Le tako naprej, za nas je to dobro 1 R. (Umrl) je včeraj popoludne okrajni zdravnik v Kočevju dr. Linhart v 46. letu svoje dobe. (Z Radovice) 14. februv.: Dasi je vreme zelo lepo, vender pri nas nismo preveč na dobrem. Bolezen infiuenca gospodinji po vasi. Tako leže v jedni hiši oče, mati in stara mati, otroci bo že okrevali. — Suša je. Imamo sicer v potoku dosti vode, a studencem bo jelo vode primanjkovati in če v kratkem ne bo dežja, bodo marsikje brez vode in si jo bodo morali duvaževati. Par dnij je držal jug, pooblačilo se je in upanje smo imeli, da se vreme spremeni. Danes je zopet jasno, ko ribje oko. (Za Mesarjev spominek) so nadalje darovali gg. iz radovljiške dekanije: Novak 2 gld., Keršič 2 gl., Potočnik 2 gld., Hoeuigman 2 gld., Lavtižer 2 gl., Zlogar 1 gld., Kačar 1 gld., Tavčar 1 gld., Polaj 1 gld., Turk 1 gld., Pertin 1 gld., Gruden 1 gld., Wrus 1 gld., Cuderman 1 gld., Zvan 1 gld.; tedaj 20 gld. in z g. Matija Torkarjevim darom 7 gl. in poprej izkazanimi 93 gld. vsega skup 120 gld. (Ir Komna) 13. febr. Obhajali smo tu od dne 2. do 9. t. m. sv. misijon; vodili so ga čč. oo. Do-ljak, Tomazetič in Verhovec iz družbe Jezusove. Ker je bilo tudi vreme najugodnejše, je bil sv. misijon prav obilno obiskovan. Stari trde, da nikdar še ni bilo v Komnu toliko ljudstva hkratu. K sv. obhajilu jih je pristopilo okoli 3400 — pa nekateri so bili obhajani tudi doma, v svoji domači cerkvi. Koliko milosti, koliko pouka in tolažbe da prinese sv. misijon ubogemu ljudstvu, zlasti tudi z ozirom na sedanja socijalna vprašanja, vedo le tisti, ki se ga do-brovoljno vdeleže. Bog potrdi naše sklepe in ohrani nam milost stanovitnosti I * * * (Postno pismo biskupa Strossmayerja.) Biskup naglaša, da je postni čas najprimernejši za razmiš-ljevanje o pokori in zatajevanju. Poslanica riše, kako se je pri narodih pojavljala pokora v starih časih do Kristusa, kako je Kristus v imenu vsega sveta in posameznega človeka delal pokoro ter osvobodil ves svet večne smrti in pekla, in konečno, kako naj tudi mi delamo pokoro, d& postanemo vredni trpljenja in emrti našega Gospoda. V prvem delu bi-sknp navaja, da ne odidejo kazni pojedini grešniki in tudi ne celi narodi, ako zanemarjajo božji zakon in božje opomine. Zgodovina človeka sestoji iz dveh zakonov. Jeden je zakon božji, drugi zakon ljudske svobode. Ako ta dva zakona delujeta v soglasju, potem cvete sreča, svoboda, napredek in imetje. Križ je dokaz vzajemnosti in medsebojnega občevanja med nebom in zemljo ter med nami kristi-jani, ki moramo jeden za druzega moliti ter svoj križ nositi na čast večnemu Očetu. Le s pokoro postanemo deležni Jezusovega trpljenja. „V Bogu, v veri, v vestnem izvrševanju svojih verskih dolžnosti) leži bodočnost, prosveta, moč, svoboda, napredek in slava našega naroda". Proti koncu biskup pozivlje na molitev za sv. cerkev Jezusovo in za svetega in slavnega očeta našega Leona XIII. „Položaj njegov je tužen in žalosten, molimo Boga za njega, da ga reši sovražnikov in mu podeli položaj, ki je vreden njegovega visokega poklica". * * (Semnji po Slovenskem od 17.—22. febrnva rija.) Na Kranjskem: 17. v Kotredežu ; 18 v Smartnem pri Litiji (za živino) ; 20. v Zgor. Tu-hinji. — Na Slov. Štajerskem: ] 9. v Bučah in Vranska Gora; 22. pri sv. Filipu v Selah ulim-ske tare na Teharjih. Društva. (Slovensko kat. delavsko društvo v Žalcu.) To vrlo društvo je imelo v nedeljo drugi občni zbor. Podpredsednik č. g. Ulčnik, otvori zborovanje ter pozdravi navzoče v imenu bolnega predsednika. Nato poroča tajnik, č. g. Osenjak, o delovanju društva. K društvu je pristopilo 48 rednih iu 40 podpornih udov. Društvo je priredilo 4 javne shode in 2 veselici. Lani so se podučevali društvu niki o raznih rečeh. Društvo se je udeležilo po 3 zastopnikih shoda v Ljubljani, na katerem je bil vsprejet splošni socijalni načrt. Društven pevski zbor je pri vsaki priliki kos svoji nalogi. Za zabavo je skrbela tudi društvena knjižnica in 7 časopisov. Vrč podučljivib knjig sta društvu darovali dnini sv. Ci- rila in Metoda ter sv. Mohorja. Društven odbor je imel 8 sej, pri katerih se je sklepalo o društvenih zadevah. Čeravno ima društvo komaj jedno leto, vender sme ponosno biti na svoje delovanje. Ukrotilo je kar na prvem javnem shodu socialdemokrate, da si ne upajo več na dan. Le ti so lani hoteli imeti le jeden shod in Mi tega so odpovedali, ker so se zbali slov. kat. društvenikov. Društvo je napravilo tudi shod v Petrovčah, in že se je prikazal sad tega shoda; kajti tudi v Petrovčah že vshaja solnce boljše bodočnosti. Na to poroča denarničar gosp. Antloga. Djhodkov je imelo društvo 144 gld. 68 kr., stroškov pa 96 gld. 12 kr. ; ostane torej v blagajnici 48 gld. 51 kr. — Poročilo Se vzame s pohvalo na znanje, na kar se na predlog gospoda Antloga, stud. iur., voli soglasno stari odbor. Nato govori Č. g. Ulčnik o političnem razgledu. V dobro premišljenem govoru razlaga, kako vlada sedaj na svetu krivica iu denar, kako nas tlači vojaštvo. Pa države še vedno pomnožujejo vojne in ni upati, da bi bilo v tem oziru kmalu bolje. V državnem zboru našem se sicer razpravljajo zelo važne reči, kakor vprašanje o volilni reformi, potem preosnova davčne in obrtne postave in pogodba z Ogersko. Pa kdor pazno zasleduje te razprave, lahko presodi, kako malo resnobe in odločuosti kažejo ne samo ministri, ampak tudi mnogi poslanci. Prvi so odvisni od kapitalistov, drugi pa od klubovih pravil. In zaradi tega predlaga govornik sledečo resolucijo : „Z ozirom na to, da slovenski državni poslanci zastopajo večinoma le kmečki in obrtni stan, volilci, zbrani na shodu slov. kat. društva v Žalcu, izrazijo svoje želje in prošnjo do njih, da uaj pri obravnavah predlogov 0 preosnovi volilne pravice, davčne in obrtne postave, o pogodbi z Ogersko in drugih predlogov, ti-kajočih se naših pravic in koristij, z vso odločnostjo brez ozira na klubove zaveze ali druge strankarske razmere, zastopajo zahteve kmečkega in obrtnega stanu." Ta resolucija se z odobravanjem sprejme. Drugi govornik g. Kač, je govoril jako razumljivo o znižanju zemljiškega davka, pokazal kmetom, kako krivično se je ravnalo pri cenitvi zemljišča, ker je polje postavljeno v previsoki red ; zato pa opominja vse kmete, naj se do majnika oglasijo pri občinskem uradu, kateri bo prav rad vsako pritožbo vzel na zapisnik. H koncu se je gosp. podpredsednik v imenu društva zahvalil vsem, kateri so pri društvu sodelovali, opominjal, naj stari udje zvesti ostanejo in izrazil željo, naj se tudi novi oglasijo. In videli smo, kako so v resnici vsi dobro misleči udeleženci letni donesek izročili g. blagajniku za slov. delavce in tudi novi udje so pristopili. Pevci pa so delavsko pesem zapeli. Bog živi to mlado, pa vrlo delujoče društvo! (Družbi s v. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: ženska podružnica za Aidovščino in okolico 76 gld.; podružnica Velenje za velikovško šolo 100 gld. in sicer so darovali: visokorodni gg. grof. Adamovič, grofinja Adamovič, grof Menzdorf in pl. Berks po 5 gld., drugo so pa pridejali velenjski rodoljubi z geslom : „živel narod I živela domovina! podružnica v Železnikih po č. g. župniku Jos. Škoficu 19 gld. udnine za 1. 1895; stava v gostilni pri črnem orlu v Idriji 1 gld.; moška podružnica v Kobaridu 20 gld. udnine in 5 gld. 30 kr. iz nabiralnika pri gosp. Andreju Mašeri (Ztianu) v Kobaridu. — Delujmo z združenimi močmi, da zadobi narod svoje pravice I Živela rodoljubna srca! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. (Vabilo na pustno veselico,) katero priredi kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani v svojem domu. Poljske ulice št. 10 pustno nedeljo, dne 16. februvarija 1896. 1. ob 6. uri zvečer. — Vspored : 1. „Mlatič", zbor 8 tenor-soio in čveteroročnim spremljevaujem na glasoviru A. Sachs. 2. „Na tujih tleh", samospev s spremljevanjem na glasoviru Ant. Neved. 3. „Pogled v nedolžno oko", čveterospev P. Hugolin Sattner. 4. „Lovski tat", dvo-spev s spremljevanjem na glasoviru (Štrukelj gosp. M. Kosmač. — Volček gosp. M Bonč&r.) 5. „Stara škatlja." (Obraz iz življenja v jednem dejanju. — Poslovenil preč. g. M. Bulovec.) 6. Prosta zabava. — Vabilo velja ob jednem za vstopnico. (Vabilo h koncertu,) katerega priredi pevski zbor v Kostanjevici pod vodstvom g. učitelja Leopolda Potrebina na pustno nedel.'c, dne 16 t. m. v gostilni gosp. Iv. Kuntariča s sledečim vsporedom : 1. 1. Anton Nedved : „Oblaku", poje mešan zbor. 2. Hrabroslav Volarič : „Slovenski svet, ti si krasan", poje moški zbor. 3. Hrabroslav Volarič: „Divja rožica", poje ženski zbor s spremljevaujem glasovira. 4. Bedrich - Smetana : Zbor iz „Prodane neveste," poje mešan zbor. 5. Ch. Gounod: „Ave Maria," sopran - solo s spremljevanjem glasovira, gosli in violončel». Poje gospica Antonija Bučarjeva, na glasoviru spremlja gospa Gatscheva. 6. Lisinski : „Tam gdje stoji," poje moški zbor. 7. Fran Gerbie : „Gon-dolarjeva," po|e čvetereglasen ženski zbor. II. Tombola. Cisti dohodek je namenjen v naprav» novih iuštrumentov za godbu. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 30 kr — Za dobrodelni namen s» hod" preplačila hvaležno vsprpjemala. Telegrami. Dnnaj, 15. februvarija. (Posl. zbornica.) Finančni minister je predložil načrt zakona glede obdačenja efektne trgovino. Davku so podvržene vse kupčije na borzah in izven njih ; davek znaša pri dividendah 50, pri vseh ostalih le 20 odstotkov. Dunaj, 15. februvarija. (Poslanska zbornica.) Ministerski predsednik grof Badeni po-vdarja, da je volilna preosnova zelo nujna potreba. Skoro poltretje leto se že pečajo parlamentarni krogi s to predlogo, ki je vse druge zadeve potisnila v ozadje brez ozira na gospod, in držav, položaj. Z volilno preos-novo se ni pričelo vsled tega, da bi se morda astreglo radikal, strankam in njihovim še radikal. voditeljem, ampak ker je bilo potrebno, da se vse odstrani, kar je nezmožno za splošno sodbo in kar namerava na drugo pot kreniti politično akcijo. Le v tem oziru preneha omejitev volilne pravice, da se ta namreč dovoli širšim krogom. Ministerski predsednik pripozna, da se bodo politične in socijalne reforme pridružile obstoječim, da se bodo nekdanje zahteve harmonično zjediniles sedanjimi. V Avstriji obstojata glede volilnega prava dve misli: interesno zastopstvo in individualnost vseh kronovin. V predlogi se je dovolila ta pravica štirim skupinam ter se spopolnila z ustanovitvijo volilnih razredov. Vlada ne želi, da bi bila podlaga volilnemu sistemu izključno le splošna volilna pravica, marveč zahteva tudi, da se pripozna tudi ono volilno pravo, katero so osnovali državljani v posebnih gospodarskih in kulturnih razmerah. — Vlada želi, da bi se resno in nujno razpravljalo o tej predlogi. Tudi na drugo načelo, namreč varstvo individualnosti posamnih kronovin se je oziralo v predlogi s tem, da voli vsaka dežela v novem volilnem razredu samostojno, da se je oziralo na število prebivalcev in druge razmere, ter konečno s tem, da se je dovolilo deželnim zastopom odločevati glede direktne ali indirektne volitve. Konečno poudarja ministerski predsednik, da je v tej predlogi zapopadena cela volilna zadeva ter apeluje na zbornico, naj brez ozkosrčnosti, predsodkov in doktrinalizma odločuje o tej prevažni predlogi. (Živahna pohvala.) Dunaj, 14. februvarija. Knez Hohenlohe je umrl danes po noči za srčno hibo. Praga, 14. februvarija. Deželni zbor je danes zaključil svoje posvetovanje. Sredeo, 14- februvarija. Maziljenje princa Borisa se je vršilo danes dopoludne v kate-dralni cerkvi. Opravilo je izvršil bolgarski eksarh v navzočnosti ruskega generala Go-leničeva kot zastopnika ruskega cara, dveh sultanovih poslanikov ter poslanikov Francije, Grškega in Srbije. Mladega princa je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Knez je podelil generalu Goleničevu veliki križ Aleksandrovega reda. Iz dežele dohaja nebrojno častitk. Pariz, 14. februvarija. Posl. Monis, ki je stavil pretečeni torek interpelacijo glede južnoželezniške afere, je izjavil v današnji seji, da ne prekliče ničesar, kar je govoril zoper vlado, ter izjavil, da je minister Ki-card govoril neresnico. Vsled tega je zavladala v senatu splošna razburjenost. Ministra Locroy in Dourner sta zahtevala, naj predsednik vzame besedo govorniku, kar se je tudi zgodilo. Pariz, 14. februvarija. Senat je v drugem branju vsprejel predlog, ki določuje, da se železniškim delavcem prepoveduje vsako združevanje. Berolin, 14. februvarija. Danes se je vršil shod, katerega se je udeležilo 1800 krojaških pomočnikov. Zborovalci so sklenili, da ustavijo takoj delo, ako jim mojstri ne povišajo plače. Proti hripavosti učinkujoče, kašelj omehčujoče, sliz razkrajajoče sredstvo je prsni sirup lekarja Piccolija v LJubljani (Dunajska cesta), kateri se uporablja prav vspešno. — Gena steklenici 36 kr., 18 stekl. gld. 3-60. 123 (50-1; 3 Umrli so: 12. februvarija. Sofija Kozjek, uradnikova hči, 7 let, Ko-odvorske ulice 34, jetika. 14. februvarija. Nepoiuuoena Jeraj, zasebniua, 85 let, Florj&nske ulice 26, kap. V otroški bolnišnioi: 13. februvarija. Franu Dornik, delavčev sin, 2 meseca, kron. črevesni katar. V deželni bolnišnioi v Vodmatu; 11. februvarija. France Maček, oženjen dninar, 65 let, rak v trebuhu. — Anton čenčič, ožeDjen krošojar, 45 let, plučnica. 12. februvarija. Jurij Krewalder, samski hlapec, 23 let, vnetje trebušne kože. -s a. Baba tega v zamašek vžganega znamenja in ru- deče orelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam U tur Me 10 8 Tržne cene v Ljubljani dne 15. februvarija. gl- kr. gt kr. Pšenica, m. st. . . 7 80 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 60 Rež, „ . . . 7 30 — 80 Ječmen, „ . . . 6 50 Jajce, jedno . . . — 2 J Oves, „ . . . 6 80 Mleko, liter . . . — 10- Ajda, „ . . . 7 50 Goveje meso, kgr. — 64," Proso, „ . . . Koruza, „ . . , 6 50 Telečje — 6 50 Svinjsko „ — 5(1 Krompir, „ . . . 2 80 Kožtrunovo „ „ . — 40! Leča, hktl. . . 12 — Piščanec .... 701 Grah, „ . . . 12 — Golob..... _ 2o! Fižol, , . . . 12 — Seno, 100 kgr. . . 2 30' Maslo, kgr. . . — 94 Slama, 100 „ . . 2 5d Mast, „ . . — 68 Drva trda, 4 kub. m. (i 80 Speh svež, „ , . — 64 „ mehka, 4 „ „ 5 - Meteorologično poročilo. a n C čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo «e os 1 S g 14 9. zvečer 7419 +0S~ si. svzh. oblačno 15 7. zjutraj 2. popol. 741-5 7412 —0-4 +30 sr. ssvzh. sr. jvzh. oblačno skoro oblč. 00 Srednja včerajšna temperatura +0-4°, in za 0-7° nad normalom. Vsebina 4. zvezka 1896: 1. Knez Ljudevit. Zložil A. Hribar. Osvetni boj. — Vodomec. — Varna in Diva. — Pevec. 2. Ju-dita. (Roman.) Spisala Pavlina Pajkova. 3. Vzori in boji. Po prijateljevih pismih priobčil Jož. Ošabeu. (Dalje.) 4. Kočevje. Spisal Viktor Steska. 5. Zmagovita moč duha nad telesom. Spisal dr. Sun Šub;c. (Dalje.) 6. Nova svetloba. Spisal dr. Fr. L. 7. Književnost: Hrvaška kujiževnost. 8. Razne stvari. — Na platnicah: Slovenska pesmarica. — Slik*: 1. „Pustne šeme". M. Jama. 2. Obhajilo sv. Hijero-nima. Po sliki Domenichinovi. 3. Sveti Hijeronim. Slikal fra Celestin Medovič. 4. Opatija: Morje ob burji. E. Jelusič. 5. Kolo na otoku Krku. 6. „Po novi šegi". Slikal S. Ogrin. (Na platnicah.) Lorenc Zdešar i»a Oliiicali pri HJul>lja.iil priporoča svoje mnogovrstno domačo žganje iz vsakovrstnega sadja. Slivovec, 12 let star. Brinjevec iz istrskega in dalmatinskega brinja. Borovnieevee h črnih jagod po l gld. 10 kr. liter, v-e čisto naravno blago, kuhano v svoji lastni žsianjarniei. Francoski eognae, butelja 7/ii> litra po l gld. 85 kr. 127 1-1 Vse navedeno po najnižjih cenah. Štev. ¿i¡67. 95 3-2 Ustanove za sirote. Pri podpisanem magistratu izpraznjeno je eno mesto Marije Pavškove uatanov za sirote v znesku 20 gld. na leto in eno mesto Jožefe Jalenove ustanov za sirote v znesku 42 gld. na leto. Pravico do Jalenove ustanove imajo v frančiškanski. šentpeterski ali v šentjakobski fari rojene, do Pavškove ustanove pa splch v Ljubljani rojene sirote, ki še niso 15 let stare. Prošnje za eno ali drugo teh ustanov vložiti je tukaj do konca t. m. Magistrat dež. stol. mesta Ljubljane, dne 3. svečana 1896. Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 26 let i največjim uspehom rabljeni, prsni sirup raztaplja ■les, upokojuje kašelj, pomanjšuje p6t, daje slast do jodl, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jači iu krepi. Železo, ki je v sirup' v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejan1 krvi, raztopljive fos-torao-apnene soli, ki »o v njem, > posebno pri slabotnih otruoll* pospešujejo narejenje kostlj. Cena steklenici je 1 gld. 25 kr., po poŠti 20 kr. več za zavijanje. 299 20-4 pešMB Sviirilft* Svari,i10 Pr«d Poki » tli IIU • naredbami, ki se pojavljajo pod jednakimi ali podobnimi ime li, a so vendar posvoji sestavi ln svojem učinka popolnoma različne od našega originalnega 26 let obstoječega pod-! fosfornasto kislega apneno- železnega strupa. Zahteva naj to torej vselej {«rečno Herbabny-Jev apneno- ieleznl ilrtti). Vazi naj so tndi na to, du, Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklonloi in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z iiiijo oeno, niti z drnzlml pretvezami, da bi fcttpili kake ponaredbel 27 20—11 Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VII/l, Kaiserstrasse 73 in 75. Zaloga tudi skoro v vseh lekarnah. ^ffiSSBB J. Bendik-ova v Št. Valentinu na Nižjeavstrijskem nh za m imjs Pred je najboljše sredstvo za ohranjenje usnja in se dobiva v Ljubljani le pri tvrdki Karol Weber v Špitalskih ulicah, ponarejanji svari se si. občinstvo. 112 25—1 Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča: Slovensko-nemški slovar. Izdan na troške rajnega knezoškofa Ant. Al. Wo lfa. Uredil M. Pleteršnik. Dva zvezka (118 pöl včl. o <»♦«» nasproti c. kr. gimnaziji ♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ [J! stvu v naročila na duhovnldko ln ol-n| vllno obleko po poljubnem kroju, zagoni tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno J{] postrežbo in kar možno nizko ceno. * PR. TOME€ | 3 pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 g? iS se priporoča preč. duhovščini in si. ob- f 5 činstvu v izvršitev vseh pozlatarsklh del & j in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, L " križevih potov, podob svetnikov itd. za- f 3 gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. k T | Alojzij Erjavec pr. Zor ^ čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cenó. Anton Presker krojač v Ljubljani. Sv. Petra oeata 16 priporoča se čast.duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke. V zalogi ima narejene obleke za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke. haveloke iz voljblo-dove dlake (Kameelhaar), mantile in plašče za gospe itd. Naročila za i/delovanje oblek po meri izvršujeju se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. NJega Svetost papež LEO XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lapponi-ju g. lekarnarju G. PICCOLI-ju v Ljubljani priBrčno zahvalo za do- poslane Jim steklemčice ########################"1 i Tapetniška kupčija \ jO.Hlt.EiSE A| ! \ v Ljubljani, Šelenburgove ulice 11 ! | dobroznana preč. duhovščini, priporoča i ' i svoje izvrstne < \ modroce na peresih ! | (Federmatratzen) po 10 gl., nadslje ilm- i ' i nloe, dlvane ln vsa v tapetniško | J | obrt apadajoča dela. V K .1 ^ a 8> ^ j« ^ s s t S ® P, i» e k« Od leta 1880. do leta 1895. sta izdelala 55 novih orgelj in izvršila nad 200 poprav. Priporočilna pisma najboljših veSCakov so na razpolago. saf HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 17. | priporoča preč. duhovičini vzgledno svojo nloffo ' oerkvene posode, avečnlkov, lestenoev, : avetllnlo, kadllnlo itd. v raznem zloga izvršenih. ; Vsprejema tudi naročil» na novs predmete ter pre- i navija staro, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive ' kovine po nizki ceni. Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajaliiča, vrtove, kopališča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče O n > o J3 0> U. O t» a a 0 a. 1 * ts a> •a i P ti «J rt i—i O * h— > ti) a * JU—m———__Hi—»1.— W WtfP VIPffVIP VIVVVP iiPfflF ^f P tt | LUKA VILHAR | Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne f priporoča svojo zalogo J zlatih in srebrnih i žepnih ur, # nihalnih, stenskih ^ in ur budilnic ♦ ^ ^ po najnižjih cenah. « % Poprave izvrSuje natančno in točno. { Ift rfiaita rfl4ih r* A ** ***** JIH. MJla A. A uta. JU. JU*, ji A. jii. jii. i E*sra,»,Q Sost^as1 | $ pleskarski mojster, t LJubljani, Rimska cesta 9 f * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- i | činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- £ tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri ± novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * f incen6.Prenavljatudiobrabljenepredmete. J | Fr. SisUii ded.^uVani^ | $ Marije Terezije oeata št. e f V O t se priporoča v podkavanje konj in razno- * vrstnih včz, ima tudi v zalogi ♦ f raznovrstne voze in sani f J ter jih izdeluje po najnižji ceni. J? I mizarski obrt ln zaloga poblštva t Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, dimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. mpiqpkpicsp. m V Ljubljai Rudeževi hiši ani le na Starem trgu 21 v - pri gj^r- Jakobu Zalazniku "a£JŽ dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni Strukljl, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob prlmicljah, svatovičlnah, Imen dneh in raznih slovesnostih. (Oui Jednl steklenlilol 10 kr.) za snlilol želodec. imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim PiccolUevo želodčno tinkturo, ! katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje. Naročila točno izvršuje proti povzetju O. Piccoli, lekarnar „pri Angela" t Ljubljani, na Danajskl cestt. Svarilo. 6 tem se svari vsakteri, uaj mladoletnemu, bolehnemu Adolfu. Grilec-u — ki je od svojih 8tarišwy t, vsem popolno preskrbljen — ničesa ne posojuje ter od njega ničesa ne kupuje ali v zastavo sprejema. 1-2» 1—1 V Ljubljani, dne 15. februvarija 1896. . Stev. 3759. 83 3-Ö Ustanova za ženitno opravo. 1 Pri podpisanem magistratu podeliti je ?a tekoče leto ustanovo za ženitno upravo v znesku 100 gld., osnovano po občiuskem «vêtu ljubljanskem 1879. leta povodom srebrne poroke Njih Veličanstev. Do te ustanove imajo pravico poštene ter uboge, v Ljubljano pristojne dekleta, ki so se od 24. aprila 1895. I. sèm omožiie, Prošnje za to ustanovo je vložiti tukaj do 28. t. m. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane, 1. dan feihruvarija 1896 Št. <¡5.518 / ex 1895. 80 (3-3) Ustanova za realce. S pričetkom tekočega šolskega leta izpraznjena je ena cesar Franc Josipovih ustanoY za realce v znesku 50 gld. na leto. Pravico do teh ustanov imajo v Ljubljano pristojni in ko bi takih prosilcev ne bilo, na Kranjskem rojeni ubožni dijaki tukajšnje c. kr. višje realke. Prošnje z dokazili o domovinstvu oziroma o rojstvu na Kranjskem, potem o uboštvu in o napredovanji v šoli, vložiti je do 26. februvarija. letos pri ravnateljstvu tukajšnje c. kr. višje realke. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane, 28. dan januvarija 1896. Jinznaniltt in priporočilo. Preč. duho' ščini in al. občinstvu z mesta in na debeli javljam najuljudneje. da sem po potresu IS. aprila opustil prodajalnico v Gledališki uliui v Liubljani, ter Imam odslej glavno zalogo 336 52 -40 na ¡raznovrstne i ših klobukov cilindrov, čepic, slamnikov itd. saino na Starem trgu (pod Tna!oJ it. 1 poleg čevljarskega mosta Priporočam se ob jed-nem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni. VelespoStovanjem J. SOKLIČ v LjuhI jnni, Stari trg. št 1. íudo vito ceneno nakupovanje samo gld. 2*10. Ker moramo radi opuščenja naših tovarn opustiti tudi naše filijalke, smo se odločili razprodati nastopno naštete, kaj koristne stvari, katerih je vkupe 40 komadov, za smešno ceno samo gld 2 10, in sicer: 1 elegantna pozlačena ura, natančno kazoča, za katero jamčimo 4 leta, 1 eleg. pozi. verižica, katero je prav težko ločiti od pristno zlate, 6 komadov žepnih rutic, 1 prav lepo žepno zrcalo, 1 krasna pristnosvilnata kravata, 1 lepa iglica za kravato z umetnimi kameni, 1 krasen portemonnaie iz finega usnja, 3 jako fine gumbe za srajce iz iuiit. zlata in umetnimi briljanti, 2 lina gumba za manšete iz imit. zlata in z mehan patent, zaprtjem, 1 prav eleg. pariška igla za dame, 1 lina smodkarnica, 1 tini kanež za cigarete. 10 kom. finega angleškega pismenega papirja in 10 komadov finih kovert. Vseh teh 40 predmetov z uro vred pošljemo za samo gld. 2-10. Iz razprodaje pošljemo tudi eleg. srebrno natančno kanečo žepno uro in pozlačeno verižico z okraskom za samo gld. 3'—. Tudi za to uro jamčimo 4 leta. Srebrna ura z zgoraj naštetimi predmeti vkup velja samo gld. 3 50. — Ker se tako ugodna prilika ne bode kmalu ponudila, naj se naročilci prej ko prej oglašajo. — Pošilja proti povzetju centralna ekspediiija F. Windisch, 128 5-1 Krakovo, Verka Joselowitschastrasse 10 K. asar Neugajajoče se lahko vrne. "SS6 E. Zbitek-ov pri Olomnou zavod za izdelovanje stekleno-mozaičnih božjih grobov, lur-ških duplin in altariev za procesije ob sv. Rešnjem Telesu. Odlikovan od Nj. svetosti papeža Leona XIII.; priznanja katol teolog, akademije v Peterburgu, nemškega misijona v Carigradu itd. ceniki zastonj. Vse poiiljatve zajamčene. (4 4) Konjski cvet (pomnoženi restitneijski tok) Bteklenica 1 gld., 5 steklenio 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet. mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot brepllen, lajfia otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restituc'jo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem dela. SRnšena redita Stoja za žira», za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro401el z najboIJSiin vspe-hom večinoma po hlevih, ako žlvlnče ue more jesti; zbolj-šuje mleko. Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 7 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. as. 107 3-2 Dnč 10. sušo» t. 1. od 10. do 12. ure dopoldne vršila te bode minuendo - licitacija poprave farnega stolp» košanskega v hiši prvomestnika M. Ambrožič-a na Reški vodi, kjer so tudi načrti in proračun do dueva licitacije vsakemu na ogled razpostavljeni. V^e delo je cenjeno na 4523 gld. 32 kr. Kdor delo prevzame, ima 10°/o kavcije položiti. M. AmbroZič, prvomostuik. Pozor! Uljudoo naznanjam si. občinstvu iz mesta in z dežele, da sem se preselil iz hlie na Sv. Patra oestl it. 4 v 119 3-1 Rišo št. 3 na A'./> './> v> v «a Ustanovil leta 1767 Joh. Jak. Samassa Y O. in kr. dvorni zvonar 58 12—2 Albert Samassa v Ljubljani. Livarna harmonično in melodično ubranih aar zyonoy. Zaloga cerkvene priprave iz masivneea brona, svečnikov, lestencev, svetiljk, altarnih križev, kanon-tablic, loncev za cvetlice itd. najboljše konstrukcije za razno uporabo: za pivovarne, tovarne, rudnike itd itd. Vodnjake (štirne) popolne vodovodne naprave, kletne c sesalke in potrebščine, cevi iz kovanega železa, cevi iz gumija in ko-nopne cevi, kot: različne pipe in ventile, predmete za sklepanje in zapiranje pri napeljavah cevij, priprave za kopališča, varnostne priprave za parne kotle, mazilne priprave itd. & Livarna za medenino in kovino po modelih. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh ▼ kurznem listu zaznamovanih menic in vrednosti) Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, Bezirk, nsplati Nr 11, Parterre Ustanovljeno lota 187O. Izdelava perila za gospode, gosp6 in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. i s a M ® > 2 p« o « o JO Ja n O b ■rajo« z* roapod«, beli chiffon, gladke na prilh, brez ovratnika, brez maniet, SJ Trat jedna «d gld. 110 do i-70 Ieat . „ 6 85 „ 16 — ■raje* za deSka, t« Teli kotih, aicer kakor gornjo iedna od gld. 1'— do 140 ,. ,, 5*75 „ 7-75 Bvltloa za gupod«, 6 vrat jodne 80 kr. do gld. 1'40 ieat gld. i SO do gld. 750 Dvanajst ovratnikov od gld. 1*80 do S SO. Dvanajat maniat od gld. 3*30 do 4'60. 13 predlog; (Vorhemden) od gld. 3'8fl do 5*— Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka «J. O JrTa.ma.nii v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. In kr. častnikov in o. In kr. mornarloo. JSJT Cenike nemške, dovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno 8 7 Viljem Ulilile9 dvorni založnik, zavod za gojitev semen in rastlinstva v Temesvaru razpošilja: najboljša semena, najlepie cvetlioe, najnovejše rože, najfinejše vrste sadja vse zajamčeno pristno, točno in zanesljivo, v vse kraje države in inozemstvo. — Elegantni, bogato ilustr. glavni katalog za leto 1896 pošlje vsakomur zastonj in franko. 103 3—1 domače zdravilo Iz lekarne It. Fragner-j» v Pragi, je staro, naiprvo v Pragi rabljeno domače sredstvo, katero rane ohrannje čiste ter zabranjuje in olajšuje vnetje in bolečine ter je ohlajuje V lončkih po 35 kr. in 25 kr.; p« pošti 6 kr. več. — Razpošilja se sleherni dan. 46 26-3 375. Vsi deli ovitka imajo poleg razvidno oblastveno potrjeno varstveno znamko. Glavna zaloga: B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu" v Pragi. Mala «trana, na vogalu Spornerjes« ulice 203. JC3" Lesno volno (fino oblanje) kot najboljše, £3- najceneje in najčisteje zumotalno gradivo; RST lesene oboje za posiljatve vzorcev VBake 83" yrste; čistilne treičice za pivovarne in JJ3" tovarne oeta; zaboje vsake oblike in veli-JES" kosti in za vsako rabo; s stroji izdelane zob-JC3" nike, higijeniCno Ciste; S p e c i j a 1 i t e t o : JC3" izključno patentovane cevke za smotke, JE3~ kakor tudi druge v lesno stroko spada-2J3" joče predmete ponuja Grajsko - Kolovška lesna industrija v Jaršah pri Mengšu na Kranjskem Pojasnila, kakor tudi prevdarki troSkov se daj6 radovoljuo. 9 (6-6)_Feliks Stare. Mi «*■•«» Liniment. Capsici comp. 18— ¿ckarne Rlohter-Jev» v Pragi 296 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo ie dobiti posodica po 40 kr., 7u kr. in 1 gld. 1 vseh lekarnah. Zahteva naj se to »ploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70- jajsčem naporu, pri izvinjenju udov, otrp-nelesti kit itd., in usposablja konja za --b urno tekanje, Paziti jo na TaratT. znamka in _ zahteTati le ■ Slavna Z 8 1 O g a Kvrlzdov I Okrožna lekarna raatltnoljakl S v Korneuburgu pri Dunajl. znamka. fluid. 330 2n-15 L DebiTa aa T Taeh lekarnah in dregiarljak avitro-egerake dežele. &cfiicfil •o patent' milo z znamko „labud" je najboljše izmed kateregakoli mila. 56 9 „THE GRESHAM" ^ zavarovalno društvo za življenje v Londonu. Podružnica za Avstrijo: DoMj,I,(Masti v hiši društva. Podružnica za Ogersko: št 5 in 6, v hiši društva. 138.416.475--25,319.668-- Društvena aktiva dne 31. decembra 1894 .........kron Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1894 . . „ Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848)................. „ 304,342.593 — Mej letom 1894 je društvo izdalo 9233 polic z glavnico..........73,736.000 — Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zastop v Ljvxt>ljaixi 469 (12—7) pri Gvidonu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3. II. nadstropje. %% % % % % % % % % j.> j*.% % % C. kr. priv. zavarovalna AràiVW^- RIUNIONE AORIATICA 01S1CURTA v Trstu (ustanovljena leta 1838) y vsprejema z najkulantnejšimi pogoji zavarovanja proti ikodam, ki jih napravijo ofrenj, strela in razpok, dalj* proti škodam na odpadkih najemnine vsled požara in razpoka, pot*-m zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanju po vodi in po suhem, m zavarovanje za življenje v nairaziičueiših kombi nacijnb, kakor: kapiulov in rent. plačilnih še pri življenju t»li po smrti zavarovanca, otroških dot itd. A Zastopstva c. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurtà sprejer.uajo tudi zavarovanja proti toči na raèun \ družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje .MERIDIONALE1 v Trstu. c. kr. priv. „RIUNIONE ADRIATICA DI SICURTA" na Dunaju v lastni hiši družbe, I., Weihburggasse. 16 12-B Zastopstva v vseh glavnih mestih ln večjih krajih Avstro-Ogerske O ti n a j s* M. a b o r. ■o" Dné 14. febrnvarlja. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 05 kr. Skupni državni dolg v srebru ... . 106 , — „ Avstrijska zlata renta 4%......121 .95 Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron . 101 39 . Ogerska zlata renta 4»....... 122 , 25 „ Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . 99 . 20 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gid...... London vista .......... Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. dri. velj. M mark............ 10 frankov (napoleondor) italijanski bankovci • • Z. kr. cekini..... Dne 14. febrnvarlja. državne srečke 1. 1854, 250 k'id. . . 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld; . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld. ...... Dunavske vravnavne srečke b% . . . Dunavako vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta i .. i .. . 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . , „ , južne železnice 3% , „ južne železnice 6% . , dolenjskih železnic 4% 151 gld. — kr 158 .. 50 192 . 76 99 50 „ 142 „ 50 128 „ — 107 — 112 „ — 98 „ 60 99 r 35 224 , — 170 „ 20 n 130 „ 25 n 99 , 50 n Kreditne sreCke, 100 gld........198 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 136 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ Rudolfove srečke, 10 gld. ....... 23 Salmove srečke, 40 gld................67 , St. Genčis srečke, 40 gld. ......72 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......54 . Ljubljanske srečke..................23 „ Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .174 „ Akcije Ferdinandovesev.železn., 1000gl.st.v. 8485 „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 475 „ , Akcije južne železnice. 200 gld. ar. . . . 101 . Dunajskih lokal, železnic delniika družba aA Montanaka družba avstr. plan Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... — kr. >u 70 12 MJT Nakup ln prodaja IS vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. te.varovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najiiianjsega dobitkh Kalaotns izvršitev naročil na borzi. :v*mmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmm Menjarnična delniška družba „Ji K K C1 l «olizeili ¿t. 10 Dunaj, Rariahiltirstrasse 74 B 6* MJT Pojasnila v visen gospodarskih in »nančnih stvareh, potem o kuranih vrednostih vseh ipekulaot|skili vredne*tnit> papirjev in vestni svètl xa dosego kolikor je mogoče vnooeif» ibrestovanja pri popolni varnosti naloženih alavnio, K HMMnaManaaaHanBMi'''