Glasba. — To in ono. 381 pridite se učit iz te knjige verzov!" Najbolj so se posrečile Albertu satirične pesmi; nekatere so naravnost vzorne. Otokar Theer: Vypravy k Ja. (Svmposion IX.) Nakl. H. Kosterka na Vinohradech. 1901. — Pesmi dekadenta! Vsebina skoraj cele knjige je — grešno poželenje. Naš dekadent pa to imenuje ^brezmejno radovednost." Takoj v prvi pesmi pesnik vprašuje: „Kdaj bodem končno opojil svoje naročje z O sacrum convivium. Šestintrideset obha-jilnih, presv. Rešnjega Telesa in Srca Jezusovega pesmi. Za mešani zbor, solospeve in spremljevanje orgelj zložil Ig. Hladni k. Op. 39. Cena parti-turi 4 K. Posamni glasovi po 40 h. V Ljubljani. Založil skladatelj. Tisk Katoliške tiskarne. — Nekatere izmed teh pesmi smo že videli v prej objavljenih litografiranih izdajah. G. skladatelj je pa v tej zbirki izdal mnogo novih napevov, ki kažejo njegovo veliko zmožnost. Pesmi so prirejene za različno proizvajanje, solospevi se vrste z zbori v prijetni izpremembi. Hrepenenje po izvirnosti in po efektu je pa posebno v harmonizaciji zavedlo g. skladatelja cesto v jako čudne izpremene. Postopu glasov bi se dalo marsikaj oporekati. Modulacija ima mnogo neutemeljenih skokov. Melodija se cesto razvija dosledno. Vendar si bo vsak pevovodja za svoj ukus lahko izbral primerno skladbo — izmed te množine. G. Hladnik ne gleda toliko na celoto, kolikor na to, da so posamezni stavki melodični. Zato preprosto uho rado posluša njegove pesmi tudi takrat, kadar jim strokovnjaki opravičeno ugovarjajo. Izdaja je jako lična in pripravna; skladatelj jo poklanja gosp. kanoniku Matiju Jerihu k zlati maši. Naše slike. G. Anton Koželj se je pridno vadil v portretiranju. Na str. 329. podajemo portret iz večje zbirke. Krepek mladenič, pravi kranjski dečko, trmoglav, pa pošten, pogumen in neupogljiv nam zre iz oči v oči. V naslednjih številkah bomo podali še več takih Koželjevih por-tretnih študij. — Na str. 345. pa je Sv. Lovrenc po pomoti dobil ime sv. Vida, kar naj čitatelji blagohotno popravijo. jSv. Lovrenc je bil diakon in mu-čenik; pred njim je raženj, na katerem je končal ženo?" S kakšno? — „To bitje dražestno, predrzno in nemoralno, pol žival in pol priroda, ostatek ljubkovanje . .. ." K temu predmetu se pesnik vrača zopet in zopet, da se Čitatelju studi. Dekadenčna frazeologija imenuje to „proučevati problem žene." — Sicer je knjiga nekak mozaik smelih, presenetljivih slik in metafor; misli — v kolikor so nove — iznenajajo čitatelja po svoji bizarnosti. Fr. Stingl. Dve latinski maši: „Missa in honorem s. J o s e p h" in „M iss a in honorem s. Lau-rentii" sta izdala dva ljubljanska bogoslovca. Obe sta zloženi za moški zbor. Prvo je zložil gosp. Frančišek Kimovec ter jo poklonil gospodu dr. Jožefu Lesarju, svojemu bivšemu ravnatelju v Alojzijevišču, drugo pa gospod Stanko Premrl. Obe maši sta zloženi zelo skrbno in pričata, da sta se oba mlada skladatelja temeljito izobrazila v glasbenih ukih. Slog jima je čist in kompozicija skrbna. Oba dajeta upanje, da ju bomo še večkrat z veseljem pozdravili na glasbenem polju. Založila sta oba sama svoji skladbi. Cena je po 1 K. Bari pridejo! Koračnica. Zložil in blagorod. g. Sadnikarju, c. kr. živinozdravniku v Kamniku, prijateljsko poklonil J o s. Skorpik. Cena 1 krona. Založil A. Turk. Ljubljana, 1901. Katol. tiskarna. — G. Skorpik nam podaja krepko zaokroženo koračnico, ki se ne odlikuje ravno toliko po svoji originalnosti, kolikor po svežem duhu, ki jo preveva. Izšla je v dveh izdajah: za klavir in za citre. E L. 0 svoje Bogu posvečeno življenje —Na božjo pot se 3 vozi vesela pisana družba (str. 353). Svete pesmi se i glase v mešanem zboru, in rožni venec in litanije se n molijo in pojo med ropotanjem koles- Romanja so ljudstvu potrebna. Koliko sv zakramentov se sprejema ob teh prilikah! A tudi če se ne oziramo na c čisto versko stran romanja, moramo priznati, da je preprosto ljudstvo potrebno, da gre včasih iz rojstnega kraja med svet, da vidi kaj novega in se raz- 1 vedri. Gospčda hodi v kopališča in letovišča, kjer Glasba. To in ono. 382 To in ono. zapravlja denar, turisti lazijo po planinah, preprosto ljudstvo pa s skorjo kruha v žepu in s čevlji na rami hiti na gore in griče, da s svojim razvedrilom združi tudi božjo čast. Srečno pot, romarji! — Dva lista iz albuma, ki ga je poklonila združena hrvaška mladina sv. očetu, vidijo čitatelji na str. 376 in 377. Vsak zavod ima v albumu svojo stran s svojo risbo. Mi smo iz albuma vzeli le prva dva lista, ki izražata sv. očetu vdanost vesoljne hrvaške mladine v latinskem in hrvaškem jeziku. Naj bero tudi naši mladi Slovenci, kako navdušeni so za katoliško stvar njih bratje onkraj Sotle! — Za Kitajce se zanima Evropa vedno bolj, odkar so zadnji boji dali velevlastim povod, da so posegle z vojniško silo v to staro, trhlo državno telo. Naj radikalnejši sovražniki Evropejcev, „bokserji", so umorili nemškega poslanika barona Kettelerja, in Nemčija je zahtevala zadoščenja. Pri tem je seveda iskala le bolj povoda, da si vzame kos kitajske zemlje. Morilci Kettelerjevi so morali dati „rus6 glavo". Podoba na str. 382. nam kaže, kako se na Kitajskem obglavljajo hudodelci. Straža, ki stoji okoli, je sestavljena iz vojakov raznih evropskih velesil. — Kitajski igravci str. 384. pa nam kažejo, kak umetniški ukus imajo prebivavci »nebeškega kraljestva". V liriki so Kitajci še precej napredovali. Njih najboljša pesnika sta Tufu in Lithaipe. Tudi roman ima marsikaj zanimivega, dasi Kitajci radi v povestih najbolj umazane stvari slikajo v najživejših barvah. V dramatiki pa se prav nič ne moremo sprijazniti z njihovim ukusom. Saj se vidi že iz oblek in obrazov teh igralcev, da-je njih dramatika samo — „variete" in „tingl-tangl". František Sasinek. Dne" 11. grudna prošlega leta je obhajal sedemdesetletnico svojega rojstva znameniti slovaški pisatelj F. V. Sasinek. Rojen je bil 1. 1830. v Ogrski Skalici, vstopil kot šestnajstleten mladenič v kapucinski red in bil 1. 1853. posvečen v duhovnika. Bogoslovcem svojega reda je predaval zgodovino in pastirstvo, 1. 1863. je postal sveten duhovnik in profesor dogmatike v Banski Bistrici, kjer je pomagal ustanoviti »Matico Slovaško". Od 1. 1884. živi v Pragi kot voditelj usmiljenih sestra. Proučeval je temeljito slovanske staro-žitnosti. Pesmi in prozaične spise je priobčeval v „Katolickych Novinach", v „Vlasti", v »Prijatelju školy a literaturv" in v »Slovesnosti." Na prošnjo ogrskega primasa je sestavil ljudsko pesmarico »Spevnik pro lud" in tudi „Spevniček pro mladež", ki pa še ni izdan. L. 1858. je napisal „Fabiolo", latinsko slovnico, računico, pozneje „Dejiny drievnych narodov na uzemi terajšieho Uhorska" in „Dejiny počiatkovterajšiehoUhorska". Za slovaško »Matico" je priredil „Veliky slovensko-nemecko-mad'arsky slovnik', za društvo sv. Vojteha pa „Životopisy Svatych a Svatic Božich". Tudi v časopisih drugih jezikov je priobčeval svoje spise. Sasinek je sin ogrskega Slovaka, in je kot izgnanec iz domovine prisiljen, da živi daleč od svojega doma. Vkljub visoki starosti je še krepak in delaven. Kitajci obglavljajo morilca barona Kettellerja.