1 Leto XIII. Štev. 106	TELEFON. UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RaCUN 11.40,	Maribor, sreda 10. maja 1939	NAROČNINA NA MESEC: Px'ejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom IG din, tujina 30 din	Cena din 1*—
Nova zakulisna barantanja?
V Londonu se opaža popuščanje preišnje odločnosti in želia po novih pogajanjih med dinamičnimi in demokratičnimi silami — Upan a in nevarnosti glede Gdanska — Za nova trgovinska pogajanja z Nemčijo
LONDON, 10. maja. Evropski politični položaj je postal zadnje dni zopet nejasen in mnogi znaki kažejo, da se pojavlja na strani demokracij, posebno pa pri Chamberlainu, nova želja po sporazumevanju. Zopet se množe najrazličnejše govorice o možnosti novih mednarodnih konferenc, tako glede Gdanska kakor tudi glede vseh ostalih spornih vprašanj. Zdi se tudi, da je Chamberlain z največjim veseljem sprejel zadevno iniciativo Vatikana, ki predlaga sestanek Italije, Nemčije, Anglije, Francije in Poljske. Prejšnja trdna odločnost, da demokracije ne morejo popustiti niti za las več dinamičnim silam, se je v Londonu umaknila previdnemu molku in dvoličnim namigavaniem. Vse kaže, da je Chamberlain ostal zvest svoji politiki pritiskov, ki pa se spremene taktu v popuščanje, čim tl pritiski ne dosežejo zaželenega eiekta. Vendar Izgleda, da v Parizu in Varšavi take volje za popuščanje še ni.
ZATIŠJE DO JUNIJA?
LONDON, 10. maja. Po tukajšnji sodbi v prihodnjih dneb in morda tudi tednih, zlasti do slavnostnega podpisa italljan-sko-nemške politične in vojaške zvezne pogodbe, ki bo izvršen baje šele v začetku junija v Berlinu, ni pričakovati nobene akcije Nemčije glede Gdanska. Ta odgoditev je, kakor se zdi, posledica želje Mussolinija in posredovanja papeža Pija XII., ki je naletela na ugodna tla tudi pri Chamberlainu. V tem času, tako se tu upa, bo gotovo mogoče najti pravo obliko za nova pogajanja, ki naj bi se pričela bodisi direktno med Nemčijo in Poljsko, bodisi na širši- konferenci velesil. Angleška vlada bi bila vsekakor priprav-
ljena sodelovati pri taki širši konferenci, vendar želi, da bi se na njej razčistila tudi vsa druga, ne samo nemško-poijska vprašanja.
NEVARNOST IZVRŠENEGA DEJSTVA Medtem se pa kljub temu ne izključuje možnost novega nemškega koraka glede Gdanska, ki bi postavil svet zopet pred izvršeno dejstvo. To bi se zgodilo na ta načiu, da bi vlada Gdanska razveljavila dosedanji mednarodni statut, sklenila priključitev Gdanska Nemčiji in poklicala nemške čete, naj mesto in deželo zasedejo. V tem primeru bi preostalo Poljski samo dvoje možnosti, da izvršeno dejstvo prizna, ali pa da vdere s svojimi četami v Gdansk. Tak vdor bi pa pomenil,
Sprejem kneza Pavla in kneginje Olge v Italiji
POSEBNI VLAK Z VISOKIMI GOSTI JE PRISPEL VČERAJ DOPOLDNE V STOJNO, DANES DOPOLDNE PA V RIM.
PO-
RIM, 10. maja. Posebni vlak, s katerim sta potovala jugoslovanski knez-namest-nik Pavel in princesa Olga s svojim spremstvom v Rim, je prispel včeraj dopoldne na postajo v Postojni, kjer je bil prirejen visokima gostoma prvi veličasten sprejem. Postajo so obdale ogromne množice ljudi, na peronu so pa bile razvrščene čete vojske in fašistične milice. V vlak je stopil poseben odposlanec italijanskega kralja, vojvoda Ferdinand Genovski v spremstvu visokih osebnosti iz vojske in civilne uprave. V Postojni sta se pridružila tudi jugoslovanski poslanik v Rimu,
Boško Hristič in poslanik pri Vatikanu Miroševič. Enako slovesni spi e jem i so bili visokim gostom prirejeni tudi na vseh večjih postajah od Postojne do Rima. Najveličastnejši sprejem je pa bil pripravljen danes dopoldne ob prihodu vlaka v Rim, kjer so bili zbrani na postaji italijanski kralj, kraljica, prestolonaslednik in drugi člani vladarske hiše ter visoki dostojanstveniki. Vsi italijanski listi so danes posvečenu temu obisku in naglašajo soglasno, da je najlepši dokaz poglobitve prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo.
Interesne sfere osi
POLITIČNA IN VOJAŠKA ZVEZNA POGODBA MED ITALIJO IN NEMČIJO BO PODPISANA ŠELE JUNIJA — RAZDELITEV INTERESNIH SFER IN KOLONIJ
RIM, 10. maja. Politična in vojaška zveza med Italijo in Nemčijo je bila na sestanku Ciana in Ribbentropa v Milanu sklenjena le načelno, dočim besedilo pogodbe, ki bo podpisana v začetku junija v Berlinu, ■ še ni dokončno sestavljeno.
Prav tako tudi še niso dokončno dogovorjene vse podrobnosti. Te se določajo na posebnih konferencah in važno vlogo
igra pri tem zlasti general Brauchitsch, ki je bil včeraj ponovno pri Članu. Nato je vrhovni poveljnik nemške vojske kon-ferlral s šefom Italijanskega generalnega štaba, generalom Parlanljem, s katerim se je odpeljal v Spezlo, da sl ogleda tamkajšnja utrjevalna dela in pristaniške naprave. Danes se vrne general Brauchitsch v Nemčijo. Glede osnov nove politične In vojaške zveze se |e izvedelo, da predstavljajo dokončno razmejitev interesnih sfer med Italijo in Nemčijo v Evropi. Ita-
da je Poljska postala napadalka in ne Nemčija. Anglija bi zašla v tem primeru v zelo kočljiv položaj, ker se nanašajo njene garancije Poljski le na nasproten primer: ako bi bila ona sama napadena s strani tretjega. Prav to pa bi Anglija rada za vsako ceno preprečila in je zato razumljivo njeno soglašanje z vsako akcijo mednarodnega značaja, ki bi utegnila rešiti gdansko vprašanje potom mirnega sporazuma.
ZA TRGOVINSKI SPORAZUM
LONDON, 10. maja. Angleški trgovinski minister Stanley je izjavil včeraj v spodnji zbornici, da bi samo z veseljem pozdravil, ako bi se omogočila med Anglijo in Nemčijo nova pogajanja za ureditev medsebojnih trgovinskih odnoša-jev, kar naj bi se zgodilo takoj, čim bi ponehala napetost, ki je nastala zaradi nemške okupacije in aneksije Češke.
V VATIKANU DEMANTIRAJO
VATIKAN, 10. maja. V vatikanskih urad nik krogih zanikajo, da bi bila sveta stolica dala pobudo za sklicanje konference evropskih velesil glede Gdanska. Gotovo je želja Vat kana, da se to vprašanje reši na miroljuben način, vendar pa Vatikan pri tem ne bo prekoračil običajnih diplomatskih poti.
London ste že na umiku, morata se pa zavedati, da so za njiju mogoča tudi še nova iznenadenja.
skimi (perzijskimi) generala in bil v avdienci pri šahu. Od tam je odpotoval v Ankaro, kjer je imel konference s turškimi državniki in generala, nazadnje pa še v Bukarešto, kjer je obiskal šefa romunskega generalnega štaba m bil tudi pri kralju Carolu II. Iz Bukarešte se je vrnil te dni v Pariz. Na zunaj je bik) Weygandovo potovanje zasebnega značaja, v resnici mu je pa bila poverjena važna vojaško-poli-tična misija. Weygamd je bil rojen v Bruslju 1. 1867. V svetovni vojni je bil Fochov sodelavec, 1. 1920. je sodeloval s Poljaki v boju z boljševiki, 1. 1923. je bil pa imenovan za krajšo dobo za visokega komisarja v Siriji.
V imenu milijonov mrtvih...
V Verdunu je govoril po radiu bivši angleški kralj Edvard, vojvoda Wimdsor-ski. Poudaril je, da stoji na bojišču, kjer leže milijoni mrtvih. »Govorim le v svojem imenu. Prekinil sem svoj molk samo zato, ker se pojavlja nevarnost, da se ponovijo strašni dogodki, ki so se dogajali pred 25 leti. V modemi vojni bodo zmagovalci in premaganci enako trpeli. Preneha naj nevarna propaganda, ki zastruplja duše narodov.«
Verdfer na alžirskem kongresu
Pariški kardinal' Verdier je na evharističnem kongresu v Alžiru dejal: Kadar koli se med živahnim odobravanjem sreča moj pogled z velikim rabinom ali muf-tijem, vselej se prijazno nasmehnemo. Ta skupnost občutkov in ljubezni do domovine je tudi ena glavnih zaslug in nalog evharističnega kongresa.
Druga revolucija
»V Franciji se pripravljajo na proslavo 150-letnice revolucije. To je samo posmrtna tromba umirajoče epohe«, je dejal prvak nacistov Rosenberg. »Naša revolucija 1933. je izzvala mržnjo pri demokratskih državah. Toda usoda Evrope se je le preselila v Nemčijo. Borba med Germani tn Romani je prenehala. Nemški narod ugotavlja, da je Evropa v pravem smislu od Baltika do Sredozemlja enotna, da je dosegla svoje pravioe.«
Ameriški turisti in Evropa
vojne Italija. Ta zveza pa le sankcionira prezidentu Lebrunu danes po tradicional- j Y Ameriki pričakujejo, da bo letošnja on zvezo, ki je že prej obstajala in obsega nem običaju časti velikih barv častne le-; turistična sezona ena največjih v zadnjih 150 milijonov ljudi v Nemčiji, Italiji in gije. Prav tako pripravlja Lebrun danes letih. Dve veliki razstavi, v New Yorku kolonijah, kakor tudi 10 milijonov Mad- nastopno poslanico, ki jo bosta prečitala’in San Franciscu, bosta predvsem raz-žarov. Sedaj obstajata jasno opredeljeno utri v parlamenju Daladier, v senatu pa . vneli potovalno mrzlico v USA, kaže pa, dva bloka. Vojaška zveza je bila sklenje- Chautemps. Pred tem se bo sestal jutri da se obeta velik tujski promet tudi iz-na že pred enim mesecem v Inomostu. ob 10. uri dopoldne ministrski svet pod ven meja Zedinjenih držav. Če bodo ho-Vendar zveza ni ofenzivna, ampak defen- predsedstvom Lebruna, ki bo podal glav- teli Evropci privabiti ameriške turiste, zivna. Ciano in Ribbentrop sta pretresla ne smernice svojega drugega predsedni- morajo doseči kmalu pomirjenje, ker bo v Milanu vprašanja Španije, Azije, Afrike kovanja. Zunanji minister Bonnet pa bo drugače vetok priliv Američanov v Evin vseh aspiracij obeh velesil. Pariz in očrtal mednarodni položaj.	iropo izostal.
Hull za mednarodno konferenco
WASHINGTON, 10. maja. Včeraj je bila tu otvoritev svetovnega medicinskega in farmacevtskega kongresa, ki se ga udeležuje 32 držav. Ob otvoritvi je bila prečitana poslanica ameriškega zunanjega ministra Hulla, ki ugotavlja, da se vrši kongres v najbolj kritičnih časih svetovne zgodovine. Zedinjene države želijo, da bi se sestala mednarodna konferenca, ki bi na temelju enakopravnosti v miroljubnem duhu skušala spraviti s sveta nastale tež-koče. Le tako bi bilo mogoče rešiti civilizacijo in vzpostaviti zaupanje v dano besedo.
Blumov obisk v Londonu
LONDON, 10. maja. Voditelj francoskih socialistov in bivši ministrski predsednik Leon Blum je včeraj prispel na obisk v London. V parlamentu se je sestal z voditeljem opozicije, majorjem Attleejem in ostalimi laburističnimi voditelji. Razgo-varjal se je z njimi o opustitvi nasprotovanja proti splošni vojaški obveznosti. Z enakim namenom se bo Blum sestal danes z voditeljem liberalne opozicije, sirom Archibaldom Sinclairjem. Zatrjujejo, da se bo sešel tudi z Edenom. Jutri se bo Blum vrnil v PŽiriz.
lija dobi območje Sredozemlja in Balkana, Nemčija pa območje Baltika in ostale srednje ter vzhodne Evrope. Prav tako je določena tudi razmejitev glede kolonij, za katere bosta Vodili Italija in Nemčija doslej skupno in enotno akcijo.	.
RIM, 10. maja. Virglno Gayda piše v Na*,0P L«brunove druge pre-»Giomale d'ltalia«, da po sklenitvi poli-!	lidontsk© dobe
tlčne In vojaške zveze ne more več biti	PARIZ, 10. maja. Ob priliki	nastopaj
dvoma, na kateri strani bi bila v primeru druge predsedniške dobe so bile izročene
Maxime Weygand
Pri svečanostih poroke iranskega prestolonaslednika z egiptsko princeso v Teheranu je zastopal Francijo general Maxrme Wcygand. Konferiral je z iran-
m
Maribor, 10. maja.
V zadnjih preizkušnjah se je pojavil v nekaterih krogih duh mlačnosti in obupa. Našli so se celo ljudje, ki so svoj oportunizem hoteli skriti z nekimi »nacionalnimi« argumenti. Dokazovali so da je za slo venski narod najbolje, da mirno čaka bodočnost, da stoji križem rok, naj pride karkoli.
Duh predajanja je duh računarskih duš, duh ljudi, ki se za narodno misel ne borijo, temveč z njo špekulirajo. Ta duh je tuj ljudstvu, tuj tudi mladini. Akademska mladina je, kljub splatkam zadnjih dni, z dejanji dokazala, da je mogoče skupaj delati za obrambne interese. Med to mladino pa je tudi prodrl duh odpora,' duh resnične in globoke narodne samozavesti. Pomisleki in k<jlebanja odpadajo, prilagoditev duševnosti tistim potrebam, ki jih terja čas od mladine, je na pohodu. V Beogradu je okrog 30 mladinskih organizacij podpisalo izjavo, da se bo mladina v vsakem primeru borila za skupno domovino, in da obsoja malodušje, ki ga izvestni krogi širijo. Med podpisnicami izjave je organizacija sokolskega naraščaja, odbor strokovnih organizacij na beograjski univerzi, YMKA, razne ženske organizacije, organizacije kmetske in delavske mladine itd.
Prazen je zastarel pomislek o naši ma-loštevilnosti. Vsem, ki tako mislijo, je treba povedati: nismo sami. Ideali,, ki jih nosi v svojem srcu naše ljudstvo, niso le naši ideali. Boj za socialno in narodno pravico bijejo vsa ljudstva Evrope, vsako na svojem življenjskem prostoru, vsako za zmago te pravice v svoji domovini. Prej ali slej je zmaga tega, kar ljudstvo v resnici hoče neizbežna, prav tako kot je bila neizbežna končna zmaga kmeta in meščana nad evdalno reakcijo iz francoske revolucije nad sveto alijanso.
Marsikoga sili zadržanje preprostega ljudstva v obup. To zadržanje trenutno res ni optimistično, toda teh strani ne smemo gledati s površnim in gosposkim očesom. Naše ljudstvo je za narodni obstoj največ žrtvovalo in bo to storilo tudi v bodočnosti. Duh predaje mu je tuj. Treba je razumeti njegov socialni položaj. — Delavstvo popravlja ceste, gradi železnice in palače pod težjimi življenjskimi prilikami kakor so bile nekoč, ko so gradili piramide ali pa zidali kitajski zid. Našega ljudstva niso mogli uničiti ne Turki ne grofje, ne kdorkoli, pritiskajo pa nanj stra motno nizke mezde. Zato ni čudno, da se med preprostim ljudstvom širi nezadovoljstvo, ki bo trajalo tako dolgo, dokler zdrave ljudske sile ne najdejo novega izhoda k napredku.
Ivan Cankar je 1. 1918. zapisal: »Priznam odkrito, da sem v prvih mesecih vojne trepetal za ta narod, ki ga ljubim, kolikor človek ljubiti more. Rekel sem si v plahem srcu: Ta peščica dobrih ljudi ob Adriji bo v svetovnem metežu izginila, bo poteptana, truplo njeno bo vrženo v morje! — Ni me sram tiste plahosti; saj vem, da jih je bilo mnogo, ki so mislili kakor jaz. Kmalu že pa sem videl znamenja, videl jih v svojo srčno radost in obenem v svojo sramoto, da tega naroda, ki ga ljubim — nisem poznal. Ne poznal odporne moči njegove, ne politične zrelosti njegove, ne njegove samozavesti... Izkazalo se je, da nas ta silni vihar ni potisnil k tlom, temveč, da nam je opral duše in srca, nas pomladil, nas dvignil kvišku ... Nikoli se še ni Slovenski narod tako visoko, tako sijajno razmahnil, kakor v teh zadnjih dveh letih vojne!«
Tako Cankar 1918. Danes je položaj sličen. Našo narodno zavest gradimo na trdnih temeljih močnega, odpornega naroda, pa četudi spada med najmanjše v Evropi. V tem narodu ni le tradicija Prešerna, niti tradicija hlapčevstva in kapitulacije, temveč predvsem tradicija kmetskih puntarjev, dobrovoljcev s solunske in drugih front, junakov iz Judenburga Muraua in od drugod, kjer so naši fantje padli s vzkliki svobodi, ki mona priti.
Ivan Bratko.
RAZPIS VOLITEV V ROMUNIJI
BUKAREŠTA, 10. maja. Vlada je raiz-pustila obe zbornici in razpisala nove volitve, Ud jih bo te vedla edina stranka narodnega preroda. Volitve v parlament bodo 1. junija, v senat pa naslednjega dne. Parlament se bo sestal 7. junija k novemu zasedanju.
Garancije sovjetske Rusije
w	nranada	na«;;
V LONDONU SKLEPAJO, DA BO SOV JETSKA RUSIJA V CELOTI ODOBRILA ANGLEŠKE PROTIPREDLOGE O POMOČI OGROŽENIM
že ponudila vsem zahodnim sosedam in območju Črnega morja ležečim drža-
LONDON, 10. maja. V Londonu pričakujejo z veliko napetostjo odgovora sovjetske vlade na angleške protipredloge, ki jih je predvčerajšnjim izročil angleški veleposlanik Seeds v Moskvi sovjetskemu predsedniku vlade in zunanjemu ministru Molotovu. Kakor se sedaj izve, je glavna vsebina angleških protipredlogov ta, da se vsaj za enkrat še opusti sklenitev popolne vojaške trozveze, ki naj bi veljala za vse primere in bi imela značaj ideološkega bojnega bloka. Anglija hoče prej izčrpati prav vsa mirovna sredstva, preden bi se odločila za vojno, zato hoče preprečiti tudi vsako izzivanje Nemčije. Po angleškem mnenju zadostuje v ta namen, da d£ tudi Rusija vsaki državi posebej enake garancije kakor Anglija in Francija, pomoč pa le v primeru, ako bi Jo te države same zahtevale. Ker se je medtem izvedelo, da je sovjetska vlada
vam enake garanciie, kakor sta jim jih dali ali ponudili Anglija in Francija, se iz tega sklepa, da pristaja na angleški načrt. Vlade prizadetih držav so tudi že odgovorile, da ponudbo sprejmejo, a le pod pogojem, da bo dana na diskreten način ali vsaj v taki obliki, da ne bo žalila občutljivosti Nemčije.
VARŠAVA, 10. maja. Davi je prispel v Varšavo zastopnik sovjetskega zunanjega ministra Potemkin. Dopoldne se sestane z zunanjim ministrom Beckom.
LONDON, 10. maja. »Press Assotiaton« javlja iz Moskve, da je zunanji minister Molotov angleškemu veleposlaniku dal izrecno zagotovilo, da se sovjetska zunanja politika zaradi odstopa Litvinova v ničemer ne bo spremenila. Razgovor med obema državnikoma je bil nad vse prisrčen.
Tri ospredja zanimanja
PARIŠKI TISK POSVEČA DANES SVOJA RAZGLABLJANJA RUSIJI, OBISKU KNEZA PAVLA V RIMU IN AKCIJI VATIKANA.
srečilo najti za pozicijo njegove 'države
PARIZ, 10. maja. Trem stvarem posveča današnji pariški tisk pozornost: aktivnosti Rusije, obisku kneza Pavla v Rimu in iniciativnosti Vatikana. »Le Figa-ro« ugotavlja, da se Rusija vrača k zunanji politiki predrevolucijske dobe. Energičen poseg Molotova v aktivnejšo zunanjo politiko se kaže v obisku njegovega zastopnika v Ankari, Sofiji, Bukarešti in Varšavi, v imenovanju poslanikov v Bukarešti in Varšavi ter v prisrčni konferenci med Molotovom in angleškim veleposlanikom. Pri tem list naglaša, da bo vloga Rusije izpopolnjevala garanciji Anglije in Francije, dani Romuniji in Poljski. Pri tem pa podčrtuje bistveno važno vlogo Turčje, ki bo s svojim aktivnim sodelovanjem, ki je bilo pravkar podkrepljeno z rusko-turško zvezo, šele omogočila pravilno funkcioniranje porajajoče se trozveze. »Le Petit Parisien« podčrtuje važnost potovanja kneza Pavla v Rim. Kot izredno finemu diplomatu se mu bo po-
ono ravnotežje, ki ga diktira zemljepisni položaj. »Ere Nouvelle« prav tako naglaša željo in voljo Jugoslavije, da odstrani z Balkana vsako žarišče ev. konfliktov. »L’ Epoque« kaže na miroljubna prizadevanja Vatikana po raznih evropskih prestolnicah, da odstrani vojno furijo. Pri tem pa Vatikan ne želi, da bi se sklicevale konference, marveč smatra, da je pri delikatnosti naloge modrejša vloga posredovanja. Da pa je to posredovanje pozitivno, izhaja iz dejstva, da sveta stolica ne zahteva od Poljske niti odstopa Gdanska ali Pomorjanskega, niti od Francije Tunizije. »L’ Excelsior« hvali pobudo Pi-ja XII., ki stremi za tem, da se odvrneta od vzhodne Evrope suženjstvo in absorb-cija. »La Republique« prav tako ceni prizadevanja vatikanske diplomacije, ki upošteva izvajanja Beckovega govora, priznava pa, da je tudi že iz Berlina videti pomirljivejše stališče.
AngleSki vojaški zakon
LONDON. 10. maja. Včeraj je bil soglasno sprejet zakon o pomožnih in rezervnih vojnih silah. Vojni minister Hore Belisha je orisal podrobno delovanje vojnega mehanizma s posebnim ozirom na sodelovanje in podporo pomožnih čet ter edinic oh podpori civilne obrambe. Zakon o splošni vojaški obveznosti, zaradi katerega se je debata zavlekla vso noč do 4. ure zjutraj, je bil sprejet v drugem čitanju.
zdrav in se vrnila v Evropo. »Empress of Australda« je z ostalima križarkama po razburkanem morju nadaljevala rx>t v Ameriko. Zdravje suveremov je kljub nemirnemu morju odlično. Popoldne je Jurij VI. igrali tenis, zvečer sda vladarja gledala filmsko predstavo.
GORING ODPOTOVAL V ŠPANIJO SAN DEMO, 10. maja. Maršal GSrlng je včeraj odpotoval iz Italije v Valencio, kjer se bo sestal z generalom Francom. Ne ve se še, če se bo Goring udeležil triumfalne parade vkorakanja Francovih čet v Madrid.
POLJSKO-LITVANSKA ZVEZA*
VARŠAVA, 10. maja. Maršal Rydz-Smigly je včeraj priredil v čast vrhovnemu poveljniku litvanske vojske Rastikj-su slavnostno kosilo. Rastžkisov obisk je
Balbova prizadevanja v Egiptu
KAHIRA, 10. maja. Egiptsld ministrski predsednik je včeraj sprejel italijanskega maršala Balba, ki mu je zagotavljal, da navzočnost italijanskih čet v Libiji nikakor ni naperjena proti Egiptu. Vkljub tem
prijateljskim zagotovilom pa egiptovske	,,	.
obrambne prprave niso prenehale. Balboi^^f1^ statvi paljsko-Btvanske je bil nato tudi v avdienci pri kralju Faruku.
Nevtralnost nordi'sklh držav
STOCKHOLM, 10. maja. štirje zunanji ministri nordijskih držav so se sestali v Stockholmu, da prouče predlog Hitlerja o sklenitvi separatnih nenapadalnih paktov. Sprejeti komunike pravi, da vztrajajo vsi štirje ministri v imenu in po nalogu svojih vlad na nevtralnosti v cilju, da odvrnejo od svojih držav vsak zaplet v mednarodne spore. Predlog o dvostranski nenapadalni pogodbi bodo zunanji ministri predložili svojim vladam v nadaljnje proučevanje. S to vljudno odklonitvijo je Nemčija dosegla izjavo nevtralnosti Skandinavskih držav, kjer je sumila, da postajajo angleški vplivi zmerom bolj očitni.
Tretji dan pojovanja v Ameriko
LONDON, 10. maja. Včeraj je bil tretji dan potovanja angleške kraljevske dvojice .preko Oceana v Kanado in USA. Kri-žailka »Remrise«, ki je spremljala visoiko .dvojico, je popoldne oddala častni po-
voj aške zveze.
POLJSKA ZVEZI NARODOV
VARŠAVA, 10. maja. »Exchange Te-legraph« javlja iz Varšave, da je Poljska dala razumeti svetu trojice pri Društvu narodov, da bi smatrala odstop komisarja DN v Gdansku za neoportun.
ODKRITJE SPOMENIKA CAROLU I.
BUKAREŠTA, 10. maja. Včeraj je bilo tu slavnostno odkritje spomenika kralju Carolu I., ki je kakor znano, delo Ivana Meštroviča. Kralj Carol II. je poudarjal pri tej priliki miroljubnost Romunije, a tudi odločnost za obrambo. Za tem je bila velika parada.
Borza. C u r i h, 10. maja. Devize: Beo grad 10, London 20.83^, Pariz 11.79*/«, Newyork 445Va, Milan 23.42K, Berlin 178.70, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25, Budimpešta 87.
Vremenska napoved. Prevladovalo bo spremenljivo, oblačno in malo vetrovno vreme. Ne obeta pa se še mnogo toplejše in jasnejše. Včeraj je bila najvišja toplota v Mariboru 16.7°, danes najnižja 4° C, opoldne pa 16° C.
Zakaj propada naša industrija?
Slovenska industrija se nikakor ne more razviti. Delavstva, zaposlenega v njej, je vedno manj. Temu so krivi: Močnejši davčni vijak in višje samoupravne dajatve v Sloveniji in enostranska kreditna politika Narodne banke. Lani je n. pr. prejela Slovenija 5.7% eskomptnega kredita, Srbija 75%. Višja življenjska raven Slovenije zahteva višje mezde, ki so še vseeno mnogo pod eksistenčnim mini-mom. Tarifna politika državnih železnic tudi ni naklonjena slovenski industriji, ki je oddaljena od trga v notranjosti države. Naša industrija more zaposliti komaj tretjino delovnega prirastka, ki znaša letno 10.000 oseb. (»Ljudski glas«)
Slovenska zavist in klikarsfvo
Nasprotno od koristi stopajo pri malih narodih v ospredje strupene in malenkostne ambicije posameznikov. Prav med Slovenoi so uničevali in še uničujejo narodovo moč zagrizenost, domišljavost, omejenost in precenjevanje lastne osebnosti mnogih političnih vodnikov. Iz takega ozračja je zrasla tudd znana in slavna slovenska zavist in klikarstvo, ki nikoli ne vidi stvari same, ampak le svojo pokvečeno podobo. Tudi drugod po svetu, med velikimi narodi, so politične stranke, ki gredo do konca in skrbe za koristi svoje stranke in svojih pripadnikov, vendar pa je redkokje najti take, ki bi jim bila. politična stranka sama sebi namen, ampak imajo vsaj nekaj načelnih ciljev, ki jih hočejo uresničiti po strankarski poti. Zato je vendarle mogoče, da v njih pridejo do veljave ljudje, ki zastopajo zraven strankarskih tudi še splošne narodove koristi. (»Slovenija«)
Katoliški in muslimanski Hrvati
Hrvatski narod ni tako enoten v verskem pogledu kakor srbski. Naval Turkov je Hrvate versko razcepil. Manjši, muslimanski del Hrvatov je treba čvrsto pridružiti večini, katoliškemu delu. To terja že zemljepisni položaj, piše »Ob-zor«.
„Nlč se ne bojte..."
»Razumem, da smatrate položaj vaše zemlje za resen... Nič ne bodite v skrbeh, vse bo dobro. Vsak dan dobivam brzojavke iz Beograda. Vse se bo uredilo, vsi bomo zadovoljni. Počutite se kakor doma, ni vam treba skrbeti. Vse bo dobro...« Tako je potolažil Roosevelt ameriškega dopisnika »Politike«, ko se je oglasil pri njem. S tem pa seveda ni rečeno, dostavlja »Nova Riječ«, da nam ni treba zdaj nič delati, češ da bodo za nas vse opravili drugi. Roosevelt je mislil, kadar boste uredili svoj dom, vse kar je še v neredu, tedaj »se ne brigajte«, bodo že tudi drugi pomagali...
350 milijonov la oboroževanje
Beograjska »Politika« poroča, da bo uredba o »Fondu narodne obrambe«, ki služi pridobivanju materialnih dohodkov, potrebnih« za pospešitev oboroževanja, opremo suhozemne vojske, zrakoplovstva in mornarice, prinesla vsako leto 350 milijonov din, v desetih letih tri in pol milijarde din. Premoženje bo hranila Državna hipotekarna banka. Fond upravlja minister vojske in mornarice, ki lahko na račun te vsote sklene posojila in dolgoročne kredite doma ali v tujini.
Poreklo kričanstva na Balkanu
»Srbi in Hrvati so sprejeli vero iz Rima. Na poziv 14 škofov se pripravljajo Hrvati, da L 1941. proslave 1300-letnico stikov dalmatinske Hrvatske s papežem Ivanom IV., ki je bil po rodu iz Dalmacije. Hrvatska je le deloma vključena v to, kar geografi imenujejo Baikan, kajti Hrvatska je od vseh slovanskih dežel papeški m krščanski prvenec...« je dejal v svojem predavanju v Rimu bivši papežev nuncij v Beogradu, PeMegrinetti.
Letos v domača kopališča...
Foflitičnd zapletljajd v Evropi so spravili tudi naša kopališča in zdravilišča v zadrego. Posebno bo pogrešala tujce Dalmacija. Turistični odbor je poslal v Beograd deputacijo, da doseže od obla-stev podporo pri propagandi obiska domačih kopališč, da ne bodo naši letovi-ščarski gosti silili v tujino.
Obilna pena -lahko pranje!
Novice
Umrljivost otrok — rana našega telesa
PORAZNE ŠTEVILKE KAŽEJO, DA KORENINI TO ZLO V SOCIALNIH IN PROSVETNIH NEPRILIKAH
Umrljivost otrok — pri teh dveh besedah se je treba resno zamisliti. Saj umre v državi nad 115.000 otrok, starih do 10 let. Od teh je nad 75.000 še dojenčkov. Povprečno umre vsako šesto živo rojeno dete že v prvem letu življenja, vsak četrti otrok pa ne doživi konca 10. leta. Umrljivost je večja v manj kulturnih deželah in na podeželju kakor v mestih.
Tolikšne umrljivosti otrok so krivi predvsem prirojena slabost, bolezni prebavil im dihalnih organov. Sodobni zdravnik, ki živi z ljudstvom, se vpraša: Od kod pa toliko teh bolezni? Nedvomno bo dognal, da korenini jo v slabih gospodarskih, prosvetnih, higienskih im drugih raz-
merah v mestih in na vaseh. Otrok s prirojeno slabostjo je prinesel s seboj le to, kar so mu dali starši. Težko življenje naših delavskih in kmetskih mater pač nima vseh pogojev za zdrav plod.
Bolezni prebavil, ki se pojavljajo večinoma poleti, je kriva nepravilna hrana in bolezni dihal stanovanjske razmere. Temu se pridruži še nepoučenost, lahkovernost in mazaštvo, pomanjkanje javnih ustanov, ki bi zastonj nudile nasvete in zdravljenje ... Vidimo, da vzroki tolikšne umrljivosti otrok korenlnijo globoko v družabni ureditvi in umrljivost otrok bo padala vzporedno z dvigom socialne, prosvetne in zdravstvene ravni mest in podeželja.
Sv. Jurij ob j. ž. potrebuje vodovod
Bližajo se letni meseci, ko se bo pri deva ne premakne z mrtve točke. Po-
Sv. Juriju ob j. ž. znova čutilo občutno pomanjkanje vode. Že več let iščejo inženirji primerni izvirek, da bi ga zajeli v vodovod, ki bi dajal vodo spodnjemu in zgornjemu delu trga. Vendar se pa za-
trebno bi bilo, da bi banovina z izdatno podporo podprla stremljenja občanov po novem vodovodu, katerega pomanjkanje se čuti toliko bolj, ker lastniki studencev zapirajo vodnjake.
Dežnik je pokazal sled za morilcem
Preiskava o umoru posestnika J. Kneza iz Prelesja na Dolenjskem, o katerem smo že poročali, se uspešno nadaljuje. Nekatere govorice o skritem ljubezenskem razmerju umorjenčeve žene s sosedovim fantom so pripeljale orožnike v njegov dom, kjer so skušali dobiti od posestnikove žene podrobne podatke o njegovem odhodu z doma. Poleg denarja in ure je imel gospodar s seboj tudi dežnik, in ko je bil govor o tem, se je na lepem vmešal, v razgovor 7-letni posestnikov
sinček rekoč: »Saj tisti dežnik je zdaj že prinesel sosedov domov...« Orožniki so se začeli zanir\iti in izkazalo se, je, da je sosedov sin prinesel dežnik domov takoj naslednji dan, medtem ko so umorjenca našli v »Jatini« vsega prekritega s smrečjem šele čez nekaj dni. Orožniki so seveda ženo in sosedovega fanta, ki se je hotel na ta način znebiti Kneza, aretirali in odgnali v zapore. Verjetno je, da bodo orožniki te dni lahko prijeli tudi morilčeve sodelavce.
SCHICHT0V0
Roparski napad pri Ljutomeru
V nedeljo zvečer se je vračal proti domu 25-letni viničarjev sin Leopold Kosi iz Brebrovnika pni Ljutomeru. Nenadoma plane nanj iz zasede 5 roparjev, moleč proti njemu samokrese. »Denar1 -ali smrt!« Prestrašeni Kosi je potegnil de;-i
narriico in jim izročil 300 din, katere je dobil za vino na račun. Nato so ga preiskali, mu dali par zaušnic in izginili v bližnji gozd. Kosi je zadevo prijavil orož nft&vu, ki razbojniško tolpo zasleduje.
Borba banovinskih uslužbencev
Dne 7. maja je bil v Dravogradu občni zbor okrajnega odbora društva banovinskih uslužbencev. Delegat iz Ljubljane je poročal o doseženih uspehih društva, ki skuša izboljšati položaj, posebno cestarjem. Dne 1. maja je banska uprava odredila 8 urni delavnik, kar so prisotni pozdravili. Nekateri cestarji so v službi že 30 let, vendar danes nimajo pravice do pokojnine. Cestar - začetnik zasluži na mesec 486 din, s katerimi je nemogoče izhajati. Cestarji so poudarjali tudi obmejni položaj in draginjo, ki bi se morala upoštevati. Tudi ostalim je bila dana prilika, videti obupen položaj teh ljudi. Novi predsednik je tehnik Magister, odborniki pa Fesel, Korak, Oblak in Rdegel
Zdravo dekle napovedalo smrt
Te dni je popolnoma zdrava mlada in vesela muslimanka Gjulsa Zvoničeva iz Mostara povabila vses voje prijateljice. Lepo jih je pogostila in med zakusko je svoje goste presenetila z nenavadno napovedjo. Zvoničeva je dejala, da bo po preteku 24. ur umrla. Vsi so mislili, da se mladenka Šali, ker je bila popolnoma zdrava in razigrana. Gjulsa se je ob slovesu z vsemi poljubila in nato odšla v okolico Mostara, kjer je obiskala nekega znanca. Ko se je vrnila, je mladi muslimanki nenadoma postalo slabo. Zadela jo je kap in Gjulsa se je mrtva zgrudila. Njena napoved se je točno uresničila.
POŽAR UNIČIL TRI ZEMUNSKE TOVARNE
dpi je siien požar uničil tri tovarne v Zemunu. Ponoči so zgorele tovarne
»Holbus«, »Favorit« in »Mctalizator«.
Ogenj, !<i je divjal več ur, je napravil okoli 4 milijone dinarjev škode. Požar je nastal zaradi kratkega stika v elektriških strojih.
Kmet je ustanovil gimnazijo
V hriboviti vasi blizu Lebane v Srbiji živi kmet Miloj Stejanovič, ki je v štiridesetem letu napravil izpit za šesti gimnazijski ra-zred. Stejanovič je bil v mladih letih siromašen krnet. V njem pa je bila močna želja po učenju, da si je nabavil knjige in začel študirati.. Tako je zapored položil izpite čez več prvih gimnazijskih razredov. V svoji hriboviti rodni vasi pa je istočasno ustanovil nekak internat, kjer pripravlja mladino iz vasi na izpite^ Do sedaj še ni noben njegov dijak padel pri izpitih na državnih zavodih. Če dijaik ne izdela, tudi ni treba staršem plačati 500 din oskrbnine. Kmet bo letos polagal izpit za sedmi gimnazijski razred.
25 MILIJONOV ZA MOST PREKO SAVE
Te dni je gradbeno ministrstvo odobrilo načrt za gradnjo novega mostu preko Save v Slavonskem Brodu. V kratkem bodo pričeli s pripravljalnimi deli. Stroški za novi most, ki bo služil za vozovni promet in za pešce, so preračunjeni na 25 milijonov dinarjev. Kredit je že odobren.
o. Nova imena slovenskih krajev. Uradno se izpremenijo imena nekaterih krajev v dcavski banovini. Vas Križevci v občini Križevoi v Prekmurju se izpre-meni v Križevci v Prekmurju, vas Ljubno v občini Ljubno ob*Savinji v Ljubno ob Savinji, vas Selo v občrni Selo v Prekmurju v Selo v Prekmurju, vas Stari trg v občrni Slovenjgradec v Stari trg pri Slovenjgradcu, vas Slivnica v občini Slivnica pri Mariboru v Slivnica pri Mariboru in vas Kirchenberg v občini Sv. Ana v Slov. goricah v Sv. Ana v Slov. goricah.
o V Kranju so se zbrali številni bivši koroški borci, da si ustanove krajevno organizacijo. Na občnem zboru, ki je potekel v najlepšem redu in tovariški slogi sta poročala dr. Drago Demšar ter za-
stopnik glavnega odbora tov. Iv. Mohar. Po poročilih, katerim je sledila živahna debata, je bila izvoljena društvena uprava s predsednikom tov. dr. Demšarjem in tajnikom tov. Jožetom Pečnikom na čelu.
o Svečanost koroških borcev v Gu-štanju. V spomin na 20. obletnico smrti nepozabnega junaškega tovariša nadporočnika Malgaja priredi dne 21. maja krajevna organizacija Legije koroških borcev v Guštanju v sporazumu z Narodnim odborom v Guštanju spominsko proslavo z začetkom ob 9.
Vodovod v Slov. Bistrici. Po dolgem čakanju je sedaj vzel občinski odbor to prepotrebno napravo vendar enkrat resno v pretres. Vse priprave so dovršene ter upamo, da bomo še to leto dobili v naše mesto čisto studenčnico izpod zelenega Pohorja.
o. Čudni znaki so se pojavili v nedeljo zjutraj na elektriških - drogih od Spodnje Polskave proti Pragerskemu.
o. Neznani tatovi so sinoči ukradli posestniku Francu Mešku iz Jurovc pri Murski Soboti 25 kokoši.
o. S kolesom se je ponesrečil ključavničarski pomočnik Ivan Mavrič iz Bukove pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah. Pri padcu si je zlomil desno roko in tudi po glavi je dobil težke poškodbe. Nezavestnega so odpeljali v bolnišnico.
o. Vlom v trgovino. V noči na pone- j deljek so neznani vlomilci vdrli v hišo trgovca Viktorja Simoniča v Vidovcilr pri Dolnji Lendavi. Skozi okno so se splazili v trgovino in odnesli več manufak-turnega blaga, špecerije in jestvin. Blagajno je Simonič zvečer izpraznil, tako da so jo tatovi našli prazno. Kljub temu ima Simonič nad 3000 din škode.
Celje
_ Akademija. Podmladek Jadranske straže na drž. realni gimnaziji v Celju je sinoči priredil v mestnem gledališču dobro uspelo akademijo. Pozdravnemu govoru predsednika Lešničarja so sledile razne točke sporeda. Deklamirala sta prvošolka Doroteja Oblakova n Jurij Detiček. Zbor višješolcev in višješolk je recitiral Župančičevo »Dumo«, godalni kvartet je pod vodstvom ravnatelja g. Karla Sancina spremljal solospev gospe Lapajnetove. Dijaški godalni orkester ie zaigral »Venec slovenskih napevov«, moški zbor višješolcev pa je zapel več pesmi. Akademijo so zaključile telovadni' točke dijakov in dijakinj. Med odmori ie sviral dijaški tamburaški zbor.
c. Prve črešnje iz južnih krajev so se pojavile na celjskem trgu.
c. Iz poštne službe. Pri celjski pošti ie napredoval za manipulanta devete skupine g. Zabel Ivan. Pri isti pošti je upokojen inšpektor pete skupine g. Gams Ivan.
c. Samaritanski in bolničarski tečaji.
Okrajni odbor društva RK priredi v drugi polovici maja samarijanski tečaj. Prijave sprejema mestni fizikat do 15. t. m. Predavanja bodo dvakrat na teden v večernih urah c. Nesreče. 78-letni nočni čuvaj Vrečer Lovrenc iz Spodnje Hudinje je padel pri Maidičevem mlinu. Podrl ga je neki kolesar. Zlomil si je levo roko v ramenu. — 13-letni Kvas Maks, pos. sin iz Medloga, je padel doma po stopnicah in st zlomil levo roko v zapestju. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici.
c. Tatvina v trgovini. Včeraj smo poročali o tatvini krojaškega pomočnika Stanka N. iz Zagreba v trgovini g. Miloša Pšeničnika na Kralja Petra cesti. Naknadno so ugotovili, da je isti Stanko N. ukradel tudi v Hiadinovi trgovini v Prešernovi ulici 3 metre moškega blaga v vrednosti din 726.—. Verjetno je, da ie Stanko N. izvršil Še več enakih tatvin. Pfflf?
p. Ban prispe v Ptuj. Ban g. dr. Marko Natlačen prispe v ponedeljek, 15. maja, v Ptuj na oficielni obisk. Kakor se čujc, si bo g. ban ogledal tudi revne Haloze.
p. Zaradi starega sovraštva so se na sedmini spoprijeli v hiši Sluge v Narap-Ijah pri Majšpergu. Med prisotnimi je izbruhnilo na dan staro sovraštvo, s katerim so konično obračunali s pretepe m. Viničarja Žumerja Alojzija, ki je dob.i težje poškodbe po celem telesu, so spravili v bolnišnico.
P- V koleno se je vsekal Meško Jakob, viničar iz Zamušanskega vrha.
Psihoza reševanja križank.
»Premišljujem o tem. da bi šel poleti rta neki otok Južnega morja. Ali mi lahko imenuješ enega?«
»Seveda! Koliko črk pa naj ima?«
Če se milo tako dobro peni ko* Schichtovo terpentinovo milo, pranje ni niii na pol tako naporno. Perilo bo popolnoma čislo, ostane nepoškodovano in Vas vedno znova razveseljuje s svojo bleščečo belino.
Maribor
Tudi Pobrežje se modernizira...
Preteklo soboto je bila na Pobrežju pri Papežu seja pobreškega občinskega sveta, Id jo je vodil župan g. Karl S t r ž i-n a. Omenil je, da je finančno ministrstvo v celoti potrdilo novi občinski proračun ki znaša 650.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Banovina je odklonila nameravano uvedbo občinske trošarine na bencin, ki naj bi znašala 10 par na kilogram. Občinski svet je odklonil pet prošenj za nove gostilne, ker ni krajevne potrebe. Občinska komisija je pregledala lokale, če odgovarjajo zakonitim predpi-
som. Občina je prenovila svojo hišo v Zrkovcih in zgradila nov vodnjak. Letos bosta na Teznem elektrificirani Ciril Metodova in Krekova ulica, na Pobrežju pa Stražunska in Frankopanova ulica ter Nova ulica, kjer se hiše še grade. Pred kratkim je bila dograjena Slovenska ulica. Sprejet je nov poslovnik za občinske odbore. Štirim prosilcem je bila podeljena redna mesečna ubožna podpora. V občinsko članstvo sta bila sprejeta delavka Terezija Pečar in delavec Ivan Tkalec, zagotovilo članstva pa je dobil
mesarski pomočnik Hinko Niedrist.
Obsežne parcelacije
Včeraj popoldne si je posebna komisija pobreške občine pod vodstvom župana g. Stržine ogledala zemljišče posestnika Ivana Rojka na Zrkovski cesti na Pobrežju. Pod pogojem, da odstopi g. Rojko svet za novi 18 in 10 metrski cesti, mu je komisija dovolila parcelacijo. — Zemljišče je bilo razdeljeno na 23 parcel in je to ena najobsežnejših parcelacij v zadnjih letih na Pobrežju.
UstanovitevOsrednJe blagovne zadruge
Zadružniki severne Slovenije so se že dalje časa borili za ustanovitev Osrednje blagovne zadruge v Mariboru, kateri bi pripadale vse blagovne zadruge v Sloveniji. Naloga Osrednje blagovne zadruge v Mariboru je- posredovati za vse predmete, ki jiih naš kmet potrebuje ali prodaja. Seveda ne bo to trgovina na drobno, pač pa bo na zelo široki podlagi. V njen delokrog spada nakup in prodaja semenja, gnojil, krmil, poljedelskih strojev, gradbenega materiala itd. V glavnem pa
se bo morala Osrednja blagovna zadruga posvetiti sadni trgovini, ki je v severni Sloveniji najvažnejša gospodarska panoga. Včeraj dopoldne je bil v Mariboru ustanovni občni zbor Osrednje blagovne zadruge, ki ga je vodil minister Snoj. Za načelnika zadruge je bil izvoljen narodni poslanec Jože Špindler. Osrednja blagovna zadruga bo poleg drugega izvedla tudi gradnjo velikega modernega sadnega skladišča v Maribora.
Zanemarjene ceste v mestu in okolici
V našem mestu se zelo dosti razpravlja o prahu in blatu. Toda nihče ni prišel do prepričanja, da gramoz, ki ga vozijo na ceste, dela v suhem vremenu silen prah, v mokrem pa blato. To stanje bi se prav gotovo za 50 odst. izboljšalo, če bi za naše ceste v mestu in na deželi uporabljali kamenje iz tako zvanega Grabna pri Poljčanah. Ta kamen ne dela preveč blata, v suhem vremenu pa se ne praši tako kot gramoz. Ker je oglat, ga avtomobilska kolesa ne razprše tako močno po cesti
kot okrogel gramoz, je še z valjarjem potlačen, ostane cestišče trdo. Seveda bi bil ta kamen mnogo dražji od gramoza, ki ga je polna vsa mariborska okolica. Zalegel pa bi mnogo več in dosti manj prahu bi se valilo po naših cestah.
Tlakovane ulice bi pa morali vsaj enkrat na teden oprati z močnim vodenim curkom, ki odnese ves prah in nesnago v kanale, pa bi odpadel naziv Maribor — Prah - a.
Razsvetljava v Košakih je pomanjkljiva
VINIČARJI, VODOVOD, GRADBENO GIBANJE IN PRORAČUN
V Košakih, občifli viničarjev, je postalo živahneje. S pomladjo je prišlo tudi delo za viničarje, kar se pozna tudi pri občini, kamor ne hodijo toliko prosjačit za podpore. Pozna se tudi na dnevnem redu za bližnjo občinsko sejo, kjer ni več toliko ubožnlh zadev, kakor pozimi. — Nedavno je košaška občina končala z napeljavo glavnega vodovodnega voda na Aleksandrovi cesti in na delu državne ceste v Počehovi. Posestniki se skoraj dnevno priključujejo na glavni vod, saj so komaj čakali, da pridejo do zdrave vode. — Kakor drugje, tako primanjkuje
tudi v Košakih opeke in je v gradbenem gibanju nastalo še večje mrtvilo. Baje izva žajo velike količine opeke v tujino. —Te dni je dobila košaška občina iz Beograda obvestilo, da je občinski proračun v celoti sprejet in potrjen. Košaški proračun predvideva 569.813 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Občinske doklade znašajo 83°/o. — Ulična razsvetljava v Košakih je precej pomanjkljiva. Ponekod je prava babilonska tema, tako da so pešci v stalni nevarnosti. Želeti je, da bi občina namestila še nekaj novih svetilk, kar bo z malo dobre volje lahko izvedljivo.
Jubilej narodnega podjetja
Te dni je praznovalo podjetje za umetno knjigoveštvo in luiksuzno kartonažo, Miho Vahtair v Tyrševi ulici, 40-letnico obstoja. Ustanovitelj in lastnik g. Miho Vahtar, rojen v Ljubljani, je bil že kot knjigoveški pomočnik neumoren narodni delavec, organizator in predsednik tam-buraškega zbora »Zvezde« ter član vseh narodnih društev. L. 1899. se je preselil v Opatijo, kjer je ustanovil sedanje podjetje, ki je delalo med drugim tudi za mnoge vladarske rodovine. Po prevratu je moral Vahtar preseliti svoj zavod v Maribor. Še bolj kakor v Ljubljani, je bilo Vahtarjevo delovanje v Opatiji in nato v Mariboru posvečeno narodni pre-buji in obrambi. Ob prevratu je bil Miho Vahtar tudi član opatijskega Narodnega sveta in ustanovitelj cele vrste narodnih društev. V Mariboru sodeluje v večini narodnih društev in ustanov, je predsednik Združenja obrtnikov, I. podpredsednik Zveze obrtnih društev v Sloveniji; odlikovan je z redom sv. Save IV. vrste ter raznimi obrtnimi kolajnami. V Mariboru je podjetje še razširil in izpopolnil z novimi specialnimi strokami.
Vač prostorov za parkiranje
Maribor ima sorazmerno z ostalimi mesti z enakim številom prebivalcev mnogo več avtomobilov kakor vsako drugo mesto, t. j. 317 osebnih in 87 tovornih avtomobilov. Ti so po večini last trgovskih potnikov ali pa oseb, ki po po-
slovnem potovanju, ne utegnejo ponoči iskati garaž. V vsakem modernem mestu, kjer je tak promet kot v Mariboru, so določeni javni prostori za parkiranje, nekateri so celo zastraženi proti primernemu plačilu. Pri nas v Mariboru pa nimamo drugega prostora za parkiranje kot Glavna trg, ki je za vsakega avtomobilista zelo oddaljen. 3 ali 4 javne garaže ne zadoščajo. Policija naj bi v tej zadevi nekaj ukrenila, da se ne bodo prestopki in kazni po nepotrebnem množili.
Uboj po tomboli
V nedeljo so se štirje mladeniči iz Laznice pri Limbušu s kolesi odpravili v Maribor na tombolo. Eden med njimi, 18-letni delavec Edvard Lilek, je imel srečo. Dobil je 1000 dinarjev. Seveda so se fantje podali v gostilno m tam tom-bolsko srečo pošteno zalih. Nekoliko okajeni so se ponoči odpeljali proti Laznici. V tako zvanem Lazniškem jarku je ostal Franc Pondelak za trenutek sam na cesti. Iz objesti je iz strašilnega samokresa sredi noči ustrelil v zrak. Pristopil je neki Novak in mu hotel odvzeti samokres. Nastal je pretep, v katerega so posegli še ostali trije Pondelakovl tovariši. Med ruvanjem je bil laže poškodovan Novak, dočim je dobil Lilek s kolom tako močan udarec po glavi, da je danes zjutraj v bolnišnioi smrtnim poškodbam podlegel. Uvedena je preiskava.
Spomnite se CMD1
Žalostna poroka v bolnišnic I
Snoči se je na kirurškem oddelku splošne bolnišnice poročil pred težko operacijo 28-letni posestnikov sin in tkalec v tovarni Ehrlich Lovro Cajnkar iz Gubčeve ulice 12 na Pobrežju s 27-letno tkalko Ivanko Mlinaričevo. Oba sta se nameravala poročiti za binkošti, toda »prišla ie vmes nesreča in vse ie končano«, pravi Cainkar. V- Sfcražunskem gozdu je nadel z drevesa m si zlomil hrbtenico. Pretrgan ima mozeg. Danes ali jutri bo operiran. ooroci-l se ie zato. da bo njegov 10 mesecev stari fantek deležen vseh pravic zakonskega sina.
Stoletna viničarija zgorela
Včeraj popoldne je v Metavi pri Sv. Petru pri Mariboru zgorela 100-letna viničarija posestnika Janeza Grahomika iz Završke vasi v Slov. goricah. Vsaka pomoč je bila odveč, ker je bilo poslopje že popolnoma preperelo in ga je ogenj v kratkem času do tal upepelil. Požar je zanetil viničarkin sinček, ki se je igral z vžigalicami.
m. Za šolske tajnike so postavljeni pri
okrajnem glavarstvu Maribor, desni breg I, Frančiška Kopriva, pri okrajnem glavarstvu Maribor levi breg II Andrej Raček, za Maribor mesto pa Franc Golež.
Ne pozabi naročnine
m. Napredovanja v poštni službi. V %
pod. skup. so napredovali Ana Matjašič in Franc Bernot na pošti Maribor I. ter Brigita Jurač na pošti Maribor III.; v 10. pol. skup. je napredovala Josdipina Dp-miter na pošti Maribor I; za uradniškega pripravnika je imenovan na pošti Maribor I. maturant Josip Tkavec, za slušatelja 2. skupine pa je postavljen Jože Pompe na pošti Maribor II.
m. Izbris podjetja. S sklepom okrožnega kot konkurznega sodišča se je po odpravi konikurza, ko je bila razdeljena vsa konkurzna masa, izbrisalo iz trgovskega registra stavbno podjetje Accetto in dru-govi, družba z o. z. v Mariboru.
OtroSki vozilki prispeli.
Redno plačujte naročnino, sicer Vam ugasne pravica zavarovanja „Večernikovih“ naročnikov na
10.000 din
m. Trije paglavci iz Bijeline v drinski banovini so bili včeraj v Mariboru aretirani. Mladi pustolovci se že ves mesec potepajo iz kraja v kraj. V Mariboru so prenočevali v nekem vagonu na kolodvoru. Oddali so jih v policijske zapore.
m. 20. pižmovko je te dni ubil nadpaz-nik g. Lubejnšek v Sv. Miklavžu pri Mariboru. Izročil jo je preparatorju Francu Wainerju v Slovenski ulici. Ta nevarna žival se v naših okoliških krajih naglo množi, saj ima pižtnovka letno trikrat po 6—8 mladičev. Umestno bi bilo, da bi merodajne oblasti razpisale za energično* uničevanje tega glodalca več nagrad.
* »Jadran«. Jubilejni koncert, sobota. 20. t. m.. Sokolski dom.
* Avtokar-izleti »Putnlka«: 14. maja: dirke na Cvenu pri Ljutomeru din 54.—, 28. maja: obisk Postojnske jame din 150. Takojšnje prijave pri »Putniku« Mari-bor-Gelie-Ptuj.
* Pevski zbor Glasbene Matice nima danes pevske vaje, ampak jutri. Dirigent.
* Pozor! Ne pozabite, da bo že jutri, v četrtek, 11. t. m., prihodnje žrebanje državne razredne loterije. Zato se obrnite čimprej do naše hiše sreče in glavne kolekture Bezjak v Mariboru, Gosposka ul. 25, kjer so nove srečke Še na razpolago. Sreča vas kliče, ne obotavljajte se!
* Nova atrakcija v Mariboru! V nedeljo, 4. junija t. 1., bo velika tombola Rdečega križa v Mariboru, za katero vlada že danes v vseh krogih mestnega in okoliškega prebivalstva veliko zanimanje, ker je znano, da bo najsrečnejši dobitnik ti*Jd letos prejel popolnoma nov luksuzni 'štirisedežni avtomobil. Pa tudi ostali dobitki predstavljajo precejšnjo vrednost. Zanimanje prebivalstva je torej razumljivo.
Nočna lekarniška služba: lekarna pri Zamorcu, Gosposka ul. 12; tel. 28-12; lekarna pri Angelu varbu, Aleksandrov? cesta 33, tel. 22-13.
najnovejši modeli, najceneje Oglejte si izložbo pri
,Obnova*, F. Novak, Jurčičeva 6
m. Izprememba posesti. Prof. dr. Žgeč je prodal trgovčevi ženi Jerici Slik hišo iin parcelo v Kosarjevi uHoi 57 za 232.500 dinarjev, Izidor Ohreustein-Obradovič Pa trgovcu Jančiču hišo v Ulici kneza Koclja 17 za 650.000 dinarjev.
m. Materinski dan na Pobrežju. Preteklo nedeljo je priredila pobreška šola pod okriljem PRK koncert v proslavo materinskega dne. Na vzporedu so bile priložnostne deklamacije in petje. Nastopili so ločeno pevci nižje, srednje in višjie stopnje. Podajanje pesmi je bilo občuteno in dovršeno. Prireditev se v nedeljo, 15. t. m., ponovi.
m. Kipar Sojč Iz Maribora slavi danes 60-letnico življenja. Jubilant je po svoji umetni obrti znan širom naše domovine.
m. V soboto otvoritev Mariborskega otoka. Kopališče na Mariborskem otoku bo to soboto otvorjeno. Istega dne bo otvorjen tudi avtobusni promet s kopališčem.
m. Utopljenec z rano na glavi. Blizu Fale je Drava naplavila truplo neznanega utopljenca, ki ima zelo sumljive rane na glavi. Zato je državno tožilstvo odredilo obdukcijo.
Kino
* Grajski kino. Danes zadnjikrat »Greh mladosti«. Pola Negri. Od četrtka dalje »Donavske melodije«.
* Esplanade kino. »Pesem sreče« z mlado umetnico Deanno D u r b i n, znano iz filma »Ona in njenih 100«. Film prekrasne glasbe in petja. Višek glasbenega užitka.
* Kino Union. Do vključno petka prekrasna ljubezenska drama »V vrtincu belih noči« z Gaby Morlay.
Mariborsko glada llila
Sreda: Zaprto.
Četrtek, ob 20.: »Hollywood«. Premiera. Red A.
Petek, ob 20.: »Grohar«. Gostovanje Mrakove igralske skupine.
Sobota, ob 20.: »Potopljeni svet«. Red C. Nedelja, ob 20.: »Prodana nevesta«. Gostovanje gdč. Pavle Udovičeve. Zadnjič.
Ljubiteljem filmskih zvezdnikov nudi poljska komedija »Hollywood« poleg mnogo zabave tudi dovolj poučnih zanimivosti iz ustroja industrije zvočnega filma in z intrigami prepojenega življenja filmskih zvezdnikov.
Blagovna porotna
Na novosadski borzi je bila cena bačke pšenice 144—147, sremske 144—146, slavonske 146—148, banatske 141—144. Bačka koruza 102—103, bačka rž 138—140, bački, sremski in slavonski oves 148—150, bački in sremski ječmen 165—170 dinarjev. Bačka in banatska moka Ogg in Og 232,50— 242,50, moka št. 2 212,50-222,50, št. 5 182,50—202,50, št. 6 172,50-182,50. Sremska in slavonska moka Ogg in Og 227,50—237,50, št. 2 207,50-217,50, št. 5 187,50-197,50, št; 6 177,50-187,50 dinarjev. Bački beli fižol brez vreč 290—292,50 dinarjev 100 kg. TenJ denca je bila slaba, promet srednji.
Kultura
Akademija mariborskih učiteljiščnikov
Pretekli petek so priredili mariborski učiteljiščnifci in učiteljiščniice v Narodnem gledališču akademijo, ki nam je odkrila mnogo resne prizadevnosti in nekaj lepih talentov. Program je obsegal nastop mešanega zbora pod vodstvom g. prof. Karla Pahorja, solospev Hieronima Žunca, recitacije Milana Lorenča-ka in vpriizoritev E r n s t o v e komedije »Vzgojitelj Lanovec«. O pomenu prireditve je spregovoril pred zastorom Milan L o r e n č a k.
Mešani zbor je zapel štiri narodne v Adamičevi, Devovi in Lajovčevi prireditvi; pokazal precej dobrega, čeprav še ne dozorelega glasovnega materiala, precejšnjo disciplino, zadovolnvo vokalizacijo in tudi sploh izgovorjavo. Hieronim Ž u n e c je zapel ob spremljavi Jožice Pirnatove na klavirju Prochaz-kovo »Zvezde žarijo« in Pavčičevo »Mlado pesem«. Milan Lorenčak je recitiral s prijetnim glasom in dobro, samo malo prehitro Kosovelove »Graditelje«, Cankarjev odlomek iz »Mojega življenja« in Župančičevo pesem »Velikonočna ©pištola sinu«.
Er ns to va komedija »Vzgojitelj Lanovec«, ki smo jo videli kmalu po osvobojenju tudi na našem poklicnem odru, ie v nekoliko sodobnejši predelavi še vedno aktualna in kakor nalašč za učiteliiščniike, saj obravnava življenje učiteljstva v šoli in v medsebojnem razmerju, kakor tudi žgoče pedagoške d robi eme. Le tega ne vem, čemu uporabljajo naši bodoči učitelji — popolnoma nepotrebne tujke, kakor so »srez« in podobno.. Inscenacija, ki predstavlja ves čas kot prizorišče konferenčno sobo, je bila izposojena od Fodorjeve »Mature«, zrežiral pa je komedijo E. Smasek. Njegova režija ni bila izdelana, zlasti ne v podrobnostih, in često precej ohlapna, je pa kljub temu kot celota nekako dosegla zastavljeni namen.
Talent, ki je brez pretiravanja presenetil, je pokazala Nada Novakova v vlogi učiteljice Amalije Koprive. Novakova: je rojena igralika in bi bilo najbolje, da se- sploh posveti gledališču. Lep igralski talent in dobro igro, dasi ponekod tudi š šibkejšimi mesti, je razodel dalie Ernest F laku s kot učitelj Davorin Jazbec. Flakus ima za oder lepo postavo in simpatično govorico. Mnogo pristnosti in karakterizacije je pokazal tudi Ljubo Kobal kot zanemarjeni učitelj Peter Požga-i.
V naslovni vlogi Jerneja Lanovca ie izpričal Dušan M e vi j a precej moči. bil je mestoma prav prepričevalen in ori-sten, toda v celoti je bila velika vloga zanj le malo težko breme. Predvsem je bil za Lanovca premehak. Skoraj čisto isto bi lahko rekli za Alfonza G romana v vlogi učitelja Ivana Kremena. Obvladal je svojo vlogo in samega sebe. toda do konca na prepričal. Nekoliko ie
motila tudi napaka, da si ni osikrbel primerne maske, s katero bi bila njegova zunanjost taka, kakršno bi moral imeti Kremen. Tako je pa govoril Kremenov junaški tekst mlad študent, ne dozorel učitelj. Med tremi glavnimi vlogami je bil igralsko najšibkejši Milan Lorenčak kot šolsiki nadzornik Jančič. Lorenčak ima lepo in primerno postavo, simpatičen in čist glas, toda igralsko je prisiljen, neizdelan in nerazgiban. Nekai krivde zadene tudi režiserja.
Julij Marolt je imel kot učitelij Vrba pogodeno masko in tudi karakterizacija se mu je deloma še posrečila. Precej naraven in iskren je bil učitelj Jože Dobr-šek Mirka Šurkaloviča. Kot naivka se je pa izkazala Francka Varlova v vlogi učiteljice Gize Lovšetove. Spočetka je bila še nesigurna in medla, proti koncu — in posebno v zadnjem dejanju — je pa kar simpatično ugajala. Pretirano karikaturo, ki ni prav nič sodila v celotni okvir, je napravil Ladislav Kukec iz šolskega sluge Čebula, kar je škoda, saj bi bil drugače lahko dober. Mak) pretirana v afektaoiji, dasi sicer v osnovi dobro karakterizirana, je bila Danica Sosič e v a v vlogi Mary Rožencvetove. Epizodno vlogo delavke Marte Korenove je malce medlo, sicer pa simpatično odigrala Marija Črnovškova. Šolskega slugo Slano je odigral Ladislav Štum-b e r g e r, ki bi se bil moral tudi maskirati. Razen tega so nastopili kot otroci in učenoi še trije mali: Božidar Kos, Stanko Jerebič in Mirko Pušnik, ki so bili kar korajžni.
Ta predstava je odkrila, kakor sem že uvodoma omenil, da imamo med našimi učiteljiščniki nekaj resničnih talentov, ki se ne bi smeli zanemariti in bi jih radi še videli.	-r.
k. Razstava Lavrinove, Remčeve In Gorjupa v Ljubljani. V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani je odiprta te dni razstava slik N. Lavrinove, Bare Remčeve in T. Gorjupa. Lavrinova je Angležinja, žena univ. prof. dr. Janka Lavrina v Londonu, in razstavlja v Ljubljana sedaj že drugič. Gorjup in Remčeva pa spadata med naše najmlajše likovne umetnike.
k. Dr. Branko Gavella v Zagrebu. Po izredno uspelem režijskem gostovanju v Sofiji, se je znani hrvatski režiser dr. Branko Gavella vrnil v Zagreb, kjer ostane do konca sezone. Verjetno je, da bo ostal v Zagrebu tudi prihodnje le£o, bo pa kljub temu zrežiral nekaj del tudi drugod.
k. Meštrovičev spomenik Karola I. Te
dni bo v Bukarešti slovesno odkrit spomenik romunskemu kralju Karolu I., ki ga je izdelal Ivan MeŠtrovič. Kip kralja na konju je bil vlit v Zagrebu in nato prepeljan v Romunijo. Skupna teža znaša 10 ton.
SDort
Izgledi Jugoslavije v Davisovem cupu
Po sklepu izvršnega odbora Davisovega cupa teniški igralci češkega protektorata ne bodo mogli samostojno tekmovati v letošnjem Davisovem cupu, s čimer je postala pot naših mušketirjev do evrop-~>ga finala precej lažja. Jugoslavija bo ako premaga v drugem in tretjem kolu
Madžarsko in zmagovalca v dvoboju Italija— Monaco — mesto proti Cehom igrala proti Belgiji ali Indiji v Zagrebli ter bo v lem slučaju skoro gotovo prišla v finale v evropski coni, dočim bo drugi finalist po vsej verjetnosti zopet Nemčija.
V nedeljo se bo odločilo
V nedeljo bo v Mariboru odločilna tekma za naslov letošnjega podzvezinega
grvaka v nogometu. Oba tekmeca sta SK ratstvo (Jesenice) in ISSK Maribor. Mariborčani so se vrnili z Jesenic z naskokom dveh golov, vendar še to ni razlog, da bi smeli podcenjevati nasprotnika, ki je na domačem terenu odpravil CSK s 4:0. Ker bodo Jeseničani odigrali s tem v Mariboru svojo prvo tekmo, vlada tudi še posebej radi lega zanjo veliko zanimanje. Tudi v predigri se nam bo predstavil še neznan nasprotnik SK Slovenjgra-dec, ki bo igral proti juniorskemu tea-mu ISSK Maribora.
Izbirni meeting ZFO
Slomškovo okrožje ZFO (pripravljalni odbor za Mariborski mladinski tabor) bo priredilo v nedeljo, 14. maja, na stadionu SK 2elezničarja izbirni meeting za glavno tekmovanje, ki bo v okviru mladinskega tabora oa 29. jun. do 1. jul. v Mariboru na stadionu SK Železničarja.
JUGOSLAVIJA—MADŽARSKA
Naša teniška reprezentanca se bo srečala z madžarskimi zastopniki v borbi za Davisov cup v petek, 12. t. m., v Budimpešti. Zopet bosta nas zastopala Punčec in Mitič. Madžari so dovolj opasen nasprotnik, zlasti ker jih trenira Francoz Cochet, vendar je pričakovati zmago naših mušketirjev.
NEMČIJA—ŠVICA 5:9
V tekmovanju za Davisov cup je Nemčija na Dunaju dobila tudi zadnja dva singla, tako da je končni rezultat 5 K) za Nemčijo. Henkel je porazil Maneffa 6:2, 6:1, 6:2, Menzel pa Spitzera 8:6, 6:4, 6:3.
PRED TURNEJO ANGLEŠKE REPREZENTANCE.
Angleška nogometna reprezentanca, ki bo tekom maja odigrala na kontinentu tri meddržavne tekme, je že odpotovala iz Londona. Največ zanimanja vlada seveda za tekmo proti Italiji, ker je to srečanje prav za prav neoficielna borbo za svetovno prvenstvo, ki si ga je brez sodelovanja Anglije osvoiila Italija. Ta tekma bo 13. maja, za sodnika jc določen Nemec dr. Bauwens. 15. maja bodo Angleži odpotovali v Beograd, kamor bodo dospeli 16. zjutraj, ter bodo 18. odigrali
Ervo tekmo z našo reprezentanco, ki io o sodil Francoz Capdeville. Zadnjo tekmo na svoji turneji bodo Angleži odigrali 24. v Bukarešti, sodnik bo Belgijec Lan-genus. Gostovanje angleške nogometne elite je gotovo senzacija, zato ni čudno, da vlada zanj ogromno zanimanje. Sosednje balkanske države organizirajo posebne vlake na tpkmo v Beograd.
's. Lahkoatletski trener Otto Klein jc že
dospel iz Ljubljane v Maribor. Naši atleti pridno trenirajo pod njegovim vodstvom na stadionu SK Železničarja.
s. Letošnji občni zbor Zimsko-snortne zveze v Ljubljani bo 4. junija v notelu
s. Juniorska prvenstvena tekma Rapid— Železničar, ki sta jo kluba po sporazumu preložila, se bo odigrala v nedeljo ob 10. na igrišču Rapida.
s. V Zagrebu bo danes ob 20. prva letošnja nogometna tekma pri umetni razsvetljavi med reprezentanco zagrebške univerze in reprezentanco Zagreba.
V državnem prvenstvu moštev v rokoborbi je beograjska Jugoslavija izpadla v srečanju s subotiškim Hakoahom. Povratna tekma v Beogradu se je sicer končala z zmago Jugoslavije v razmerju 12:9, ker pa so gosti doma zmagali z rezultatom 13:8, so dosegli boljši skupni rezultat. Hakoah pride s lem v finale, nasprotnik bo zmagovalec v borbi med sarajevskim Hajdukom in zmagovalcem v srečanju Maraton(Maribor) — Croatia(Zagreb), ki se morata absolvirati povratne borbe v Zagrebu.
s. Zagrebški nogometni sodniki so na plenarnem sestanku sprejeli sledečo resolucijo: „Sodniki ZNP-a soglasno izjavljajo, da se v celoti strinjajo z gibanjem, kojc-ga začetnik in vodja je ZNP in da bodo vztrajali tudi dalje ob svoji pod zvezi in izvrševali le njene odloke."
s. ZNP je zahteval od JNS-a, da naj se odigra reprezentančna nogometna tekma proti Italiji v Zagrebu pon istimi pogoji, ki so določeni za Beograd.
s. Danes bodo dospeli v Zagreb italijanski rokoborci, ki bodo nastopili proti naši reprezentanci v okviru jubilejnih prireditev ob 15-letnici Težko-atlctske zveze, s. V češkem prvenstvu preseneča nedeljski poraz Sparte proti S leski Ostravi z 0:1, tako da ima sedaj Slavi ja, ki je s tekmo manj eno točko za Sparto, zopel najlepše izglede, da si osvoji prvenstvo, s. Švicarji so v Bernu premagali Nizozemce v nogometu z 2:1 (1:0).
Sokolstvo
Prosiava na Pragerskem
Sokolsko društvo Pragersko je v nedeljo imelo dan pripravljenosti. Na letnem telovadišču se je zbralo Članstvo, naraščaj in deca. Brat prosvetar Dekleva Karl je navzočim prečital poslanico Saveza SKJ, ki je posvečena spominu padlega junaka brata Franja Malgaja. Sodelovala je tudi železničarska godba. Zvečer je društvo proslavilo materinski dan. Naši malčki so prireditev sijajno izpeljali, za kar gre priznanje sestri Anici Senekovič.
Šal»
Prvenstveni turnir Šahovskega kluba UJNŽB se je začel. Rezultati prvega kola so naslednji: Kuster je porazil Črtatiča, M ar vin Pečeta, Rupar Nosana, Lukeš jun. Lukeša sen. Partija MišuratSkailav-nik je bila prekinjena. Drugo kolo se igra v četrtetk.
E. S. BRUCE:
15
PaiSmkikeva skrivnost
»Nekaj ste rekli o nekakšni uri,« je odvrnil Beeke, a potem pa ste prešli na Carringtonovo samoto. Ne vidim zveze med tem in onim, mislim pa, da že mora
biti..,« •
»Da. res je. gospod,« je rekel Piper. »Ko je davi hodil gospod Carrington po vrtu, je zagledal za zidom uro. ki se je svetila v soncu. Poslal ,me je ponjo, gospod. Bila je zapestna ura, zlata. Gospod Carrington jo je nato odprl in na notranji strani pokrova je bilo vrezano ime AVarren Clinton’.«
Beeke je skomignil v rameni. Gibbons ga je od strani pogledal. Ta novica se mu Je zdela hudo zanimiva.
»Kje pa je ura?« je vprašai Beeke.
»Povedal sem vam že menda, da jo ima gospod Carrington.«
»Zakaj jo je pa spravil?« je vzkliknil Beeke. »Saj ve, da ura ni njegova. Na policijo vas pošlje sporočit, da je uro našel, uro samo pa spravi lepo v žep. Zakaj le ljudje ne morejo biti pametni? Ponjo pojdite!«
»Rekel je. da jo bo izročil samo njenemu lastniku*« je odvrnil kapitan Piper.
»Povejte na policiji, da je ura pri meni,«, mi je naročil, »im naj pošljejo človeka, ki jo je zigubil. Videti ga hočem in ga vprašati, kako je prišel v moj vrt in zlezel čez zid.« Prav tako mi je naročil.
»Zdi se mi. da mora biti prismojen*« je jezno vzkliknil Beeke. »Saj mora vedeti, da je padlo letalo v bKžini njegove graščine na tla in da si je letalec, ki mu je bik) Clinton ime, s težavo rešil življenje, ko se je spustil s padalom na zemljo. Kako. hudiča, more potem izpraševati, na kakšen način je prišel Clinton čez zid? Saj vedo to že vsa ljudje!«
»Oprostite mi, gospod,« je mirno odvrnil Piper. »Da. ves svet ve že to, razen mojega gospodarja. Meni je bilo vse znano, še preden je gospod Carrington vstal. Mlekar mi je povedal, kaj se je zgodilo. Zdi se mi. da je moral gospod iz letala izgubiti uro. ko je padal, in je ura slučajno padla v park. Dobro vem, da gospod Clinton ne bi bil mogel £>riti iz Darka, če bi bil padel vanj.«
»In tega niste povedala gospodu Carin gtonu?«
»Ne.«
! »Zakaj pa ne?«
»Ker imam dobro službo, gospod, in je 'ne maram izgubiti. Gospodar mi je pre-' povedal govoriti o tem. kar se dogaja ookraj njegovega zidu.«
»Prepovedal vam je?« je začudeno vprašal Beeke
»Naj vam to pojasnim,« se je vmešal Gibbons v pogovor. »Morda se vam bo zdelo to nenavadno, toda Piper govori resnico. Mi smo že vajeni Car m g: tono ve muhavosti. Jaz sam ga ne poznam, ker sem šele osem let v tem kraju. Carrington pa se že zapira pred svetom najmanj devetnajst let. Zgradil si je okoli graščine zid, da ne bi nikogar videl. Zid, ki je visok štirideset čevljev in ima ena sama vrata...«
»Dvojna vrata, gospod,« je vzkliknil Piper. »Zid je debel deset čevljev in na vsaki strani so po ena vrata iz debele h ras to vine, dobro okovana. Vmes je nekakšen predor, podoben kleti. Obojna vrata ne smejo biti nikoli hkrati odprta. Kadar odidem na vas, moram najprej zakleniti notranja vrata, in šele potem odklenem zunanja. In ko se vrnem, naredim obratno.«
»Kaj naj pa to pomeni?« je dejal Beeke, ki ga je začela zadeva zanimati. »AH se morda gospod Carrington boji, da se ne bi kdo vtihotapil k njemu? Človek ki se tako zaklepa in se da ograditi s takšnim
zidom, se mora koga bati. To ni kar tako. Gibbons, ali poznate Carringtonovo preteklost? Stavim, da ima mož vsa okna gosto zamrežena...«
»Motite se, gospod,« se je oglasil Piper. »Moj gospodar se nikogar ne boji. Oken nima zamreženih. Nasprotno, vso noč so odprta.«
»Vaša domišljija vas je nekoliko zapeljala, gospod Beeke,« je rekel Gibbons m se nasmehnil. »Gospod Carrington se ne skriva. Conan Doyle je imel rad zgodbe takšne vrste, ala ne? Kako gre že tista o častniku iz Indije, ki se je zaprl pred svetom?«
»Molčite s svojimi spomini na Sherlocka Holmesa, gospod Gibbons!« je vzkliknil Beeke. »Ne utegnem tratiti časa...«
»Samo povedati sem vam hotel, da se gospod Carrington nikogar ne boji,« je nekoliko potlačen odvrnil Gibbons. »Če hna dvojna vrata in je ukazal, da obojna ne smejo biti nikoli hkrati odprta, je storil to samo zaradi tega, ker noče vedeti, kaj se zunaj dogaja.«
»In zakaj?« je vprašal Beeke. »Čemu so potrebne takšne neumnosti?«
»Trenutek, gospod,« je dejal Gibbons. »Pred dvajsetimi leti je pretrpel Carrington takšno preizkušnjo, da je po njej zasovražil ves svet.«
(Dalje sledU
Zanjnivosti
Njemu je res na mehkem postlano
MAHARADŽA, KI ZASLUŽI »SAMO« 1628 DINARJEV V SEKUNDI
Maharadža iz Karpuntale je preživel vsako'leto v krasni palači bulonjskega go zda v Parizu poletne tedne. Njegovi gostje so morali prijezditi na konjih po stopnicah v salon dvorca, kjer so se predstavili ne da bi razjahali... Ko se je knez postaral, je izročil palačo v dar Parizu in potoval po svetu.
Maharadža poseduje doma približno tako veliko zemlje kakor je Francija. Leži na severozahodu Indije, pod znožjem Himalaje. Knez rad potuje na sosedne dvore, je večkrat gost angleškega podkralja in tudi sam prireja v svojem dvorcu velike
gostije, na katerih ostanejo povabljenci včasih po več mesecev. Sin, dva tajnika in šest krilnih pobočnikov pomagajo voditi gospodarske posle. Palača sama ima preko 800 prostorov, poleg so veliki hlevi konj, kamel in 400 slonov.
Za vladarske posle se briga kabinet z ministrskim predsednikom, 1500 konjenikov, 500 orožnikov in 50 gardistov, stalna telesna straža maharadže. Kako živi, je in spi knez, ki zasluži dnevno pet milijonov dolarjev, ni treba še posebej razlagati ...
Saharski pesek ugrablja kulturna tla
DVA SVETOVA SREDI NEPREGLEDNEGA, PEŠČENEGA MORJA
Vsako leto požre Sahara nov kos zaraščene zemlje. Na kilometer širokem pasu se leto za letom suši zelenje in ljudje morajo poiskati drugod zatočišče.
V južnoafriški puščavi Kalahari, v osrednji Aziji in Sahari nahajamo ostanke davne kulture. Nekdaj so bile palme celo blizu tečajev, čas je preobličil podnebje naše zemlje in tako so se tudi puščave selile po svetu. Severno in južno od ravnika, približno na 30 stopnji širine, vejejo močni suhi vetrovi, ki pretvarjajo zemljo v pustinjo. Veter dvigne vroč puščavski pesek in kjer ga odlaga, uniči kmalu vse zelenje.
V zapadnem delu Sahare so začeli Francozi z veliko borbo proti puščavi. 500
Zlato in srebro,
zastavhalne nakup
M. llgerjev sin,
SADIKE!
Paradižniki, paprika, karfijo-la, zelje, jagode mesečarke, salvije. petunije, pelargonije, _ilto#lt-begonije, vrtnice ter razne zelenjadne in cvetlične sadike	nujno za
nudi vrtnarstvo Ivan Jemec,
Prešernova 16.________4135—1
UPOKOJENCI, ŽELEZNIČAR- Maribor Gosposka ulica JI. LETOVIŠČARJI!	■■■	■
Za daljšo dobo se da v najem nova lepa stanovaniska hiša bližini Maribora z ali brez ekonomije v zdravem in idealnem kraju. Poizve se pismeno ali ustmeno pri g. Josip Lebe, trgovina in gostilna, Reka, pošta Hoče pri Mariboru.	4142—1
Posest
rnsm&a*
NOVOZIDANO HIŠO
donosna 10.000 din letno, pritikline, vrt obljudeni krai izpod vrednosti _ prodam din 55.000 gotovine. 30.000 vknjiž ba. Informacije: »Krčma«. Pobrežje, Gosposvetska 56. pri Mariboru. ___________4072—2
km okrog oaze Regen so postavili bencinske črpalke in avtomobili vežejo posamezne zelene otoke med seboj. Onstran tega predela leži puščavsko mesto Tim-buktu, še dalje se začno angleške plantaže bombaža v Britski Nigeriji. Rudarji kopljejo tod srebro, svinec in manganovo rudo. Crnl pastirji vodijo velike črede živine na pašo, na kratke daljave se srečava moderna Evropa s pravljičnimi utisi iz Tisoč in ene noči. Angleži igrajo golf in polo, emiri se vozijo v luksuznih avtomobilih naokrog. Zahodna kultura zmaguje tod, onstran gora pa požira Sahara nepregledne planjave nekdaj obljudene zemlje.
Tristanovanjska novo zidana HIŠA
se proda. Gozdna 10. Maribor 4138-2
NOVA HIŠA
z dobro idočo trgovino in gostilno v Studencih se proda. Naslov v upravi. 4139—2
VOGALNA PARCELA
(600 ma) naprodai. Vprašati Studenci, gostilna »Novi svet« 4140—2
Kupim
članom zadruge „Drava“
Opozarjamo, da je izjava pod gornjim naslovom v včerajšnjem »Večerniku«
anonimna.
Zadostovala bi že ta ugotovitev, da se more prav oceniti vrednost in zanesljivost te izjave.
Kdor si je svest svoje stvari, ne objavlja anonimnih izjav.
Proti piscu te izjave je podpisano nadzorstvo naperilo tožbo.
G. dr. Jurečko je bil 8. februarja 1938. odstranjen od funkcije predsednika načelstva »Drave« z navedbo stvarnih razlogov. Ta odstranitev še velja do občnega zbora, ki bo na reden način sklepal. Ne more tedaj g. dr.
Jurečko sklicevati samolastno občnih zborov »Drave«.
Toliko v vednost vsem članom zavarovalne zadruge »Drava«.
Vekoslav Sp tidler
predsednik nadzorstva zav. zadr. „Drava“
Kupim dobro ohranjeno SPALNICO Naslov v upravi.	4141—3
Prodam __________
'A Na filmskem platnu sta se srečala.
Med predstavo v Randersu je neki mesar nenadoma glasno dejal svoji ženi: »Poglej, to je vendar Valdemar!« Na platnu je namreč ugledal med muzikanti svojega brata, ki ga že 30 let ni videl. Ta je odšel v Ameriko, se kasneje selil iz kraja v kraj, ne da bi poslal bratu naslov. Zdaj ga bo mesar skušal najti po posredovanju filmske družbe, ki ga je bila angažirala.
X Trgovski potnik v puščavi. Neki ameriški pofnik je z avtom zašel v mehiško puščavo, kjer mu je zmanjkalo bencina. Stotine kilometrov naokrog ni bilo žive duše. Mož se je vzpel na avto, potegnil revolver in ustrelil v brzojavno žico. čez tri ure je bila na licu mesta izvid-na patrola, ki je popravila vod in vzela moža s seboj. Tako se je rešil iz zagate, plačati je moral le odškodnino za popravilo.
X Sedem tisoč beračev so okopali. Na
Poljskem je nastala cela poplava beračev. Ljudje se jih nikakor niso mogli otresti. Oblastva so nalovila 7000 beračev. Temeljito so jih okopali in ostrigli, ter jim dali snažne obleke. Zdravniški pregled je ugotovil, da sta bili dve tretjini beračev sposobni za delo, zato so jih izročili borzam dela, da jim preskrbe zaposlitve.
X Največjega žerjava na svetu so postavili Nemci pri gradnji mosta na cesti v Vogtlandu. Visoko je to orjaško dvigalo 77 m.
X »Hitler« na nebesnem svodu. V Teksasu v Mehiki je .padel na zemljo meteor, ki je imel neobičajno dolg, svetel rep za seboj, prebivalci so se silno prestrašili, mnogi so trdili, da prinaša nebesno znamenje vojno. Drugi so spet zagotavljali, da so videli v žareči megli na nebu napis »Hitler«.
X 300-letnica monakovskega piva. Pi-
so poznali že stari Babilonci pred 3000 leti, prav tako Egipčani. Pivo s hmeljskim okusom se je prvič pojavilo 1. 768 v samostanu Freisingu blizu Monakova. Naslednik tega je današnja bavarska državna pivovarna. Kvaliteta bavarskega piva datira še iz 1. 1516., ko je vlada določila, da se sme pivo variti izključno iz ječmena, hmelja in vode, brez drugih dodatkov. Pred 350 leti je dal vojvoda Viljem V. iniciativo za gradnjo specialne mona-kovske pivovarne, kjer varijo še danes znano črno pivo.
X Televizijska postaja na Brockenu bo kmalu dogotovljena. Oddajni stolp je visok 58 m, ima 14 nadstropij, v'katerih bodo nameščene kuhinje, spalnice in kopalnice.
X Gumi iz sladkorne pese. V Ferrari v Italiji gradijo tovarno, ki bo predelavala iz sladkorne pese sintetični kavčuk. Etilni alkohol je osnovna tvarina pri pridobivanju gumija. In ker se ta alkohol dobiva iz sladkorne pese, ki je je v okolici Ferrare polno, bodo tovarne etilnega alkohola in kavčuka sporedno dopolnile to najnovejšo pridobitev italijanske industrije.
MALO TRGOVINO
v centru mesta, dobro vpeljano, zaradi odhoda ugodno pro . dam. Ponudbe pri upravi pod | »Eksistenca«.	4144—4
Krajtevičevo Idi Suitzuria) novo-vukovarsko mazilo
1864 - 193*
£ Nenadkriljivo za olepšanje, proti sončnim ti in jetrnim pegam, zajedalcem in lišaju. Pn 1 stalni uporabi obdrže tudi starejše dame ^mladostni videz in gladek ten. Edino J pravilno s sliko proizvajalca.	1795
Mlekarna kbajCevic, vukovar
Vedno rabljeni
OTROŠKI VOZIČKI
na prodaj. Židovska ul. 9.
4146—4
Stanovanje
Lepo sončno
ENOSOBNO STANOVANJE
se odda s 15. malem. Tezno, Viktor Parmova 16. 4137—5
Sobo odda
HoQwUe, Mm&kme
LEPA SOBA
s štedilnikom se takoj odda. Betnavska 39.	4129—7
Otroške
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM! V milih oglatih itaM vsaka beseda M oar: oalmaoJU orUtoibloa ca t« oslase le din 6.— Dražbe orekllcl dooltovanla lo tenltovanlikl oelasl din I.— no besedi. NatmanlM znesek la le oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Otlasol davek » enkretno oblavo ina&a din 2.—. Znesek ta male oslase se olaCnle takol ort naročilu oziromai ta »e vDoslatl v olsmu skuoal » naročilom ali oa do oofttnl položnici na čekovni rečna It 11.409 Za *•* pismene odgovore dede mallb oglasov te mora orllolltl mamka ta 3 din
Razno
NAHRBTNIKI velika Izbira, ori Šterbal. Meljska 2.	4128—1
Izgubila se jo v nedeljo zvečer
ROČNA TORBICA
pri gostilni Hartberger v Studencih. Pošteni nalditelj se prosi, da io pri Hartbergerju odda.	4132—-1
PRIM A ŽGANO APNO poceni dobite vagonske ter avtomobilske pošiljke. Ivan Časi. Radmirje. Savinjska do-Vina.	 4084-1
MALI CONTINENTAL
pisalni stroj za potovanje, dom In pisarno na mesečno odplačilo po din 200.— drž. uradniki dobijo istega na mesečne obroke oo din 100.—. Samoprodaja:	Ivan Legat,
Prva specialna delavnica in trgovina pisarniških strojev. Maribor. Vetrinjska ul. 30.
DR. KOFFLERJEV ZDRAVIL NI KRUH
Ta v inozemstvu znani kruh je lahko prebavljiv, ne obleži v želodcu, ne povzroča nikakih napenjanj, temveč celo odlično učinkuje pri črevesni lenivostl. Ostane dolgo svež, zato tudi za turiste naj-
tel. 24-34; podružnica Ljub- pripravnejši kruh. Izdeluje in liana. Prešernova ul. 44, tel. • razpošilja pekania Rakuša, 26-36.	3808—1	Koroška c. 24.
14—1
pri nailh interen-kupujte tlh ter oglaiuiiel
obfekce
klobuike
svilene srafika
polo majica
do Kolenke
kratke nogavlžfce
priporote v veliki Izbiri vedno ugodno
C. Biidefetdt
Gosposka ulita
ielue jHtaiice, «w»-
JAKOB LAH. GLAVNI TRG 2
Oddam
OPREMLJENO SOBO
prostim vhodom. Kremplje-va 2-a (vhod s Trdinove ulice).	4134—7
Obvestilo
članom zadruge „Drava“!
Z ozirom na obvestilo Članom »Drave«, podpisano od predsednika nadzorstva ter objavljeno v »Večerniku« dne 2. in 3. maja t. 1., se ugotavlja sledeče: Dr. Jurečko Ivan kot soustanovitelj zavarovalne zadruge »Drava« je vpisan kot predsednik v zadružnem registru.
Res je, da je nadzorstvo »Drave« približno pred enim letom suspendiralo dr. Jurečka in še par drugih članov odbora brez navedbe stvarnih vzrokov in to v času, ko so tisti člani hoteli upostaviti disciplino med uslužbenci, nastopili proti izredno visokim nagradam enemu uslužbencu.
To nadzorstvo je povzročilo, da nima »Drava« prave uprave že čez eno leto, nadalje je dopustilo, da je med tem časom »Drava« proti pravilom in protizakonito nakupila nepremičnine, začela zidati nerentabilno stavbo, česar ne prenesejo denarna sredstva zavoda.
Nadzorstvo ni podpiralo načelstva pri njegovih stremljenjih, ampak je prišlo v ozke stike z uradnikom, tako da je od njega sedaj odvisno.
Suspenzija je vsled formalnih vzrokov ugasnila, vsled česar je večina odbora s predsednikom upravičena sklicati občni zbor. članstvo se vabi, da se udeleži v čim večjem Številu občnega zbora v lastnem interesu.
Dr. Jurečko Ivan.
SOBA
s posebnim vhodom in dobro hrano se odda gospoda. Vpra šati Kralja Petra trg. trafika Jeglič.	4145t7
Slutbo dobi
MLADO DEKLE
se sprejme v trgovino. Cvetličarna Weiler. 4126—0
DVA KLEPARSKA POMOČNIKA
ki sta zmožna, samostojno de lati v vseh delili kleparske stroke, dobita takoi službo. Kleparstvo Romih, Smetanova 33. Maribor 4127—9
MLAJŠO POSTREŽNICO
za ves dan sprejmem. Nastop po dogovoru. Naslov v upra-Vi.	4143-9
Zahvaia.
i je od nas za vedno poslovil gospod
Veinar Josip
sodni svetnik
ixrekam° * tem zahvalo vsem, ki so blagopokojnega tpiemil' na njegovi zadnji poti in darovali vence.^ ro-sebna zahvala gre starešini gospoda dr. Lovrenčiči* za globoko segajoče besede ob odprtem grobu, cč. duhovščini, g. zdravniku dr. Pavliču, ki se Je trud I da ranjkemu podaljša življenje in olajša trpljenje, kakor tudi njegovim gospodom stanovskim tovar sem, odvetnikom, sodnemu in odvetniškemu uradništvu ter nosilcem vencev.
Maribor dne 10. maja 1939.
Ko i