Cene inserafom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'M, veliki po Din 5-— in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemži ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Sle\	niB&IIfllll, V srelo, m 8. roti I925: Pmmmzna SlevlIRa slane TOT m LelO UR
Naročnina
za državo SHS:
Aa mesec......Din 30
za pol leta..... ,120
celo leto .... „240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
T Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu.... » 80
UredniSivo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50, upravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Proga in Dunaj 24,797.
Položaj v Grčiji,
Nekrvavi preobrat, ki se je nedavno izvršil v Grčiji, je spravil na krmilo one elemente, ki jim je velegrška misel predvsem na srcu. Saj je znano, da so puč povzročili oficirji. Sedanja vlada se za uresničenje svojih ciljev ne straši tudi nasilnih sredstev in vojaške sile in vidi v oboroženi armadi in mornarici bistveni predpogoj za uspešno zunanjo politiko. A s to nasilno notranjepolitično spremembo se v notranjem grškem življenju ni nič spremenilo, edino v toliko, da je sedaj ona vojaška stranka, ki jo vodi general Panga-l o s in ki je že skozi več let odločilno vplival na usodo Grčije, sedaj tudi oficielno prevzela oblast in vlado in s tem tudi odgovornost za nadaljnji razvoj razmer v državi.
In tako je danes v Grčiji Tongalos oni mož, o katerem vse govori. Mladi general je bil igral že od leta 1922., od revolucije, ki je kralja Konšlantina odstavila, vodilno vlogo. Oziroma že prej se je pojavil na prozornici grške zgodovine. Sedanji novi ministrski predsednik je bil prvotno pripadnik Venizelov iu bil vpliven že leta 1916., ko je Grčija morala kloniti pred antanlo in dali na razpolago Solun za operacijsko bazo armadi Sarraila. Tedaj je kralj moral zapustiti deželo. Čez štiri leta se je Konstantin vrnil in prevzel z angleško podporo vojno proti Turčiji; upal je, da bo po končani vojni šel kot grški car v Carigrad. A prišlo je drugače. Polom armade v Aziji je dinastijo spravil ob prestol in njene svetovalce ob življenje. Tedaj si je Fangalos pridobil zaupanje ljudstva. Turčija je tedaj zahtevala za odškodnino v znesku več miljard zlatih frankov. Tedanji težki polo/aj je pripravil tedanjo grško vlado, da je poverila reorganizacijo armade generalu Fangalosu. Pangalos je rešil to težko nalogo in spravil Grčijo zopet v stanje, da se je Venizelos pri lozanskih pogajanjih lahko postavil po robu in omejil turške zahteve. Tako je. Pangalos na mah postal popularen, obenem je pa Grčija dosegla mir.
A upanja, ki jih je stavila tedanja vlada, se tudi pozneje niso uresničila. Že notranje razmere niso bile bogve kako ugodne. Ljudstvo je postalo nezadovoljno z begunci in priseljenci. Iz Angore se je vrnilo v Gičijc mnogo Grkov, prebivalstvo je naraslo od 4 na 6 in pol milijonov, za katere revna in gospodarsko Dbubožana država ni mogla poskrbeti. Iz Male Azije pregnanim kmetom ni bilo mogoče dodeliti več kot pol milijona hektarjev zemlje, zemljiška reforma še ni izvedena in problem beguncev je nerešljiv. Kmetje in me-ščansk estranke se pritožujejo, da morajo doslej nositi vsa bremena.
Nič boljše ni z industrijo. Pomanjkanje kreditov omejuje že maloštevilna obstoječa podjetja ali pa jih celo ugonablja. Delavci in nastavljenci zgubljajo na stotine svoj kruh in zaslužek. Žalostni gospodarski položaj je povečal in poostril tudi socialna nasprotja. Na deželi revoltirajo zemljelačni kmetje, v mestih brezposelni in slabo plačani delavci. Boljševizem ima pripravljena tla, pravna zaščita je vedno manjša in roparske čete se vedno bolj množe. Rojalisti porabljajo položaj za svojo propagando, trdijo, da je republika prešibka, da bi mogla odločno poseči v položaj.
K temu pridejo še zunanji vzroki. Ljudstvo si želi odločnejšega stališča napram '! ur-fiiji, zlasti je želelo drugačnega postopanja v vprašanju patriarhata. Prevladuje mnenje, da je prejšnja vlada bila v pogajanjih glede Soluna napram Jugoslaviji preveč popustljiva in da je dopustila »sramotno ponižanjem Grčije.
Sedanja povzročitelja revolucije, Pangalos in admiral Hadžikyriakos sta nekaka »demokrata«:. Republiko smatrata za svoje delo in jo hočeta za stalno utrditi. Kot se zdi, bo general Pangalos ostal za delj časa vladar položaja, a težko je reči, če bo mogel deželo spraviti iz povojne bede in zagate. To bo šele bodočnost pokazala.
Za našo državo pomeni preobrat v Grčiji precejšnjega upoštevanja vredno dejstvo. Kakor znano, se pogajanja med našo državo in Grčijo zaradi solunskega pristanišča, oziroma Železniške zveze z njim vlečejo kakor morska kača in še zdaj niso končana; tudi ne potekajo posebno ugodno in Grčija želi očividno, rla bi se ne dosegel noben rezultat, oziroma da bi naša država ne dobila tir,te pozicije ob Egejskem morju, ki jc za uieu gospodarski
razvoj nujno potrebna. Ker se je bati, da bo g. Pangalos že z ozirom na notranje razmere zavzel šovinistično stališče, da bi svoj položaj utrdil, bi naši odnošaji napram Grčiji utegnili postali napeti. Resnih zapletljajev pa se y>ač ni bati, kajti naša država zavzema hvalabogu na Balkanu tako močno stališče, da grški imperializem, kolikor ga je še ostalo, nima izgleda, da bi uspel. Končno bo tudi g. Parga-
Belgrad, 7. julija. (Izv.) Radi obtožbe, ki je prišla na dnevni red skupščine, je minister ar. Lukinič clanes obvestil predsednika vlade, da daje ostavko na svoj položaj ministra za pravosodje. V obrazložitvi svoje ostavke pravi dr. Lukinič, da daje ostavko radi tega, ker je treba njegov slučaj preiskati pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Dr. Lukinič prosi predsednika vlade Nikola Paši ča, da vzame to na znanje in da predloži ostavko kralju, da jo sprejme. Ostavka je podpisana z dnem 3. julija v Karlovih varih. Vest o ostavki ni vzbudila prav nobene senzacije, posebno ker je prišla post festum, to je šele takrat, ko je bilo jasno, da bo prišel dr. Lukinič radi afere Thurn-Taxis pred so-diišče. Če je hotel dr. Lukinič v resnici biti korekten, bi bil moral storiti ta korak, ko je opozicija predložita obtožbo proti njemu.
Belgrad, 7. julija. (Izv.) Seja narodne skupščine je pričela ob 11. Takoj se je prešlo na meritorno razpravo o obtožnici proti dr. Lukiniču. Kot prvi je govoril dr. Lukiniičev odvetnik dr. Gregor Žerjav in izjavil v imenu klienta, da klient sani prosi, da se izvoli preiskovalna komisija v snidelu zakona o ministrski odgovornosti, da njegovo zadevo preišče. Samostojni demokrati so hoteli s to izjavo iti preko njim neljube afere, da bi narodna skupščina prešla na volitve te komisije, ne da bi o obtožnici govorniki opozicije dali poročila in komenlarje.
Proti temu izigravanju pa je opozicija složno nastopila. Tudi radikali so jo podpirali. Vsled lega je ta izjava ostala brez efekta.
V imenu opozicije je prvi dobil besedo posl. Pečic. V sijajnem govoru je pokazal na to delovanje Lukiničcvo in na škodljive
los moral ugrizniti v kislo jabolko in se sprijazniti z mislijo, da je za Grčijo življenjskega pomena, da z Jugoslavijo živi v najboljših od-nošajih, če se ne upoštevajo naši gospodarski interesi ob dolini Vardarja tja do Soluna, kjer je tekla zibelka slovanskih apostolov. In tudi z našo manjšino v Makedoniji bodo morali Grki postopati drugače, če nočejo biti enkrat neprijetno iznenadeni.
posledice tega delovanja. Pečic je v svojem govoru pobijal točko zu točko dr. Lukiničevo obrambo in pokazal stvar s pravnega stališča na tak način, da je bil splošen vtis ta, da bi bil dr. Lukinič izročen sodišču tudi v slučaju, če M radikali sklenili že prej, da dajo članom svobodne roke pri glasovanju. Seja je bila po govoru prekinjena. Prihodnja seja se vrši jutri popoldne ob 5.
Belgrad, 7. julija. (Izv.) Za veličino afere Thurn-Taxis, v katero jc vmešana celokupna samostojno-demokratska stranka in pri kateri sc najbolj jasno kaže ncmoralnost njenih voditeljev, jc zanimivo mišljenje Peričevo, ki ga jc dal na seji radikalnega kluba. Z ozirom na to mišljenje je radikalni klub sklenil, da sc dajo svobodne roke poslanccm, da glasujejo za ali proti izročitvi dr. Lukiniča sodišču. 1 o poročilo jc tem bolj važno, ker jc bil dr. Pcrič bivši pravosodni minister in pa, ker jc eden od uglednih voditeljev radikalne stranke. Zato njegovo poročilo citiramo.
»Po želji predsednika kluba sem pregledal obtožnico proti ministru dr. Lukiniču, kakor tudi njegovo obrambo in vse druge akte in čast mi je dati klubu sledeče poročilo:
1.	Knez Thurn-Taxis jc nemški podanik. Tega dejstva nikdo nc taji.
2.	Ker jc nemški podanik, sc mora njegova imovina v naši državi po čl. 292. ver-zajske mirovne pogodbe v smislu naredbe zunanjega ministra z dne 19. januarja 1921, s katero sc pojasnujc odredba mirovne pogodbe, likvidirati v korist reparacij, ki bi s.; izplačale vojnim poškodovancem naše države.
3.	Imovina kneza znaša 30.000 ha, večinoma gozdovi.
4.	Da bi sc lega rešil, je nemški poslanik
najpreje po vojni poskušal, da bi se posestvo vrnilo knezu na podlagi tega, ker se je mislilo, da naša država nima pravice likvidirati premoženja nemških podanikov, pozneje pa je od tega odstopil. Nato se je javila iz Zii-richa neka firma z izjavo, da jc posestvo kupila 1. 1918. in da se ji kot švicarski firmi vrne. Pogodba je bila fingirana in firma jc bila odbita že leta 1921. z rešitvijo komisije štev. 227.
5.	Ko je vse to propadlo, je začel knez dokazovati, da ima poleg nemškega podani-štva tudi še avstrijsko podaništvo, Ker naša država po čl. 267. senžermenske pogodbe nima pravice, da likvidira premoženje avstrijskega podanika, je zahteval, da se mu posestvo vrne kot Avstrijcu. V ta namen se je v Belgradu osnovala delniška družba, ki je od kneza odkupila vse to posestvo in zahtevala, da se to posestvo tej družbi izroči.
6.	Popolnoma brez pomena je, četudi bi knez dokazal, da je avstrijski podanik, ker je on gotovo nemški podanik, česar niti on sam ne taji. Na tej podlagi bi se morala njegova posest likvidirati na korist naše države, Za to nam je dokaz najprej postopanje angleške vlade, ki jc likvidirala premoženje angleških podanikov, čc sc je obenem dokazalo, da so tudi nemški podaniki, o čemer je podan dokaz v aktih angleške vlade. Drug do. kaz jc mišljenje načelnika naše rcparacijskc komisije v Parizu g. Mate Boškoviča, ki je zapisano v aktih,
7.	Dr. Lukinič je kljub temu stal na stališču, da jc knez kljub temu, da je nemški državljan, tudi avstrijski državljan in mu je premoženje vrnil za 25 milijonov, kolikor mora knez plačati naši državi.
8.	Ponavljam, da jc brez pomena, četudi bi sc avstrijsko podaništvo dokazalo. Mislim pa celo, da ni z ničemer dokazano, da jc knez tudi avstrijski podanik, najmanj pa da je bil to za časa vojne in po mirovnih pogodbah. Kajli ako jc po vojni nehal biti nemški podanik in prešel v drugo podaništvo, jc to brez pomena za rešitev v tej stvari, najmanj pa bi prišlo v poštev, če bi knez ostal nemški podanik in zraven tega postal še avstrijski podanik.
9.	G. minister Lukinič si je v svojem rc-šenju nepravilno predstavljal, da sc z domov-nico avstrijske občine Maxolan dokaže, da je bil Thurn-Taxis avstrijski podanik pred 3. novembrom 1918. Domovnica, ki sc nahaja v rokah ministra, trdi samo, da knez pripada tej občini, ne trdi pa, odkdaj je knez njen član. Domovnica je bila izdana januarja lanskega leta. Knez jc za to svojo pripadnost prosil šele leta 1923., sprejet pa jc bil šele leta 1924. Knezu jc bila ta pripadnost po-trebna, da bi dokazal svojo avstrijsko podaništvo, ker nikdo ni mogel biti po avstrijskem zakonu avstrijski podanik, ne da bi pripadal kaki občini.
10.	Kot nadaljni dokaz avstrijskega po daništva se dr. Lukinič v svoji rešitvi sklicuje na potrdilo dunajske policijske oblasti in na mišljenje dunajskega profesorja Kjel-sena. Potrdilo dunajske policije ni pravo potrdilo. V njem se pravi, da je bil knez član gosposke zbornice. Iz tega se je sklepalo, da je knez na temelju čl. 1-5. drž. zakona o narodnem zastopstvu cesarstva tudi avstrijski podanik. Poleg tega se pa v potrdilu samem nahajajo sledeče besede: »Ako bi med tem ne sprejel podaništva kake druge države, kar je mogoče, n. pr. Češkoslovaške.« Potrdilo samo torej rezervira knezu možnost, da se proglasi za češkoslovaškega podanika, ako bi mu ne pomagalo avstrijsko podaništvo. Profesor Kjelsen trdi popolnoma nasprotno, da je knez kot član gosposke zbornice avstrijski podanik po § 29. državljanskega zakonika. Če bi bil profesor Kjelsen vedel za omenjeno potrdilo dunajske policije, bi bil drugače branil svojega klijenta. Tako ta dva dokaza ne soglašata v oceni zakona, po katerem je knez avstrijski podanik. Žc samo to nesoglasje je zadostno, da postane knezovo avstrijsko podaništvo popolnoma sumljivo. Dejansko je
imel knez častni naslov člana gosposke zbornice, to pa ni po zakonu imelo kot posledico podaništva. V tem so soglašali vsi profesorji prava v Avstriji.
11.	Mini-ter se nadalje sklicuje na akl zunanjega ministrstva od avgusta lanskega letn in se sklicuje v svoji rešitvi na njega. V rešitvi pa Lukinič ne omenja ludi tega, da
' ie ravno ta akt svetovni pravosodnemu mi-
man m
NASPROTUJOČE SI VESTI O SPORAZUMU. - KONČNO BESEDO IMA PAŠIČ. POZIV PRIBIČEVIČU, DA ODSTOPI. — PAVLE RADIČ PRI DAVIDOVIČU,
Belgrad, 7. julija. (Izv.) Dočim radiče/ski pogajači razglašajo, da jc sporazum za skupno vlado z radikali gotova stvar, dočim radikali to popolnoma pravilno komentirajo, ra dirjajo samostojni demokrati zopet popolnoma druga poročila o stanju pogajanj. Po njihovih poročilih sc jc dosedaj pri pogajanjih govorilo samo o tem, da bi bilo mogoče sodelc vati samo s Pribičevičem, in o reakcionarnih zakonih, ki jih je sedanja vlada predložila parlamentu. Sodelovanje s Pribičevičem so : adi-čevci odklonili, sprejeli pa so zakone v vsej njihovi reakcionarni stilizaciji. V tiskovnem zakonu so privolili celo, da poročila iz občinskih in oblastnih skupščin ne uživajo nobene imunitete. Pešič zahteva, da naj bo vse, o čemur sc pogajajo, podpisano od obeh strank. Kadar bodo pogajanja gotova in protokoli podpisani, potem se bo Pašič odločil, ali bo vrgel Pribičcviča iz kabineta in sprejel Radiča. Po poročilih samostojnih demokratov bi se šlo za to, kdo bo koga prevaril.
Belgrad, 7. julija. (Izv.) Pavle Radič sc jc vrnil iz Zagreba, ne da bi prinesel s seboj od jStjepana Radiča zahtevanega izključitv aega pisma za zajedničarje in nezveste člane stranke same. Stjcpan Radič sc je ustrašil Pavle Radičevega poročila o govorih Radičevih poslancev na nedeljskem zborovanju in njihovem glasovanju proti zaupnici. Pravijo, da jc že, preden je prišel Pavle Radič k njemu, zvedel o izreku kmetskega poslanca na zborovanju: »Tisti, ki hodijo k Stjepar.u Radiču, mu namenoma prikrivajo resnično mišljenje njegovih pristašev. Kmetski ljudje obsojajo nehrvatsko politiko Pavla Radiča. Ako bi Sti-pica vedel za to, nc bi nikdar odobraval sedanje politike!«
Tem besedam je vse ploskalo razen Pavla Radiča in par drugih ministrskih kandidatov.
Stjepan Radič je spremenil svojo taktiko napram hrvatsko-zavedni struji v klubu, Ko sc je Pavle Radič vrnil v svoj klub, je bilo tam življenje, kakor da bi nc bilo v nedeljo v Zagrebu nobenih burnih dogodkov.
Belgrad, 7. julija. (Izv.) »Večcrnje Vreme« poroča: »Predsednik radikalnega kluba in delegat za pogajanja z radičevci Ljuba Živ-kovič se jc sestal z načelnikom kluba samostojnih demokratov Svetozarjem Pribičevičem. Iz dobro informirane strani sc izve, da jc Živkovič pri tej priliki opomnil Pribičcviča na potrebo, da samostojni demokrati storijo vse, kar smatrajo za potrebno, da olajšajo osebni in parlamentarni položaj in da gredo iz vlade. Ker Pribičevič tega poziva ni sprejel, ga jc Živkovič opozoril na to, da s takim stališčem nc more ustaviti normalnega razvoja. Predsednik vlade ima položaj še vedno v rokah in lahko otvori krizo s tem, da da ostavko kabineta. To se bo moralo izvršiti, ako se nc »najde drug izhod iz tega položaja v vladi.«
Belgrad, 7. julija. (Izv.) Dopoldne jc obiskal Pavle Radič predsednika bloka narodnega sporazuma Ljubo Davidoviča ter se oprostil, da mu še ni poročal o svojih pogajanjih z radikali. Pavle Radič jc izjavil, da ni šc nič konkretnega dogovorjenega in da mu torej nima nič poročati. Ljuba Davidovič ni zahteval od Pavle Radiča nobenih drugih pojasnil. Sestanek je trajal samo 10 minut.
Zagreb, 7. jul. (Izv.) Jutrišnji »Dom«, glasilo radičevcev, prinaša notico o pogajanjih, v kateri piše med drugim: »Narodni sporazum je stvarno gotov, treba je samo, da se formulira skupni delovni program radikalno-seljačke parlamentarne večine, iz katere bo vsekako še pred velikimi poletnimi počitnicami sestavljena skupna radikalno-seljaČka parlamentarna vlada. <
MINISTER DR. LUKINIČ PODAL OSTAVKO
Gttran &
SLOVENEC, dne 8. julija 1926,
Štev. 150.
nistru, da se je treba obrniti za mišljenje na informacijsko institucijo v Haagu. Minister se tega nasveta ni poslužil.
12.	Odločba komisije za likvidacijo ni ob. vezna za pravosoduega ministra, preje je bila obvezna. Poznejši zakon je to odredbo spremenil v tem smislu, da odločbe likvidacijske komisije niso obvezne.
13.	Odločbo o tem je likvidacijska komisija sprejela s 3 proti 2 glasovoma. Toda potem so se spremenili trije pravosodni ministri, ki tega mišljenja komisije niso sprejeli.
14.	Ako bi bila teza ministra pravilna, da je knez avstrijski podanik in da mu je radi tega treba vrniti posestvo, potem nastane vprašanje: Zakaj je knez plačal 25 milijonov dinarjev naši državi; zakaj je knez ponudil to vsoto; zakaj se o tem niso vršila pogajanja, temveč je bila že prva ponudba sprejeta; zakaj se je delalo brez znanja ministrskega sveta in pa brez znanja po zakonu edino kompetentnega državnega sveta?
15.	Čudna je obramba ministra na strani 48., da bi v slučaju likvidacije posestva nagi državi pripadlo samo 5 milijonov. Državi bi pripadlo celo premoženje, razlika pa je zelo velika. Zadolžena vsota v foudu služi za osiguranje naših državljanov.
>16. Vprašanje fidejkomisa je v obrambi obširno tretirano. Stvar, na kateri bazira g. minister svojo rešitev, je napačno tretirana. Fidejkomis ni ustanovljen niti z zakonom, niti ni vpisan v sodniških knjigah.
17. Še ena stvar je važna, ki jo je dr. Lukinič v svoji obrambi tiskal. On trdi, da je pravica naše države glede likvidacije posestev nemških podanikov sporna. Omenja celo spor, ki se bo podrobnejše objavil v skupščini. Vem za nek tak spor, ki ga vodi naša država. Dela se z vsem naporom in pošiljajo se sodniki in advokati na sodišče, da se ne bi ta odredba mirovne pogodbe uničila. Naša država, Italija in Romunija delajo z vso silo, da v tem sporu zmagajo. Dalje potem pravi, da je šel minister tekom tega spora v obrambi tako daleč, da brani nemško tezo, proti kateri so se napele vse diplomatske in stro-kovnjaške sile. Na to bazo postavlja dr. Lukinič svojo rešitev. Na koncu poročila je dr. Ferič izjavil, da je pravosodnega ministra pravočasno opozoril preko njegovih dveh načelnikov, da naj ne ukinja sekvestra, ker da bo sicer v slučaju, ako pride stvar pred narodno skupščino, obsodil to mišljenje in branil nasprotno mišljenje, toda dr. Lukinič je šel preko tega.
ItftZAVNA POMOČ PO TOČI IN POPLAVI OŠKODOVANIM.
Belgrad, 7. julija. (Izv.) Kmetijski minister dr. Krsta M i 1 e t i č je v razgovoru s poslancem K r e m ž a r j e m , ki je bil pri ministru radi poplave in toče v imenu Jugoslov. kluba, izjavil, da je^v celi državi najbolj trpelo ljubljansko okrožje, kjer je najmanj 20 milijonov dinarjev škode. Na opozorilo posl. Kremžarja, da škode še ni mogoče ceniti, ker se cenitev še vrši, je minister dejal, da bo po-5akal na vse podatke ter šele potem razdelil rse podpore. Minister je zahteval od fin. rni-aistra 10 milijonov kredita. Seveda je ta kredit za celo državo. Dr. Kulovec je zahteval 10 milijonov kot prvo pomoč samo za Slovenijo.
Invalidski zakon v odseku sprejet.
Belgrarl, 7. jul. (Izv.) Popoldne se je znova sestal odsek za proučavanje invalidskega zakona. Minister Gjuričič in njegova dva poročevalca so poročali, kake spremembe je vlada sprejela v tiste člene, ki so bili odloženi. Po novi stilizaciji čl. jI. so proglašene za invalide vse tiste civilne osebe, ki so med vojno vsled vojnih operacij ali od sovražnika v internaciji bile poškodovane. Ti bodo deležni podpor, kakor vojaške osebe. Pri čl. 9. je minister sprejel novo stilizacijo za brezplačno
Slovenska pesem v tujini.
Bottrop-Boy, 1. juliia.
Ali bi morda hoteli — potem ko ste naš restfalski zvon slišali — še katero slišati iz Vestfalije? ... Pa če dobivate izvirna poročila iz Mezopotamije in arabske puščave, potem se za glasove iz Nemčije gotovo nič več ne zmenite! Kaj bo to — Nemčija! To je vse preblizu in preveč nemško!
Zato nič kaj s pogumom ne jemljem peresa v roko. Saj sem ga pustil tudi dolgo časa rjaveti. Toda — da povem resnico; ne samo zato, ker se bojim, da bi se vam moja nemška rcba ne priskutila, nc samo zato msem pisal, marveč če bi bil tudi rad pteal, saj nisem imel časa. Moja župnija je prevelika, da bi mogel veliko pisariti. To ni župnija, to je ško-f :a! Škofija, ki se razteza po treh drugih ško-{ jah: miinsterski, paderbornski in kolinski. Na več ko sto župnijah so raztreseni naši rojaki, Lahko si mislite, da to delo ni lahko, Štirje bi imeli dosti opraviti; nikar eden, in Se ta piškav!
Pri obiskovanju teh naših rojakov sc mi |e pa nabralo spet toliko v potno torbo, da kar čutim potrebo jo malo iztresti. Marsikaj bi imel povedali o razmerah in življenju nalili rojakov, kakor I rti* o razmerah v Nemčiii sploh. Ker pa nimate radi, če Vam Nemce hvalim — grajati jih pa tudi ne smem- ker uživam njih gostoljubnost, sicer me napodijo
zdravljenje invalidov in njihovih otrok. Pri čl. 44. se doklade siromašnim sirotam invalidov priznajo do 15. leta, mesto do 7., kakor je bilo v načrtu. Pri čl. 42. je predlagal poročevalec vojnega ministra poseben avansement srbskim in črnogorskim oficirjem. Proti temu je odločno protestiral poslanec K r e m ž a r. Podpiral ga je Lončarevič. Minister je dvakrat branil svoje stališče. Nato se je sklenilo, da pride ta točka na vrsto pri čl. 103. Pri tem členu, ki vsebuje vse druge prednosti za srbske in črnogorske oficirje, se je debata nadaljevala. Nastopili so posl. Kremžar, Agatonovič, Vujič in Lončarevič. Vladni poslanec dr. Popovič je izjavil, da je stilizacija slaba. Po burni debati je večina sprejela še nekatere dodatke. S tem je bil invalidski zakon v odseku končan.
— bom pa raje pohvalil naše Slovence. In ti, kateri so dobri, so res hvale vredni, — tako da bi mi jih bilo skoro težko zapustiti O slabih pa raje molčim, ker nič ne pomaga pisati...
Pa vzemimo za danes sam6 samo eno hvale vredno točko iz življenja tukajšnjih Slovencev.. To je — petje.
Judje so v babilonski sužnosli vzdihovali »Quomodo cantabimus canticum domini in terra aliena: Kako bomo peli pesem Gospodovo v tuji deželi!« in so obesili svoje citre na vrbe. Naši ljudje so tukaj tudi v nekaki sužnosti — sužnosti nemškega kapitala — zato pa še ne mislijo, da bi ne smeli peti svojih pesmi, marveč domača pesem jim je v tujini v veselje in tolažbo. Tukaj pojejo, da jc ve-seljel Prav po mojem srcu, Kar sem doma vedno klical: »pojte in prep-vajte!« pa nisem rašel odziva, to sem našel tukaj. Ljudje so rodi peli in prepevali že pred mojim prihodom, na mojo spodbudo in ker jim tudi sam pomagam, pa pojejo še bolj, Drobni dve pesmarici »Pojte in »Prepevajte«, ki imata namen narodno in ljudsko petje pospeševati, sta tukaj razširjeni že po celcni ind, ozemlju. Vsaka stane eno marko, pa ljudje si od ust odtrgajo, da jih kupijo.
Da tukajšnji Slovenc' tako radi pojejo, temu sta zlasti dva vzroka. Prvič zato, ker so večinoma Štajerci, in ti, kakor znano, dosti rajši pojejo kakor Kranjci. .laz, ki znam
Požarna katastrofa v Kolumbiji
London, 7. jul. (Izv.) Vesti, da je pogorelo mesto Manizales, se zdaj potrjujejo. Požar je nastal v neki lekarni iu se vsled eksplozije bližnjega skladišča bencina bliskovito razšjj-il. Vse banke, hoteli in trgovske hiše so upepeljene, istotako škofovska palača in mestna ^iša. Sploh je ves trgovski predel mesta uničen. V vladnem poslopju so zgoreli vsi arhivi,, Prebivalci so komaj rešili golo življenje, število človeških žrtev znaša 250 mrtvih, 400 oseb. pa je ranjenih. Škodo cenijo na 20 milijonov dolarjev.
Manizales je mesto v južnoameriški državi . Kolumbija; leži 2000 m visoko na gori in je središče trgovine s kakaom. Leta 1878 je (mesto razdejal potres.
precej pesmi, sem tukaj že marsikatero slišal, ki ie doma nisem poznal. — Drugič zato, ker živijo med Nemci in slišijo, kako ti prepevajo. Nemci pojejo po cerkvah vedno le enoglasno, razen tega pa tudi nimajo nič kaj lepih napevov. Jaz se čudim, da nimajo lepših pesmi, vse je bolj nekam monotonno. To jc menda že v značaju ljudstva; Vestfalec, pravijo, je bolj trd (schvverfallig) in resen. Nemško petje je torej v primeri z našim dolgočasno, toda jaz bi želel, da bi Vi slišali, kako pridno in navdušeno pojejo te svoje pe5mi! Pojejo vedno: pri moji maši pojejo sestre, pri katerih stanujem, vsak dan; šolarji tudi pri svoji šolski maši vsak dan — in tudi z orglami spremlja orglavec to petje vsak dan, dočim so pri nas gospodje organisti s svojo umetnostjo zelo varčni. Ob nedeljah pojejo pri vsaki maši, in tu so v vsaki cerkvi v nedeljo najmanj po tri, ,'večinoma po štiri, po pet in še več mašj Pevski zbor poje samo latinsko, vse drugo poje vse ljudstvo. Glede liturgičnega petja pa Nemci niso, kakor bi mislil, tako natančni kakor pri nas. V vsaki cerkvi je vsako nedeljo ena peta maša. Pri tej poje kor semtertja pač koralno, drugod pa poje tudi pri teh našah vse ljudstvo; rciponzorije (odgovore) latinsko, drugo pa nemško. Na bin-koštno nedeljo sem slišal v Gerthah celo pri levitirani maši nemško peti. Cerkveni zbori so jako močni: štejejo do 20 in 30 mož, žensk pa na koru sploh ni, ženske tflasove nadome-
daues ravno tako ali pa še bolj oborožena ko pred svetovno vojno; če izvzamemo Nemčijo, Avstrijo, Mažarsko iu Bolgarijo, ki so po mirovnih pogodbah vojaško čisto zlomljene, drže evropske države danes pod orožjem istotoliko vojaštva ko preje v mirni dobi. Naravno, da Amerika ne more ravnodušno gledati, kako Evropa s tem zapravlja milijarde ljudskega premoženja brez vsake potrebe, samo, ker si države med seboj ne zaupajo. Amerika pa tudi vidi, kako Evropa na ta način samo ugla-ja pot boljševizmu, ki zdaj poskuša celo mobilizirati rumeno raso za svoje cilje. Pomisliti pa se tudi mora, kake silne kapitale ima Amerika naložene v Evropi — cenijo jih na 1900 milijonov dolarjev — in da je že radi tega na njeni usodi zelo zainteresirana. Zato je ta migljaj, ki ga je dal predsednik Coolidge, za Evropo velikanskega pomena in če se Evropa hoče obvarovati kaosa in pogina, bo ta migljaj ubogala. Tudi ameriško časopisje odobrava splošno Coolidgejev govor in poudarja, da samo po tej poti more priti svetu ozdravljenje.
Politične vesti.
Zbližanjc med državo SHS in Bolgarijo.
Italijanski listi vedo poročati o neki akciji za zbližanje med našo državo in Bolgarsko, ki se je baje pričela v diplomatičnih krogih in ki utegne v kratkem dobiti vidnega izraza v ofi-cielnem obisku bolgarskega zunanjega ministra Kalfova v Belgradu; mogoče pa je tudi, da se sestaneta zunanja ministra obeh sosednih držav v Nišu, kjer se že itak vrše pogajanja med našimi in bolgarskimi delegati za ureditev obmejnega prometa. Rečena akcija ima v cilju ustvaritev prijateljske zavezniške pogodbe na načelu varovanja medsebojnih in-tei "esov; Jugoslavija bi podpirala bolgarske aspiracije proti jugu, pred vsem za svoboden pristop na Egejsko morje, Bolgarska pa bi podpirala Jugoslavijo glede Soluna in zaščite jugoslovanske narodne manjšine v grški Makedoniji. — Italijanski listi so zaradi takih vesti zelo vznemirjeni, ker bi takšen sporazum Ataliji naravno križal njene račune na Balkanu. Nas pa more samo veseliti, če se to uresniči. Pozdravljamo vsako akcijo, ki ima dovesti do prijateljskega razmerja med nami in Bolgarijo, ker bi se s tem pozicija naše države samo utrdila.
Beležke.
Stališče in protistališče. »Po svojem a para« Iu, po svoji dobri organizaciij, po številu pristašev, bi bila SLS poklicana, da postane no-siteljica slovenske politike. Le malo verjetnosti pa je, da bi se ji to posrečilo in sicer ravno vsled tega, ker je preveč »klerikalna«. Popolnoma izključeno je, da bi mogla poslali stranka, v kateri ima en inteligenčni sloj pri-viligirano stališče, pa naj bo za njo še tako zaslužen, res narodna stranka. Iu če se ne prične SLS laizirati, potem je brezupen vsak poskus, da bi postala SLS kdaj vsenarodna stranka. Tako piše »Narodni Dnevnik«. — Mislimo, da mora biti za presojo stranke me-rodajen njen program in njeno delo, ne pa suknja njenih pripadnikov. Mislimo tudi, da v programu SI-S, ki je narodno-slovenski in demokratičen, ni nič, kar bi branilo slovenskemu inteligentu-lajiku se jej pridružiti, in tudi v njeni organizaciji nič, kar ne bi dovoljevalo vsakemu pristašu brez razlike stanu, priti v stranki do veljave, če to po svojih zmožnostih in svojem delu zasluži.
in šivalni stroji edino elegantni, najtrpežnejši, zato tudi najcenejši samo pri
J O S. PETELINC-U,
poleg Prešernovega spomenika, Ljubljana.
l.llll — It«.
ščajo — deški, ki sc slišijo posebno lepo. Dečkov je na koru za en cel razred. Pevski zbori so torej jako močni in pojejo dovršeno lepo, toda dado se le bolj redkokrat slišati. Navadno se oglasi vse ljudstvo. Kako vse drugače kakor pri nas, kjer se šteje petje samo za neki poseben privilegij redkih posameznikov! Petje je tukaj bistven del ljudske po-božnosti, ljudska pravica, ljudska last in ljudska čast. Celo kadar poje pevski zbor, ljudstvo popolnoma ne molči. Koncu svete maše vstane vsa množica in stoje zapoje pesem od praznika. Tako sem jo slišal na velikonočno nedeljo v Hambornu, drugikrat pa drugod. Kako veličastno jc to! Dasi velikonočna pesem ni tako melodijozna kakor so našo, vendar ko je vstala in zabučala kakor iz enega grla vsa ccrkev, da sc je res skoro cerkev tresla, je bilo to tudi pretresljivo lepo. Otroci pogostokrat na vse grlo kričijo, da leti kar skoz ušesa; s tako vnemo pojejo. Pa tudi izven cerkve Nemci radi pojejo. Po hiši, v kateri stanujem, pri sestrah, prepevajo dekleta (gospodinjske šole) vedno. (Konec sledi.)
. tli rfunino—.mm iiitM ,atnrwTrinr'T'^M'ff'""''™-'t~-'-"'-T*'r--'<"bm
n	kupile naj- |
I	ugodneje pri N
K Sto liliH
MiiiTOiiiiiiiiiiMiiiiiiTiiiiTrhiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Uubllana 1
NOVI ČLANI GLAVNE KONTROLE.
Belgrad, 7. julija. (Izv.) Predsednik vlade je poslal narodni skupščini akt, da naj se izvoli predsednik in štirje člani glavne kontrole. Predlaga za predsednika Srečka Deši-£a pomočnika ministrstva za finance in Niko-lo Trpeziča, člana kasacijskega sodišča, za člane pa dr. Šavnika, delegata ministrstva za finance v Ljubljani, Danila Tripkoviča, načelnika sodnega oddelka glavne kontrole, Petra Babiča, načelnika glavnega ravnateljstva za neposredne davke, dr. Pintarja, fin. delegata iz Zagreba, in Stefanoviča, predsednika bel-grajskega trgovskega sodišča, Miloševiča, upravnika drž. posestev, Arangjeloviča, sodnika v pokoju, in Stambuka, sodnika v pokoju.
Sporazum med Bolgarijo in našo državo?
i
Belgrad, 7. julija. (Izv.) Današnji belgraj-:-ki listi poročajo o skorajšnjem sporazumu med našo državo in Bolgarsko. V zadnjem času se mnogo govori o novi orientaciji Bolgarske. Trdi se, da so v Sofiji uvideli, da ni dobro imeti na čelu vlade ljudi, ki uživajo malo zaupanja pri zaveznikih in sosedih. V zvezi s to spremembo bolgarskega javnega mišljenja je prihod našega sofijskega poslanika g. Ra-kiča v Belgrad._____________
Vojna v Maroku.
Berlin, 7. jul. (Izv.) Po neki pariški vesti se je na maroški fronti razvila nova resna bitka. Kabili mestoatfi prodirajo. Francozi so storili vse potrebno za varstvo železnic, ki vežejo Maroško z Alžirjem.
London, 7. jul. (Izv.) španska vlada je zaprosda v Londonu za dovoljenje, da bi smela v Tangeru izkrcati čete. Angleška vlada pa ima proti temu pomisleke, ker bi taka akcija utegnila ogroziti mednarodni značaj Tan-gera. Najbrže bo Španska dobila zaželjeno dovoljenje samo za kratko dobo.
Pariz, 7. jul. (Izv.) General Malin je imenovan za vrhovnega poveljnika francoskih čet v Maroku.
Dogodki na Kitajskem"
Šaiigliaj, 7. jul. (Izv.) Promet cestne železnice je večinoma ustavljen. Dogodilo se je zopet več izgredov. V nekem potoku so našli truplo ameriškega mornarja; drugega mornarja že tri dni pogrešajo.
London, 7. jul. (Izv.) Kakor poroča »Times« iz Hongkonga, je neki častnik Yenano-ve armade poizkušal umoriti pristaniškega komisarja in pa generala Hutschungschija, ko sta se vračala od slavnosti povodom ustanovitve nove vlade. Napadalca so straže ustrelile.
London, 7. jul. (Izv.) V dolnji zbornici je izjavil zunanji minister Chamberlain, da radi dogodkov na Kitajskem ni bila ruski vladi poslana še nobena nota. Vlada pa si pridržuje popolno svobodo za vsako akcijo, ki bi jo utegnil zahtevati položaj, ki je danes takšen, da ga je treba dan na dan nadzorovati z največjo skrbnostjo.
DUNAJSKI KATOLIŠKI KONGRES.
Dunaj, 7. julija. (Izv.) Ob udeležbi delegatom iz vseh avstrijskih dežel, kakor tudi iz Nemčije, Češkoslovaške, Poljske, Jugoslavije in Švice je bil včeraj tu slovesno otvorjen katoliški kongres.
OBČINSKE .VOLITVE V ITALIJI.
Rim, 7. jul. (Izv.) Te dni so se po raznih krajih vršile občinske volitve. Večinoma so »zmagali« fašisti, ker se opozicija volitev sploh ni udeležila.
DE ŠTEFANI IN NAVA ODSTOPILA.
Rim, 7. jul. (Izv.) »Popolo dTtalia« beleži vest, da finančni minister De Štefani in minister za narodno gospodarstvo Nava odstopita in da se tekom tega meseca ti dve mesti zasedeta z novimi možmi. — »Idea Na-zionale« piše, da se bo sedanja Mussolinijeva akcija za vzpostavitev lire nadaljevala z vso doslednostjo do končne zmage.
POVODEN J V VARŠAVI.
Varšava, 6. julija. (Izv.) Visla je prestopila bregove in poplavila velik del mesta. Iz več ogroženih hiš so morali odstraniti sta-novavce. Danes voda že polagoma vpada.
NESREČNI ALKOHOL.
Ncw York, 6. julija. (Izv.) Na amerikanski narodni praznik v soboto in nedeljo se je dogodilo po celi deželi več težkih izgredov, pri katerih jc kljub prepovedi in »suši« alkohol igral veliko vlogo. Po dosedanjih vesteh iz večjih mest je bilo 250 ljudi ubitih, 1200 pa ranjenih.
LOKOMOTIVA POVOZILA AVTOMOBIL.
Rim, 7. julija. (Izv.) V bližini kolodvora Sicna je lokomotiva povozila avtobus in ga s pasažirji vred vlekla kakih 70 metrov daleč. Štiri osebe so mrtve, dve pa težko ranjeni.
NOV KOLESARSKI SVETOVNI REKORD.
Elbericld, 7. julija, (Izv.) Na tukajšnjem štadijonu je pri dirki na 100 km \Vittig (Berlin) z 1 uro 10 minut 56 sekund postavil nov svetovni rekord. Novi rekord je za 4 minute boljši od dosedanjega.
Velepomembni govor predsednika Združenih držav Coolidgea, o katerem smo včeraj poročali, je vzbudil silno pozornost po celem svetu. Saj je prvikrat, da izjavlja Amerika jasno in določno, da zahteva od Evrope varnostno pogodbo in da bo svojo politiko, predvsem v finančnem pogledu, nasproti Evropi po tem uravnala. Amerika zahteva torej od Evrope jamstvo, da bo varovala mir, potem je pa pripravljena pomagati jej v njeni finančni stiski. Predsednik Coolidge zasleduje isto linijo, kakor jo je svoj čas začrtal Har-ding, da se Združene države v evropske zadeve nimajo umešavati, da pa morajo podpirati vse, kar pospešuje mir, kar služi spravi med evropskimi narodi in kar bi na koncu koncev privedlo do razorožitve. Saj je Evropa
Štev. 15«
SLOVENEC, dne 8. julija 1925.
Stran S.
Kongres za proučevanje vzhodnega bogoslovja.
Kongres se bo pričel v nedeljo, 12. julija s slovenskim uvodnim govorom ob pol 9 dopoldne v stolnici-. Ob devetih bo slovesna pontifikalna maša po "vzhodnem slovanskem obredu; vzhodno bogoslužje se bo ob obilni asistenci razvilo v vsem sijaju. Popoldne ob treh bo v stolnici govor (P. Valerijan Učak) dn litanije. Ob pol 5 bo slavnostna akademija v veliki dvorani hotela »Union-?:. Slavnostni govor pri akademiji bo imel dr. P. Guido Kant. Zvečer bo v Ljudskem domu predavanje s skioptičnimi slikami iz življenja sv. Cirila in Metoda.
Dne 13. do 15. julija bodo latinska pre davanja vsak dan od 9. do 12. ure, slovenska in hrvatska predavanja pa od 3. do 4. ure .popoldne, potem pa razgovori o praktičnih vprašanjih.
Ker bo udeležba izredno velika, zato bodo tudi domači udeleženci morali imeti legitimacije, ki se dobivajo po 10 tfn po 5 dinarjev v pisarni kongresa v škofijskem dvorcu (Pred škofijo št. 4); brez legitimacij vstop k predavanjem in k akademiji ne bo dovoljen. Slovenski udeleženci bodo prejeli legitimacije v pi-eairni; tam se jim bo obenem potrdilo, da so se udeležili kongresa. Na podlagi tega potrdila bo kupljena karta veljala za brezplačno povratno vožnjo.
♦ * »
»Županska zveza« za invalide. »Udruže-oje vojnih invalidov« se je obrnilo na župan-eko zvezo, da naj bi tudi ta kaj storila v obrambo njihovih pravic in nastopila proti brezsrčnemu reduciranju vojnih invalidov v Sloveniji kot posledici izvršenih posebnih preglednih komisij. »Županska zveza« se je obrnila s posebnima vlogama na ljubljanskega in mariborskega velikega župana, da storita od svoje strani vse mogoče, d a 6 e v interesu naših občin popravijo in preprečijo kakršnekoli krivice, ki so se že zgodile ali ki bi se utegnile še zgoditi ubo g im vojnim žrtvam, ki jim dolguje domovina največjo ljubezen. Pri postopanju omenjenih komisij se je zgodilo namreč nešteto krivic invalidom. Vsled tega bodo pa zlasti in to posebno težko prizadete naše občine, ki bodo radi pomanjkanja vsake druge socialne oskrbe morale na 6voja ramenu, to se pravi na ramena že itak pod težo davčnih bremen šibečih se davkoplačevalcev, prevzeti tudi še bremena za ubožno oskrbo teh ne le vojnih žrtev, temveč tudi žrtev brezsrčne redukcije. Obenem se je obrnila Županska zveza na parlamentarno delegacijo, da se najenergicneje zavzame za uboge žrtve in stopi v ta namen »v stik tudi z drugimi poslanskimi krogi in klubi. O nezaslišanem postopanju pri redukciji invalidov bomo o priliki napisali še ikaj več zato, ker smo Culi očitke našim občinam, kakor da bi bile tudi one sokrive pri tem, kar je pa grda laž.
Zadolžnice občin za posojila. Poročali smo že, da so bile v prejšnji državi vse zadolžnice za posojila, ki so jih najemale občine in druge javnopravne korporacije v javne namene, oproščene vseh kolkovnih in drugih pristojbin. Naša država dosledno odreka sedaj to ugodnost, in vsa prizadevanja raznih faktorjev, da bi jo zopet dosegli, so bila dosedaj zaman. Med drugimi se je obrnila na finančno ministrstvo tudi »Županska zvemc, ki je prejela te dni obvestilo vsled odloka generalne direkcije posrednih davkov z dne 26. maja 1925 štev. 31.044, da se prošnji za oprostitev zadolžnic vseh komunalnih posojil v javne namene od taks ne more ugoditi. Po tem odloku so s taksnim zakonom od 25. oktobra 1923 ukinjene vse prejšnje oprostitve, a v tem taksnem zakonu ni nobene določbe, na koje podlagi bi se lahko oproščale osebe ali zavodi, ki dajejo posojila občinam, od plačila pristojbin. Iz jema bi bila mogoča le v primerih po čl. 70 zakona o budžetnih dvanajstinah za april — julij, to je če se najame posojilo v inozemstvu. — Vse ugodnosti torej, ki so jih nalivalo občine poprej, so šle rakom žvižgat, in vsi poskusi, jih zopet pridobiti, zadevajo na gluha ušesa.
Zopet odstavitev župana. Okrajni glavar v Celju je z odlokom z dne 30. jun. t. 1. štev. 11533 nemudoma odstavil Karala Novaka, župana v Motniku, ki je pristaš SLS. Vse v županovo področje spadajoče zadeve pa je poveril Fr. ltoberšeku, krojaču v Motniku, pristašu JDS. S tem je občina trg Mot-nik izgubila svojega priljubljenega župana, ki je bil zve«t in pošten v službovanju in posebno naklonjen in skrben za revnejše sloje.
Pišite pravilno slovenščino! V »Narod-nem Dnevniku«, ki se sicer prizadeva pisati dobro slovenščino, beremo: »da je večina radikalov za to, da se Lukiniča izroči sodišču.« In vendar nam profesorji slovenščine niiso ničesar bolj zabičevali kakor to, da se • se« veže vedno le s prvi m sklonom. Nekateri mislijo, da edino pravilna pisava »da se Lukiniča izroči sodišču«, pomeni toliko, kakor »da se Lukinič sam izroči sodišču«, oziroma samega sebe izroči, in na tej napačni podlagi se je enkrat celo -Slovenski narod« norčeval iz nas. S tem pa je dokazal samo
svojo veliko neznanje slovenske slovnice, oziroma pravilnega slovenskega jezika. Splošno pa greše naši ljudje, ko dosledno vežejo' »se< v zaniikalnih stavkih z drugim sklonom1 (>da se Lukiniča ne izroči sodišču«). T ud P tu se mora rabiti prvi sklon. Res je, da s0 časnikarju, ki dela z veliko naglico, ne sme' preveč zameriti ta ali ona slovniška napaka, toda saj najhujSlih naj bi se izogibal, kajti' časopis nosi danes, ko mnogi ljudje ne berejo drugega kakor časopis, veliko odgovornost za razvoj jezika. O strašnem nesloven1 skem slogu, v katerem časopisi danes pi" šejo, niti ne govorimo.
Red v železniških vozovih. Iz železničar-skih krogov smo prejeli: Med našim potujočim občinstvom je žal še vedno mnogo taktih, ki se jim državna lastnina ne smili in ki bfez vseh pomislekov okvarjajo opremo osebjih kupejev. Tem je treba povedati, da vsako škodo, ki se napravi državi, nosijo davkoplačevalci. Vsak državljan bi moral torej iz lastnega interesa paziti na državno lastnino. .če pa kdo tega noče razumeti, naj ima vsaj nekaj človeškega obzira nasproti spremljajočemu osebju. Sprevodnik je odgovoren in jamči za vso opremo v notranjosti osebnih voz, tako za šipe, blazine, pepelnike, obešala, jermena pri oknih itd. Ako se razbije šipa ali pri oknu odreže jermen ali stare svetilkina obla ali napravi katerakoli druga škoda in sprevodnik krivca ne more izslediti in iztirjati odškodnino, mora odškodninski znesek, ki ga predpisuje cenik, plačati iz svojega v celoti, najmanj pa eno tretjino istega. To je pač krvav davek za ubogega železničarja, ki za svojo naporno in odgovorno službo itak ni zadostno plačan. Občinstvo naj to upošteva in naj v nobenem slučaju ne prikriva krivca, ki kaj poškoduje. — Potniki imajo dalje navado, da podajajo nosačem težke kovčege kar skozi okna. S tem se okna zelo poškodujejo in je tako ravnanje tudi strogo prepovedano. Sploh naj potujoče občinstvo s polnim razumevanjem upošteva opozorilo, ki je pritrjeno po vseh osebnih vozovih: »Pazite na red in snago ter na šipe in notranjo opremo voza!« S tem bo dokazalo svojo kulturnost, vlakovnemu osebju pa znatno olajšalo službo.
Iz državne službe. Dragotin G o 1 i a , sta-tističar v ministrstvu socialne politike, je na podlagi razsodbe državnega sveta z veljavnostjo od 1. oktobra 1923 na novo uvrščen v 2, skupino II. kategorije.
Iz sodno službo. Premeščeni so: izvršilna uradnika Anton Volk iz Celja v Maribor in Ivan Saksida iz Ptuja v Celje, in kancelist Leopold Wallner iz Višnje gore v Ptuj.
Iz carinarske službe. Imenovani so: za kemika v 5. I. pri glavni carina uniči v Ljubljani M. Todorovič, za upravnika v 2. II. v Nilu Dragotin Bogner, doslej revizor v Ljubljani, za glavnega revizorja v 1. I. v Bohinjski Bistrici Janko Jankovič iz Belgrada, za upravnika v 2. II. v Vinkovcih Karlo Ger-gič, revizor v Ljubljani.
Osebno izpremembe pri agrarni reformi. Za referenta v 7. I. v Dolnji Lendavi je ime novan Mate Gregorovič, doslej v Mariboru, za pisarja v 4. II. pri mariborski oblasti Aleksander Bahovec, doslej v Ljubljani.
Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z rtne 4. julija 1925. prinaša med drugimi popravke k zakonu o stanovanjih, potem uredbo o razvrstitvi gledaliških igralcev, razpis o pobiranju nadavka na uvozno in izvozno carino in na postranske takse in končno odločbo glede nabavljanja valut za potovanje v •inozemstvo.
Mladinski koncert v Metliki. Med najlepše prireditve zadnjega časa v našem mestu mora pač sleherni šteti dva mladinska koncerta šolske mladine. Enega smo čuli po zimi, drugega pa 28. junija in 5. julija v ob širni šolski sobi, ki je bila obakrat nabito polna. Prvič se je vsak odzval povabilu brez posebnega pričakovanja. A nastop nas je vsakokrat očaral. Skoraj dveurni pestri program je zbor 40 otrok izvajal s čudovito pazljivostjo in dovršenostjo. Prvi koncert je obsegal 17 točk, drugi pa 22, otroci so peli vse na pamet, pavza je bila samo ena. več pesmi smo hoteli slišati ponovno. Mislil bi kdo, da bo tak spored preveč utrujal, čeprav so bile pesmi tako izbrane, da se je prelijalo veselje v žalost in resnost v pobožnost otroške duše. A med hvaležnim občinstvom ni bilo nobene utrujenosti, pač pa polno hvale in zadovoljnosti. Pri obeh koncertih so pa bili tudi za razvedrilo za zadnje točke izborni otroški kupleti, kakršnih še nismo čuli. Škoda, da ni bil navzoč pri koncertih noben kritik, da bi podal svoje strokovno mnenje, ki bi bilo gotovo ugodno! — Priredil je koncerte in tudi s svojimi skladbami veČino izpolnil tukajšnji g. kaplan in katehet Vinko Lovšin. Koliko truda in požrtvovalnosti je pri teh prilikah našlo svoj cvet, mor« umeti pač le tisti, ki je dan za dnevom cul (ie naše šole vaje. Kažeta nam pa bi dva oba ponovljena koncerta tudi blagodejni vpliv'dobrega vzgojitelja na mladino. Ze več mesecev nam ta mladinski zbor pod vodstvom svojega ka-teheta prepev« tudi pri najbolj obiskani nedeljski osmi sv. maši in je zaenkrat to pač najbolj urejen zbor v našem mestu. One, ki imajo skrbeti za poživitev nekdaj lepega petja v Metliki, naj otroški glasovi predramijo.
Člani mariborskega narodnega gledali-
šča Rasberger, Zeleznik in Kovačičeva gostujejo ravno te dni po Sloveniji. Do sedaj so nastopili v Ptuju Središču, Ormožu, Ljuto meru. Nadalje posetijo: Mursko Soboto, Gornjo Radgono, Slatino-Radenci, D. Lendavo, Konjice, Št. Jurij ob juž. žel., Dobrno, Laško, Rimske toplice, Hrastnik, Kadeče, Sevnico, Krško, Brežice, Kostanjevico, Novo mesto i. t. d. S svojim izbranim sporedom so bili deležni do sedaj povsodi splošnega priznanja.
Potresne sunke smo čutili — tako nam pišejo iz Cerkelj ob Krki — v soboto, nedeljo in v pondeljek. V soboto ob pol 10 uri je bil prvi, drugi — precej močan — je bil ob 9 uri zvečer, a tretji ob 11 zvečer. V nedeljo med sv. mašo ob 10.15 uri je bil sunek lahek, dočim so v soboto zvečer ljudje prestrašeni že začeli bežati iz cerkve. V pondeljek pa so se od 6.15 do 6.30 zjutraj razvrstili trije lahki i kratki sunki. Pri nas smo na vulkaničnih tleh, kar dokazujejo topli vrelci, ki se nahajajo v tukajšnji bližini. — Opa žamo pa, da se po daljšem deževju zelo radi pojavljajo potresi. Pravijo, da se zemlja poseda. Če bo to točno, bomo zlezli pod morsko gladino, ko že sedaj nismo več kot 150 m nad morjem in torej najnižje ležeča župnija na Kranjskem. Ljudi obda ob vsakem potresnem sunku grozen strah, ker še niso pozabili na leto 1917, ko so se hiše rušile.
Vesolje in žalost. Na Ježici pri Ljubljani je imel preteklo nedeljo novo mašo ondnt-ni rojak g. Viljem Cunder. Domači, sorodniki in bližnji prijatelji novomašnika so se sešli tudi v pondeljek na -ostanke«. Med njimi je bil tudi stric novomašnikov, posestnik Valentin Cunder iz Stožic, po domače Novak. Na željo svoje žene se je pa kmalu poslovil in šel zvažat žito v kozolec. Naložil je zvrhan voz. Sedečemu na vrhu snopja so na plitvem klancu zdrknili povodci iz rok. Sklonil se je, da bi jih zgrabil — a izgubil je ravnovesje ter padel na glavo tako nesrečno, da mu je kolo šlo čez vrat. Kevež je še parkrat vzdih-nil in umrl — v mlaki krvi. Vsaka pomoč je bila izključena. Groza je pretresla ne-le novomašnika in svate, ampak tudi vso sosesko. Škoda vrlega, pridnega 42 letnega moža, ki je zapustil tri otročiče.
Planinski dan na Triglavu. Na predlog agilue podružnice II. P. D. Sljeme v Zagrebu, bo v nedeljo, 19. julija planinski dan. V to svrho se zberejo planinci iz cele Jugoslavije na vrhu Triglava v nedeljo, 19. t. m., odkoder se napotijo v hotel Zlatorog v Bohinju, kjer bo 20. t. m. zaključni sestanek. Kakor doznavamo, se je odzvalo temu vabilu tudi Srbsko pl. društvo, ki odpošlje večjo skupino članov na Triglav. — 26. t. m. priredi izlet na naše planine bosensko planinski društvo »Priroda« iz Sarajeva.
Poziv vpoklicanim rezervnim častnikom. Rezervni častniki ljubljanske in mariborske oblasti, ki so poklicani k orožnim vajam v Belgrad ali v kraje Srbije in se odpeljejo v svoje garnizije v nedeljo 12. julija z brzovla-kom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5 popoldne ali ki vstopijo v ta vlak na progi, naj se v lastnem interesu pismeno javijo najkasneje do petka ob 10 dopoldne na naslov: Tone Zobec, tiskovni referent pri velikem županu v Ljubljani.
Umrl je na Dunaju dne 5. julija g. Hugo Pollak, star znanec našim politikom, ko so bivali na Dunaju. Pokojni je bil urednik pri sNeue Freie Pressec in se je prvotno zanimal za jugoslovanske razmere. Blagemu možu hvaležen spomin!
Poučna predavanja v Dečjem donni v Ljubljani. Na prošnjo Društva slovenskih učiteljic se vrše v bolnici ta mesec predavanja o higieni dece, o splošni higieni, o tuberkulozi, o duševnem razvoju dojenčkov, o higieni žene, o prvi pomoči, o alkoholizmu itd. Predavanja imajo: dr. Ambrožič, dr. Pire, dr. Ozvvnld, dr. Jamar, dr. Puher, dr. Zalo-kar, dr. Demšar in dr. Blumauer. Vseh slu-šateljic je 30. Priglasilo pa se jih je mnogo več, .zato nameravajo prirediti tudi v Mariboru enaka predavanja, ki so baš za učite ljtice, ki žive med slovenskim preprostim narodom, vsekakor velikega pomena.
Taborenje slovenskih skavtov je letos ob Bohinjskem jezeru v bližini Sv. Duha, kamor so se odpeljali 7. t. ni. To je tretje taborenje slovenskih skavtov. Prvo leto so taborili ob izviru Kamniške Bistrice, lansko leto so si postavili šotore nad Lampretovim bajarjem ob bistri Završnici, letos bodo pa uživali zdrav zrak in lepoto planinskega sveta v Bohinju, ki jim bo izvestno ostal kakor Kamniška Bistrica in Završniica v najlepšem spominu.
Sleparski urar. Po raznih krajih Slovenije hodi neki Jernej D olj na r, ki se izdaja za urarskega pomočnika, in sprejema razna naročila in popravila. Odnesel je že več ur, več predujmov in pokradel tudi že več obleke, periia, ur in tudi več denarja. Koliko je napravil škode, še niso ugotovili, ker se še niso vse oškodovane slmike prijavile.
Pretepen nabiralec gob. Delavec Ivan Čadež je nabiral okrog Podutika gobe. Med nabiranjem je prišel k posestnici Polenšako-vi, s katero se je razgovarjal o navadnih stvareh. V tem pa sta prišla njena sestra in mož od sestre, ki sta Čadeža, katerega sla smatrala za nevarnega postopača, lako pretepla, da so ga morali prepeljali v ljubljan sko bolnico.
Javna licitacija. Gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani razpisuje na dan 30. julija 1925 javno ofertalno licitacijo za oddajo zgradbe novega železobetouskega mostu čez Savo pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa v >U>radnem listu,-:.
Hrastniški pralni prašek zastopa dvoje načel: dobro in poceni.
— Bluze najnovejšo priporoča tvrdka Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg. 1447
■ IIIMMIMIIlUHIMIMIMIIMIIIMIIIMHIMIIUMIIMIIIIIIMMIlIMIIIIMIIHMMinHIlMMIMIIMIIIIMIIMIIIIIIIIIIMMl
f ZOBMI RTELIJE F. OGRIČ-fl NOVO MESTO I
=	z
ZRPRT DO KONCU JULIJU
MIVIfllllllllllllMIllllllllllfltllllllltlllMIlllMIIMIMIIII
Iz Ljubljane.
Kralj Aleksander y Ljubljani. Včeraj dopoldne ob tričetrt na 12 se je pripeljal kralj Aleksander v Ljubljano in sicer v spremstvu divizijonarja tukajšnje divizije. Ogledal si je mesto in se takoj vrnil na Bled. Pred pošto ga je ljudstvo spoznalo in ga prisrčno pozdravljalo.
Frančiškanski samostan v Ljubljani je prišel včeraj vizitirat P. dr. Fran L ulic, generalni vizitator. Oče generalni vizitator se nahaja na vizsMaciji v Sloveniji od 4. junija. Odličnega gosta v naši sredi prisrčno pozdravljamo!
Umrl je 6. julija v bolnici g. ing. Jaro-mir lia.jiuš, gradbeni nadsvetnik v p. Pokojni ie bil rodom Čeh, ki je kot mlad iiržener stopil na Kranjskem v gradbeno službo, kjer se je izkazal kot veščak. Bil je splošno priljubljen. Letos je slavil 70 letnico. Pogreb bo danes popoldne ob 5 iz deželne bolnice. Naj v miru počiva!
25 letnico zvestega in odličnega dela v Jugoslovanski tiskarni je obhajal preteklo nedeljo črkostavec gosp. Franc Vrečar. Jubilantu iskreno častitamo z željo, da bi ga Bog še dolgo vrsto let ohranil grafični umetnosti.
Zanimivo predavanje g. Eggenbergerja o načinu, kako ohraniti sadni mošt ali vino skozi celo leto v sodih brez alkohola, je bilo v ponedeljek zvečer razmeroma dobro obiskano. Interesenti so pokazali veliko zanimanje za res velevažno gospodarsko vprašanje. Včeraj popoldne je gosp. izumitelj sam na dvorišču dr. Krekove gospodinjske šole kazal, kako sa to delo vrši v praksi. Ponovno opozarjamo vse interesente, da ne zamudijo prilike, ki se jim nudi: danes ob 13 se vrše istotam praktična predavanja (Šelenburgova ul. 1), h katerim so vsi uljudno vabljeni. Brezplačna vstopnica sc dobi v pisarni »Svete Vojske« na Poljanskem nasipu 10.
Z ljubljanskih ulic. Ljubljanske ulice so zadnje mesce dobile precej pisano lice. Nekatere so pregrajene, razkopane, preprežene s kamenjem in gramozom, na drugih zopet mrgoli kopačev, vdevačev kock, iz kanalov puliti star smrad, moderna tehnika izpodjeda primitivno kanalizacijo, razluščeno opeko nadomeščajo velike, obsežne betonske cevi. — Ljubljana bo kmalu modernejša ped zemljoi kot je v svojem vidnem licu. Prav je tako, kajti Ljubljančan je v svoji bistvenosti primitiven, zadovoljen z malim, pa čeprav rad vedno kritizira, kritizira prav po ljubljansko. Kljub velikopotezn:cti magistrata, je simbol Ljubljane še vedno Vodnikov trg z mesarskimi stojnicami šentpeterskega kova in gostilne Kolovrat, Figovec, Češnovar in Tišler. Kavarna LJnion je za pohlevno slovensko inteligenco univerze, gimnazij in uradov. Slon za trgovce, včasih tudi za verižnike. Zvezda je nekako dalmatinsko zatočišče, gosposka in v velikomestnem stilu, človek si skoro ne upa vanjo. — Ljubljančan je rad udoben in mu je vsako žrtvovanje na račun mode zoprno. Zato je tudi zunanje lice Ljubljane popoln odsev mentalitete, njenih stanovalcev, Magistrat clela in dela, lice bo pa najbrž ostalo. Tivoli je nekaj zabrisal svojo ljubljansko prvotnost, ljubljanski grad jo je obdržal v celoti, vsaj puste mujo in se ne zmenijo zanj. Pota zanj so čisto ljubljanska: lesene, sprhnele ograje ob njih, zverižene steze, skrivljene črte pri nasadili, pota pol zarastla, pol izhojena in pol peščena, kakor zna skrbeti dež in naliv. Vsaj naturnosti je še nekaj. Ko tako ogleduješ Ljubljano, kanalizacijo, razkopavanje grobov, igranje z lobanjami in kostmi na Vodnikovem trgu, uidejo ti misli bagve kam. Na Bregu stoji od nevešče roke postavljena koliba, nadomešča naj stanovanje ... in na polju nepregledna vrsta vagonov, ob vagonih pletejo ženske nogavice, otroci se senčijo med kolesjem, skozi razpoke vagonov žehti vročina in žre obraze... Magistrat elela in dela, zemljo in cesto preriva, ustvarja ljubljanskim cestam izglajeno lice, po cestah pa hodi klavrno ih izglajeno ljudstvo, ki se boji noči, in se najbolj boji zime.. . Na to večkrat mislim . ..
Velcobrati, trgovci in obrtniki, za katere velja obrtni red, se opozarjajo, da priglase za volitev prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča in obrtnih prisednikov priziv-nega sodišča — najkasneje do srede, 15. julija 1925 mestnemu magistratu »voj obrt ter svoje nameščence obojega spola, ki so bili zaposleni dne 22. junija 1925 v njih obratu, so izpolnili 20. leto ter bivajo že najmanj leto dni v tuzenistvu in ne pripadajo stanu učencev. — Tiskovine za te prijave se dobe brezplačno pri mestnem magistratu. " »•na posvetovalnica, soba št. 22.
Stran A.
SLOVENEC, dne 8. julija 1928L
STev. 150.
Za ubogo oslepelo ženo so doslej izročili kuni upravi razni dobrotniki, ki nočejo biti ImfliBovani, 235 Din, kateri znesek smo odposlali na naslov uboge žene. Bog stote rno povr-bi vsem blagim darovalcem in obudi še novih dobrotnikov!
Pobegnila je iz Brda pri Šiški 20 letna Frančiška Oblakova. S sabo je vzela obleko In perilo. Sumijo, cla jo je zvodila kaka tajna družba.
Iz štajerske.
t Župnik Ivan Kogelnik. V nedeljo 5. julija zvečer je po dolgi, budi bolezni preminul v Trbonjali taniošnji župnik g. Ivan Nep. Kogelnik, star šele 46 let. Rodil se je dne JO. maja i879 v Podklancu, župnije Črneče kot sin uglednih slovenskih staršev; bil je v mašnika posvečen dne 19. julija 1903 in je daroval prvo sv. mašo v sloviti romarski cerkvi Sv. Križa nad Dravogradom 26. julija 1903. Služboval je kot kaplan pri častitljivem starčku Šim. Inekotu, dekanu v Žabnicah in na Sv. Višarjali, v Dobrlivasi, kot provizor v 'Apačah in Vovbrah, kot večletni župnik na Radišah, kjer je bil pri Slovencih zelo priljubljen. Decembra 1918 je moral bežati pred tolpo nemškutarskih volkswehrovcev, se je povrnil pozneje na župnijo, katero pa je moral po nesrečnem plebiscitu na migljaj celovškega ordinariata, oziroma ultraneniškega generalnega vikarja dr. Quitta zopet zapustiti. Deloval je potem kot kaplan v Dravogradu in črni, a je dne [l1. novembra lffel nastopil župnijo Trbonje, kjer je zdaj po dolgem trpljenju, previden s sv. zakramenti, boguvdan limrl. Novica o njegovi smrti bo pretresla njegove številne znance in prijatelje. Sivolasim njegovim staršem, bratu in sestrama naše iskreno sožalje! — Pogreb se vrši danes zjutraj na pokopališče v Črnečah. Ljubi Ivan, Bog Ti daj večni mir in pokoj!
Gornja Radgona. V nedeljo smo imeli praznik, kakor ga naša obmejna točka ne pomni. Cvet mariborske orlovske ekspoziture, ljutomersko orlovsko okrožje, je priredilo tu svojo okrožno prireditev. Naš odsek je komaj pred mesecem ustanovljen, pokazal četo z osmimi kroji in 24 člani civilisti. Ob nedeljskem zletu pa se je svet prepričal, da je Prlekija orlovska. 80 članov v krojih, nad 100 clanic in naraščajnikov, članov in članic v ci-vilu, ogromen tabor po maši, nad tisoč gledalcev popoldanske prireditve, vse to je pričalo: Prlekija je orlovska, ne pomaga nič! Celo našega župana je stvar skrbela, da je sklical v soboto se,jo o tem, ali naj se izobesi zastava iz občinske hiše. In pogruntali so jo: kasrtava se ne izobesi, češ: to je vse politično! G. župan! Kaj pa takrat, ko ste izobesili zastavo ob s o k o 1 s k i prireditvi — se niste nič vprašali? Ali ne vidite, da gre mladina z življenjem preko vseh formalnih sklepov? Ob meji države pa so še nekateri ljudje tako malenkostni! Ljudstvo je govorilo — odločno in jasno in to je: Prlekija je orlovska!
Huda nevihta. Po zelo hudi dopoldanski vročini se je v Sv. Jurju ob južni žel. 6. julija okoli 1 popoldne zgrnila nad vso okolico silna nevihta. Med hudim nalivom je tudi pogosto in močno grmelo, med tem je tudi dvakrat treščilo. Ena strela je užgala kozolec posestniku Jožku Zdolšeku v Podgorju, ki je bil sam z družino ravno v tem trenutku pod kozolcem in je nalagal ječmen. Ljudem se ni zgodilo nič, kozolec pa je navzlic obrambi po požarni hrambi pogorel do tal. Druga strela pa je udarila v hišo Hermana Kincla, gostilničarja, vendar pa ni užgala, pač pa je v dveh sobah opraskala omet; najbolj čudno pa je, da je domačo hčerko oprasnila na ušesu — brez večje nezgode.
Zveza podružnic S. P. D. v mariborski ftblasti. Kakor je -Slovenec- že svoječasno točno poročal, se je ustanovila za mariborsko bblaBt Zveza podružnic SPD. v mariborski oblasti s sedežem v Mariboru, člani te zveze f-o vsi predsedniki podružnic. Izvršilni odbor ee je pa sestavil tako-le: Načelnik: sodmi svetnik dr. Davorin Senjor, odbornika pa odvetniški kandidat dr. Makso Snu deri in tovarniški ravnatelj L Gorišek v Rušah. — Zveza peje bojda ustanovila v obrambo proti novim pravilom, ki so se sprejela na zadnjem občnem zboru Osrednjega društva. Po strogi presoji novih pravil je smatrati te vsekakor za veliko boljše posebno z ozirom na podružnice, kakor so pa stara pravila. Zato je boj proti novim pravilom od strani podružnic nerazumljiv, ker bodo na ta način obveljala pač dosedanja stara pravila.
IZ MARIBORA.
Mariborski starešinski klub ima danes (zredeu sestanek v Zadružni gospodarski banki ob 8 zvečer. Na sestanku poroča delegat iz Ljubljane g. dr. Puntar. Prosimo vse čla-ue, da se sestanka sigurno udeleže.
Narodno gledišče. Kakor čujemo, je poslal policijski komisarijat upravi narodnega gledišča v Maril>oru dopis, kjer pravi, da v bodoči sezoni iz varstvenih razlogov ne bi bilo mogoče več dovoliti gledaliških predstav, nko se gledališka notranjost temu primerno ue popravi in ne preuredi. Stvar je res uva-revanja vredna in jo bodo morali merodajni činitelji upoštevati, kar bo mariborskemu gledališču samo v korist.
Osebna vest. Dr. Grmovšek je imenovan za pravnega Draktikanta n^ tukajsuiem okrožnem sodisču..
V pokoj je stopil g. nadučiteJj .Vabič, zaslužen šolnik v Mariboru.
Prevaetje Anglo-Austrijan Bank. Bivši
ravnatelj in podravnatelj Anglo-banke g. Mal-ly in g. Storch sta upokojena in kot ravnatelj nove podružnice Hrv. eskomptne banke je imenovan g. Herman, bivši ravnatelj Centralne banke v Mariboru. Dolgemu ugibanju in domnevanju je s tem storjen konec. Prostore in vse posle Anglo-banke podružnice v Mariboru je prevzela Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu, ki je v ta namen, kakor omenjeno, ustanovila svojo podružnico v Mariboru. Bivše »Slovenčevo« poročilo se je torej do pičice izpolnilo!
Večji tihotapski družbi, ki je tihotapila svilo, so prišli na sled. Njej na čelu je stal Henrik Gabler, dunajski trgovec. Oblast je prizadete zasledila in eden med njimi je že dobil »zaslužek« enoletni arest in 350.000 Din denarne kazni.
70 strojnih ključavničarjev, 70 mizarjev, 20 slikarjev-pleskarjev in 6 črkoslikarjev rabi za takojšen vstop tovarna vagonov v Srbiji. Sprejmejo se predvsem taki, ki so že delali v kakšni tovarni vagonov ali pri sličnem delu. Zglasiti se je takoj osebno ali pismeno pri Državni borzi dela v Mariboru, Slomškov trg 3. Pismene ponudbe morajo vsebovati natančen popis vrste sedanjega dela in pri kom. Natančnejši pogoji se lx>do zvedeli v sredo 15. julija dopoldne pri Državni borzi dela, kjer bosta sprejemala delavce 2 zastopnika tvrdke. Kdor se pravilno pismeno javi, dobi tudi pismen odgovor in ni treba nikomur hoditi vprašat osebno, ker vozni stroški v Maribor se ne povrnejo.
Državna borza dela izkazuje za čas od 28. junija do 4. julija prijavo 275 razpoložljivih mest, 185 brezposelnih, 50 uspešnih nakazil dela, .12 oseb pa je odpotovalo. V času od 1. januarja do 4. julija pa je bilo prijavljenih 3360 razpoložljivih mest, 5155 brezposelnih, 1483 je bilo uspešnih nakazil dela in odpotovalo je 376 oseb.
Umrla je Friderika Richter, soproga zastopnika tvrdke Berndorf v Mariboru, kjer je že dalje časa stanovala. V četrtek 2. julija jo je zadela nenadoma doma na stanovanju mož-ganjska kap. Po veri je bila protestantka. Njenemu možu ni ugajalo nobeno mariborskih pokopališč. Zato je sklenil pokopali jo v Rušah ob vznožju Pohorja, katerega krasoto je pokojna zelo ljubila v življenju. Pokopali so jo 5. julija v Rušah po protestantskem obredu.
Ogal državne in tržaške ceste naj bi se na željo nekega kovača spremenil v pravcati vaški muzej starih voz. Tamkajšnje avtodelav-nice gospoda Juga namerava la kovač preurediti v navadno podkovsko in vozovuo kovačijo. Sosedje te okolice protestiramo proti takemu olepševanju našega prometnega kraja, to tembolj, ker povzroča tak obrat neprijeten smrad od konjskih kopit iu ogljenih plinov ter ropot, ki je vsled bližine javne bolnice in večjih stanovanjskih hiš nedopusten. Apeliramo na merodajno obrtno oblast, da pri podelitvi takih koncesij upošteva la načela ter skrbi za to, da se spravijo take kovačije na kraj, kjer so razmere za to bolj ugodne. — Sosedje.
kupite najbolje in najcenešje pri tvrdki
J-	palača »Ljubljanske kre-
si	di,ne bankc* in Gospo-
crnlclra roefa 1A
znižanju cen v gostilnah in kavarnah in sklenil, da ostanejo znižane cene brezpogojno v veljavi. Dovolil je le popravo nekaterih zmot pri kategorizaciji lokalov. Proti vsaki kršitvi novih cen se uporabijo najstrožje kazni z za-tvoritvijo obrata in odtegnitvijo koncesije.
Proti odebelosti deluje s kolosalnim vspehoni
samo Vilfanov CaJ. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, llica 204
Kolesa
svetska cesta 14. Vsi DELI, OPREMA in PNEVMATIKA na zalogi!
iz ostale Jugoslavije.
Občni zbor »Matice Hrvatske«. Dne 6. julija se je vršil v Zagrebu občni zbor »Matice Hrvatske«, na katerem je bil navzoč tudi zastopnik »Srpske književne zadruge«. Zbor je sklenil, da izda povodom 1000 letnice hrvatskega kraljestva poljudno delo v 6 zvezkih, ki bo obsegalo celotni razvoj hrvatskega naroda na polju duševne in materialne kulture do današnjega dne. Letos izda Matica dela izpod peres Kosorja, Deliča, Kovačeviča in Ku-čere ter dva prevoda iz svetovne književnosti. Lani je Matica izdala knjige za leto 1922, letos izidejo za leto 1923, tako da začne lela :1927 z redno izdajo. Skupno premoženje M. H. znaša 1,199.087 Din, pasiva pa 1,196.691 Din. — V umetnostno-literarni odsek so bili na novo izvoljeni prof. Ljubo Babič, dr. Mile Budak in dr. Stjepan Ivšič. — Uslanovnina se je zvišala na 1000 Din.
Železničarski kongres v Zagrebu. Minolo nedeljo se je vršil v Zagrebu kongres jugoslovanskih narodnih železničarjev. Navzočih je bilo 200 delegatov in do 3000 članov. Vlado sla zastopala veliki župan dr. Zuccon in železniški ravnatelj Jovanovič. Po običajnih poročilih so sprejeli rezolucijo o železničarskih zahtevah, ki jo predlože vladi. Pri volitvi novega osrednjega odbora je bilo precej hrupa proti predsedniškemu kandidatu Slavoje Mi-livojeviču iz Belgrada, ki je bil pa končno vendarle izvoljen. Popoldne je ljubljanska že-lezmičarska godba koncerlirala na Zrinjevcu.
Uspehi strogega tržnega nadzorstva v Zagrebu. Mestni tržni laboratorij v Zagrebu je tekom preteklega meseca izvršil 155 preiskav mleka iu 22 preiskav smetane; potvorbo je dognal samo v 14 slučajih, kar ponienja nasproti prejšujemu stanj u izredno izboljšanje.
Odločno pobijanje draginje v Zagrebu. Zagrebški mestni protidragiiijskl odbor je v -adnji seji zavrnil ugovore gostilničarjev proti
Iz Primorske.
Kako si Italijani predstavljajo italijan-sko-jugoslovansko prijateljstvo. Tržaški ; PIc-coloc nevtrudno nadaljuje razpravo o gospodarski obnovi Reke. Njegov reški poročevalec Tranquilli zaključuje svoje zadnje poročilo sledeče: >Jugoslavija l>o vse storila, da bo imela svoje lastne ladje, svoje lastne pomorske zveze, da bo mogla na Jadranu razviti svojo narodno zastavo in zagospodovati nad tujimi tržišči. Iz bistveno političnega razloga mora italijanska vlada vse lo preprečiti. Če bo vlada reško plovstvo zanemarjala, se bo jugoslovanska mornarica s tem okoristila tudi ob mali podpori, ki ji jo daje belgrajska vlada. Ta mladi narod ima globok mornarski ponos in teži za posestjo močne mornarice. Vse bo zamujeno tisti dan, ko jugoslovanska mornarica s pomočjo tujega kapitala zavzame sredozemske, prekooceanske in jadranske zveze; Italija bo morala sprejeti jugoslovansko konkurenco in v bližnji bodočnosti morda tudi nadvlado. Toda danes tujci nimajo nobenega interesa na tem, da pomagajo dvigniti šibko brodovje (jugoslovansko). To morajo izkoristiti Italijani iii vlada, kajti afirmacija italijanskega pomorstva v zgornjem Jadranu pomenja gospodarsko osvojitev jugoslovanskega zaledja in dobičkanosno skladnost v odnošajih med obema narodoma.« — To je odkritosrčno povedano.
Za svobodo časopisja!
(Govor dr. Josipa Hohnjeca v zakonodajnem odboru 27. junija 1925.)
Gospodje poslanci! Cesar Napoleon Veliki je tisku dal sijajno spričevanje. Imenoval je namreč časnik, ki ga je izdajai znani nemški pisatelj Gorres pod imenom »Rheinischer Merkur« in v katerem je navdušeno in ostro pisal za svobodo ljudstva iu domovine, poleg Anglije, Prusije, Avstrije in Rusije peto, njemu sovražno velesilo.
Moč časopisja.
Tisk je v istini velesila. Prej se je poudarjalo: _ » Denar je sveta vladar.« Z nič manjšini pravom bi se moglo z ozirom na sedanje prilike reči: »Papir vlada svet. To je papir, ki prihaja izpod tiskarskega stroja: knjige, brošure in zlasti listi in časniki.
Tisk obvladuje vse na svetu: veliko in malo, vladarje in narode, kapital in znanost, kratko rečeno človeškega duha v vsem njegovem mnogovrstnem udejstvovanju na znotraj in na zunaj. Njegov interesni krog obsega ves svet in vse človeštvo. On poroča in razpravlja o politiki domače države in drugih držav, o zakonih in o sodnih razpravah, o nesrečah in zločinih, o religiji in šoli, o kniževnosli in gledališču, o športu in zabavi, o naravi in svetu, o poljskem in domačem gospodarstvu, o obrti in trgovini, kratko o vsem, kar je obseženo v pojmih natura in kultura.
Pero in tiskalno črnilo sta sicer neznatni, pa zelo izdatni sredstvi, s katerima so se do-bojevale duševne bitke. Verska reformacija XVI. stoletja, francoska revolucija in vsi tisti ljudski pokreti, ki so kakor orkan porušili to, kar je bilo staro, slabo in trhlo, ier preobrazili politično in kulturno obličje zemlje, vsi ti pokreti so bili omogočeni in uspešni, ker so se posluževali tiska kot svojega najbolj učinkovitega orodja in orožja.
V moderni dobi je časnik postal univerzalni liferant duševne hrane za cele ljudske sloje. Za velik del ljudstva so dnevniki in tedniki. edini vir za politično izobrazbo. To velja predvsem za takozvane nižje in srednje sloje, pa tudi za višje sloje, ki črpajo iz časnikov svojo dnevno politično orientacijo. Časnik je dandanes vsakdanji, dostikrat edini duševni. kruh neštetih, njegova sodba je čredo stotisočev in milijonov.
Njegove naloge.
Zato ima časnik nalogo, da pospešuje duševno in moralno izobrazbo ljudstva Ier da se kot njegov politični svetovalec lniri samo za resnico .pravico in poštenost. To je časnik dolžari storiti kot organ javnega mnenja. Javno mnenje kot posledica suverenosti ljudske volje je dandanes velika sila. Da je to mnenje pravilno in pravično, mora biti orientirano ob večnih principih moralnega svetovnega reda. Čim bolj se ljudstvo in vsi njegovi sloji aktivno udeležujejo javnega življenja, tembolj je med ljudstvom narasla samozavest in čut svobode in s tem moč javnega mnenja. Zalo se mora časnik čutiti kot orodje za moralno vzgojo ljudstva ter kol njegov političen svetovalec ! za resnico in pravico. Ako pojmuje s tega stališča svojo nalogo, bo dober organ in blago-j nosno sredstvo javnega mnenja, v nasprotnem | slučaju oa bn nicgov kvaritelj in zastruplje-valec. i
V časniku se zrcali ne samo politično, marveč vse javno, duševno, moralno in gospodarsko življenje naroda. Dejstvo je, da tisk einidaJje, tem bolj obvladuje ter določuje vse duševno muoštveno življenje narodov. To razsežno vplivanje je omogočeno vsled velike razširjenosti časopisja. Na kongresu angleških časnikarjev leta 1899. se je ugotovilo, da izhaja v vseh petih delih sveta nad 80.000 časnikov.
Velik del modernega časopisja — zasužnjen velekapitalu.
Tekom časa je velik del časopisja izgubil izpred oči svoj prvoten ideal in svoje visoke cilje. Misel duševnega vplivanja na ljudstvo, namen intelektualnega, moralnega iu kulturnega povzdiga ljudstva je stopil v ozadje. V prvo vrsto pa se je pomaknilo vprašanje: »Kako je mogoče z razprodajo tiskanega papirja doseči največji dobiček?« Tako je časni-štvo postalo trgovsko podjetje.
Deloma je to tudi posladek v razvoju modernega časniškega obrata. Moderni časnik, ako hoče zadovoljiti narasle zahteve čitateljev, se mora poslužiti telegrafa in telefona ter mora biti opremljen z najnovejšimi stroji in z obsežnim informacijskim aparatom. V to svrho je potreben kapital; pisatelji, literati in žurna-listi navadno ne razpolagajo z inaterielnimi sredstvi V tem oziru je v njihovih žepih va-cuum perpetuum = vedua praznina. (Vese-lost.) Potreben je izdajatelj. Poleg zgolj duševnega interesa pisateljev se z vso močjo pojavi in uveljavi materielni interes izdajateljev. Tako se je časništvo razvilo v trgovsko podjetje ter je bil zgolj trgovski značaj časopisja zapečaten. Časnik je postal plen trgovskega materializma ter je prišel v suženjstvo kapitalizma. Vplivno ,velikomestno časopisje je po večini prešlo v roke špekulacijskega in borznega kapitala. Takšen časniški tip daudanes prevladuje v Ameriki. V Franciji je zveza med časopisjem in bankami najtesnejša, ki se da misliti. Isto tudi velja za večino večjih listov v naši državi.
Gmotna odvisnost od kapitalističnih in velefinančnih krogov se zrcali v duhu, ki pre-šinja to časopisje. To je duh, ki jc popolnoma drugačen od one duševne svobode, katero je nad vse ljubil tebanski filozof Krates, ki je nekoč veliko zlata vrgel v morje z besedami: »Proč z vami v globočino, ve slabe želje! Utopiti vas hočem, da ne bom od vas potopljen.« To je duh onih, ki plešejo okoli zlatega teleta, mu služijo, ga proslavljajo ter mu dovajajo nove pristaše. (Burno pritrjevanje.)
Pod okriljem tega duha se je razpasla najgrša podkupljivost. Pri gotovih velikih časnikih se da kupiti vse: uvodni članek, krajevna notica, oddelek za zabavno blebetanje. Rimski cesar Septimius Severus je rekel: »Zamašite vojaku žrelo, vse drugo pustite v ne-liiar!« Danes bi se moglo ter tudi moralo reči: »Zamašite žrelo visoki financi in njenemu časopisju, vse drugo pustite v nemar!« To časopisje dela brez ozira na suverenost ljudstva javno mnenje, katero mora biti v skladu z interesi kapitalizma. Vsi drugi vidiki: moralni, kulturni in socialni, ne pridejo v po-štev ali pa se samo včasih upoštevajo kot drugotni činitelj. Ker je za časniška podvzetja te vrste merodajno le komercielno stališče večjega dobička, ne pa ozir na načela vere in morale, se v njih vrši najgrša in najopasnejša špekulacija na slabost človeške narave, raz-paljujejo se strasii in s pornografičnimi spisi se zastruplja volja in srce čitateljev, zlasti radovedne mladine.
Kako Itousseau knrakterizira brezverskega časnikarja.
Rousseau v svojem delu »O vplivu znanosti in umetnosti« izraža o takih časnikih in časnikarjih to-le nadvse ostro sodbo: »Dal Bog. da bi večina teh pisateljev ostala brezdelna! Toda li puhloslovci pridejo od vseh strani, oboroženi z nespametnimi teorijami, da bi potresli glavne stebre ver ter izpodko-pali čednost. Prezirno se smehljajo starim besedam »domovina« in »religija« ter uporabljajo ves svoj talent in vse svoje znanje, da bi lo, kar je ljudem sveto, porušili ter poteptali v prah. Eden zatrjuje da ni drugega Boga kakor svet; drugi, da je razlika med dobrim in slabim himera (izmišljava); tretji, da s& sinejo ljudje brez pomisleka kakor volkovi » pustinji med seboj požreti. To je modrost, kt jo nas učijo ter jo zapuščajo v dedščino zanamcem od roda do roda. Ali je poganstvo, če tudi prepuščeno vsem zmotam človeškega razuma, kakor je bilo, zapustilo potomstvu kaj takega, kar bi se dalo primerjati s tistimi spomeniki sramote, katero je pod vlado evangelija ustvarilo za njega časopisje?!«
Dekadenca časopisja z višine njegove naloge je postala neizbežna, ko je nad njim zavladalo židovstvo. že iz nadoblasti židovstva na denarnem trgu sledi njegova supremacija nad časopisjem. Bolj kol logika to dokazuje statistika: časniki so vedno bolj in l>olj prehajali v roke Židov, po nekod so celo postali njihov monopol. O slabih lastnostih in o škodljivem vplivu židovskega časopisja ni treba specielno govoriti, ker tukaj velja v potenci-rani meri vse lo, kar sem ravnokar navedel o tistem časopisju ki je udinjano materialističnemu duhu. *
Ko je bil leta 1823. izdan zakon, ki dovoljuje ženitev med kristjani in Židi, je bil Goethe razkačen ter je »s strastno jezo« prerokoval v izpod kopava n je vsHi moralni
Stev. 150.
SLOVENEC, dne 8. julija 1025,
NNMSSHMba
. Slrui} i>.
V veliko širši in nevarnejši meri se pojavlja ta moralna razkrojitev in razrušitev kot posledica one tesne zveze, ki jo jc židovstvo potom časopisja sklopilo z duhom sedanjega časa. 'Zadostuje naj, da samo še navedem besede znanega pisatelja sloveče knjige »Osnove 20. stoletja« Houston Stevvart Chamberlaina, ki pravi: »Danes se javno mnenje tako hudo bega in zavaja, ker židje v dejanjih kažejo svoje nespravljivo sovraštvo pred vsem zoper vsak pojav krščanske vere.«
Zoper te žalibog tako goste, jake in zelo škodljive izrastke časopisja vodijo borbo oni časniki, ki so si v svesti svojo vzvišene naloge, pa tudi svoje velike odgovornosti. To so pra"i prijatelji ljudstva, njegovi vešči in vneti branitelji v gospodarskem, prosvetnem, moralnem in nacionalnem oziru.
T; časniki zaslužijo v polni meri, da se podpirajo, ne pa da se ovirajo v svojem plemenitem in blagovitem delovanju. In ravno ti časniki so po zakonskem predlogu o tisku najhujše ogroženi, ker se njihova svoboda tako zmanjšuje, prikrajšuje, zožuje in utesnuje, da je njena količina faktično manjša nego ničla.
(Dalje sledi.)
Ugoden nakup r^^l^S
platna ter raznih podlog za moške obleke in dani-ske kostume iz prvovrstnih čeških in angl. tovarn ie mogoč edino le v špec. razpošiljalnici JOSIP IVANČIČ, Ljubljana, Miklošičeva c. 4 (naspr. frančiškanske cerkve). Vsled d v i j* a dinarja na vse blago 10% popust. - Ne zamudite prilike! Prepričajte sc! Dobavlja tudi na obroke po originalnih prodajnih cenah!	3979
51»
Kongres poštnih uradnikov v Belgradu.
V liedcljo, 12. t. m. se vrši v Belgradu kongres poštnih uradnikov cele naše države. Ob tem času se vršijo tudi volitve predsednika Zveze poštnih organizacij za kraljevino SMS, katerim je sedaj načeloval inšpektor poštnega in brzojavnega ministrstva Tomo Jovanovič. Za te volitve vlada veliko zanimanje med poštnimi uslužbenci /Jasti pa v Belgradu, ker je stališče Tomo Jovanoviča močno omajano. Zatrjuje se, da bo prihodnji predsednik Zveze poštuih organizacij za našo državo — pomočnik generalnega ravnatelja poštnega in brzojavnega ministrstva Krsta Popovič, ki je znan nasprotnik Tomo Jovanoviča.
Poštni sli in službena doba. Pravico do priznanja službene dobe pred 1. 1910 imajo samo pragmatični mižji poštni uslužbenci, t. j. tisti, ki so bili prevedeni po novem uradniškem zakonu za služabnike ali zvaničnike. Pavšalni sluge, poštni ali sli in dnevnričarji niso pragmatični uslužbenci in sc nanje to ne nanaša. Tisti pragmatični nižji poštni nameščenci (služiitelji in zvaničniki), katerim se ob prevedbi ni vštela službena doba pred 1910, naj vlože prošnjo na poštno ravnateljstvo, da se jim šteje službena doba cd 21. leta starosti. Prošnji je treba priložiti uradno potrdilo pošte, kjer so službovali. V potrdilu mora biti natančno označen čas, od kdaj pa do kdaj so službovali pri posameznih poštah. Brez tega potrdila ne bodo službena leta nikomur priznana. Kdor je plačeval prispe vek v provizijski sklad, naj priloži tudi do-tično knjižico, če jo ima. Prošnja je presta kolkovine po členu 128 zakona o drž. nam. — Nepragmatičnim slugam pri poštah 1. in 2. razr. gredo po novem pravilniku o prenaša-hju in prevažanju poštnih pošiljk zvišani prejemki s 1. julijem, poštnim slom pa s 1. novembrom t. 1.
Razpisane so pošte: črna pri Prevaljah, Moste pri Ljubljani, Ljubno, Rogaševci, Sv. Lovrenc pri Mariboru, Toplice pni Novem mestu, Raka, Sv. Križ pri Kostanjevici, Ko-privnik pri Kočevju, Pišuc, Topolščica, Bohinjska Bela, Jurklošter, Koprivnica pri Brežicah, Zetale in Kotlje. Prošnje naj se vlagajo pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani. Rok za natečaj 14 dni.
Razglas o no vrocl ji vili poštnih pošiljkah
za mesec maj 1925 je izšel te dni in jc bil razposlan ua vse pošte v Sloveniji, kjer je razobešen v prostoru za stranke občinstvu v pogled.
Osebne izprememhc v poštni službi. Premeščeni so: Tereziija Znidaršič iz Dol. Logatca v Planino pri Rakeku, Leopold Rihar k poštnemu uradu 2 v Ljubljani, Antonija Koželj iz Ljubljane v Moravče, Josip Lave 11 i iz Celja v Žalec, Anton Kroflič iz Ljubljano v Celje, Mariaj Kasjak iz Sv. Lovrenca pri Mariboru v Krško vas.
Zveza poštnih organizacij. Iz poročila društvenega blagajnika posnemamo, dji je imela omenjena organizacija v preteklem poslovnem letu 29.722.65 Din dohodkov in 25.524.45 Din izdatkov. Koncem leta 1924 je znašalo društveno imetje v gotovimi 8.0IJ7.I7 Din. — Večletni društveni predsednik Ur-bančič je odložil predsedstvo Zveze. Na njegovo mesto jc bil ua občnem zboru poštnih organizacij izvoljen .loško Jakše. Za thjnika sta bila izvoljena Joško Campa in pa Srečko Staut, za preglednike računov pa Karel A pili, Martin Ban in L. Kovačič.
Aretacija vlomilcev v vatikansko zakladnico. Rimska policija je imela lopot srečo: V par dneh ,ie izsledila talove, ki so bili vlomili v zakladnico pri sv. Petru in zaplenila ukradene predmete. Imena glavnih krivcev doslej še niso znana; vsega so zaprli do 15 oseb. Tatove so zasačili na sledeč način: Kvestura je bila zvedela pred približno 20 dnevi, da išče neki rimski čevljar — Marino Stelia— osebo, ki bi hotela kupiti dragocenosti ogrom ne vrednosti. Načelnik policije Cadolino jc nato poveri! podkoinisarja Marotlija z nalogo, da stopi s čevljarjem v zvezo kot da hoče kupili dotične predmete. Čevljar se je dal speljali na led in je obljubil, da bosta z Ma-rottijem napravila kupčijo. V tem se je izvršila tatvina v Vatikanu. Policija sc je takoj spomnila svojega moža — čevljarja Stelle. Obkolila je delavnico in vdrla vanjo. Dejansko je našla v njej dragoceni vatikanski plen iu ga spravila na varno, istočasno pa polovila in zaprla domalega vse krivce. V Vatikanu so poročilo o posrečeni akciji policije pozdravili z velikim zadovoljstvom.
»Popolo« zopet izhaja. Rimska prefek-tura je potrdila novega odgovornega urednika glavnega popularskega glasila Popolo", ki je začelo dne 3. t. m. zopet izhajati.
Kaj pripravlja Mussolini? Kom. Alberti, ki se vrača vsled prekinjenih pogajanj z ameriško vlado v vprašanju dolgov v Italijo, je pred svojim odhodom v Evropo sprejel italijanske bankirje v Nc\vyorku, je izjavil,, da dobe dcfetisli, ki so povzročili padec lire, trdo lekcijo. Musolini ima pripravljeno krepko protiakcijo, ki jo bo z. vso svojo genialno strategijo uveljavil, kakor hitro bo nastopil ugoden trenotek za to. Bomo videli, kaj bo!
Na rimskem kapitolu so odprli nov majhen park. Na marmornatih skalah so izklesali sedeže; napravili so posebno okno z razgledom na Forum Romanam.
Za športne prireditve v Milanu izdajajo cd 28. maja do 30. julija listke z znižano cono. Veljajo 10 dni in smeš vožnjo poljubno prekinili.
Rimski staperji izrabljajo naval tujcev, da jim prodajajo ničvredne novce kot numizmatične redkosti. Neki sedaj zaprti slepar je za tak novec zahteval 5000 lir
V jiižnotečajne pckrajiac bo odpotoval angleški raziskovalec kapitan Wilkins. Tam je narobe kakor pri nas: naša zima je tam j poletje, v kolikor se sploh more o poletju i govoriti. Wilkins upa, da bo z zračnimi po- i leti dobil temeij za veliko mednarodno me- | tecrološko napravo.	i
Priprave za počitnice.
Kdor gleda gospodinje, kako so pred odhodom na počitnice nervozne, se mu morajo res smilili. Pa so same vzrok! Zakaj pa vse na zadnjo uro odlašajo! Zakaj se šele takrat spomnijo na sto in sto reči, ki so jih pozabile! Razdeli si pravilno čas, pa ne boš nemirna in nervozna. Saj ni treba, da vse sama narediš, a prepričali se moraš ,da je narejeno. Ob pravem času moraš naročiti in ob pravem času tudi vprašati, če so naročila izvršena. Čevlje itd. moraš pač sama pregledati in se ne smeš zanašati na druge: pa nikar tako pozno, da čevljar pri najboljši volji ne more pravočasno popraviti. Saj jo v tem času itak čez glavo zaposlen. Preglej obleko in perilo, daj snažiii, a spet ne prepozno. Najboljša tvoja pomočnika pri pripravah za počitnice sta list papirja in svinčnik; imej ju na mizi ali pa pri omari, ki jo pregleduješ in takoj zapiši, kar je potrebno. Prepozno je, če šele pri vlaganju v kovčeg vidiš, da so nogavice strgane, da nimaš mila, zobnega praška, da nimaš pisnega papirja, kakor si ga navajena, peresnika, peres, šivauk, sukanca itd. : Ja, saj lo povsod lahko dobim.:: Dobiš ali pa ne, in čeprav dobiš, gotovo nimaš takrat pri roki. ko bi potrebovala. To mora bili vse pripravljeno. Pripravljen '»i moral biti tudi vozni red; pa ni treba, ;:aj jc znam, da se nobena ženska na vozni rod no spozna. Če si vse pripravila iu nisi nič pozabila, boš prav zadovoljna in no boš zniiraj jezna in sitna. Listek papirja in svinčnik, a najmanj štirinajst dni pred odhodom!
Početek zdraviliške taks«?.
Kdor more, gre v zdravilišče ali letovišče, ali pa je že šel. K prijelneslim pridejo tudi neprijetnosti in med temi ena najbolj pustili je zdraviliška taksa. Če je lo prehuda, se nehote vprašamo: Kdo si jo je vendar /.mislil?: Odgovorimo mu. Rojstvo te takse iščemo na Nemškem, boter ji je grof Pyroiuont. Njegovo kopališče, ki se še sedaj imenuje po njem, je bilo prvo, ki je pobiralo od gostov pristojbino. Ze v 13. stoletju so premožnejši, ljudje iz Nemčije Pyrmont radi obiskovali, v 15. stoletju so se jim pridružili gostje iz Italije, Francije itd. Lela 1413. pravijo, da je bilo med poletjem 15.000 gostov tam, iu Pyrmont sam ni mogel vseh gostov sprejeti, temveč so morali postaviti zanje tudi šotore na polju in v gozdu. Ta naval jc imel za posledico pomanjkanje živil, ki so jih morali za drag denar dovažati iz daljne okolice. Knezi, ki so tudi prišli v Pyrmont, so stali grofa velike vsoto; večinoma jo, moral on sani zanje skrbeli in stroški so daleko prekoračili dohodke. Bal sc je pa grof tudi, da se ne bi lastni negovi podaniki uprli, če bi jih le preveč z davki nadlegoval. Iz vseh teh zadreg si je bolel pomagati z zdraviliško pristojbino in je izdal odredbo, da mora vsak gost plačati določeno takso. Sicer je šlo število posestnikov kopališča vsled občutno visokega davka sedaj precej nazaj, a listi, ki so prišli, so plačali in je prejela grofova kopali srna uprava toliko dohodka, da so lahko popravili stara pota in napravili nova. Ta pristojbina, vpeljana lela 1413. v Pyrmontu, se je uveljavila takoj seveda tudi v drugih kopališčih iti so jc ohranila do danes.
Reforma italijanskega, civilnega prava.
Osservatorc Romano prinaša z dne 3. julija poročilo o preds-toječi reformi italijanskega civilnega prava. Članek poroča o katoliških zahtevah, ki se tičejo izboljšanja sedanje zakonodaje. Zahteva se odstranitev vseh ovir za dedno pravo redovnikov. Za preureditev zakonskega prava se stavijo ti-le zahtevki: civilni zakon ne sme biti obvezen za krščene. Država mora od cerkve veljavno sklenjen zakon tudi smatrati za velja-
ven. Italijansko civilno pravo mora smatral' neveljavnim vse zakone, ki so po božjem in cerkvenem pravu smatrati neveljavnim. Država ne smo dopustiti zakonov onih krščenih, ki po cerkveno katoliškem pravu ne smejo sklepati zakona.
Duševno podedovan je.
Caspar Redfield, ki ga amerikanska veda smatra za avtoriteto na polju teorije o pode-dovanju in pcdedljivosti duševnih lastnosti, je velik del svojega življenja posvetil študiju znamenitih mož. Proučil je 1028 osebnosti vseli časov, dežel in narodnosti in prišel do ugotovitve, da imajo največ možnosti in pogojev za uspeh v življenju taki otroci, kojili starši so bili ob njihovem rojstvu že v precejšnji starosti. V splošnem imajo otroci umetnikov več prilike, da postanejo slavni, kot potomci trgovcev. Napoleon, Aleksander Veliki, Roosevelt in Friderik Pruski so bili sinovi očetov, starih manj kot 30 let. S tega se da sklepali, da sc vojaške sposobnosti in energični značaji podedujejo od mlajših očetov. Umetniki, glasbeniki in literatje so navadno c t rod staršev med 30. in 40. letom, kakor u. pr. Bach, Beethoven, Mcndelssohn, Goethe, Shakespeare, Ruffael in Renibrandt. Doba med 40. in 50. letom so zdi, da je ugodna za rojstvo državnikov; tako so bili n. pr. Bis-marek, Croimvell, Gladstone iti Cato otroci staršev v 40. letih. Znameniti filozofi kot n. pr. Konfucij, Bacon iu Franklin so imeli očete, ki so bili za iasa njihovega rojstva že v 50. letih. Kot protiutež naj bo navedeno, da •koto 90 odstotkov vseh zločincev izhaja od mladih staršev. Iz amerikanske statistike je razvidno, da ima prvi in zadnji sili izmed otrok največ prilike, da pride v življenju kvišku do vplivnega mesta; prikrajšani so oni otroci, ki so bili rojeni med tema dvema. Edini otrok ima končno navadno malo upanja, da uspe in da živi v naslednikih kot : velik mož«.
Konec lega rja.
V junijski številke revije Lecture pouf tous : priobčujc dr. Epstein članek z naslovom: Legat' mora izginiti . Pravi, da so vojne skušnje s cepljenjem proti logarju dokazale, da bi zdravniki bolezen kmalu zatrli, če bi se le civilisti dali tako radi cepiti kakor vojaki. Sedež legarjeviih bacilov je drob. Zato je iskal in našel dr. Besrodka sredstvo za imuniziranje droba direktno proti legarju; iznašel je neko notranje cepljenje, ki se izvrši s tem, da použijeino določene medikamente. Dr. Besrodka da pacientu naj-prvo nekaj vdovskega žolča; tako postanejo čreva zelo občutljiva za injekcijsko sredstvo, namreč za Eberthove bacile, umorjene od vročine, ki jih pacient poje. Ne postane mu slabo in nobene mrzlice nima. Poskusi to-vrslne prufilakse proti legarju so se izborno obnesli. Doktor Vaillanl, zdravniški nadzornik v Pas de Calais na Francoskem, jc imel leta 1921 hud boj proti legarjevi epidemiji. Ker cepljenje na navaden način ni šlo dosti hitro, se jc oprijel Vaillant Besrodkove metode in je da! 1256 osebam prašek volovslcega žolča, nato pa tableto z 80 miljardami legar-jevih bacilov. 600 oseb se ni dalo cepiti in niso hoteli vzeti praškov. Od njih je dobilo logar 21 oseb, od onih 1256 pa samo 2. Od sedaj naprej so se tega načina oprijeli zlasti v Parizu in so cepili že 18.000 oseb. Dr. Ep-stein zaključuje: Tisti dan, ko bo cepljenje proti legarju po zakonu zapovedano, bomo vrgli legar med staro šaro. To obligatorično cepljenje je pa postalo mogoče šele z uporabo Besrodkove metode. Če bi vsak Francoz vsa ko leto vzel tri take tablete, kakor vzame pri najmanjšem glavobolu aspirinovo tableto, bi vsako leto ne bilo na desettisoče bolnih in bi no umrli tisoči in lisoči na legarju.«
16
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. D.
Vsakdo bi se na majorjevem mestu nasmehnil, major pa ni trenil. Neznanec se je torej moral odločiti.
i-Kuhar! je zavpil, njegov izgovor je pričal, da je tujec.
Malo je počakal. Nikogar ni hotelo biti blizu. — j Kuhar!« je ponovil glasneje.
V tistem trenutku je sel mimo gospod Olbmett. Ravno jo bil na poti v kuhinjo na spodnji strani ladje. Kako se je začudil, ko je zaslišal svoje ime iz ust človeka, ki ga ni poznal!
»Odkod prihaja ta človek? jc pomislil. Prijatelj lorda Glenarvana? Nemogoče!	-v
Vendar je stopil gori v kajuto in sc približal "eznancu.
»Vi ste kuhar na ladji, ne?: ga je vprašal mož.
»Tako je, gospod, toda ne vem kako, da vas ...
Jaz sem potnik iz kabine šest.«
• številka Sest?« ponovi kuhar.
Številka šest! Kako je pa vam ime?...
»Olbinett.«
»No, dragi moj gospod Olbinett. odgovori popotnik iz kabine številka šest, dajte, mislite malo ua zajutrek, pa hitro. Presneto sem lačen. Glejte, šestintrideset ur že nisem jedel, pravzaprav šestintrideset ur že nisem spal, saj veste, če pride človek naravnost iz P.ariza. Kdai t>a ie zaiutrek, prosim?v-
Ob desetih,,: odgovori Olbinett kakor ura.
Tujev je hotel pogledati na uro, toda to ni bila prav lahka stvar: šele v devetem žepu jo je našel.
Že prav, nadaljuje, sedaj še ni osem. Tako torej, Olbinett, pa mi prinesite za enkrat malo pre-prečenca in kozarček konjaka, da ne umrem od lakote.«
Olbinett je poslušal, ne tla bi razumel; siccr pa jc neznanec govoril kar naprej in skakal z največjo naslado od enega predmeta na drugega.
No, kaj pa kapitan?« je hitel, r,Ali kapitan šc ni vsta? Še iii vstal! In pa namestnik? Ali tudi spi? Hvala Bogu, da je lepo vreme in dober veter, saj gre ladja kar sama.
Medtem, ko jc tako .govoril, se je prikazal John Mangles na stopnicah pred kajuto.
Glejte, tu jc kapitan, pravi Olbinett.
— Oh, kako sem vesel, kako sem vesel, kapitan Burton, da vas poznam?
Če je kdo debelo pogledal, jc bil gotovo John Manglcsj ko je slišal, da mu je ime Burton, šc bolj pa, ko je videl, da je ta neznanec na krovu.
Neznanec pa je lepe nadaljeval:
Dovolite, da vam srisnem roko. Oprostite, da nisem storil tega že predvčerajšnjim. Mislil sem si pač, da pred odhodom vsakdo nerad vidi, če ga nadleguješ, ko ima toliko dela., Danes sem pa zares srečen, da sem se z vami sprijmeljil,
John Mangles je gledal neznansko debelo. Pogledoval je zdaj Olbinetfa, zdaj novodoslcca.
Sedaj, je Povzel le-la, sva se spoznala, dragi kapitan, in sva že stara' prijatelja. Pomeniva se ven-i dar m"!o uovejte mi, kako ste zadovoljni s skotijo.«
—	Kaj mislite s Š k o t i j o? je končno prišel do sape Jolin Mangles.
—	I Š k o t i j o , na kateri se peljamo. Toliko so mi hvalili to lepo ladjo, njene vrline in vrline njenega poveljnika .kapitana Burtona. Pa ne da bi bili sorodnik slavnega raziskovalca Afrike istega imena? Pogumen dečko! V tem slučaju moje iskrene čestitke!
—	Gospod, mu je odgovoril John Mangles, ne samo, da nisem sorodnik raziskovalca Burtona, ampak niti sam nisem kapitan Burton.
—	Tako, tako, je povzel neznanec, torej govorim s poveljnikovim namestnikom na Š k o t i j i, z gospodom Burdnessom?
—	Gospod Burdness? je odgovoril John Mangles, ki sc mu je začelo svitati. Toda, ali je imel opraviti z norcem ali tePeem? To mu je rojilo po glavi, in že jc bolel položaj razčistiti, ko so sc vrnili lord Glenarvan, njegova žena in miss Mary na krov. Tujec jih je zapazil in se razveselil:
Oho, potniki, potniki. To mi je po volji. Upam, gospod Burdness, da me seznanite ...«
Ne da bi počakal na John Manglesovo posredovanje, je stopil popolnoma neprisiljeno naprej:
Gospa, je dejal gospodični Grantovi, gospodična, gospe Heleni, gospod...« sc jc obrnil k lordu Gleimrvanu.
—	Lord Glenarvan, ga je popravil John Mangles.
—- Mlord. ie ponov i' ledaj neznanec, oprostile,
d.) f-evam am predstavim; na morju pač ni potrebno, da se držimo predpisov vljudnosti; upam, da se \ kratkem sprijatel.jiva in da nam bo v družbi teh dan1 popotovanje na školiji prijetno in se Drek ni!'
(Dalje sledi.)
[EEŠEE51
$ fi c
a c3
> ^ 3
"ra
eccn«\
s
>
Oi S*
* E
N O
m
CB
(J
n c =
fžs
oNS .• 'š
ss >
>NI
•ton
S!
je
f3
>
O?
i «5 ,£ t-
C, - C
.-a a
o.-p	c.
<D 0J
T 3	-o
J* N | S w
c c 1
S« O
O
SS
s* t>
_BS ™
ji o
S! •
. 01 »N
Stran 6.
SLOVENEC, dne 8. julija 1925
Sfev. 150,
Gosp odarstvo.
Lkaz Narodne banke z dne 30. junija 'i925. (Vse v miljardah dinarjev; v oklepaju razlika napram izkazu z dne 22. junija 1925): Aktiva: kovinska podlaga 461.7 (— 1.4), posojila za menice fioi vrednostne papirje 1.131.5 (— 10.0), račun za odkup kronskih bankovcev 1.186.3, račun začasne zamenjave 666.2 (+ 0.2), državni dolg 2.966.3, vrednost založenih državnih domen 2.138.3, saldo raznih računov 695.2 (+ 17.8), skupaj 8.945.8; pasiva: glavnica 28.0 (+ 0.1), rezervni fond 6.2, bankovci v obtoku 5644.1 (— 4.8), račun začasne izmenjave 366.2 (+ 0.2), državne terjatve 9.1 (— 23.6), razne obveznosti 679.5 (— 1.1), vrednost založenih državnih domen 2138.3, ažija 74.3 (+ 0.3), skupaj 8.945.8.
Žitni trg. Svetovni žitni trg je neenoten. D oči m prihajajo iz severnoameriških Združenih držav in iz drugih držav, ki izvažajo pšenico, vesti o slabi tendenci tržišča, je položaj v evropskih uvozniških državah boljši. Posedanja poročila iz posameznih evropskih držav potrjujejo prejšnje vesti o dobri žetvi, ki se je že začela v celi vrsti držav. Nasprotno pa vedo povedati poročila iz severnoameriških Združenih držav, da bo sicer tam žetev pšenice in rži bolj slaba, da pa bo zato pridelek koruze izredno dober. Dobro kaže letina tudi v Poljski, balkanskih državah, v Rusiji in v Nemčiji. KaT se tiče cen se je ravnokar začela borba za njih ustaljenje. Gotovo je posebno če bo to ž/ito iz jugovzhodne Evrope t. j. iz Ogrske, Jugoslavije, Romunije in Bolgarije prišlo kmalu na trg, da ne bo za prihodnje 2—3 mesece diktirala cen Severna Amerika, kakor je to že hotela. Ka padska žetev bo zelo dobra.
Borski rudnik. V rudniku bakra Bor v Srbajii, ki je eden izmed največjih rudnikov za baker v Evropi, je bilo pridobljenih v prvi polovici leta 1925. 3.945.3 ton bakra, v drugi polovici leta 1924. pa samo 3.186.7 ton. Skupno je v letu 1924—1925, ki traja od 1. julija 1924. do 30. junija 1925 znašala produkcija bakra 7.132 ton. Rudnik je last Francozov.
Pariška borza in srbska predvojna posojila. Zadnje čase se je raznesla po pariški borzi vest, da bo naša vlada začela zopet iz-
plačevati obresti za 4% srbsko zlato posojilo v zlatu. Zaradi tega je bilo samo povpraševanje po tem papirju ponudbe pa nič. Monopolski dohodki so dovolj veliki za redno izplačevanje anuitet najetih posojil in vlada namerava zopet na podlagi tega najeti v Ameriki posojilo (samo če ga bo dobila! op. uredn.).
BORZA.
Dne 7. julija 1925.
DENAR.
Zagreb. Italija 2.1158-2.1458 (2.17—2.20), London 277.40—280.40 (277—280), Ne\vyork 56.79 —57.59 (515.84—57.64), Pariz 2.76—2.81 (2.765— 2.815), Praga 1.6895-1.7135 (1.6945-1.7185), Dunaj 8.005—8.125 (8.025—8.145), Curih 11.08—11.18 (1.125—11.225), Amsterdam 22.665—22.965.
Curih. Belgrad 9 (8.95), Pešta 0.007250 (0.007255), Berlin 1.225 (1.2227), Italija 19.15 (19.25), London 25.05 (25.05), Newyork 515.30 (515.50), Pariz 24.10 (24.60), Praga 15.25 (15.275), Dunaj 72.53 (72.55), Bukarešt 2.375 (2.375), Sofija 3.725 (3.725).
Dunaj. Devize: Relgrad 12.4045, Budimpešta 146, Ko<tanj 34.5, London 2618, Milan 50.935, New-york 3305, Pariz 13.585. — Valute: dolarji 70.595, angleški funt 3442, lira 2630, dinar 1239, češkoslovaška krona 21.005.
Praga. Devize: Pariz 158.25, London 16.410, Newyork 33.45, Milan 124.9, Belgrad 59.12.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odst. inv. posojilo 64 (den.), Celjska posojilnica 200—205, Lj. kreditna 225— 265, Merkantilna 100—104, Praštediona 800—805, Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarne 134 (bi.), Trbovlje 315—325, A^evče 100—109, 4 in pol odst. zastavni listi 20 (den.), 4 in pol odst. komerc. za-dolžnice 20 (den.).
Zagreb. Hrv. eskomptna 103.50—105, Kreditna, Zagreb 104—105, Itipobanka 56—57, Jugo-banka 98—100, Praštediona 800—805, Slavenska 69—70, Lj. kreditna 235—255, Eksploatacija 26, Šečerana 475—485, Gutmann 350—360, Slavonija 42—43, Trbovlje 325—330, Vevče 100—105, 7 odst. drž. inv. posojilo 65, vojna odškodnina 238—243.
Dunaj. Efekti. Živnostenska 607, Alpine 304, Grcinitz 142, Kranjska ind. družba 500, Trbovlje 416, Hrv. eskomptna 128, Leykam 153, Hrv.-slav. hipobanka 68, Avstr. tvornice za dušik 177, Mundus 900, Slavex 180.54.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Smrekove in jelove deske, 25 mm, monte, fco meja 520 (bi.); smrekovi do 15 odst. jelovi brzojavni drogi, 9 m, 12-13 cm; 10—12 m 13-15 cm, fco meja 275 (den.); hrastova okrogla drva od 5—20 cm prem. (okroglišče), zdrava suha 1 m dolž., fco nakl. postaja 17 (den.);
bukova drva, 1 m dolž., zdrava suha, fco Skoplje 7 .zaklj. 30. — Žito in poljski pridelki: Pšenica Ilardvvinter II., fco Postojna tr. 410 (bi.); ječmen, sremski, novi, 64-75, dobava julij, fco slav. postaja 520 (bi.); koruza, sremska, fcq,,Jesenice trans. 232.50 (bi.); koruza sremska, par: Škofja Loka 210 (den.).
-r
cr
Knjige in revije.
i Dr. Janko Bezjak: Nemška vadnira za slovensko srednje, meščanske in osnovno šolo, II. del (druga stopnja). Založila zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani, 1925. 335 strani. Cena Din 44. — Namesto dosedanje obsežne Končnik-Fonove nemške čitanke za nižje razrede nižjih srednjih šol je sestavil dr. Bezjak nemško vadnico, ki ustreza vsfeoinsko našim sedanjim državnim razmeram, metodično pa vsem zdravim modernim zahtevom za uspešen pouk tujega jezika. Lani smo dobili prvi del, drugi je izšel ravnokar. Učno snov je avtor razdelil na dva dela: v prvem se nemška berila z vprašanji in odgovori obnavljajo ter obdelajo oblikoslovno in pravopisno, drugi del pa tolniači nemški besedni zaklad in podaja slovniška pravila; glavna skrb mu je trdna slovniška podlaga. Abecedni seznam krepkih glagolov in njih oblik zaključuje drugi del, kateremu je dodal kratko nemško čitanko, zajeto iz praktičnega življenja in jugoslovanske zgodovine, da razširi in poglobi besedni zaklad. Med berili čitamo domače pripovedke, tako o povodnem možu, kačji kraljici na Felberjevem otoku, opise naših pokrajin, življenjepise Prešerna, sv. Save in kralja Aleksandra, kako je častil kralj Peter kmetiški stan, o smrti kra-ljevjča Marka, o boju na Kosovem. — Tako je delo priznanega strokovnjaka v vsakem oziru uspelo in želimo, da se enako posrečijo nemške čitanke za višje razrede srednjih šol. Lepa zunanja oprema knjige, pregleden tisk na finem papirju in zmerna cena nam pričajo, da so povojne neprilike vsaj v tem oziru že srečno za nami.
Poravnajte oarocosno!
Naznanila.
Krekova mladina, podružnica Snebcrje—Za-dobrova priredi tudi letos v nedeljo 12. julija vrtno veselico na vrtu gospoda Josipa Ložarja v Sneberjih. Začetek ob 3 popoldne. Na sporedu je petje društvenega mešanega zbora, kupleti, šaljiva pošta, šaljiv ribolov itd. Pri zabavi sodeluje delavska godba iz M. I). v Polju. Vabimo somišljenike in prijatelje naše mladine! — Odbor.
Orlovski vestnik.
Ptujsko orlovsko okrožje priredi svojo okrožno prireditev v nedeljo 12. julija. Ob pol 10 sv. maša s cerkvenim govorom. Ob 3 popoldne javna telovadba s pestrim sporedom. Sodeluje svetinjska
godba. Železniške zveze za prihod in odhod v smeri Ptuj in Središče so zelo ugodne, zato bo vsakemu prijatelju Orlov omogočeno, da se udeleži te prireditve pod prijaznimi Slovenskimi goricami. Bog živi!
Orlovski odsek Krakovo-Trnovo priredi dne 2. avgusta javen telovadni nastop. Odseke iz okolice prosimo, da opuste eventuelne prireditve, ki bi se imele vršiti ta dan. — Odbor.
Turistika in šport.
PREGLED ČLANSTVA SPD V LETU 1924.
Julijska številka »Planinskega vestnikac prinaša razen raznih zanimivih člankov tudi fino in spretno urejeno statistiko o gibanju članstva in naročnikov Planinskega vestnika SPD v letu 1924. Osrednji odbor s sedežem v Ljubljani je imel 3946 rednih, 63 ustanovnih in 1 častnega člana. Savinjska podružnica s sedežem v Gornjem Gradu je imela 58(3 članov. Podravska podružnica s sedežem v Rušah 174 članov, Litijska s sedežem v Litiji 150, Selška s sedežem v Dražgoše-železniki 200, Posavska s sedežem v Sevnici 147 članov, Radovljiška s sedežem v Radovljici 220 članov, Mariborska s sedežem v Mariboru 403 člane, Slov. Bistriška s sedežem v Slov. Bistrici 94, Kranjskogorska s sedežem v Kranjski gori 213, Mislinjska s sedežem v Slovenjgradcu 80 članov, Kamniška s sedežem v Kamniku 220, Kranjska s sedežem v Kranju 311, Mežiška s sedežem v Prevaljah 184, Novomeška s sedežem v Novem mestu 110, Rogaška s sedežem v Rogaški Slatini 56, šaleška s sedežem v Šoštanju 68, Tržiška s sedežem v Tržiču 170, Jeseniška s sedežem na Jesenicah 264 in Belokranjska s sedežem v Planini pri Črnomlju 30 članov.
Celokupnega članstva SPD je bilo v letu 192-1 7690 in je v primeri z letom 1923 narastio za 1831. Najmočnejša podružnica je Savinjska s 586 člani, številnejši kot vse podružnice skupaj je pa Osrednji odbor, ki ima 4010 članov, med tem ko imajo podružnice skupaj le 3680 članov. Tako ima osrednji odbor 330 članov več kot vse podružnice.
Naročnikov je imel lansko leto Planinski vestnik 1409 ter je to število v primeri z letom 1923 narasllo za 279.
Najstarejše podružnice SPD so sledeče: Savinjska in Kamniška, ustanovljeni leta 1893, Radovljiška, ustanovljena 1895, Kranjska 1899, Podravska leta 1901.
Iz teh podatkov je razvidno, da zanimanje za turistiko letno stalno narašča.
Zahvala!
Zagorje. Spi. organizacija vojnih invalido>, vdov in sirot, podružnica Zagorje se zahvaljuje vsem darovalcem cvetličnega dne, ki so pripomogli, da se je nabralo 1032.50 Din. Osobito se zahvaljujemo lastniku apnenic g. Gvidonu Birolli in ravnatelju steklarne g. Mecilošku, ki sta se najbolj izkazala izmed vseh zagorskih narodnih ljudi. — Hvala vsem! — Organizacija.
MALI OCaliA
Vsako drobna vrstica Din 1'50 ali vsaka beseda 50 par. Naj-manjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko l
ABSOLVENTINJA
abiturijentskega tečaja, ko-respondentinja v slovenskem, nemškem in ital. jeziku, knjigovodkinja, išče primernega mesta v večjem podjetju. Cenj. ponudbe pod, Zanesljiva 4390 na upravo.
Družabnika
8 100.000 Din sprejme dobro vpeljana agenturna in komisijska trgovina v Ljubljani z najboljšimi zastopstvi in komisijskimi zalogami. Re-flcktira se na trgovsko izobraženo moč, katera ima veselje do dela v pisarni. Obrestovanje kapitala zasi-gurano. Reflcktantje naj blagovolijo poslati naslov na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova ulica 21/111.
Prvovrstno
sprejme PavSič Lojze, Flor-janska ulica 24.
NAMEŠČENCI
Vseh strok morejo dobiti v najkrajšem času nameščenje v Sloveniji, Hrvatski in drugod, ako se takoj pismeno obrnejo na Oglasno-name-Sčevalni odsek »DELTA— STAN«, Zagreb, Ilica št. 7.
Iščem vajenca
Ca svečarski in medičarski obrt. Rajko Petschnig, sve-čar in medičar, Ljubljana, jv. Petra cesta 59. 4393
Za civilno-tehniSko in pat. Inžcnjersko pisarno se i?če
INZENJER
prednostno elektrotchn. ali strojne stroke. Poleg strokovne kvalifikacije je potrebno obvladanje slovenskega (srbo-hrvat.) in nemškega jezika. Nastop po možnosti takoj. Ponudbe s točnimi podatki o študijah in praksi in cv. vprašanja na naslov: ing. M. ŠUKLJE, Ljubljana, Rutarjeva nI. 9.
UČENKA
15 let stara z dovršeno tri-razredno mešč. in trg. nadaljevalno šolo, vajena vseh hišnih del, želi vstopiti v trgovino, najraje kje na štajerskem. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo lista pod »Požtena« štev. 4397.
UČENEC
s primer, šolsko izobrazbo, za manufakturno trgovino v Ljubljani, ob lastni oskrbi, sc sprejme. — Ponudbe na upravo pod: »Poštenost 24«.
PRIKROJEVALKO,
direktrice za izdelovalnico perila, ženskega in moškega (samo prvovrstno moč), se išče. - Ponudbe na upravo lista pod: »Perilo« št. 4094.
Išče se samostoj. simpatična
GOSPODINJA
srednjih let, k manjšemu podjetju, brez otrok za stalno. — Naslov pove uprava lista pod štev. 4369.
VELIKO SOBO
z električno razsvetljavo, drvarnico, vhod prost, na lepem, mirnem prostoru v Ljubljani, se odda proti posojilu 40 do 50.000 Din. — Vknjižba na prvo mesto za takoj. Poizve se v upravi pod št. 4402.
KUPIM POSESTVO
v velikosti 10—30 oral, s pripadajočimi poslopji. Ponudbe naj se pošiljajo na »Delta-Stan«, Zagreb, Ilica 22.
Prodam dobro ohranjen čoln. Naslov pove uprava lista pod štev. 4387.
Cenj. občinstvu se najtoplejše pripor, brivski sajon
STflHHO RELlSlH
L3UBL3HHR, Kopitarjeva 1.
nasproti Jugoslov. tiskarne
PRODAM več panjev izro-jencev in tudi rojev ger-štung. in langstroh mere. — Ceno pove Raf. Meglen, Struge pri Dobrepolju. 4383
POMOŽNI MOTOR D. K. W.
v zelo dobrem stanju, na močnem kolesu montiran, sc ccno proda. Naslov pove uprava pod št. 4411.
Vseh vrst gornjih delov za čevlje izgotavlja PAVŠIČ LOJZE, Florianska ulica 24.
NAJBOLJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«.
Prodam po zelo ugodni ceni več metrov temnomodre
TAFT-SV1LE,
popolnoma novo belo emaj-lirano kuhinjsko pohištvo, rudečo plišasto zoio in dva stolčka ter zeleno preprogo 4X3 m. Naslov pri upravi pod št. 4401.
Kroj. šivalni stroj in moško kolo
vse v dobrem stanju ugodno proda Hren, Štepanja vas.
PEKI, POZOR I
Proda se hiša z dobro idočo pekarno, vsemi pritiklinami in velikim vrtom v prometn. mestu na Hrvaškem. — Več pove Dragotin Lach, pekovski mojster, Sesvete Podrav-ske, Hrvatska.
Prislnt naravni
MALINOVEC
z najboljšim sladkorjem vku-han v steklenicah in sodčkih
na drobno in veliko
nndi lekarna dr. G. PICCOLI Ljubljana
Najnovejša iznajdba!
Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
ANTON BOC, LJUBLJANA Selcnburgova ul. 6/1, Clince-Vi! 48
VEZALKA
dr. z o. z., mehanična ple-tilnica trakov v Kamniku,
naznanja cenj. svojim odjemalcem, da izdeluje slejko-prej vse vrste v njeno stroko spadajočih predmetov. — Točna in solidna postrežba.
LJUBLJANA, Krekov trg 10, I. nadst.
prodaja: frotirje, krepe, de-lcne, ceiirje, mizne prte itd. po vnovič
ZNIŽANIH CENAH!
znamke »Jogo« (z lesenimi obroči), skoraj novo, se proda po nizki ceni. Poizve se pri tvrdki GOREČ (delavnica, Gosposvetska cesla 16).
I
iz železne pločevine. Velik prihranek na kurjavi! Dnevno sc porabi samo za t Din kurjave! — Za 1 Din gori 6—8 ur. Naročajte tako peč pri DRAGOTIN KOROŠEC, Rečica ob Paki, ter priložite 2 Din za odgovor in pojasnilo. Peč je interesentom na vpogled.	2960
Št. 15.728/ref. XII.
Gerentski svet mestne občine ljubljanske razpisuje oddajo kopanja ca. 9000 m dolgega kabelskega jarka za mestno elektrarno in dobavo približno 50—60 tisoč kosov dobro žgane zidne opeke ter ca. 500 kubičnih metrov savskega ali pa drugega čistega drobnega peska. — Pojasnila dobi vsak ponudnik pri ravnateljstvu mestne elektrarne v Mestnem domu med uradnimi urami. Tamkaj se dobijo tudi vzorci za proračune.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI,
dne 6. julija 1925.
GRADSKO POGLAVARSTVO U BOS. DUBICI
Broj 613.	Dne 12. junija 1925.
OGLAS.
Dne 11. julija-t. 1. se bo vršil v Bos. Dubici poznani veliki letni živinski, 12. in 13. julija pa blagovni
V zalogi imam pristni
MALINOVEC
iz domačih gorskih malin. Lovro Rogelj, sodavičar, Vrhnika.
sejem (vašar)
Na ta semenj Se more svobodno pripeljati vsakovrstna živina in drobnica s predpisanimi živinskim potnimi listi.
,	Gradonačelnik:
Gajič, s. r.
Skoro zastonj se proda veStlko posestvo, 1 uro od železniške postaje
Trbovlje, na Dobovcu, nova enonadstropna hiša z eternitom krita, 14 metrov dolga, 9 metrov široka, hlev za 20 glav živine, kozole 7 stantov, svinjaki zidani, zraven še stara hiša s kletmi, 25 johov smrekovega in bukovega gozda, debelost srednja, najlepša rast, 20 johov travnikov, 15 johov njiv, velik sadonosnik z več sto drevesi, poln kozolec sena. 1 mlatllnlca, l lesena brana, več sodov za sa-
1	mlin za sadje, 2 plug«,	djevec,
2	čistilnici,	voč vozov,	vel. močna preša, 1 slaraoreznlca, različno orodje, ln povrU 6e 7 glav
3	železne brane,	iepe EOv. živine.
vse skupaj samo za DIrs 250.000-, ali se zamenja za hišo v kakem mestu.
Vpraša naj se v Ljubljani »TEXT1LIA«, Krekov trg 10, ali v Celju, Glavni,trg 10.
ma
Odda se delo kritja ca. 300 m' pocinkano pločevinaste strehe iz pločevine štev. 18 na zvoniku podružr.e cerkve v CRNGROBU »ŽUPNI URAD STARA LOKA pri Škoiji Loki«, do pri Škoiji Loki z vsem delom in materijalom. — Nadalje se odda TESARSKO DELO za popravo strešnega stola istotam brez dodajc materijala in lesa za odre. Tesarsko delo se izvrši v režiji; ponudbene cene za tesarsko delo naj se ttavijo za uro. — Ofcrte je vposlati na naslov: 11. ure dopoldne dne 26. julija 1925,
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je preminul naš dobri oče, soprog, tast, stric,
stari oče, gospod
ing. Jaromir Hanuš
gradbeni nadsvetnik v. p.
dne 6. t. m. ob pol 3 popoldne, previden s tolažili sv. vere. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo 8. t. m. ob 5 popoldne iz deželne bolnice.
Ljubljana, dne 7. julija 1925.
Žalujoče rodbine:
HANUŠ, SERNEC, STOJAN, KRANZ.
P■ n. bančnim iawodora
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Knjigoveznica K. V. v (LJUBLJANI
Kopitarjeva u5ka 6/19.
Izdaia konzorcij j Slovenca t.
-dgovorni urednik: Viktor Ccneič,
V	smislu sklepa upniškega odbora se imata v konkurzno maso Odon in Amalija K o u t n y spadajoči hiši na vogalu Aleksandrove ceste in Beethovnove ulice prodati najboljšemu ponudniku.
Pismene ponudbe z označbo kupnine je vložiti najkasneje do 15. julija 1925 na roke upravnika konkurzne mase g. dr. Alojzija Ko-bala, odvetnika v Ljubljani, pri kojem se dobi tudi podrobna informacija,
V	hiši se nahajajo veliki trgovski lokali in skladišča, ki bodo početkom prihodnjega leta prosti. Ofcrle morajo biti scslavljene tako, da so obvezne najmanje do 15. avgusta 1925.
Ljubljana, dne 2. julija 1925.
Uprava konkurzne mase.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.