Stev. 229.
\
H. ivpnh tt!5.
Letnik XI.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih,
*	ob 5 zjutra).
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkegt št 20, L nadstr. — Vtt dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcfl lista .Edinosti'. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge a cr-ejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20.
Telefon uredništva In nprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto........K 24.—
Za pol leta.................
u tri mesece, ................
za nedeljsko izdajo za cdo leto........ 5.30
za pol leta................. 2
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...................mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20,—
vsaka nadaljna vrsta . >.....:.... , 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda« najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema lnseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača In toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega It 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652.
ruski obrambni llni]L - Brest-Lltooskl z: potopljeno. ■ Hov nopnd noftsn brodovlo
Z Bvstrijsko-raleia feolKo.
DUNAJ, 18. (Kor.) Uradno se objavlja: 18. avgusta 1915, opoldne.
Čete fml. Arza so Ruse, med tem ko so prodirate nemške sile ob levem bregu Buga, pregnale z obeh strani ceste, ki vodi iz Biale, v območju trdnjavskih topov Bresta-Litovskega. Obkoljevalni obroč na zapadnem bregu je sklenjen.
V	ozemlju Janowa je armada nadvojvode Jožefa Fedinanda očistila južni breg Duga sovražnika.
Na južni fronti v vzhodni Galiciji se ni zgodilo ničesar pomembnega.
Namestnik šefa generalnega štaba: "pL Hofer, fml.
I avifrijiko-ilalijaiisp bojišča.
DUNAJ, 18. (Kor.) Uradno se objavlja: 1*. avgusta. 1915, opoldne.
Na italijanskem bojišču so se vršili včeraj na primorski fronti srditi boji, dočim je vladal na korošktm mejnem ozemlju razmeroma mir: na Tirolskem nadaljevanje težkega topovskega ognja in manjši inianterijski boji.
Na Goriškem so bili odbiti štirje napadi na hrib Sv. Martina. Pred goriškim predmostlem vlada prejkoslej precejšen mir. Nasprotno* pa divja za predmostje Tolmina srdit boj. Tudi tu so se ponesrečili štirje sovražni napadi. Istotako so se izjalovili vsi navali na naše višinske postojanke severno tolminskega predmost-
i
Na tirolskem mejnem ozemlju so bili t-talijanski napadi na Doblinger Riedel (o-„ zemlje Dreizinnen) in na Milegno (planota Folgaria) odbiti.
Vzvišeno, spominjajoč se težkih bojev in vroče izvojevanih zmag, praznuje danes na severu in na jugu c. in kr. armada na bojišču rojstni dan Najvišjega vojskovodje. Enega duha in v ponosni samozavesti obnavljajo pod orožjem se nahajajoči sinovi vseh narodov države obljubo zvestobe, ki jo je v preteklih 12 mesecih toliko najboljših plačalo s krvjo.
Namestnik šeia generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki na morju. — Dne 17. avgusta je eno naših brodovij v tretjič obstreljevalo po Italijanih zasedeni otok Pelagruž, dočim je istočasno en letalec operiral z bombami, strojno puško in letalskimi puščicami. Pri tem je bil po zadnjem obstreljevanju za stanovanje pripravljeni sve-tiljnik razrušen, barake in šotori pa zažgani. Eno topovsko stališče je bilo demolirano, in več materijalnih zalog, nekaj kupov na obrežju zloženega materijala in več čolnov uničenih. Posadka je bila skrita v strelskih iarkih in podzemeljskih postojankah in se ni upirala.
Sovražnih pomorskih sil ni bilo opaliti.	Brodovno poveljstvo.
Komunikeji Cndorne.
DUNAJ, 18. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročila sovražnih generalnih štabov:
Italija. 15. avgusta. — V dolini Adi-že ]č poskušal z malokalibrskimi topovi in strojnimi puškami oboroženi oklopni vlak napad na železniško postajo Serravalle, a je bil odbit z lahkoto. Enako se je zgodilo z manjšimi napadi na naše postojanke na Monte Maggio na planoti jugozapadno Arsiere.
V	dolini Popena (gornja dolina Rienzo) je sovražnik srdito napadel postojanke, ki smo jih pred kratkim zavzeli, a se ie moral po živahnem boju umakniti s težkimi izgubami.
V	dolini Sexteu dne 13. avgusta sovražne zaporne utrdbe niso več odgovarjale na naš artiljerijski ogenj. Tu je nastopila pehota in prodrla do pobočij Seikofla in Čreda Rossa.
Tudi v kotlini Bovca in v oddelku Krna je zarnogla naša pehota, podpirana po ognju naših težkih poljskih topov, doseči Vidne uspehe.
Proti postojankam na skrajnem našem desnem krilu jugovzhodno Tržiča je poskušal z lahko artiljerijo oboroženi oklopni vlak brezuspešen napad.
DUNAJ, 18. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča:
Italija, 16. avgusta. — V oddelku Tonale in Val d' Assa včeraj živahen artiljerijski ogenj.
V	dolini Sexten nadaljni napredki.
Naša artiljerija je razrušila sovražne
okope na Seikoflu in Čreda Rossa in je prisilila sovražno k molku.
Pehota je prodirala ob dolinah Bach in Codcn, zavzela obrambne postojanke in ujela par tucatov mož. Sovražen napad, ki je bil izvršen v noči 15. t. rti. v svrho zopetne osvojitve izgubljenih postojank ob potoku Boden, je bil odbit.
Dopolnilna poročila o včeraj poročani akc Iji v VaJ Popena potrjujejo težke izgube ^nasprotnika. V enem strelskem jarku je bilo najdenih nad 200 mrtvih, med njimi nekaj oficirjev.
Na Koroškem je izvršil sovražnik v noči na 15. avgusta srdit napad na naše postojanke na Malem Palu, Freikoflu in Velikem Palu. Krepek nastop naših čet, podpiran po ognju naših baterij, je odbil sovražnika na vsej fronti. Prizadejali smo mu težke izgube.
V	oddelku Krna smo dosegli včeraj na-daljne napredke, posebno v smeri Bovca in smo uieli okoli 300 mož.
Z nemško-mn bojtičo.
BERLIN, 18. (Kor.) Veliki glavni stan, 18. avgusta 1915:
(Armadna skupina generalfeldmaršala Hindeubiirga). Trdnjava Kovno je od danes z vsemi utrdbami in neštevilnim materijalom. med niiir. daleč nad 400 topov, v nemški posesti. Bila je zavzeta kljub žilavemu odporu z naskokom.
Armadi generalov Scholtza in Gallwi-tza prodirate dalje proti vzhodu. Najpred-iiejši oddelki se bližajo železnici Bialy-stok —Bielsk.
Pred Nowo-Georgijewskim ste bili zavzeli z naskokom dve nadaljni utrdbi severovzhodne fronte, pri čemer je bilo u-ietih 600 mož in uplenjenih 20 topov.
(Armadna skupina generalfeldmaršala princa Leopolda bavarskega). Levo krilo je zadelo ob oddelku Kamionke na obeh straneh Sieniaticze in ob Bugu pri Fiir-stendorfu jugovzhodno Sieniaticz na nov močen odnor. Prehod preko oddelkov je bil izsiljen in sovražnik vržen. Desno krilo je doseglo južni breg Buga.
(Armadna skupina generalfeldmaršala Mackensena). Armadna skupina Je vrgla nasprotnika preko Buga v predpostojanke Brest a-Litovske ga.
Vzhodno Wlodawe so prodrle naše čete preko železnice Cholm—Brest Litovski proti vzhodu.
Vrhovno armadno vodstvo.
Z zapadnem tolltta.
BERLIN, 18. (Kor.) Veliki glavni stan, 18. avgusta 1915:
Zapadno bojišče.
V	Vogezih so bili izvršeni po zelo znatni municijski potrati pripravljeni francoski napadi na Schratzmannle, severno Miinstra in na naše postojanke jugovzhodno Sondernacha. S protinapadi so bili sovražni oddelki, ki so udrli v naše jarke, vrženi iz njih. Jugovzhodno Sondernacha so ostali popolnoma razstreljeni majhni kosi jarkov v posesti Francozov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Dve angleiki bojni ladji potopljeni.
BERLIN, 18. (Kor.) Veliki glavni stan, 18. avgusta 1915:
Dne 17. av gusta ob 10 zvečer je pet e-not brodovja naših torpedovk ob svetilj-niški ladji Hornsritf ob jutlandskem zapadnem obrežju napadlo eno angleško moderno malo križarko in 8 rušilcev torpedovk. Križarka in en angleški rušilec torpedovk sta bila potopljena s torpedni-mi streli. Naše pomorske sile so se vrnile brez izgub.
V	noči od 17. na 18. avgusta so naši mornariški zrakoplovi zopet napadli London. London City in važne naprave ob Temzi so bile zadostno obmetane z bombami; opaženi so bili dobri učinki; vrh tega so bile z uspehom vržene bombe na tovarniške naprave in na plavže pri Woodbridge In Ipswichu. Zrakoplovi kljub močnemu obstreljevanju nimajo zaznamovati nobene poškodbe in so se vrnili vsi.
Namestnik šefa admiralnega štaba: pl. Behncke. Sezija generalnih svetov na Francoskem.
PARIZ 17. (Kor.) Agence Ha vas poroča: Otvoritev sezije generalnih svetov je dala ponovno priliko, podkrepi ^ voljo naroda, da se vzdrži sveta edinost na Francoskem. Predsednik je izrazil zaupanje naroda v srečen izid vojne, ki je podkrepljeno po tem, da te Francija in zavezniki prizadevajo od dne do dne bolj, da se preskrbi armadam najvišja mera na oborožbi in municiji. Vsi govorniki so se spominjali naroda, ki neglede na lastne boli odgovarja industrijalnim in poljedelskim zahtevam.
Predsednik generalnega sveta v Puy de Dome ie iaJavfl: Upajmo, da imamo najtežavnejši del poti že za sabo. Na obzorju o-pažamo že zoro nastaiajočege novega dne.
S turških bojišč.
CARIGRAD, 16. (Kor.) k glavnega stana se poroča:
Na dardanetski fronti ie poslal sovražnik od 6. oz. 7. avgusta 5 sveže izkrcanih divizij v boi, da zavlada nad našimi postojankami. Vsled junaškega odpora naših čet in protinapadov se sovražniku kljub temu, da je žrtvoval polovico moštva, ni posrečilo doseči nobenega rezultata in je ostal vezan na pobočjih morskega obrežja.
Dne 13. avgusta smo odbili napad sovražnika v ozemlju Anaforte z znatnimi izgubami za nasprotnika. Ujeli smo enega stotnika in več mož in uplenili dve strojni puški in množino pušk. Naše čete imajo sedaj vse obvladujoče postojanke nad sovražnikom.
Naša artiljerija je zadela pred Ari Burnu neko sovražno torpedovko, ki se je od-daJiila v gorečem stanju.
Pri Seddil Bahru smo spravili na našem desnem krilu 2—3 metre pred sovražnimi strelskimi jarki do eksplozije neko mino, ki je razrušila postojanko za metanje ^omb in žične ovire. Sovražnik je ponoči vzdrževal ogenj in tratil svojo municijo brez uspeha.
Na ostalih frontah ničesar pomembnega.	__
Kabinetna krizo na Grškem.
ATENfc. (Kor.) Kralj je sprejel demisijo kabineta Gunaris in pozval Venizelo-sa za jutri v avdijenco.
Vojni križec 2a civilne zasluge.
DUNAJ, 18. (Kor.) Njegovo Veličanstvo cesar je najmilostljivejše blagovolil izdati sledeči Najvišji lastnoročni pismi:
Ljubi grof Stiirgkh! Smatral sem za potrebno, da sem ustanovil časten znak, ki naj nosi ime: „Vojni križec za civilne zasluge*.
Obveščajoč Vas o tem v svrho primernih nadaljnih odredb, Vam istočasno pošiljam prepis onega lastnoročnega pisma, ki sem ga tem povodom poslal ministsu Moje hiše in vnanjih zadev.
Dunaj, Ib. avgusta 1915. Fran Josip 1. r.	Stiirgkh 1. r.
Ljubi baron Burian! V hvaležnem priznanju mnogih, tekom sedanje vojne na civilnem polju s požrtvovalno udanostjo pridobljenih zaslug smatram za potrebno, da ustanovim „vojni križec za civilne zasluge-.
S tem „vojnim križcem" naj se v smislu statutov, ki jiii imam še odobriti, nagrade vse one oseb4 ki so v zvezi z vojno z odlično vnemo in požrtvovalnostjo izvršili posebno koristna dela ter so se' na ta način izkazali vredne kakega odlikovan a.
Obveščam Vas o predstoječem v Vašo lastno^ vednost in v to svrho, da se ukrenejo nadaljne potrebne odredbe. Pjipominjam, da pošiljam istočasno primerni lastnoročni pismi obema Svojima ministrskima predsednikoma.
Dunaj, 16. avgusta 1915.
Fran Josip I. r.
Poslanik Lowenthal umrl.
DUNAJ. 16. (Kor.) Večerni listi poročajo iz Marijinih varov: Bivši poslanik in pooblaščeni minister v Draču, vitez Ldvventhal, je umrl v 45. letu svoje starosti.
Poklonitev tržaškega Slovenstva Njegovemu Veličanstvu.
Tržaški Slovenci srno včeraj kar naj-slovesnejše proslavili .s(>. rojstni dan svojega ljubljenega vladarja. Tisoči tržaških Slovencev so odšli, da žrtvujejo sebe, svoje življenje, za obrambo domovine, a tisti, ki smo ostali tu, smo včeraj pokazali, da je naše srce tam. kjer je srce onih, ki so že padli in so še pripravljeni pasti za one visoke cilje, ki so vsakemu sinu slovenskega naroda neizbrisno vcepljeni že ob njegovem rojstvu. Tržaški Slovenci smo včeraj ponovno izpovedali svoje najiskrenejše prepričanje, da vidimo svojo srečno bodočnost edino le pod okriljem ponosnega dvoglavega avstrijskega orla, pod starodavnim žezlom naše staroslav-ne vladarske hiše Habsburžanov, pod očetovsko zaščito našega pravico in resnico ljubečega vladarja in gospoda Franca Jožefa.
Ni Je bilo v Trstu in okolici slovenske hiše, da, slovenske rodbine, ki bi ne bila ločastila a^rteve^*	oošteni slo-
venski navadi: povsod so plapolale v njegovo čast črnormene in naše slovenske zastave, in naše ljudstvo se je odelo praznično za ta veliki praznik domovinske ljubavi in zvestobe.
Cesarske maše pri Sv. Justu se je udeležila poleg oficijelnih zastopnikov naše-politične, gospodarske in družabne organizacije velika množica našega občinstva. Pozneje, po božji službi, pa lahko rečemo, da so prisostvovali javnim obhodom po tržaškem mestu in slovesni poklonit-vi pred namestništveno palačo tudi tisoči naših ljudi.
Da izrazijo vdanost tržaškega Slovenstva Njegovemu Veličanstvu, so se zbrali zastopniki naših narodnih društev in denarnih zavodov v odposlanstvo, ki se je pod vodstvom predsednika političnega društva »Edinosti«, dr. Josipa Wi 1 f a n a, predstavilo gospodu namestniku in ga naprosilo, da sporoči na Najvišje mesto, da v Trstu biva slovenski rod, ki nikdar ni omahoval v zvestobi in vdanosti do svojega vladarja. Zastopanih je bilo 55 društev in denarnih zavodov iz mesta in spodnje okolice (zgornja okolica zaradi tačasnih razmer ni mogla odposlati svojih zastopnikov in tudi več društev, v mestu in spodnji okolici ne, kar je vse članstvo v vojaški službi) in sicer naslednje:
Tržaška posojilnica in hranilnica, dr. Slavik; Trgovsko izobraževalno društvo, Gregor Zidar; Dramatično društvo, dr. Čok; Slavjanska Čitalnica, dr. Wilfan; Kmetijska družba. Josip Pertot; Splošna hranilnica, Dijaško podporno društvo, Moška Ciril Metodova podružnica, dr. Josip Abrami 2upa Tržaškega Sokola, dr. Wilfan; Tržaški Sokol, dr. Slavik, Glasbena Matica v Trstu, Josip Prunk; Naš dom,^ dr. Agneletto; Zveza Jugoslovanskih Železničarjev, Ivan Bufon; Delavsko podporno društvo, Jakob Per-hauc in Fran Skapin; Učiteljsko društvo za Trst in okolico, Ferdo pl. Kleinmayr; Pevsko društvo »Kolo«, Uredništvo »Edinosti«, Makso Cotič; Narodna posojilnica v Trstu, Jakob Perhauc; Hotelska delniška družba »Grljan-Miramar«, dr. Wilfan; Tržaško podporno in bralno društvo, dr. Wilfan; Trgovska obrtna zadruga, Koren-čan; Delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakobu, Simon Skrinjar; Pogrebno društvo Sv. Jakob, Podružnica CMD pri Sv. Jakobu, Sokol pri Sv. Jakobu, Gospodarsko društvc Sv. M. Magd. Zgornja (Ti-rolec), Jos. Sorn; Pevsko društvo »Ilirija t pri Sv. Jakobu, Rudolf Karg; Pevsko društvo r-Slava« pri Sv. Mar. Magd. Sp., Podružnica CMD pri Sv. M. Magd. Sp., Pogrebno društvo pri Sv. M. M. Sp. v Trstu, Gostilničarska Zadruga, Anton Mi-kiavec; Zavarovalnice goveje živine v Skednju, Čitalnica v Skednju, Anton San-cin Drejač; Gospodarsko društvo v Skednju, Pevsko društvo »Velesila«, Ivan Godina Kudrič; Obrtnijsko društvo, Barkovlje, Svetko Martelanc st.; »Sokol« v Bar-kovljah, Svetko Martelanc ml.; Pevsko društvo »Adrija«, Ivan Krošelj; Arimatej-sko društvo. Barkovlje, Podružnica Ciril-Metodove družbe, Barkovlje, Anton Ščuka; Novo konsumno društvo, Barkovlje, Tvan F t-rt o t; Konsumno društvo v Roja-nu. Anton Bremic; Podružnica CMD v Rojanu, Sokol v Rojanu, Fran Mikelič; Pevsko društvo -Zarja«, Julij Mikota; CVI podružnica, Lonjer, dr. Čok; Sveto-ivanska CM podružnica, Kamuščič Miloš; Čitalnica pri Sv. Ivanu, Narodni dom pri Sv. Ivanu, Sv. Ivanski Sokol, Josip Negode; Gospodarsko društvo na Vrdel-ci. Pogrebno društvo na Vrdelci, Cjril-Metodova podružnica na Vrdelci, I. Čar-ga; CM podružnica v Kolonji, I. Cevna; Obrtnijsko društvo pri Sv. Ani, Kodrič.
V imenu zastopnikov naših slovenskih, mestnih in okoličanskih društev in denarnih zavodov, je nagovoril gospoda namestnika predsednik političnega društva »Edinosti«,
dr. Josip Wi!fan: Vaša prevzvišenost!
Pomembni dan nudi tržaškim Slovencem priložnost, da vnovič izrazijo svojo ljubezen, vdanost in zvestobo do Njegovega Veličanstva cesarja in kralja.
Tembolj silijo ta čustva do izraza, ker je domovina zapletena v vojno, najbolj strašno svetovne zgodovine, in ker jo je sedaj napadel z dolgo pripravljenimi svežimi silami nov sovražnik.
Bojnemu klicu slovenskih vojakov se pridružuje slovesni protest vsega naroda proti grabežljivosti nekdanjega zaveznika.	. •
Zvest cesarju in domovini, preliva slovenski narod svojo kri na vseh bojiščih, H ie odločen, vztrajno in požrtvovalno
nositi poleg ostalih narodov monarhije vsa bremena in težave dolge vojne.
Čustvo globoke vdanosti in hvaležnosti do Najvišjega vojnega gospoda hrabrih čet, ki branijo te dežele, vrhuje v trdnem zaupanju v končno preslavno zmago in časten trajen mir.
Iz Trsta, mesta z okolico, ležečega v sredini slovenskega obmorskega naselje-nja med Sočo in Dragonjo in v žarišču vsega proti odprtemu svetovnemu pro* metu obrnjenega stremljenja našega plemena ob iztočni jadranski obali, dvigamo poglede vdano in zvesto do posvečene osebe ljubljenega vladarja. Tudi v težavnih razmerah nas krepi zaupanje do Njegove očetovske ljubezni in nada. da bo našemu narodu dano tu, kjer je od davnine doma, za večne čase zavarovanemu proti napadom zemljelačnega soseda, pod zaščito ustave in zakonov doseči zaželjeno višino gospodarskega in duševnega napredka v neoviranem naravnem razvoju in v plemenitem, mirnem tekmovanju s sodeželani druge narodnosti.
V imenu tu zastopanih društev in denarnih zavodov, ki predstavljajo, dasi nepopolno, tisoče in tisoče slovenskega prebivalstva tržaškega mesta in okolice, si usojam zaprositi Vašo prevzvišenost, da bi Vaša prevzvišenost blagovolila sporočiti pred Najvišji prestol naj-vdanejše naše čestitke in vroče želje, da bi Njegovo Veličanstvo cesar in kralj o-stal še dolga leta ohranjen domovini in svojim zvestim narodom. Bog ohrani, Bog obvaruj našega najmilostivejšega cesarja in gospoda, Franca Jožefa I.!
Na nagovor g. dr. Wilfana je, govoreč najprej nemški, odgovoril
gospod namestnik:
»Zahvaljujem se Vam, gospoda, najpri-srčneje na izrazu lojalnih čustev zvestobe in vdanosti cesarju in države, o čemer bom gotovo poročal na merodajno mesto. Današnji dan je še prav posebno srečen, ker slavimo cesarjev dan na višku svetovne borbe in tu na tleh, okrog katerih besni boj, obličje v obličje sovražniku. Več kot leto dni se že upira avstro-o-grska monarhija premoči sovažnikov in ta z najsijanejšimi uspehi ovenčana vztrajnost je pokazala vsemu svetu, kako nesluteno mogočne so sile naše staroslav-ne države. Pod slavno vlado Njegovega Veličanstva se je razvila Avstrija do sedanje svoje veličine, do mogočno strnjene enote, ki nudi narodom kakor posameznemu državljanu najvarnejše zavetje za svobodno delovanje.
Če velja naše neomejeno občudovanje danes najlepšemu poosebljenju življensk^ sile države: naši slavni obrambni sili in njenim neprekosljivim uspehom, potem sc moramo z najglobljo hvaležnostjo spominjati predvsem prejasne osebe Najvišjega vrhovnega vojnega gospoda, ki dobiva te dni iz rok svojega vojaštva naj-dobrodošleje slavnostno darilo v obliki slavnih zmag. Njegovemu modremu spoznanju vojaških potreb, Njegovi neutru-dljivi skrbi se imamo zahvaliti, da ste naša armada in brodovje, najlepši, kar jih je kedaj nosilo ime Avstrije, postali to, kar ste danes: čvrst branik v času nevarnosti, neomajljiva skala, ob kateri se onemogli razbijajo vsi napadi sovražnikov. Nihče ne more v sedanjih usodepol-nih dneh neposredneje čutiti tega, kot mi, ki ob grmenju topov in vendar varovani po naši zvesti straži ob Soči, čuteč se popolnoma varno, stojimo na tej grudi, za katero se vrše tako vroči boji, ki pa nam je zato še tem ljubša. Tržaških tal, ki jih Avstrija pet stoletij sem imenuje svojo. last, ki jih je gojila in negovala tako skrbno, mesta, ki smo ga vzljubili tako zelo, okna na odprto morje, te dragocene po-sesti, ki smo si jo pridobili po svojem po-i štenern pravu in pravičnem delu, nam ne sme iztrgati in nam ne iztrga nihče. Ka*» mor se ozre naše oko, ali na naše krasno pristanišče s svojimi divotnimi stavbami, ali na bregove, preko katerih nas nova železniška proga veže s svetovnim pro* metom, povsod nahajamo vidna znamenja povzdige, ki jo je naklanjal naš vzorni vladar temu mestu tekom več kot Šest desetletij, neprestane, res očetovske! skrbnosti, ki je dvignila Trst v mogočne! pristaniško mesto.
Tako naj bo torej 18. dan avgusta, častni dan Avstrije v tem preresnem letu, za Trst in njegovo prebivalstvo dan zaupljive nade v lepo bodočnost plodono-snega dela in nekaljenega blagostanja, kakor jo je naš cesar, pokrovitelj miru, vedno hotel pripravljati svojim narchy dom.*
Stran II.
22tl
V Trstu, dnfc 19. avgusta 1915
r
Nato je gospod namestnik zaključil slovenski:
»Potem bo tudi slovensko prebivalstvo Trsta. Ki se je hvala njegovi vztrajal delavnosti in neuirudljivi organizaciji, povzpelo do važnega činitelia v javnem in gospodarskem razvoju mesta, ljudstvo, katerega sinovi se sedaj z junaško hrabrostjo bore za čast in bodočnost Avstrije, v okviru trdno zvezane države, pod modro, očetovsko skrbjo našega premilostnega gospoda in cesarja, deležno onih dobrot, ki jih bo uživala naša preljuba domovina po zmagoslavno dovršeni vojni.
V	tem smislu Vas pozdravljam še enkrat, gospoda moja ter se Vam zahvaljujem za izražene dokaze Vašega patriotizma!«
Gospod namestnik se je nato pogovarjal s posameznimi člani odposlanstva o razmerah v društvih, ki so jih zastopali, in o splošnih željah in potrebah slovenskega prebivalstva ter se končno poslovil od poslanstva z zagotovilom, da bo po svojih najboljših močeh upošteval in pospeševal upravičene želje tržaškega Slovenstva. posebno kar se tiče gospodarskih potreb in pa mladinske vzgoje in o-skrbe.
Naj bi sc pač uresničile čim preje vse te naše /elje in naj bi I?il pač ta cesarjev dan zadnji, ki smo ga doživeli v takšnih razmerah, kakršne so sedanje. Naj bi nad našim Trstom zopet zasijal prihodnji ce-, sarjev dan v blagem miru in naj bi nam prinese! ono. kar je izrekel dr. Wilfan v svojem nagovoru na gospoda namestnika: zagotovitev gospodarskega in duševnega napredka v neoviranem naravnem razvoju v plemenitem, mirnem tekmovanju s sodeželani druge narodnosti?_
Setieminiestdeset let tunike Mnte.
V	milanskem »Corriere della Sera« je 15. julija t. I. priobčil Attilio Ta m aro spis o željah in težnjah, snovanju in delovanju onega dela tržaškega italijanstva. ki je desetetja in desetletja videlo svojo edino rešitev, svojo edino srečo v združenju z »materjo Italijo«. Mi tržaški Slovenci. ki smo čutili vse to snovanje in delovanje tržaške irredente na svoji lastni koži, na svojem lastnem živem telesu, ki smo bili priča vsemu onemu, kar opisuje Attilio Tamaro v omenjenem članku, čitamo Tamarova priznanja kot kos svoje lastne žalostne, prežalostne. a obenem slavne zgodovine, zgodovine ljutih, da. krvavih bojev za naš narodni obstanek tu ob bregovih naše sinje Adrije, iz katerih pa smo edino le po svoji lastni žilavosti. po svojem smotrenem, vztrajnem, složnem delu izšli, če ne kot popolni zma-galci, pa vendar kot činitelj, ki se ga je naučil, če ne že spoštovati, pač pa tembolj upoštevati toliko silnejši, v vsej svoji bohotni politični in gospodarski moči se šopireči sovražnik.
Preden ra preidemo na Tamarova izvajanja sama, naj povemo predvsem, kdo je ta Attilio Tamaro. ki mu je tako dobro znana zgodovina tržaške in primorske irredente.
Dr. Attilio lamaro je bjvši urednik bivšega tržaškega Piccola« in bivši tajnik bivše liniversita del popolo« (»ljudskega vseučilišča-), torej eden prvih so-trudnikov dveh činiteljev, ki sta se izborno izpopolnjevala v vzgoji« tržaškega italijanskega prebivalstva in prav posebno one tržaške »ulice«, ki je bila desetletja pravzaprav edini, neomejeni gospodar v Trstu. Dr. Attilio Tamaro je ime! svoj urad« za »ljudsko vseučilišče« v Piccolominijevi ulici št. 3, svoje stanovanje pa v isti ulici št. 15. Ko so zaradi vojnih dogodkov postala zanj tržaška tla prevroča, je z drugimi vred šel jskat varnega zavetja na ono stran, kjer je z drugimi tržaškimi in primorskimi somišljeniki ustanovil neki Comitato deli' emigra-zione triestina«. Olavna njegova sotrudni-ka sta: Diomede Benco, bivši pomožni pisarniški uradnik občinskega anagrafič-nega urada, in Bruno F e r 1 u g a, menda tudi nižji uradnik v tržaški občinski službi, ki st i obenem s Tamarom podpisala javni oklic, v katerem je naprošal omenjeni odbor italijanski parlament, naj Italija ^odreši« rr*'
uradov, konzuli, zastopniki avtonomnih in gospodarskih korporacij, prometnih zavodov, društev, dame in gospodje Rdečega križa, šolska mladina in veliko število vernikov.
Po službi božji se je vršilo defiliranje u-čencev tržaških zabavišč in tržaških če-tašev v mornariški uniformi. Popoldne so se zglasili pri namestniku konzuli, zastopniki cerkvenih občin, gospodarskih in finančnih korporacij in patrijotičnih iu športnih društev vseh treh narodnosti, da izrazijo zvestobo in udanost do cesarja. Namestnik ie odgovoril s sledečim nagovorom :
Zahvaljujem se Vam za lojalno mišljenje in bom poročal o tem na Najvišje mesto. Današnji dan je znamenit zlasti radi tega. ker ga praznujemo v veliki borbi in pred očmi sovražnika. Nad eno leto se bori Avstrija proti premoči in uspehi so pokazali, kako silne so sire čestitljive države. Poti slavno vlado Njegovega Veličanstva se ie razvila Avstrija v današnjo veličino in zato se moramo v teh dneh sijajnih zmag spominjati Najvišjega vojskovodje. Njegovi izredni skrbi za armado in mornarico se imamo največ zahvaliti, da ste postali obe zaščita v uri nevarnosti, nerazrušljiva skala, ob kateri se razbijajo vsi navali sovražnika. Ni-kdo ne more občutiti tega bolj, kakor mi. ki se nahajamo v grmenju topov, a ven-var pod zaščito straže ob Soči. Tržaških tal, te dragocenosti, ki je nad 500 let pod Avstrijo, nam ne sme nihče iztrgati. Povsod je videti blagodejne sadove vladanja sedanjega vladarja v našem mestu. Zato ve tudi vsak Tržačan, da je njegov pro-cvit spojen z onim države, da je v Avstriji njegova prava domovina, ne pa onkraj morja, odkoder so prihajali tako cesto omaniljivi glasovi, besede nezvestobe in neresničnosti, kojih prazni zvok danes ne more nikogar več premotiti. V tem smislu praznujemo vsi današnji rojstni dan našega cesarja, zaščitnika miru in pospeševatelja blagostanja državljanov.
Tekom včerajšnjega dopoldneva so se tudi v svetiščih drugih konfesij vršile slovesne službe božje povodom cesarjevega rojstnega dne. Vseh teh božjih služb so se udeležili tudi zastopniki državnih oblasti.
Komite dam in gospodov, ki se je sestavljal iz vseh krogov prebivalstva, je organiziral vojaški dan v korist iuž-ne armade ter je po ulicah in trgih mesta, kjer je bilo v to svrho postavljenih mnogo paviljonov, prodajal patrijotične znake, med njimi nov tržaški vojni znak, kakor tudi cvetlice, razglednice in druge stvari.
Vse ulice mesta so bile bogato okrašene z zastavami in polne ljudstva, ki je na dostojen način izražalo svoje patrijotično razpoloženje.
Umrli so: Prijavljeni dne 18. t. m. na mestnem fizikatu: Badocchi Hugon, 6 mesecev, u!. del Boschetto št. 36; Demarchi Teobald, 33 let, Vrh Škorklje štev. 841 ; Siković Zolanda, leto dni, Škorklja št. 199. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 18. t. m.: Boni Josip, 3 leta.
mi
. Cene raznih živil u Trstu.
(Dne 18. avgusta 1915.)
Moka (pšenična, mešana z rženo). K 1*60, 2-— kg Moka (za kuhinjsko rabo) .... K — 8S — 90 kg Sladkor ,....>■...•>>• K 1*— kg
Meso goveje) sprednji deli .....K 4-48, kg
zadnji „K	... 488 k|
Meso telečje ........... K 8-— kg
Meso koštrunovo.....K 2 -10 do 2 60 kg
Slanina (soljena) ....... 4.40 do 5.40 kg
Gniat, kuhana ....».'•• .i. «K 12— kg
Maslo sirovo ............K 6*— kg
Sir (eraentalski) ...........K 5-40 kg
Kokoši..........K 7*00- do 8-50 ena
Piščanci .........K 3 — do 4 — eden
Polenovka suha.........K 2-20, 2 40 kg
_	namočena .»••..... 1-2S kg
Riž...............K 2 32 kg
Fižol..............K 1-36. 1-4» kg
Boh.................K 1-60 kg
Ječmen........................... K 2 bo
Fižol fstročjij vinarjev	32, 36, 44 kg
Grah	„ ........—*— Ug
KrompTr	„ ....... 20 do 36 kg
Paradižniki	, ...... 36, 40 kg
Radič	„ .....1 do 0 merica
Salata	.	• . . . . ■ do lft glava
! Česen	„ ....... 1. 8 glava
I Čebula	„ .......K —'72 kg
i Jajca	„ • ... 18 do 20 komad *
Buče	„	...... 5. 10 komad
Pesa	„	. .... 2 do 4 komalj
Maiancane	.	...... 4, 6 komad
Kumare	„ . .... 4 do ^ komad
Koleraba	„ .....3 do 4 komad
Mleko	n .......o*5f 60 liter
Olje (najceneje)	.......K 2*52 liter
\čerai pa Trst, osvobojeni in odrejeni Xrst, — osvobojen le sedaj, upamo, za vedno in odreSen tistega strupa, ki so ga razlivali po nJem Tamaro e compagnia bella proti na$i skupni domovini in nam Slovencem — slavil cesarjev dan tako slovesno, kakor morda še nikoli; najboljše poroštvo, da se ne povrnejo nikoli vec časi Tamarove zgodpvine tržaške irredente!
Proslava cesarjevega rojstnega dne se
je pričela s splošno, izredno okrasitvijo mesta z zastavami in mirozovom. V cerkvi sv. Justa je daroval škof dr. Karlin inašo, ki so ji prisostvovali namestnik, oficirski zbor, načelniki civilnih oblasti in
Milo iz iilipga mleka Sfetkeoplerd
Bergmnnn t Co., Deiin im Labi, Tefscben
u/.iva vsestranska priljubljenost vsled svojega izbornega učinka in dokazani neprekos-ljirocti za odpravo poletnih mehurčkov in racijoneloo negovanje kože In lepote. Na tisoče zahvalnih pisem. noga odlikovanja ! Paziti je pri nakupu na znamko „Stecken-pferd" in na polno ime tvrdke ! Dobiva se po K 1*— v lekarnah, mirodilnicah in par-femerijah. Havno tako se je obnesla lilijna krema rM a n e r a" (80 stot.) za ohranitev nežnih belih rok.
:: 1	NALI OGLASI		■	n ■	H
□C	1 se raSunajo po 4 Ftot. besedo. J Mastno tiikane beaede se rafiu 1 najo enUrat več. — Najmanjša J : pristojbina mala 40 stotini. :	□□ db	
loveničine in nemščine sprejme se takoj na deželo. P sarji na =droj imajo prednost. Informira S tokov a trgovina in knjigarna ul. Molino piccolo 19.
Mladenič sp°soben
Dfifflfrt	za gospo ali gospico ! Proda se
RtUnll trgovina pap-rja, igrače, pisarniške stvari itd. po neverjetno nizki ceni. V sredini mesta, zaslužek zagotovljen. Kje ' Po v e» Ins. odd. Edinosti.
369
lf U H H a A H« žaklje v vsaki množini po visoki
tVUPUJtlll ceni. Ul. Tor rente 3«. G. Stebel. (3t>7
TfflftAff jaJc' T1'®*- Sorgente 7. Filijalka ul. LtllUjU Istituto Xa drobno in debelo kron 15—Iti, 100 komadov. Na za rij Cijak.
Borovi.
Povodom 85 letnice Njegovega Veličanstva cesarja so došli cesarskemu komisarju sledeči darovi v korist vojakom na južnem bojišču: inž. Josip Metlicovitz in drug K 50, tržaški tehnični zavod K 300 in g. Viktor Norsa K 10. — Nadalje je daroval g. Jurij Cufodontis K 25 za okrepčevalnice in K 25 v korist tržaškim mladostrelcem, menjalnica Cusin in drug K 25 za tržaške ubožce.
Za okrepčevalnico Štanjel - Kobdil je poslal Arrigo Catolla cesarskemu komisarju veliko butiljko — 25 litrov ■— limoninega sirupa.
KVOnlrOAfl dečka iz poltene hiše s primer HrtpiibSU šolsko izobra/bo sprejme Josip E n a t h, tgovinu z mešanim blagom v Mok o-uogu, Dolenjsko.	t
VllMlliAM« žaklje vsake vrste, ('lira Soiitario KUPUjem 21, Jakob Margon.
12»
Mm Bftl/i (Flume) odda se lepo meblirano sta-IlU Rblll rovanje (2 sobi, sobica, kuhinja) v T. nadstropju, ulica Giuseppe (>iusti št. 1. Stanovanja je pripravno za družine, ki se selijo iz Trsta. t-haja se v sredini mesta Električna razsvetljava, voda, kopelj. Pojasni a daje gospa Marija Spet/, v isti hiši I H. nad.	.'»00
Umetni zobje
z in brez čeljusti, zlate krone in oHkl
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnik
TRST, ul. Caserma it 13, II. n.
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
JS^L,.unc,Sijajna naložitev Kapitala!!
Boschetto 32, vrata 23. daje med uradnimi urami od 8 do 11 dop. in 4 do 5 pop. naslove sledečih beguncev:
lx Mit) pri Trstu : Nascignerra Franc, Buftoraz Adela, Apostoli Florian, Dcmarchi Josip, Valton Ivan. Norbedo Peter, Kainer Alojzij, Tiepolo Aloj-
*ij, Civilliach Olga, Kobba Ivjtnka. Rizzi Franc. Jacarin Alojzij. Frausinne Anton. C a=s Josip.
»z Reke: Hudak liela, Niederbacher Edvard, Polonia Ana. Zocher Herman, Bouetič Vilka. Ko-var Kari, Miloševič Miloš, Massis/.ek Jurij, Eckert Alojzij. Meichaner pl. Kari Gerbar Vinko. \Volf Julij. Dumicich Matija. Koničar Ivo, IVn-ster Fric. Alfred Schumum Viktor, Kumar Aladar, ItaJirič Miha, Klemona Ivan, i »oniljanović Atilio, Maurin Ferdo.
Iz Opatije: Jurkovi; Ivan, Poesche Barbara, W*agncr Rihard. Eschinger Kari.
Iz Trii6a : Aichhorn Marija. Schrott Alojzij.
HISA
(Eck-Zšnshaus) v Ljubljani
v zdravi, solnčni legi, poleg postaje elekt. cestne železnice, 3 nadstropna, nova, še 13 let davka prosta, s kosmatim doneskom 12.000 K ; čistim doneskem 10.000 K se pod ugodnimi pogofi proda. Glavnica se obrestuje čisto po 57s%-Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.
Poslajen limonov sirup
(brez alkohola)
toliko na ti@Ehelo koSikor v steklerJcah se prodala v ulici S. Giovanne št. 16
Neobhodno potrebno za vsako družino v časih epidemij«?. Preprodajalcem popust po dogovoru.
POSOJILA DAJE
u vknjižbo 5 */« 7. na menice po 0*/« na tattave in amortizacijo ta daljšo dobo po
_rana^iižca
HRANILNE VLOGE
m tudi ni ud in jih obrestuje po
, 4 t|« 1*
VeQ* itM vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
i^u ^^	mmni f— . Vltn — UMmm ooo krono. - ODDAJA
1	muSALIOKE (HRANU ■B PU5lCE>.
znzzs3s_g~zsf?ifr-^ir^aa is3a_g■ ^r^r
r«c;£trcvaaa zadruga = omejenim porc-tvom TRST - Ptaz/3 cfulla Casarma Ltv. 2, t, nad. - TSJSTi'
(v lastni palači) vhod po slavnih ste^ajšf^h.
Poštno branilnirni račun lo OiU.	TKGEFON 952
lana varnostno celico (safe deposiis) za shre abe vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrKlnot, ^polnoma varno proti ulomu in požaru, ur. j r no po najnovejflem n^ana ter jo oddaja strankam t najem po najniljih COnah.
STANJE VLOG NAD IO MILIJO MOV KRON. Mu are: ti i k 12 iepril a rt 3 fa 5 pi^i-hp^t « m« (UHnft »k mirt trak
ih »i i inu in 111 ii