M
XI


i

novica je najprej lokalna
varnost pred neurji šili mnoga življenja Društva upokojencev Ptuj eve ceste na Ptuju - druga etapa :om Bohoričem, častnim občano

28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
AKTUALNO
Vsaka velika novica je najprej lokalna!
Letošnje, 12. srečanje lokalnih časopisov, je 11. septembra potekalo v Dvoru pri Žužemberku. Množična udeležba, zbralo se nas je okrog 150 novinarjev in urednikov iz vseh koncev Slovenije, je bila dokaz, da so lokalni mediji za povprečnega bralca še zmeraj tisto prvo »okno v svet«.
Bronja Habjanič
Srečanje, ki ga je slovesno odprl prometni minister dr. Patrick Vlačič, je bilo za vse sodelujoče ustvarjalce lokalnih časopisov, ki se enkrat letno zberejo z namenom druženja in izmenjave izkušenj, tudi dobra podlaga za razmislek o prihodnosti lokalnih in regionalnih časopisov. »Vsaka velika novica je najprej lokalna novica in lokalni mediji so tisti, ki obravnavajo teme, ki se vsakodnevno tičejo ljudi, zato so tudi najbolj razumljeni mediji,« je v uvodnem govoru poudaril Vlačič.
Kakšen je dober lokalni časopis?
Mag. Andreja Jernejčič, članica uprave Infonet Media, se je dotaknila vprašanja, kakšen je pravzaprav dober lokalni časopis. Je to zgolj časopis, ki faktografsko poroča s tiskovnih konferenc, sej mestnega sveta, z otvoritev razstav ali je cilj lokalnega medija biti drugačen? Kreativno razmišljanje urednikov in novinarjev, ki želijo nekaj več, je v sodobnem svetu, ko smo mesečno priča vedno novim in novim časopisom in revijam,
Foto: Rado Škrjanec
zato skorajda že nujno. Vsak časopis cilja na določeno skupino bralcev ali bolje rečeno, že ob samem nastanku naj bi si njegovi ustvarjalci jasno zastavili cilj in si odgovorili na vprašanje, kakšna je ciljna publika, ki jo zasledujejo. Organizatorji srečanja so sicer ob raznoliko izbranih predavateljih nehote izpustili pomembno dejstvo, da je potrebno ločevati med lokalnimi in regionalnimi časopisi, kot tudi časopisi, ki se v veliki meri financirajo iz občinskega proračuna, in tistimi, ki si sredstva pridobivajo na trgu. Zagotovo si lahko časopis, katerega financiranje se v dobršni meri naslanja na občinski proračun, »privošči« več manevrskega prostora in raznolikih vsebin kot časopis, katerega preživetje je odvisno od oglasov in sponzorjev.
Sodobni časopis se bolj kot bere, gleda
Ni naključje, da so organizatorji na srečanje povabili dva fotografa, Aleša Bena iz Financ in Bojana Velikonjo iz Dnevnika, ki sta nam predstavila sodobne trende
V Žužemberku, predvsem z lastnimi sredstvi, obnavljajo mogočni grad.
Udeleženci s Ptujskega (od leve): Bronja Habjanič, Tatjana Mohorko, Rado Škrjanec, Mateja Tomašič in Milena Turk.
na področju fotografije. Novinarji lokalnih časopisov sicer pogosto nastopamo v dveh vlogah - v vlogi novinarja in v vlogi fotografa - in če nam prvo še nekako uspeva, se ponavadi zatakne pri drugem, saj nam s področja fotografije pogosto primanjkuje koristnih znanj, pa tudi trikov, ki ustvarijo gledljivo fotografijo, predvsem pa tako, ki bralca pritegne že na prvi pogled. Časopisi so se zadnjih nekaj let bistveno spremenili tudi v oblikovnem smislu - vedno več je fotografij in vedno manj besedila. Nekoč so bile naslovnice večjih časopisov besedilno bogate, danes naslovnice privabljajo z veliko fotografijo in malo teksta. Pomemben je tudi naslov. Če ta bralca ne bo pritegnil, članka zagotovo ne bo prebral, pa čeprav je ta dober.
Bodo lokalni časopisi izumrli?
Skorajda enotno mnenje vseh udeležencev je bilo, da bodo lokalni časopisi še pridobivali na svoji veljavi. Je že pač tako, da nas najprej zanima nekdo, ki živi blizu nas, ki ga poznamo, in šele potem tisto, kar se je zgodilo na drugem koncu sveta. Tudi internet bo lokalne medije težko izpodrinil, saj lokalni mediji pišejo o ljudeh, ki jih poznamo, ki živijo v sosednji ulici. Čeprav imamo po besedah Janje Božič Marolt, predsednice uprave Mediane, v Sloveniji en lokalni časopis na 9.500 odraslih prebivalcev, njihova priljubljenost med ljudmi še zmeraj narašča. Razloga sta
dva: lokalni časopisi izkoriščajo socialno bližino in psihološko vpletenost bralcev, obenem pa nimajo prave konkurence.
So lahko lokalni časopisi prodorni in ustvarjalni?
Zagotovo bodo morali postati, če to še niso. Sodobni bralec, četudi lokalnega časopisa oziroma časopisa okolja, v katerem živi, si želi prebrati še kaj več kot zgolj golo poročanje o minulih dogodkih, ki so se zgodili v njegovem mestu. Se pa po drugi strani postavlja logično vprašanje, do kod poseči v kritičnosti prispevkov, ko je medij lokalen in ne nacionalen, v smislu, da se v majhnem okolju vsi med seboj poznajo. A dobra kritika, predvsem utemeljena in podkrepljena z argumenti novinarja, lahko časopisu prinese dodatno branost in kredibilnost.
Slaba novica je še zmeraj dobra novica
To je neizpodbitno dejstvo, ki ga je žal na okrogli mizi o pomenu lokalnih medijev potrdila tudi gorenjska dopisnica nacionalne televizije Janja Koren. »Slabe novice imajo prednost pred dobrimi. Če zmanjka prostora, je lokalna novica zagotovo prva, ki jo vržejo iz programa TV Dnevnika,« je bila odkrita Korenova. Lokalni mediji so tu v prednosti, saj lahko pokrijejo še tako majhno zgodbo. Pri obojih, tako lokalnih kot nacionalnih medijih, pa se je potrebno zavedati samo enega, neizpodbitnega dejstva - resnice. In ta je zmeraj samo ena.
2
r/fcf/rf)
mHH
UVODNIK
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
Na srečanju lokalnih medijev spet
V • V	11 VI
množična udeležba
Celostno gledano je bilo letošnje srečanje ustvarjalcev lokalnih medijev Slovenije, 12. po vrsti, prijetno in organizatorji iz tamkajšnjega lokalnega časopisa Suhokranjske poti zelo gostoljubni. Žužemberk je pa tako kot tudi njegovo ime res nekaj posebnega. Starinskost je izraz, ki mi pride na misel na poti v in ob obisku tega mirnega kraja. Zaradi njegove lege sredi neokrnjene narave v Suhi krajini, ostalin velike trdnjave oz. grajskega poslopja sredi strnjenega majhnega naselja in vijugastega toka reke Krke z obraščenimi obronki. Njegova krajevna arhitektura in bogata naravna dediščina vračata obiskovalca v stare čase in dajeta domač, topel občutek. Zaziblje te v utvaro, da civilizacije ni blizu. Prvi del srečanja je potekal v bližnjem Dvoru, zaključili pa smo ga v grajski kleti z degustacijo dobrot in vin ter podelitvijo nagrad izbranim fotografom. Organizatorji so se potrudili povabiti veliko število uvodnih govornikov in predavateljev za tako kratek — enodnevni čas druženja. Udeleženci, okrog 150 nas je bilo, pa smo predvsem pogrešali možnost razprav, postavljanja vprašanj in izmenjave izkušenj. Verjetno je prav zaradi preveč predavateljev in drugih uvodnih govornikov organizatorjem zmanjkovalo časa za to, sicer zelo pomembno aktivnost, zaradi katere se nas večina sploh odpravi na to srečanje. Pohvaliti pa je treba Žužemberčane, da so uvedli novost, in sicer fotografsko delavnico in foto natečaj ter celo nagradili prve tri izbrane fotografe. Posebno prva nagrada — vhodna vrata iz Inlesa, vredna več kot 1000 evrov, je bila mikavna in vredna truda. Z zanimanjem smo tudi prisluhnili obema fotografoma, iz Dnevnika in Financ, ki sta podala koristne napotke o tem, kakšni so sodobni trendi fotografije, a jima je bilo odmerjenega premalo časa.
Zelo na mestu je debata na določeno temo za okroglo mizo. Z njo so lanskoletni organizatorji pričeli srečanja iz tednika Panorama v Slovenski Bistrici in jim je ta lepo uspela, saj so zanjo namenili dovolj časa. Da bi se razprava na letošnji okrogli mizi sploh razvnela in dobila pomen, bi moral biti vsaj en, če ne dva razpravljavca iz lokalnega časopisa, ne le politik, novinarka nacionalnega medija in teoretik — strokovnjak za to področje, ki se vsakodnevno ne soočajo s tem, kako poteka izdajanje lokalnega časopisa in s kakšnimi specifičnimi težavami oz. izzivi, kakor pač kdo vzame, se vsakodnevno soočajo lastniki, direktorji, uredniki, oblikovalci, novinarji in fotografi ter tiskarji le-te. Zmotilo pa nas je to, da je predavateljica iz Mediane pri navajanju statističnih podatkov v isti koš metala regionalne in lokalne tiskane medije, ki jih je treba obravnavati ločeno, saj sta tako programska zasnova kakor tudi ciljna publika različni, kakor način financiranja. V različnih položajih so namreč lokalni mediji, ki se financirajo izključno ali pa v glavnem iz občinskega proračuna, in tisti, ki so odvisni od marketinga oziroma oglaševalcev ter prodaje časopisa. Med lokalnimi mediji prevladujejo brezplačniki, kijih bralci dobijo zastonj. Teh je kar 81 odstotkov.
Ustvarjalci »lokalcev« si želimo, da bodo prihodnji organizatorji upoštevali in sledili temu, kar je bilo med udeleženci na dosedanjih srečanjih dobro sprejeto, in izpustili tisto, kar ni koristilo ali je bilo preveč ali premalo za to publiko. Za naslednjega organizatorja je bil izbran časopis Rešeto iz Ribnice. Po imenu sodeč lahko računamo na to, da bodo dobro presejali zrnje od plev.
Milena Turk
MISEL MESECA
"Ne rešujejo nas razgledi, rešujejo nas uvidi.
Vinko Ošlak
SPREHOD PO VSEBINI
Neurje na Hajdini in Ptuju, 3. avgusta	4
Ukrepi za večjo varnost pred neurji	4
Bolničarji prve pomoči Civilne zaščite
rešili mnoga življenja	5
Rekonstrukcija Potrčeve ceste - druga
etapa	6
Za dobro počutje v naših mestih	7
Zlorabljanje parkirnih kart za invalide	7
S seje mestnega sveta	8
Odgovori na vprašanja in pobude
svetnikov	8
Poslanska skupina Socialnih demokratov,
ministra Vlačič in Lukšič na Ptuju	11
Ptujska knjižnica na spletnem portalu
najlepših evropskih knjižnic	11
Rimske igre kot vodilni poletni dogodek
v regiji	12
Iz vsakega navidezno majhnega uspeha se
lahko razvijejo velika odkritja	12
Študentje bi morali biti aktivni na vseh
področjih	14
Jernej Brenholc odličen tudi kot
profesionalni plesalec	15
Vzporednice med Kitajsko in Evropo	15
Hiša knjig v starem mestnem jedru	16
Glasba v kloštru	16
Tilnu Terbucu za las ušlo prvo mesto na
Župančičevi frulici	17
Glasbena jesen v društvu Arsana	17
Poulični festival Ptuj - odprto mesto
ponovno navdušil	18
Aktualni projekti na področju družbenih
dejavnosti v MO Ptuj	19
Družba znanja	20
Ob izgradnji novih prostorov bogate
arheološke najdbe	20
Dijaki na svetovnem prvenstvu v oranju	21
Dnevi veselja, delavnic, pesmi in iger	22
Ustvarjalni ljudski pevci iz Turnišč	22
Leo leto 2008/2009	23
Dnevni center Društva upokojencev Ptuj	24
Radioklub Ptuj letos obeležuje 55.
obletnico delovanja	25
Razmišljanja o življenju	26
Izločitev spomenika - rojstne hiše Jožeta
Lacka iz Odloka	27
So bili mestni svetniki zavedeni?	28
Gregor Podkrižnik, najboljši ptujski šahist	28
Novice iz Plezalnega kluba 6b Ptuj	29
Začetek 1. slovenske judo lige	29
Že deseto leto zapored izbrali kmetijo leta
MO Ptuj	31
Naslovnica: 2. rimske igre Foto: Staša Cafuta
Ptujčan po Sklepu o program-j^.	ski zasnovi objavlja članke o
,.L""_	delu občinskih organov, občin-
+ f T fj-T J T skega urada in svetov četrtnih
'	skupnosti, o delovanju političnih
strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Franc Kolarič - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Sodelavke: Staša Cafuta, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, e-pošta: vejica@gmail.com. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
¿/fy/Tf/t 3
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
IZ MESTNE HIŠE
Neurje na Hajdini in Ptuju, 3. avgusta
Ob približno 23.30, 3. avgusta, je neurje z močnim vetrom zajelo območje iz smeri Hajdina preko Draženske ceste, Mejne ceste, Na postajo, Rogaške ceste pa do Mariborske ceste in Gubčeve ulice. Gasilska društva so bila aktivirana ob 23.30 in so bila na terenu do 2.30. Delo je bilo prekinjeno zaradi dežja.
Mag. Janez Merc, poveljnik Civilne zaščite
Prizadetih je bilo okrog 33 objektov v Četrtni skupnosti Breg - Turnišče. Večje število objektov (10) je ostalo brez streh, ker je veter odnesel kritino in konstrukcije. Porabljenih je bilo preko 20 bal folije (tj. 8000 m2) in večje količine žebljev ter lat. V intervenciji sta bili izvedeni zaščita in reševanje na 27 objektih, 14 intervencij je bilo zaradi podrtih dreves. Petkrat se je izvajalo črpanje vode. Huje prizadetih je bilo okrog 10 objektov, kjer je odneslo streho ali del strehe. Streho stanovanjske hiše Na postajo 57 je odneslo, zato tega objekta ni bilo mogoče zaščititi s folijo. Dež je celotni objekt uničil do te mere, da se je družina Lah odločila za rušitev objekta in nadomestno gradnjo. Upravna enota je po pogovorih s pristojno vodjo oddelka pripravljena primer reševati
prioritetno.
Na premoženju je zaradi dežja nastala tudi posredna škoda. Občanka na Mariborski 54 na Ptuju je bila poškodovana in hospita-lizirana.
Kljub nenehnemu dežju se je intervencija nadaljevala tudi naslednji dan, 4. avgusta. Najnujnejši zaščitni ukrepi so bili zaključeni še pred popoldanskim nalivom, ki je preprečil nadaljevanje intervencije. Prizadeti občani so morali ves čas deževja spremljati stanje pokritosti, izlivati vodo, dodatno ščititi premoženje in preprečevati zatekanje.
Posamezni ukrepi v intervenciji so se izvajali tudi 5. in 6. avgusta, ko je bilo primernejše vreme. 6. avgusta je bila intervencija zaključena, na terenu so se pričeli izvajati ukrepi za odpravo posledic neurja in vzpostavitve
prvotnega stanja. Stroški intervencije znašajo okrog 3.000,00 EUR. Gre za stroške materiala (folija, žeblji, late) in goriva.
Največ interventnih ur so opravili gasilci PGD Ptuj in PGD Turnišče, evidentirana pa je še dejavnost PGD Grajena in pomoč PGD Hajdina ter PGD Draženci. Na osnovi sklepa Uprave RS za zaščito in reševanje se je 7. avgusta pričela popisovati škoda. Imenovana je bila Komisija za ocenitev škode ob naravnih in drugih nesrečah v Mestni občini Ptuj za ogled objektov in vnos
podatkov do 18. 8. 2009. Popis se je vršil do 14. 8. 2009. Zbrani podatki so bili predani Regijski komisiji pri Izpostavi za ZR. Na podlagi javnega poziva komisije je 54 občanov v zastavljenem roku prijavilo oceno delne škode na stavbah, povzročeni po naravni
nesreči. Komisija je z ogledom in ocenitvijo po metodologiji Uprave RS za zaščito in reševanje v zastavljenem roku ugotovila, da znaša skupna škoda na stavbah 311.748,15 EUR.
Občani so klicali predvsem za dodatno pokrivanje streh, ker je po močnem dežju vse zamakalo, prav tako so pričakovali, da bo Mestna občina Ptuj zagotovila odvoz gradbenega odpada in da bodo gasilci odstranili vsa podrta drevesa. Regijski center za obveščanje smo obvestili, da gasilci ne podirajo vseh dreves, ampak le tiste, ki ogrožajo objekte ali
infrastrukturo. Za poškodovano drevje so odgovorni lastniki, v kolikor neposredno ne ogrožajo ljudi in premoženja.
Občani pričakujejo materialno pomoč za odpravo posledic in nadomestilo porabljenih sredstev.
Ocenjena škoda na posameznih infrastrukturnih objektih:
-	javne ceste in poti: 17.899,06 EUR,
-	zelenice: 4.500,00 EUR,
-	javna razsvetljava: 20.000,00 EUR.
Ukrepi za večjo varnost pred neurji
Ker so neurja kot nesreča vse pogostejša, je tukaj navedene ugotovitve potrebno ustrezno upoštevati in se primerno odzivati. Po vsaki težavni situaciji moramo biti močnejši in bolj izkušeni, naš uspeh pa bo odvisen od nas samih. Ugotovitve so namenjene vsem, ki se bodo odločali o rabi prostora, tako pri pripravi prostorskih aktov kot pri individualni gradnji. Sorazmerna varnost na našem območju je preteklost. Večjo varnost danes in v bodoče si bomo zagotovili le z ustrezno prilagojenim ravnanjem vsak dan.
Mag. Janez Merc
Škoda, ki je nastala na objektih, je odraz izrednega zračnega vrtinca oz. močnega vetra, ki je rušil vse, kar je bilo na poti. Veter je iz smeri Haloz na ravnini brez ovir pridobival na hitrosti in moči ter je najbolj udaril v objekte, ki so bili na robu naselij. Jakost je v notranjosti popuščala in objekti
v zavetrju so utrpeli le manjšo škodo. Kljub temu pa ocenjujemo, da vsi objekti v istem prostoru niso bili enako ogroženi. Zato je prav, da z ozirom na dejstvo, da je neurje prizadelo nekatere objekte bolj, druge pa manj, izpostavimo nekatere dejavnike tveganja, ki so pomenili različno ogroženost
za različne objekte.
1.	Vrsta kritine: Kritina ni bila za varnost tako odločilna kot pri toči, kljub temu pa velja ugotovitev, da so strehe z opečno kritino utrpele škodo pretežno na kritini, medtem ko je veter v celoti dvigoval in odnašal ostrešja s pločevinasto in podobno kritino. V primeru te nesreče se je opečna kritina izkazala za ustreznejšo. Navedena ugotovitev se ne nanaša na primere, ko pada toča.
2.	Višina hiše: Višji objekti so bili neprimerno bolj ogroženi. Objekti, ki so višji (npr. dvo-kapnica smer JZ-SV, z večjim nadstreškom - napuščem s spodnje strani), so bili bolj poškodovani.
3.	Lega hiše: Bolj so bili ogro-
ženi objekti, ki so postavljeni v smeri JZ-SV. Neurja z največjo rušilno močjo prihajajo iz jugozahoda. Neurja, ki prihajajo iz drugih smeri, nimajo takšne rušilne moči. Objekti, ki so bili postavljeni v nasprotni smeri, so varnejši, posledično je bila škoda na njih manjša. Glede varnosti je ustreznejša lega objektov v smeri jugovzhod : severozahod.
4.	Tip strešne konstrukcije: Kot varnejše so se izkazale konstrukcije z manj napušča in brez balkonov in teras v smeri JZ.
5.	Oblika strešne konstrukcije: Kot bolj ogroženi so objekti z dvokapnicam v primerjavi z drugimi vrstami ostrešij, npr. štirikapnica v neposredni bližini je povsem nepoškodovana.
4	ffihotoSA
IZ MESTNE HIŠE
j
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
6. Ureditev okolice: Okolica ima za varnost objekta velik pomen. Dokaz za takšno trditev je dejstvo, da so najbolj prizadeti prvi objekti v naselju oz. objekti, ki so bili na odprtem. Pred objekti na JZ strani se priporoča gostejša zasaditev grmovnic in dreves z močnimi koreninami z rastjo do spodnjega roba strehe. Za zelo nevarna so se izkazala višja drevesa, ki v tem primeru niso nudila večje varnosti objekta, ampak večjo ogroženost. Polomljene smreke, orehi, hrasti so dodatno poškodovali več objektov in infrastrukture.
7. Kvaliteta in strokovnost izvedbe: Objekti, ki niso grajeni dovolj kvalitetno, so utrpeli posledice ali so bile te večje kot na objektih, ki so bili zgrajeni kvalitetno in z ustreznimi materiali.
V prostorskih aktih je v prihodnje potrebno dovoliti tudi gradnjo drugačnih objektov (ne le z dvokapnimi strehami), seveda ustrezno legi in območju. Lastniki morajo upoštevati višino in lego objekta glede na strani neba, tip strehe in čim manj napušča v smeri JZ.
V avgustovskem neurju poškodo-
vane objekte ni možno deliti na stare in nove. Med prizadetimi so bili predvsem novi ali prenovljeni objekti. Na posledice nesreče so tako bolj vplivali drugi dejavniki kot starost.
Kljub temu da popolne varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ni možno zagotoviti, je prav, da po vsaki naravni nesreči naredimo zaključke, ob upoštevanju katerih bi v bodoče lahko nesreče preprečili ali škodo bistveno zmanjšali. Avgustovsko neurje je bilo uničujoče, vendar bi tudi za takšne razmere lahko zagotovili večjo varnost. Zato je prav, da se
ob vsaki nesreči tudi kaj naučimo. Boljši kot bomo učenci, manjše bodo v bodoče žrtve in večja bo naša varnost.
Še vedno pa se priporoča tudi zavarovanje objektov, po možnosti na novo vrednost, kot največjo stopnjo garancije za naše domove. Res pa je, da nam zavarovanje ne more dati nadomestila za psihično prizadetost, ki jo povzroči vsaka nesreča na naših domovih. To je škoda, ki se ne vidi, se pa čuti in lahko pusti tudi trajne posledice na prizadetih.
Spregledati takšne nesreče pomeni tvegati bodočnost.
T-V 1	' V	* *	V •	*	* 1	V V • .	V'1 •	V ' 1 *	•
Bolničarji prve pomoči Civilne zaščite rešili mnoga življenja
Na septembrskem regijskem tekmovanju je ekipa prve pomoči CZ MO Ptuj II dosegla prvo mesto.
Mag. Janez Merc
Ko v javnosti odmeva zadnji od dogodkov iz tega seznama, ne morem mimo tega, da se ne bi spomnili primerov, ko smo reševali življenja in zdravje.
Predstavljamo le največje interventne dogodke. To so primeri, ko se je odločalo o najhujših posledicah za človekovo zdravje, kjer sta bila pomembna čas in kvaliteta posredovanja, ko je šlo za življenje.
-	Leta 2001 Tomaž Bombek naleti na poškodovanega v prometni nesreči (z zlomljeno ključnico leži na cesti), zavaruje območje, da ni ogrožen zaradi drugih udeležencev, in ga oskrbi do prihoda reševalcev.
-	Nesreča na Ptuju: Janez Fridl z ustreznim položajem poškodovanemu reši življenje pri nesreči na Osojnikovi cesti.
-	Leta 2004 je Janez Fridl reševal otroka, starega eno leto.
-	Leta 2004 je Janez Fridl nudil pomoč v prometni nesreči v Murski Soboti, pomoč pri zlomu obeh stegnenic.
-	Leta 2005 Janez Fridl rešuje poškodovano na prehodu za pešce na Potrčevi cesti pri semaforjih.
-	Leta 2005 reševanje pri epilep-tičnem napadu na Volkmerjevi cesti.
-	Leta 2006 Janez Fridl oskrbi sedem poškodovancev v verižni prometni nesreči, takrat je ena
udeleženka tudi umrla, ker je imela notranje krvavitve in ji ni bilo pomoči, oživljanje je trajalo 25 minut.
-	Leta 2007 Tomaž Bombek reši epileptika v stanovanju.
-	Leta 2007 Janez Fridl rešuje voznika iz tovornjaka, ki je priletel v drevo, obvoznica Pragerskega.
-	Sredi junija 2008 Miran Arnuš reši 63-letnega ponesrečenca, ki ga oživlja in ohrani pri življenju 20 minut, do prihoda reševalcev.
-	21. 6. 2008 Matjaž Antonič in Darko Kuzma rešita zdravnika iz Belgije, ki je dobil napad; lokacija Liverpool - Velika Britanija, kjer je bila ekipa na tekmovanju.
-	Januar 2009: Miran Arnuš reši poškodovanko - krvavitev je zaustavljal do bolnišnice v Slovenj Gradcu in držal dimensko arterijo do prevzema reševalcev.
-	Marec 2009: Janez Fridl reši motorista na cesti Šikole-Ptuj, nudenje prve pomoči do prihoda reševalcev.
-	Konec avgusta 2009 Miran Arnuš rešuje življenje motorista, zdravnika iz Slovenj Gradca, ki se je zaletel v vozilo, ki mu je odvzelo prednost, ponesrečenec je bil v nezavesti; nudil je vso potrebno prvo pomoč do prihoda reševalcev; pacient je po 14 dneh umrl.
-	15. 9. 2009 je Janez Fridl rešil 4-letno deklico na AC pri Trojanah, ki se je dušila zaradi bombona. Deklica je že pomodrela in bi brez takojšnje in ustrezne pomoči
umrla.
Vsi našteti so bolničarji CZ Mestne občine Ptuj in za njimi je razen njihove prisebnosti ter sposobnosti tudi ekipa Območnega združenja RK Ptuj, nato je mentorica Rozika Ojstršek, potem je pristojna strokovna služba Mestne občine Ptuj, vključno z županom dr. Štefanom Čelanom in organi odločanja. Vsi skupaj s še vrsto strokovnjakov smo s stalnimi vajami in življenjskimi napotili s številom rešenih presegli število bolničarjev. In kar je še pomembnejše: smo v prostoru, kjer se življenje živi in kjer nas dnevno potrebujejo. Če bi rešili le enega v nesreči, bi upravičili vse napore, ko pa pokažemo zgodbo, ki ji ni videti konca, smo s tem tej družbi dali več.
Naj omenimo, da to ni služba,
to je kombinacija prostovoljnosti in razporeda v Civilni zaščiti, to je odraz dobre volje, srčnega čuta in odgovornosti. Vsekakor to pomeni samoodrekanje doma in v službi, in zahvala vsem, ki to razumejo. Nekateri delodajalci to tudi ovirajo, ker dajejo prednost poslovnim ciljen, ne pa človeškim življenjem.
Statistika govori o nizki pripravljenosti ljudi za neposredno pomoč ponesrečenemu. Nekateri ponesrečenih niti ne opazijo, kaj šele, da bi pravilno pristopili in jih oskrbeli. Za vse to je potrebno imeti čut za vrednost življenja in v nadaljevanju tudi znanje, saj z nepravilnimi prijemi lahko tudi škodimo. Prav slednjega pa se vsi bojijo bolj, kot pa premorejo volje po pomoči in znanja.
¿/fyfTf/t	5
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
IZ MESTNE HIŠE
Rekonstrukcija Potrčeve ceste - druga etapa
V juliju se je zaključila izgradnja prve etape Potrčeve ceste v dolžini 510 metrov (od Osojnikove vključno do križišča z Župančičevo ulico). Nadaljujemo z izgradnjo druge faze v dolžini 360 metrov z izbranim izvajalcem Cestnim podjetjem Maribor, d. d. Druga etapa obsega ureditev Potrčeve od semaforiziranega križišča z Volkmerjevo cesto do navezave na etapo 1 (pred krožiš-čem z Župančičevo ulico).
Marijana Nikšič Zorko
Druga etapa zajema rekonstrukcijo in novogradnjo naslednjih komunalnih vodov:
-	telekomunikacije: razširitev posameznih jaškov obstoječega telekomunikacijskega optičnega omrežja in prestavitev obstoječe telefonske govorilnice;
-	vodovod: obstoječe plastične in salonitne cevi vodovoda bodo zamenjane z ductilnimi cevmi;
-	meteorna in fekalna kanalizacija: odvodnja meteornih vod iz celotnega območja Potrčeve ceste je trenutno izvedena z mešanim javnim kanalizacijskim omrežjem, predvidena je ločitev fekalne in meteorne kanalizacije;
-	toplovod: posegli bomo v toplovod do Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča. Toplovod bo
prestavljen v novo kineto z novim distribucijskim omrežjem v dolžini 40 metrov izven krožišča. Na prečkanju Potrčeve ceste je predvideno odpiranje kinete in eventualno popravilo le-te;
-	kabelsko-razdelilni sistem (KRS): nadgradnja in povečanje zmogljivosti KRS-omrežja in rekonstrukcija CATV-omrežja;
-	plinovod: novogradnja plinovoda, ki poteka od obstoječega plinovoda pri Potrčevi 36 do Potrčeve 16 v dolžini 185 metrov;
-	elektro vodi: obstoječi elektro vodi se bodo po potrebi zaščitili;
-	javna razsvetljava: dotrajano javno razsvetljavo bomo zamenjali.
Ker mora imeti vsa zgoraj navedena komunalna infrastruktura
med seboj potrebne odmike, ki jih je potrebno upoštevati, žal ni bilo mogoče ohraniti obstoječe zasaditve javorjev (če pogledamo samo trenutno širino izkopa za položitev nove kanalizacije). V obdobju mirovanja dreves (pozna jesen) bomo celotno traso 1. in 2. etape Potrčeve ceste zasadili z ostrolistnimi javorji. Predvidena je celotna rekonstrukcija vozišča, s širino vozišča 3,0 m in robnim pasom 0,25 m, (torej 2 x 3,25 m), kar zadostuje za obstoječe in predvidene prometne obremenitve. Na celotnem poteku trase se bodo uredile kolesarske poti in poti za pešce. Predvideno je novo krožišče od Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča s polmerom R=15,5 m in sredinskim otokom s premerom D=15,5 m. Širina vozišča krožnega krožišča znaša 6,0 m, povozni otok bo tlakovan s tlakovci in bo ločen s širokim povoznim robnikom
od asfaltnega vozišča krožnega krožišča. Dvignjeni sredinski otok bo zasajen s trajnicami. Predvidena je tudi rekonstrukcija priključnih krakov:
-	Gregorčičev drevored v dolžini 47 m;
-	glavni priključek do bolnišnice bo rekonstruiran v dolžini 27 m, v nadaljevanju pa bo v dolžini 30 m dograjeno vozišče na desni strani ceste;
-	v krožišču bo še enosmerni izvoz do objekta Platane;
-	sekundarni priključek pri lekarni se ohrani.
Ob bolnišnici bomo uredili novi plato za kioske.
Nameravani posegi se nahajajo znotraj arheološkega najdišča Ptuj
-	Levi breg, ki je razglašen za kulturni spomenik (ev. št. 9155 v registru kulturne dediščine), zato se dela izvajajo pod arheološkim nadzorom.
Povabilo k sodelovanju v anketi
míense
energy effidency
Mestna občina Ptuj sodeluje v mednarodnem projektu »INTEN-SE - Od Estonije do Hrvaške: inteligentni ukrepi za učinkovito rabo energije v stavbnem sektorju v občinah vzhodne in srednje Evrope« in mora kot partner v projektu izvesti anketo med občani. Anketa nosi naslov Energetska učinkovitost pri vas doma. Več o projektu si lahko preberete na
spletni strani MO Ptuj, na letaku, ki ga dobite na vhodu v Mestno hišo ali na spletni strani http:// www.intense-energy.eu/.
Prosimo vas, da izpolnite anketo, ki se nahaja na spletnem naslovu http://survey. befgroup.net/index. php?sid=67151&lang=sl. Povezavo do ankete najdete tudi na spletni strani MO Ptuj v rubriki Aktualno.
Preden se lotite izpolnjevanja ankete, ki vam bo vzela približno pol ure časa, je priporočljivo, da pogledate na račun za električno energijo in preverite, kakšna je vaša mesečna poraba v kWh. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje.
Podaljšanje Javnega razpisa
za sofinanciranje programov in projektov, namenjenih pospeševanju kulture, športa in rekreacije v Četrtni skupnosti Ljudski vrt
Po sklepu 18. redne seje Četrtne skupnosti Ljudski vrt, ki je bila 2. septembra 2009, se Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov, namenjenih pospeševanju kulture, športa in rekreacije v četrtni skupnosti Ljudski vrt (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/09) podaljša do porabe sredstev.
Odpiranje vlog bo vsakega desetega v mesecu do porabe sredstev.
Kontaktna oseba za dodatne informacije na referatu za četrtne skupnosti in lokalno samoupravo je Maja Glaser (02 748 29 75).
Valter Pliberšek,
predsednik Sveta ČS Ljudski vrt Mestne občine Ptuj
Intelligent Energy : :urope
6
r/fcf/rf)
mHH
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
Za dobro počutje v naših mestih
Evropski teden mobilnosti in dan brez avtomobila na Ptuju
Mestna občina Ptuj se je tudi letos, kot ena izmed enaindvajsetih slovenskih občin, vključila v projekt Evropski teden mobilnosti, ki je trajal od 16. do 22. septembra in je potekal pod geslom Dobra klima mojega mesta. Nanaša se na kakovost zraka in klimatske spremembe. Osmi Evropski teden mobilnosti se je zaključil z dnevom brez avtomobila 22. septembra, ko so mestno središče zaprli za ves promet in organizirali skupinsko kolesarjenje.
Mateja Tomašič
»Letošnja osrednja tema Evropskega tedna mobilnosti 2009 je izbrana z namenom vzpostavljanja povezave s konferenco Združenih narodov o klimatskih spremembah, ki bo potekala decembra 2009 v danskem Kopenhagnu. Hkrati želi izbrana tema opozoriti na to, da lahko meščanke in meščani ter lokalne oblasti pomembno prispevajo v boju proti globalnemu segrevanju ozračja, in sicer z uvedbo radikalnih sprememb, ki vodijo stran od uporabe osebnega avtomobila in proti trajnostnim oblikam mobilnosti, kot so kolesarjenje, hoja, javni prevoz in deljenje avtomobilov (car-sharing in car-pooling). S tem prispevajo k dvigu kakovosti življenja na lokalni ravni ter k bolj sproščenemu, zabavnemu in zdravemu vzdušju v
Foto: Črtomir Goznik
mestih, ki niso okupirana z avtomobilsko pločevino,« so sporočili z Ministrstva za okolje in prostor, ki v Sloveniji koordinira projekt tedna mobilnosti. Na spletni strani www.tedenmobilnosti.si opozarjajo, da avtomobili v prostem teku v zrak spuščajo dušikov dioksid, hlapne organske spojine, trdne delce in ogljikov monoksid - vse našteto pa povezujemo z resnimi zdravstvenimi težavami, med drugim z boleznimi dihal in srca, rakom, astmo, nižjimi inteligenčnimi kvocienti, zapleti v nosečnosti itn. Vsak prosti tek motorja, daljši od 10 sekund, porabi več goriva, kot ugašanje in prižiganje motorja. Med drugim pa je prosti tek, ki traja dlje od 3 minut, v Sloveniji kazniv.
Tudi na Ptujskem so naklonjeni
Letos rekordna udeležba na skupinskem kolesarjenju. Zbralo se je 130 kolesarjev.
vzpodbujanju oblik prevoza, ki so najbolj prijazne do okolja. Podpirajo zamisli o povečanju zelenih površin, pločnikov in kolesarskih stez, da bi tako poživili sosesko in prispevali k boljši kakovosti zraka. Na dan brez avtomobila, 22. septembra, so v organizaciji MO Ptuj izpeljali že tradicionalno kolesarjenje, ki je namenjeno vsem občanom, od osnovnošolcev pa do upokojencev. »Po pozdravnem nagovoru pred Mestno hišo je pot kolesarje vodila po Murkovi ulici (le-to so prehodili, saj je v coni za pešce) proti Slovenskemu
trgu, po Prešernovi in Cankarjevi ulici, preko mostu za pešce čez Dravo, nato levo ob Dravi proti Semenarni in Puhovem mostu čez Dravo in naprej desno do Rance (kjer je bila vmesna postaja za pijačo in prigrizek), nato so nadaljevali čez mestni park ob Dravi do Miheličeve galerije, nato desno do minoritskega samostana in nazaj pred Mestno hišo,« je pot opisala koordinatorka dogodka mag. Olga Fekonja, komunalna inšpektorica na Skupni občinski upravi, ki se vsem kolesarjem zahvaljuje za udeležbo in dobro voljo.
Zlorabljanje parkirnih kart za invalide
Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva
Pri rednih obhodih občinski redarji ugotavljamo, da veliko število ljudi uporablja stare označbe na vozilih, ki dovoljujejo parkiranje na parkirnih mestih, predvidenih za vozila, v katerih se vozijo invalidi, oziroma parkiranje vozil zdravstvenih delavcev, delavcev socialnih služb in invalidskih organizacij, ki obiskujejo invalidne osebe na domu. Ponavadi gre za modro okroglo nalepko, v
sredini katere je invalidski voziček bele barve.
Z izdajo Pravilnika o parkirni karti ( Uradni list RS, št. 41 od 18. 4. 2006) je natančno določen postopek za njeno izdajo, veljavnost in način označevanja vozila. V 14. čl. navedenega pravilnika je zapisano, da stari znaki za parkiranje vozil ostanejo v veljavi še tri leta po uveljavitvi tega pravilnika. Stare oznake za invalida torej
ne veljajo od 3. 5. 2009 in jih je bilo potrebno zamenjati z novo parkirno karto.
Parkirna karta se izda za vozila, s katerimi se vozijo invalidne osebe, zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in invalidskih organizacij.
Parkirno karto izda upravičencu upravna enota, kjer ima upravičenec stalno ali začasno bivanje. Zahtevi za zamenjavo parkirne karte je potrebno priložiti dve fotografiji in potrdilo o plačilu obrazca parkirne karte.
V 10. čl. Pravilnika o parkirni karti je določeno, da se parkirna
karta namesti na vidno mesto, na levi notranji strani vetrobranskega stekla za čas parkiranja vozila.
Občinski redarji bodo izvajali nadzor nad uporabo veljavne (nove) parkirne karte v skladu s 53. čl., 11. odst. Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) in odvzeli neupravičeno uporabljeno parkirno karto ter jo poslali upravni enoti, ki jo je izdala, kršitelju pa izrekli predpisano globo 120 EUR. Za nepravilno označeno vozilo se s 40 EUR kaznuje voznik, ki sicer ima parkirno karto.
7
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
MESTNI SVET
Aktualne predvsem pobude in vprašanja
Milena Turk
Svetniki so bili na prvi popočitni-ški seji 21. septembra kot ponavadi najbolj aktivni pri točki pobude in vprašanja. Konrad Rižner je izpostavil hrup in poškodovane stavbe ter nevarnost zaradi vse večjega prometa skozi Spuhljo proti hrvaški in madžarski meji in namero Spuhljanov, da zaradi tega ustanovijo civilno iniciativo ter od države zahtevajo odškodnino, kot so to storili prebivalci v Prekmur-ju. Povedal je še, da je tudi glavna prometna povezava med Ptujem in Ormožem v vedno slabšem stanju, z mnogimi nevarnimi grbi-
nami predvsem za kolesarje, ki se morajo umikati v obcestne jarke. Janez Rožmarin je dal pobudo, da naj se z monitoringom spremljajo vplivi oddajnikov na prebivalce, ker je pri tovarni močnih krmil v Četrtni skupnosti Breg vedno večje število le-teh. Predlagal je tudi, da se na nek način stimulira tiste, ki ločeno odlagajo odpadke. Albin Pišek je apeliral, da je potrebno izgraditi drsališče, in sicer v starem mestnem jedru na lokaciji tržnice. Ponovno je opozoril, kakor tudi njegov svetniški kolega Vlado Čuš, na nevaren prehod za pešce pri trgovini Borovo, kjer vodi tudi šolska pot, in zahteval,
da se ta takoj zavaruje, začasno vsaj s cestnimi grbinami. V. Čuš je protestiral zaradi poseka dreves ob Potrčevi cesti. Metka Jurešič je predlagala, da se ob projektih, ki so vezani na Evropsko prestolnico kulture 2012, uredi tudi infrastruktura v Lackovi, Krempljevi in Vošnjakovi ulici in povprašala o možnostih obnove najbolj dotrajanih zgradb v starem mestnem jedru. Dr. Marjan Janžekovič je dal pobudo, da se hudourniški potok Rogoznica, ki teče skozi Brstje, poglobi ali pa se na obeh straneh potoka, v predelu med mostovi pri avtokleparstvu Turnšek in blizu vulkanizerstva Kolarič, dvigne
krona. Zadnje obilne padavine 4. avgusta so namreč povzročile, da je potok Rogoznica tedaj prvič po regulaciji spet prestopil bregove in poplavil kmetijske površine. Poplave dokazujejo, da je predvideno poselitveno območje v Budini ob potoku Rogoznica ravno na poplavnem območju.
Sicer pa je ptujski mestni svet predlagane sklepe in soglasja k spremembam cen ter Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec, s katerih vsebino se lahko v celoti seznanite, če boste odprli priložen Uradni vestnik, sprejel brez daljših razpravljanj in večjih pomislekov.
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov
v
Rekonstrukcija Potrčeve c. - Grafiti na mestnem obzidju - Železniški prehod pri trgovini
Borovo - Promocija občinskih prireditev
Vprašanje Miroslava Letonje: Kdo odstranjuje in kdo plačuje stroške odstranjevanja grafitov iz mestnih obzidij?
Odgovor: Grafite na betonski ograji reke Drave in na stenah mostu v mestnem parku so naredili študentje z našim soglasjem v okviru projekta »Ptuj - odprto mesto«, ki ga vsako leto organizira Društvo za miselno rekreacijo Povod. Ti grafiti ne bodo odstranjeni.
Zdenka Matjašič
Pobudi Janeza Rožmarina:
1.	Po Rogozniški cesti v smeri iz Ormoške mimo bivše Metalke do podhoda za pešce na železniški postaji se naj uredi pločnik.
Odgovor: MO Ptuj v sklopu proračuna 2009 nima predvidenih sredstev za izgradnjo pločnika po Rogozniški cesti. V sklopu rebalansa proračuna 2009 oz. v proračun za 2010 bomo predlagali, da se uvrsti tudi gradnja pločnika ob Rogozniški cesti.
Andrej Trunk
2.	Za čas do popolnega zaprtja železniškega prehoda pri trgovini Borovo se naj uredi pot za pešce,
predvsem za potrebe učencev OŠ Mladika - že zaradi tega, ker nam križišča pri trgovini Borovo ne uspe rešiti.
Odgovor: Z izgradnjo podhoda za pešce na ptujski železniški postaji se prometni režim na obstoječem železniškem prehodu pri trgovini Borovo ne bo spremenil. MO Ptuj skupaj z Direkcijo Republike Slovenije za ceste pripravlja rešitve za ureditev prečkanja pešcev čez regionalno cesto pri trgovini Borovo.
Andrej Trunk
Pobudi Vlada Čuša:
1. Enakovredno se naj upoštevajo zahteve Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor v vseh primerih, kjer Zavod v skladu z veljavnimi predpisi za ureditev v mestnem jedru postavlja zahteve glede samega videza mestnega jedra oziroma mesta (npr. pri postavitvi senčnikov brez reklamnih napisov in nadalje tudi, ko gre za postavitev reflektorjev na mestnem stadionu).
Odgovor: Po Zakonu o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) je ZVKDS pristojno za podajanje projektnih - kulturno-varstvenih
pogojev, ki jih moramo upoštevati in izpolnjevati v postopku priprave projektne dokumentacije in pridobivanju gradbenega dovoljenja ter začetku drugih gradbenih del. Tako moramo kulturno-varstvene pogoje in soglasja enakovredno ter dosledno upoštevati.
Robert Novak
2. Za dobro promocijo občinskih prireditev se naj razmisli o nakupu približno 10 jumbo panojev, na katerih bi promovirali ptujske »naj prireditve«. Odgovor: MO Ptuj vsako leto v času kurentovanja vrši promocijo s 150 jumbo plakati. V letošnjem avgustu smo začeli s promocijo z jumbo plakati tudi za prireditev EPK 2012, vendar z bistveno manjšim številom, saj je to izredno velik strošek. Pridobili si bomo ponudbe za možnost zakupa oglasnih površin po Sloveniji tudi za druge večje javne prireditve občine, realizacija pa bo možna ob zagotovitvi dodatnih sredstev.
Klavdija Petek
Pobuda Albina Piška: V Ptuj-čanu se naj objavijo pojasnila v
zvezi z rekonstrukcijo Potrčeve ceste, in sicer: zakaj izvedbena dela potekajo tako počasi in zakaj bo cestišče ožje? 2,2 metra širok pločnik je preozek, da bi ga lahko uporabljali tudi kolesarji. Odgovor: Vsa gradbena dela etape 1 so zaključena v pogodbenem roku. Vtis, da dela potekajo počasi, je verjetno nastal zaradi polaganja komunalnih vodov, kjer smo imeli precej težav, saj obstoječi kataster ni bil v skladu z dejanskim stanjem na terenu. Naleteli smo na prepreke v zemlji, ki niso bile predvidene, in je bilo potrebno iskati rešitve na licu mesta. Vozni pas ceste je širok 3,25 m (cela širina 6,5 m) in popolnoma zadostuje tehničnim zahtevam. Obojestranski robniki, dvignjeni od vozišča 12 cm, dajejo vtis omejevanja, da vozila ne vozijo prehitro, saj je niveleta (os ceste) precej ravna. Na levi strani Potrčeve ceste (gledano v smeri proti avtopralnici Raj) je predvidena enostranska kolesarska steza širine 1 metra ter pločnik širine 1 metra, skupaj torej širine 2 metra. V območju krožišča Potrčeva cesta-Zupančičeva ulica je med voziščem in površinami za pešce ter kolesarje zasnovana
8	(¡rh&esA
MESTNI SVET / STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
zelenica v širini 1,25 metra, ki varuje pešce in kolesarje pred vozili. Ob Potrčevi cesti v nadaljevanju do Osojnikove, kjer ni zelenice, je predvidena asfaltna varnostna širina 0,80 m, skupna širina površin za kolesarja in pešca - enostransko desno znaša 2,80 m. Širina pločnika in kolesarske steze na desni strani vozišča, ki je namenjena za odvijanje prometa pešcev in kolesarjev iz smeri
središča Ptuja proti Osojnikovi cesti, je primerne širine za število pešcev in kolesarjev na tem odseku. Glede na rezultate štetja prometa širina pločnika in kolesarske steze zadostuje predvidenim obremenitvam. Če bi izvedli širši pločnik, bi bil potreben večji poseg na zasebne parcele. Tako bi se npr. ob stanovanjskih blokih povečala poseg in odkup zemljišč za okrog 50 m2, da bi lahko po-
večali površine za pešce za 60 cm. Nasprotovanja lastnikov zemljišč bi bila večja zaradi zmanjšanja funkcionalnega zemljišča okrog stanovanjskega bloka. Vse projektirane rešitve, še posebej rešitve za pešce in kolesarski promet, je projektant izdelal tako, da je upošteval veljavno zakonodajo s tega področja, tj. za tovrstne gradbene inženirske objekte, med katere sodi najpomembnejši pred-
pis Pravilnik o projektiranju cest (Ur. list RS, št. 91/2005), pa tudi ostale predpise.
Vendar pa bodo tudi vsi uporabniki površin za pešce in kolesarje v prihodnje morali upoštevati prometno signalizacijo, saj so ravno tako kot vozniki osebnih in ostalih avtomobilov udeleženci v prometu.
Marijana Nikšič Zorko
Solidarnost
Mestni odbor Slovenske nacionalne stranke Ptuj poziva župana in občinsko upravo, da izvede našo pobudo, podano na mestnem svetu, o ustanovitvi občinske blagajne za plačevanje položnic brez provizije. V SNS menimo, da se mora tudi lokalna skupnost odzvati na trenutno gospodarsko in finančno krizo ter omogočiti socialno ogroženim delavcem, upokojencem in študentom takšen način plačevanja položnic, saj omenjene kategorije naših občank in občanov potrebujejo vsak prihranjen cent oziroma evro. Od občinske uprave smo dobili pozitivni odgovor na to našo konkretno pobudo in ne vidimo razloga za njeno neizvedbo v praksi.
Miroslav Letonja,
predsednik Mestnega odbora SNS Ptuj
Kritični in zaskrbljeni v Novi Sloveniji
V času dopustov se ponavadi sprostimo in opustimo vsakodnevne skrbi za osebno preživetje in dogajanja okrog nas. Pa vendar ni več v navadi, da se ne bi dogajale stvari, na katere se je potrebno odzivati. V Novi Sloveniji smo zelo zaskrbljeni nad namenom vlade glede zamrznitve pokojnin. To je enkratno rušenje pravne in socialne države, kar bi Slovenija po Ustavi (2. člen) morala biti. Pokojnine, ki jih prejemajo naši upokojenci, so vendarle od dela. Prejšnja vlada je s konsenzom vseh socialnih partnerjev uredila usklajevanje pokojnin s plačami. Ob tem pa sedanja vlada ne naredi prav ničesar v smeri zagotavljanja novih kvalitetnih (dobro plačanih) delovnih mest, preko katerih bi se izdatno polnila pokojninska blagajna.
V	obravnavi o evropski resoluciji, da bi prišli do sprave in rehabilitacije žrtev vseh totalitarnih režimov, je vladajoča koalicija ponovno dokazala, da nočejo v celoti sprejeti evropskih etičnih norm in dejanj komunizma obsoditi tudi v Sloveniji. Kljub zgodovinski oddaljenosti dogodkov vemo, da je slovensko ljudstvo še vedno razdeljeno. V Novi Sloveniji smo prepričani, da je ta resolucija lahko v pomoč in oporo vsem, da bomo lažje razumeli in tudi sprejeli ta del naše boleče zgodovine.
V	času veselih trgatev bo jesen v Novi Sloveniji zelo delovna zaradi bližnjega kongresa, na katerega se že pripravljamo.
Mestni odbor N.Si Ptuj
SD na terenu
Socialni demokrati Ptuj ocenjujemo delovanje v prvi polovici leta za zelo uspešno, še posebej se lahko pohvalimo z izredno odmevnim in za naše mesto zelo pomembnim dogodkom, saj smo prvi, ki smo organizirali obisk poslanske skupine Socialnih demokratov in ministrov ter s tem podprli projekt »Poslanci SD na terenu«. Dejan Levanič, poslanec v DZ, je s poslanskima kolegoma SD odprl poslansko pisarno v Lenartu. V jesenskih mesecih nadaljujemo z aktivnostmi in organizacijo vsebin, ki neposredno vplivajo na razvoj okolja. Med drugim se v SD Ptuj zavzemamo in podpiramo davčno razbremenitev populacije z manjšimi osebnimi dohodki. Trudimo se za lepši in boljši jutri.
Mestni odbor SD Ptuj

Podpora akciji Zveze društev upokojencev Slovenije
Člani stranke DeSUS podpiramo prizadevanje Zveze društev upokojencev, ki zbira pooblastila za sklic skupščine Vzajemne. Ocenili smo, da je način delovanja te zavarovalnice za našo stranko nesprejemljiv. Sredstva, zbrana za zdravstveno zavarovanje, se smejo porabiti samo v ta namen.
Albin Pišek,
vodja poslanske skupine DeSUS
9
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
V	nekaj minutah uničili 20-letni trud narave
V	četrtek proti poldnevu smo bili Zeleni Ptuja po telefonu s strani meščanov obveščeni, da se žagajo drevesa ob Potrčevi cesti na Ptuju. V dobesedno nekaj minutah so uničili 20-letni trud narave. Nemudoma smo se telefonsko in pisno obrnili na Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Zahtevali smo, da kot pristojna
institucija ukrepajo in širšo javnost obvestijo, če je bilo za ta posek izdano kakršnokoli soglasje.
Iz enega samega drevesa poleti izhlapi okrog 100 litrov vode, letno dajejo slovenska drevesa blizu 6 milijonov ton kisika! Ti podatki so le eni od mnogih, ki pričajo o pomembnosti vloge gozda in dreves v našem okolju. Zaradi rušenja teh dreves bomo oškodovani vsi meščani Ptuja, še posebej krajani, ki živijo ob Potrčevi cesti. Drevesa nas ščitijo tudi pred umazanijo in hrupom, ki ga povzroča promet. Ta pa je na Potrčevi cesti še posebej obremenjujoč.
Ob tem Zeleni Ptuja sprašujemo, kdaj bo realizirana obljuba naše pobude za nadomestne parkovne površine, ki smo jih izgubili ob gradnji podvoza, in kaj je z našo pobudo za ureditev parka na ptujski Panorami.
Zeleni Ptuja

Država in občine igrajo pingpong z najmlajšimi
Otroci danes enostavno potrebujejo in zahtevajo več kot pred tridesetimi leti. In če v fazi najhitrejšega razvoja nismo pripravljeni pomagati, da potencial države postane visoka dodana vrednost, potem je čas, da se nehamo slepiti o razvoju, konkurenčnosti, o družbi med najboljšimi. Oblastniki, otroštvo daje pečat celemu življenju, ne zapečatite življenj naših malčkov, kot ste včasih enostavno zapečatili stare televizije. V stranki SMS - Zeleni Evrope Vlado pozivamo, da po treh letih od naše prve iniciative že končno ukrepa in zagotovi dovolj prostora v vrtcih ter uvede brezplačne vrtce za vse otroke. Ta vlada je to dolžna narediti zato, ker so takrat, ko so bili v opoziciji, zagovarjali brezplačne vrtce, ker so poslanci sedanjih vladnih strank celo glasovali za naš predlog zakona in ker so pred volitvami za ta mandat najmlajšim to obljubili. SMS - Zeleni Evrope ne bomo dopustili, da najmlajši še naprej ostanejo v primežu občin in države. V stranki SMS - Zeleni Evrope se že od ustanovitve zavzemamo za najmlajše. Otrokom in mladini je potrebno namenjati posebno pozornost ter jim omogočati kar najboljše pogoje za njihovo varstvo, vzgojo in izobraževanje. Tega se, poleg staršev, očitno resno zavedamo le v Stranki mladih - Zelenih Evrope, v kateri smo zadnja leta ob začetku šolskega leta izvedli številne akcije za otroke in jim podarili šolske potrebščine, od leta 2006, ko smo začeli zbirati podpise in predložili predlog zakon v DZ, se tudi vztrajno zavzemamo za uvedbo brezplačnih vrtcev za vse otroke. Zadnjih 15 let smo od vseh vlad poslušali, da so otroci in visoka rodnost prioriteta države. Letos, ko v vrtce prihaja nekoliko večje število otrok, se kaže, da so vodilni v državi in lokalnih skupnostih vsa ta leta držali figo v žepu. Sramotno in iritirajoče je poslušanje argumentov, da je problem s prostori v vrtcih zaradi višje rodnosti, novo priseljenih oseb ter delno brezplačnega vrtca in da pač sedaj starši v večjem številu vpisujejo svoje otroke v vrtec. Tega bi se morali veseliti. Osnovna pravica otrok v socialni državi je pravica do kakovostne ter vsem dostopne predšolske vzgoje in izobraževanja. Prav to smo v SMS - Zelenih (takrat SMS) zagovarjali ob vložitvi zakona, ki bi prinesel brezplačen vrtec za vse otroke.
Mnogi navajajo brezplačen vrtec kot problem. V SMS - Zelenih Evrope s tem predlogom ustvarjamo pogoje za kakovostno skrb in vzgojo najmlajših, za enakopravno obravnavo otrok in za visoko rodnost.
Mestni odbor SMS Ptuj
»Dosti imamo!«
V Mladi liberalni demokraciji smo poslali naslednji javni poziv poslankam in poslancem Državnega zbora, ki se mu pridružujemo tudi Mlade liberalne demokratke in demokrati iz Ptuja: Mladi liberalni demokrati in demokratke (MLD) protestiramo zoper ciklično ponavljanje razprav o 2. svetovni vojni (in dogodkih po njej) v Državnem zboru, ki smo jim danes ponovno priča. Slovenska javnost je prisiljena vsakih nekaj mesecev poslušati identične argumente sprtih ideoloških strani - kdo je komu storil krivico, kdo je bil lump in kdo žandar, kdo je bil žrtev in kdo rabelj.
V MLD smo prepričani, da takšne razprave, enako kot grozljivo nastavljanje politikov ob človeških kosteh, ne pripomorejo k razjasnjevanju zgodovinskih dejstev, temveč služijo zgolj ideološkemu boju, ki Slovence razdružuje. Druga svetovna vojna predstavlja obdobje človeške zgodovine, ki se nikoli ne sme ponoviti. Zato je pomembno, da ne pozabimo, kdo je koga okupiral, kdo svojega ni dal, kdo je tuje hotel in kdo je s kom kolaboriral. Vendar naj o tem spregovori zgodovinska stroka in ne parlament na izrednih sejah. Odgovorne naj preganjajo tožilstvo, policija in sodstvo, ne pa politika.
Poslanci DZ naj se nehajo igrati partizane in Nemce, nehajo preštevati mrtve in naj raje skrbijo za žive, ki danes tu živimo, in tiste, ki bodo tu živeli jutri.
Mladi v Sloveniji »imamo dosti« teh brezplodnih razprav, v katerih vsi izgubljamo čas, energijo, voljo, zaupanje. Poslancem predlagamo, naj se namesto s poslednjimi bivališči pokojnikov ukvarjajo s prvimi stanovanji mladih družin. Namesto spomenikom preteklosti pa naj se posvetijo projektom prihodnosti. Mlado generacijo zanimajo dobro šolstvo, varne službe, varovanje okolja, kvalitetna zdravstvena oskrba, ne pa frustracije prejšnjega stoletja.
Mlade zanima politika, ki gleda 60 let naprej, ne nazaj. Grobovi 2. svetovne vojne sodijo v preteklost in ne na dnevni red prihodnosti.
MO MLD in LDS Ptuj
10
POLITIKA / ZANIMIVOSTI
j
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
Poslanska skupina Socialnih demokratov, ministra Vlačič in
Lukšič na Ptuju
Bojan Kontič, vodja poslanske skupine SD, sprejema spominsko darilo na obisku na Ptuju. Z njim Miran Meško, predsednik Pokrajinskega odbora SD Ptuj - Ormož.
Besedilo in foto: Tanja Brčič
Na pobudo Dejana Levaniča,
poslanca v državnem zboru Republike Slovenije, je Pokrajinski odbor SD Ptuj - Ormož 29. avgusta gostil poslansko skupino Socialnih demokratov. Pri predstavitvi in ogledu podjetja Talum Kidričevo se je poslancem pridružil minister za promet dr. Patrick Vlačič. Direktor Taluma Danilo Toplek je spregovoril tudi o ukrepih, s katerimi v podjetju rešujejo težave v nenaklonjenem času.
Bojan Kontič, vodja poslanske skupine SD, je na Kogu, v občini Ormož, predstavil namen sobotnega obiska poslancev. Dejal je, da je potrebno iti med ljudi, da socialni demokrati vedno prisluhnejo ljudem, da to počnejo tudi
v času, ko ni volilne kampanje, kar njihov obisk Ptuja in okolice samo potrjuje. Novinarje je pozdravil tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič in pohvalil Levaničevo idejo »poslanci SD
na terenu«.
Poslance je gostila tudi uprava Perutnine Ptuj, njen predsednik dr. Roman Glaser je izpostavil nujnost nacionalnega pristopa k promoviranju slovenske hrane.
Gre za projekt, o katerem se je pogovarjal že s tremi vladami in štirimi ministri za kmetijstvo, žal zaenkrat neuspešno. Prisotne je pozdravil tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Poslanci so si nato ogledali ptujsko vinsko klet.
Osrednja prireditev sobotnega političnega dogodka se je odvijala na gradu Borl, kjer je bilo govora o lokalni problematiki in oživitvi gradu Borl. Predstavnik obrtne zbornice Vladimir Janžekovič in Miran Senčar, predsednik kluba Manager Ptuj, pa sta spregovorila o težavah gospodarske krize in izzivih gospodarstva v Halozah in na Ptuju.
»Veseli smo odziva poslancev socialnih demokratov, celotni sobotni dogodek ocenjujemo zelo uspešno,« je povedal Miran Meško, predsednik Pokrajinskega odbora SD Ptuj - Ormož.
Ptujska knjižnica na spletnem portalu najlepših evropskih
1 • • v •
knjižnic
Na nedavno objavljenem spletnem portalu »Knjižnične zgradbe«, ki ga najdemo na naslovu http:// www.librarybuildings.info/, so predstavljene najlepše knjižnice Evrope, med šestimi slovenskimi splošnimi knjižnicami pa je tudi Knjižnica Ivana Potrča Ptuj.
Mag. Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj
Foto: Rado Škrjanec
Osnovna ideja projekta, le-ta še ni zaključen, je povezati podobe evropskih splošnih knjižnic, ki predstavljajo zgled dobre prakse na področju arhitekture in oblikovanja knjižničnega prostora ter zgradbe. Knjižnice so predstavljene kot reprezentančni objekti, kot urbanistični in umetniški dosežki.
Cilj portala je predstavitev obstoječih izvirnih rešitev na področju zasnove in oblikovanja knjižnic ter spodbujanje idej in
novih konceptov pri oblikovanju knjižničnega prostora. Knjižnice so predstavljene kot večnamenski prostori, središča znanja in informacij ter kot kraj, ki zadovoljuje izjemno heterogene potrebe in interese uporabnikov. Predstavljenih je 63 evropskih knjižnic iz Belgije, Hrvaške, Danske, Estonije, Finske, Irske, Latvi-je, Litve, Norveške, Portugalske, Slovenije, Španije in Švedske. Slovenske knjižnice predstavljajo knjižnice Domžale, Kobarid,
Grosuplje, Šentjur, Novo mesto in seveda Ptuj. Spletni portal omogoča iskanje po zemljevidu, motivu, deželi, arhitektu ter članku o posamezni knjižnici. Naj ob tem dodam, da so upravljavci spletnega portala natančno določili merila in motive, ki jih morajo posredovati knjižnice, ki želijo
sodelovati v projektu. Upoštevali pa so tudi, da se knjižnični prostor nenehno spreminja, da gre za živ organizem, ki se vedno bolj usmerja k bralcu in na nek način tudi vpliva na prostorske rešitve lokalne skupnosti, v kateri deluje.
¿/fyfTf/t	11
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
TURIZEM / PTUJČANI
Rimske igre kot vodilni poletni dogodek v regiji
V avgustu so potekale na Ptuju in v Termah Ptuj že druge rimske igre. Letos so bile nadgrajene z rimsko povorko, ki je potekala po ulicah starega dela Ptuja. Kar 730 udeležencev je predstavljalo vse sloje rimske družbe. Prihodnje, tretje igre, bodo že mednarodne. V Termah pričakujejo preko 1000 udeležencev.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
V počastitev 1940. obletnice zbora vojskovodij v rimski Po-etovioni, na katerem jih je Mark Antonij Primus nagovoril, da so potrdili Vespazijana za cesarja, so v Termah Ptuj med 21. in 23. avgustom na II. rimskih igrah obudili več kot dva tisoč let stare rimske zgodbe. Rimske rituale so obiskovalci spoznavali v rimskem taboru, kjer so nastopali gladiatorji, general Primus, plesale so vestalke, potekala je daritev na osnovi ognja, kruha in soli. Na rimski tržnici so predstavljali keramične izdelke in izdelke iz vrvi, napitke na osnovi zelišč in jedi, pripravljene na osnovi starih receptov iz obdobja Rima. Za kulinariko so poskrbeli v Društvu
žena in deklet občine Hajdina. Potekala je tudi delavnica rimskega mečevanja. Najmlajši so se lahko udeležili dvodnevnega rimskega otroškega tabora. Preko 40 otrok, ki so bili oblečeni v rimska oblačila, je spoznavalo življenje v antiki, izdelovali so mozaike, nakit in se učili veščin mečevanja. Vrhunec dogodka je bila rimska povorka, ki je potekala od Term Ptuj do Mestne hiše. Številni zbrani so se navduševali nad 730-glavo rimsko množico, ki je predstavljala vse sloje družbe. Večinoma so bili meščani Rima, gladiatorji, senatorji na čelu z rimskim generalom Markom Antonijem Primusom.
»Osnovni koncept dogodka izhaja iz Grand hotela Primus, za
Številni zbrani so se navduševali nad 730-glavo rimsko množico. Tretje rimske igre bodo med 19. in 22. avgustom 2010. Vrhunec bo ponovno sobotna povorka po mestnih ulicah, ko bo nastopilo več kot 1000 udeležencev.
katerega je bila izvedena obsežna študija, in že v letu 2007 smo definirali rimsko trilogijo v Termah Ptuj - rimska poroka, rimske igre in saturnalije. Z letošnjo uspešno izvedbo so nastavljeni dobri temelji za naslednja leta. Tretje rimske igre bodo podaljšane za en dan, trajale bodo od 19. do 22. 8. 2010. Vrhunec bo ponovno so-
botna povorka po mestnih ulicah, ko pričakujemo več kot 1000 udeležencev. Pridružile se nam bodo skupine iz tujine, kar bo srečanju nadelo že mednarodni značaj in postavilo rimske igre kot vodilni poletni dogodek v regiji,« je povedal Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj.
Iz vsakega navidezno majhnega uspeha se lahko razvijejo
velika odkritja
Intervju z Janezom Bohoričem, častnim občanom Mestne občine Ptuj
Janez Bohorič je bil imenovan za častnega občana Mestne občine Ptuj, za izjemen prispevek pri napredku in ugledu Ptuja na turističnem, industrijskem in dobrodelnem področju. Bohorič je predsednik uprave Sava, d. d., ter že od osemdesetih let prejšnjega stoletja aktivno sodeluje s Ptujem.
Staša Cafuta
Ptujčani smo ponosni, da ste letošnjega avgusta »Ptujčan«. Kakšna čustva, misli so vas prevzemala, ko ste izvedeli, da ste imenovani za častnega občana Mestne občine Ptuj?
Bil sem zelo počaščen. Ptuj je najstarejše in najlepše slovensko
Foto: Langerholc, Rado Škrjanec
mesto in dobiti priznanje za doprinos v njegovem razvoju je zame velika čast. Naziv jemljem tudi kot obvezo. Še z večjim veseljem bom tudi v prihodnje po svojih močeh pomagal, da se bo to naše čudovito, staro, edinstveno zgodovinsko mesto uspešno razvijalo
Na slovesnosti ob občinskem prazniku na Ptuju.
12
r/fcf/rf)
mHH
PTUJCANI
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
Na slavnostni seji v Mestni hiši (Janez Bohorič drugi z desne).
tudi vnaprej.
Kaj vam je na Ptuju najbolj
všeč?
Pogled na ptujski grad in mesto s terase vrhnjega nadstropja Grand hotela Primus. Vesel sem, da je naš hotel uspešen in da je zaživel z mestom in Ptujčani ter da naše vrhunske turistične storitve dopolnjujejo ponudbo Ptuja, ki je zaradi svoje zgodovine in turističnih zanimivosti res nekaj posebnega.
Kaj po vašem mnenju Ptuju še manjka?
Dodatna turistična ponudba, ki bi jo ustvarjalo predvsem malo podjetništvo v turizmu. Tako bi skupaj s turistično ponudbo večjih družb lažje tvorili zaokrožen turistični produkt in se še bolje uveljavili
na mednarodnem trgu.
V življenju ste prejeli že veliko nagrad, priznanj, nazivov, ki sežejo tudi onstran naših meja. Človeku se poraja vprašanje, kakšne cilje še imate za prihodnost?
Določeni osebni cilji za prihodnost seveda obstajajo, a trenutno sem v celoti predan izzivom vodenja Poslovne skupine Sava in njeni uspešni prihodnosti ter delovanju v okviru največje svetovne humanitarne organizacije Lions Clubs International.
Lani novembra ste na sejmu Kariera v Ljubljani predavali v sklopu predavanj Veličastne kariere, kjer ste predstavili svoje izkušnje z naslovom
LDS, svetniška skupina Ptuj
»Ni največjih in najmanjših uspehov«. O čem konkretno ste govorili?
Skozi oris moje karierne poti sem skušal mladim prenesti sporočilo, da je za uspeh potrebno neprestano izobraževanje, marljivo in vestno delo, iskanje inovativnih rešitev ter odločni, a postopni koraki na poti k ciljem. Vsak, na prvi pogled še tako neznaten, premik na bolje in vsaka izkušnja, iz katere se bomo nekaj novega naučili, bosta pomembna za sestavljanje mozaika uspešne karierne poti. Iz vsakega navidezno majhnega uspeha se lahko razvijejo velika odkritja in torej tudi veliki uspehi.
Ob prelomu tisočletja ste bili v reviji Mladina uvrščeni med ducat veličastnih Slovencev. Kako to komentirate?
Niti pomišljam ne, da bi se prišteval med veličastne Slovence, saj smo imeli v zgodovini toliko velikih osebnosti, kot so bili na
primer Trubar, Prešeren, Cankar ... in tudi danes imamo na številnih področjih izjemne ljudi, ki bodo zaznamovali naš čas. V kolikor se osredotočimo na mojo karierno pot, sem ponosen na dosežke v gospodarstvu, ki smo jih dosegli skupaj s sodelavci. Mediji me pogosto uvrščajo na številne lestvice uspešnosti in ugleda, kar mi godi, a na take lestvice ne dam ravno veliko.
Kako preživljate prosti čas? Kaj vam najbolj sprosti misli?
Zaradi obilice dela imam prostega časa zelo malo, pa še tega skušam vedno preživeti kar se da aktivno. Poleti jadram, sprostim se ob dobri partiji golfa, pozimi smučam, skušam pa najti tudi čas za leposlovje. Sicer pa se strinjam s staro ugotovitvijo velikega misleca Konfucija, ki gre nekako takole: »Poiščite delo, v katerem uživate, in v življenju ne boste delali niti enega dneva več.«
Iz predlogov predlagateljev za imenovanje Janeza Bohoriča za častnega občana
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je ptujsko gumarstvo doživljalo težke čase. V tistih časih je direktor podjetja Sava Kranj Janez Bohorič pokazal veliko mero razumevanja za takratno stisko zaposlenih. Prav njemu se danes lahko zahvalimo, da je sprejel strateško odločitev takratnega vodstva gumarne na Ptuju in leta 1983 izpeljal integracijo tega podjetja v Savo Kranj, ki je pomenila trdno osnovo za nadaljnji razvoj.
Sava GTI, d. o. o.
Z vstopom Poslovne skupine Sava v lastništvo Term Ptuj se je pričel uresničevati razvojni cikel v izgradnji nočitvenih zmogljivosti v Termah Ptuj. Janez Bohorič je v letih 2004 do 2007 trdno podpiral projekt izgradnje hotela skozi vse njegove problematične faze, odkup zemljišč, denacionalizacijski postopki, potrditev projekta in izvedbena faza. Tako je bil leta 2007 predan v uporabo štirizvezdični Grand hotel Primus, ki predstavlja temeljni premik v razvoju turizma na Ptuju in v okolici.
Terme Ptuj, d. o. o.
Janez Bohorič je ob številnih gospodarskih dosežkih, ki smo jih že mnoga leta deležni tudi v naši občini, veliko pripomogel pri razvoju lionizma na Slovenskem in po svetu. Bil je namreč ustanovni član prvega Lions kluba v Sloveniji. Bohorič je tudi nosilec najvišjega svetovnega lionističnega priznanja »ambasador dobre volje«. Njegovo aktivno delo v zvezi je povezano tudi s Ptujem, saj je s svojim prizadevanjem pomagal uresničiti več Lions projektov na Ptuju.
Lions klub Ptuj
Med ključne posameznike, ki so veliko pripomogli pri soustvarjanju ptujske zgodovine, zagotovo sodi Janez Bohorič. Za doseženo v preteklosti in kreativno začrtano pot v prihodnost predlagamo Mestnemu svetu MO Ptuj, da imenuje Janeza Bohoriča za častnega občana MO Ptuj.
Janez Bohorič na otvoritvi Grand hotela Primus, leta 2007. »Na Ptuju še manjka dodatna turistična ponudba, ki bi jo ustvarjalo predvsem malo podjetništvo v turizmu. Tako bi skupaj s turistično ponudbo večjih družb lažje tvorili zaokrožen turistični produkt in se še bolje uveljavili na mednarodnem trgu.«
¿/fyrrf/t	13
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
AKTUALNO
Študentje bi morali biti aktivni na vseh področjih
Alen Iljevec, predsednik Kluba ptujskih študentov
Konec lanskega leta je 24-letni absolvent Pravne fakultete Univerze v Mariboru nastopil funkcijo predsednika Kluba ptujskih študentov. V tem je videl nov izziv in obilo novih priložnosti, ki mu bodo v življenju koristile. Pogovarjala sva se o aktivnostih, problemih in priložnostih kluba. Med drugim se zavzema za več med-generacijskega sodelovanja.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Konec lanskega leta si nastopil funkcijo predsednika KPŠ-ja. Kaj si »podedoval« in kakšne cilje si si takrat zadal?
Ker smo podedovali nekoliko neugodno finančno stanje v klubu, je bil prvi cilj sanacija starih »grehov«. To nam je uspelo že v zimskih mesecih, tako da smo se kmalu usmerili na pravne akte v klubu in jih dodobra prevetrili in obnovili. Na prvem rednem občnem zboru smo spremenili statut kluba, prenovili in dodelali smo vse ostale pravilnike o delovanju odborov in podobno. Uvedli smo nov odbor - Odbor za socialna vprašanja in izobraževanje, saj se je na tem področju v preteklih mandatih vsekakor premalo naredilo. Nekoliko smo spremenili tudi upravni odbor, ukinili mesto tajnika, namesto njega smo uvedli generalnega sekretarja KPŠ, ki pa ni član upravnega odbora. Funkcijo smo poimenovali generalni sekretar z razlogom, saj smo si zamislili, da bo to funkcijo zasedal človek, ki bo vodil administrativne zadeve ter povezoval delo med vsemi odbori, torej na nek način povezoval vse člane kluba. Obnovili smo tudi spletno stran, ki omogoča večjo preglednost in lažjo komunikacijo med študenti.
Odprli boste novo pisarno, predvidoma v začetku oktobra. Kako to in kje se bo nahajala?
Za novo pisarno, v kateri bodo v bodoče potekale uradne ure, smo se odločili, ker je v prostorih nekdanjega Okvirčka ostal neizkoriščen prostor, klub pa zanj plačuje najemnino, saj spada h kavarni KPŠ. S to potezo smo storitve KPŠ-ja približali študentom, saj se oba lokala nahajata pod isto streho. Pisarno na Vodnikovi ulici
bomo obdržali za potrebe kluba.
»Včlani se ali pa pripelji dva nova člana in dobiš brezplačno vstopnico za Terme Ptuj,« ste vabili na spletni strani www. klub-kps.si. Vam članov primanjkuje?
Akcijo podeljevanja nagrad novim članom smo pričeli, ker je v klubu res primanjkovalo članov in nismo dosegali 15-odstotnega kriterija, ki je postavljen za izpolnjevanje pogojev za financiranje klubov. Kriterij določa, da mora biti v klub včlanjenih 15 % študentov iz upravne enote, ki je pri nas sestavljena iz 18 občin. Zaradi tega je toliko težje povezati vse študente in jim predstaviti delovanje kluba, saj mnogi med njimi sploh ne vedo, da klubsko delovanje zajema tudi njih. Drug problem pa je, da mladi postajajo vse bolj pasivni in nezainteresirani za družabno življenje in kreativno preživljanje prostega časa. Morda je za to kriv današnji tempo življenja, ki od nas velikokrat zahteva preveč dejavnosti, ki so potrebne za preživetje in tako ne ostaja časa za prostočasne aktivnosti, saj je sodoben študent pogosto primoran še delati, da si sploh lahko privošči študij.
Koliko članov šteje klub?
V klubu je več kot 500 članov. Želim si, da podeljevanje kart in drugih pozornosti s tem ne bi ugasnilo, ampak da bi nadaljevali in študentom pokazali, da nismo sami sebi namen, temveč se trudimo za njih. Res pa je, da število članov ni zgolj problem zadnjega leta. Ta problem obstaja že več let, a se mu je vedno posvečalo premalo pozornosti.
Ponovno ste uvedli dodelitev enkratne denarne pomoči čla-
nom KPŠ-ja, ki je namenjena socialno ogroženim študentom. Kako to, da ste jo ponovno uvedli? Je razlog tudi kriza, v kateri se nahajamo?
Socialen čut za soštudenta je nekoč v klubu že obstajal, a potem z leti nekako zamrl. V svojem mandatu sem si zadal kot temeljni cilj, da to spremenimo. Uvedli smo nov odbor in pričeli s podeljevanjem enkratne denarne pomoči, ki pa ni edina naloga in dejavnost novega odbora. Vsekakor me je k temu koraku vzpodbudilo tudi aktualno dogajanje v gospodarstvu, ki je stiske mnogih študentov ter študentskih družin še poglobilo. Vesel sem, da smo zadevo tudi pognali in podelili že prve pomoči našim kolegom, ki so tega tudi potrebni. Denarno pomoč bomo podeljevali 4-krat letno, vsakič trem študentom, ki jo bodo najbolj potrebovali.
Ptujčani zelo dobro poznamo odmevne projekte Kuren-tanc, Kresovanje, Bazeni energije, Mladost v prastarem mestu, Filmski kompas, Vino ni voda. To poletje je potekal pred KPŠ kavarno Terasafest. Kako financirate te projekte?
Financiramo jih s sredstvi, ki so namenjena delovanju študentskih klubov po Sloveniji. Gre za namenska sredstva, ki se porazdelijo med vse študentske klube po Sloveniji. Ker pa se ta sredstva zbirajo pretežno od študentskega dela, je v zadnjem času opaziti kar velik upad nakazil, saj se zaradi gospodarske krize krči tudi obseg študentskega dela. Tako smo se iz leta v leto primorani obnašati vse bolj in bolj racionalno in iskati tudi druge vire financiranja. V mislih imam raznovrstna spon-zorska sredstva in seveda tudi razne javne razpise. Vsako leto se s temi projekti prijavimo na kak razpis, a je sredstev za vse naše želje na MO Ptuj vselej premalo. Menim, da bi se morale različne organizacije, ki se ukvarjamo s podobnimi dejavnostmi, na primer v kulturnem udejstvovanju in z delom z mladimi, povezati, tako da bi skupaj ustvarjali od-
Alen Iljevec, predsednik Kluba ptujskih študentov: »Med mladimi pogrešam več kreativnega duha, zagnanost za boljši jutri in spremembe.«
mevne projekte in se tako z njimi prijavljali na te razpise, saj je sedaj denar, ki je namenjen temu delovanju, vse preveč razdrobljen in tista minimalna subvencija, ki si je deležen, če je sploh si, ne koristi kaj dosti.
Letos ste že drugo leto zapored sodelovali pri izvedbi dogodkov ob 1. maju na Ranci.
Veseli smo, da smo študentje del projekta, ki je prav poseben zaradi tega, ker se na takšnem dogodku srečamo različne generacije, delimo svoja medgeneracijska mnenja, prav tako pa soorganiziramo enkraten dogodek, ki ni zanimiv samo za Ptujčane in okoličane, ampak tudi za turizem širše. Trudimo se biti drugačni in uspešni, kar nam lahko uspe le na en način, kot je povezovanje in sodelovanje med ljudmi, ki mislimo isto in želimo Ptuju nekaj dati, in tako prispevati k razvoju tega prečudovitega mesta, za katerega menim, da si zasluži naše spoštovanje in trud za razvoj.
Kaj sporočaš mladim, študentom?
Študentom želim, da novo študijsko leto začnejo polni delovnega elana in želje po znanju ter naj ostajajo aktivni na vseh področij in naj se ne pustijo, da jim kdo usmerja tok misli, naj mislijo s svojo glavo in tako ostajajo kritični do družbe, kajti le tako
bomo dosegli napredek in boljši jutri.
14
r/fcf/rf)
mHH
KULTURA
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
Jernej Brenholc odličen tudi kot profesionalni plesalec
Božena Krivec
Zasebni fotoarhiv Jerneja Brenholca
Jerneja Brenholca sem spoznala na enem izmed plesnih tečajev za otroke pri DPD Svoboda na Ptuju. Že v začetku je kazalo, da je fant plesno nadarjen. Zato sem predlagala njegovi mami, naj ga takoj vključi v plesno-športno sekcijo in začne s plesnimi treningi. Predvidevanja so se izkazala za pravilna. Jernejevo prvo plesno tekmovanje je bilo 23. aprila 1994, kjer sta s soplesalko Majo Petek dosegla 6. mesto v standardnih in 9. mesto v latinsko-ameriških plesih. Izvrstni rezultat za začetnika!
In kaj Jernej počne danes? Znano je, da ne počiva, ampak zavzeto trenira in se vzpenja na lestvici plesnih dosežkov. Tekmuje in trenira pod budnim očesom Branka in Alenke Bohak, Mateja Kraj-cerja (zmagovalec Blackpoola v latinsko-ameriških plesih med amaterji v letu 2008), Luca Bus-solettija in Tjaše Vulič (svetovna podprvaka v kombinaciji desetih plesov med amaterji) ter poučuje v plesni šoli Pingi iz Maribora.
Zadnjič smo ga na Ptuju videli januarja letos na Državnem prvenstvu v standardnih plesih, kjer sta
s soplesalko Danielo nastopila kot gosta, saj sta v letu 2007 stopila na pot profesionalnega plesa. Naj v ilustracijo naštejem le nekaj najnovejših rezultatov:
-	1. mesto STANDARD, French Open for Proffesionals 2009,
-	1. mesto EKIPNO skupaj s Petrom Majzljem in Majo Geršak, FRENCH OPEN FOR PROFFESIONALS 2009,
-	4. mesto na EVROPSKEM PRVENSTVU V STANDARD SHOWDANCU za profesionalce v nemškem Freiburgu 2009 (točka Batman & Catwoman), posnetek si lahko ogledate na internetni povezavi http://www.youtube.com/ watch?v=WkOcTnEWSLw,
-	17. mesto na EVROPSKEM PRVENSTVU V STANDARDU, Kremlin Moskva 2009.
Jernej zase pravi: »Opisal bi se kot vztrajnega in pravičnega človeka, ki nikomur ne želi nič slabega in zaradi tega mnogokrat potegne krajšo! Če bi bil lahko malo bolj pokvarjen in škodoželjen, bi lahko imel v življenju veliko več! Ker pa mi denar in materialne dobrine ne predstavljajo nič, sem seveda
Evropsko prvenstvo v standardnih show dance plesih v Freiburgu, kjer je plesni par Brenholc - Pekič najbolj navdušil publiko.
dosti bolj zvest sam sebi! Notranje bogastvo je namreč daleč najbolj vredno! Čez pet let se vidim kot svetovni prvak, kot plesni učitelj in diplomirani ekonomist. Vse to pa je seveda odvisno od mnogo dejavnikov, predvsem osvojitev naslova svetovnega prvaka je v veliki meri odvisna od financ. S
plesalko Danielo Pekič sva namreč, kar se tiče treninga, tekem in organizacije vseh stvari, ki spadajo zraven, zelo motivirana, manjka pa seveda tisti finančni vložek, ki bi nama omogočil boljše pogoje treninga in udeležbo na več pomembnih tekmah.«
»Ples v osnovi dojemam kot predmet oz. sredstvo, kjer se lahko poljubno in brez nekih velikih omejitev izražam s telesom, dušo in trenutnim razpoloženjem! Ker pa sem profesionalec, ki se s plesom ukvarja že 18 let, mi je ples trenutno služba, v kateri zelo uživam!«
Vzporednice med Kitajsko in Evropo
Staša Cafuta
Sinologija je veda o kitajski zgodovini, kulturi in jeziku. Konec avgusta je na Ptuju potekal mednarodni sinološki simpozij, ki se ga je udeležilo trideset strokovnjakov s tega področja.
Sinološko društvo Yuan deluje že od leta 2000 in si aktivno prizadeva za čim boljšo predstavitev kitajske kulture v slovenskem prostoru in gradnji mostov med obema kulturama. Svoje poslanstvo uresničujejo predvsem
z organizacijo prireditev (delavnice, simpoziji, okrogle mize, čajanke, tečaji, brucovanja ...) in s sodelovanjem pri projektih, povezanih s Kitajsko in njenim kulturnim prostorom. Društvo tudi zastopa interese sinologov in sinologinj na področjih strokovnega, znanstvenega in poklicnega delovanja ter izobraževanja. Tudi letos, zadnji vikend v avgustu, je potekal že šesti mednarodni sinološki simpozij. Tokrat pri nas, na Ptuju. Udeležilo se ga je okoli 30 strokovnjakov s tega področja iz različnih držav (Slovenija, Srbija, Hrvaška, Kitajska, Nemčija). Organizator Sinološko društvo
Yuan in sponzor Tajvanski raziskovalni center želita na ta način povezovati različne discipline ter poglede na Kitajsko. Cilj letošnjega simpozija je bil predstaviti ter primerjati problematike s področja kulture, gospodarstva in politike tako Ljudske republike Kitajske kot tudi Tajvana in EU. Na simpoziju je bilo predstavljenih veliko različnih pogledov iz različnih družbenih zornih kotov. »Cilj tokratnega srečanja je bil predvsem postaviti teze ter ideje, ki so nato postale nekakšna osnova za nadaljnje interdisciplinarne formalne in neformalne debate, ki vodijo k novim odkritjem ter
trajnim sodelovanjem med udeleženci. Glavna tema, ki je bila prisotna skozi vsa predavanja kot nekakšen »leitmotiv« je bilo vzporejanje kitajske in evropske filozofije, umetnosti, vpliva ekonomske krize, nacionalizma ter možnosti sodelovanja med LR Kitajsko in Tajvanom. Zaključki teh primerjav so bili večinoma precej naklonjeni ugotovitvi, da je povezava med obema kulturnima področjema precejšnja in da obstajajo skupni elementi v večini primerjanih izbranih tem,« je ob koncu srečanja povedala sinologinja Linda Belina.
bfyyrrf/t	15
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
AKTUALNO
Hiša knjig v starem mestnem jedru
S
taro mestno jedro je v začetku avgusta postalo bogatejše za novo, sodobno opremljeno knjigarno. Najdete jo v Krempljevi ulici 2, nasproti Mestne hiše.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Knjigarna deluje pod tržno znamko Hiša knjig, ki je danes ena najprodornejših knjižnih založb v Sloveniji. Založba je začela delovati decembra 2007 z zbirkama, ki nudita najskrbnejši izbor kanonizirane svetovne literature, s poudarkom na doslej najbolj spregledanih naslovih. V zbirki KMŠ dramatika iz leta 2007 najdemo obsežno knjigo zbranih dramskih del Federica Garcie Lorce. V letošnjem letu ji bo sledila knjiga zbranih dramskih del Oscarja Wilda. Ob dobrem izboru knjig so v založbi še posebej pozorni na izbor prevajalcev, saj so večino del Federica Garcie Lorce zaupali profesoricam španskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Wilda pa zanje prevajata najbolj mojstrski slovenski pesniški peresi - Milan Jesih in Milan Dekleva. Druga zbirka pod nazivom Listje zajema pomembna dela svetovne klasike - Chopin: Prebujenje, Bukowski: Zapiski starega pokvarjenca, Lu Xun: Dnevnik nekega norca, Gutierrez: Umazana havanska trilogija, Tutuola: Pivec palnovega vina. Gre za vrhunce ameriške, kitajske, kubanske in nigerijske književnosti.
Pod okriljem zbirke Butik so začeli izdajati tudi butični izbor lahkotnega branja. Tukaj najdemo komični roman za moške - Popolni idiot in komični roman za ženske Vse uno, ki pupe rabimo znat o unih rečeh ter zabavno in mestoma zbadljivo knjigo esejev Hišna mrha, intrigantni zgodovinski roman Papežinja in še mnoge druge. Z romanom Jaz sem legenda začenjajo z zbirko velikanov znanstvene fantastike Daljna obzorja, ki mu bo sledil znameniti Dune in še mnogi drugi. Z zbirko Temna stran se bodo lotevali perečih družbeno-aktualnih problemov in tem. Prvi roman, ki je izšel v omenjeni zbirki, je pretresljiva izpoved izpuščenega zapornika iz zloglasnega zapora
Guantanamo, z naslovom Pet let mojega življenja. V zbirki Živeti bolje pa boste lahko našli številne priročnike, ki nam omogočajo boljše življenje v sodobnem svetu. V založbi niso pozabili niti na otroke, saj ponuja zbirka Praline pester program izbranih slikanic in knjižic za naše najmlajše, program pa bodo zapolnjevale tako poučne kot tudi povsem zabavne vsebine.
»Vknjigarni se bomo v največji možni meri trudili upoštevati želje kupcev oziroma bralcev. Vse, kar lahko ljubitelji knjig dobijo kjerkoli v Sloveniji, bodo lahko dobili tudi pri nas. Če izbranega dela ne bomo imeli na naših policah, ga bomo naročili na željo kupca,« je povedal Robert Križanič, ki je zaslužen, da imamo Hišo knjig tudi na Ptuju. V prihodnjih mesecih bodo knjižne police obogatili še z izborom tuje literature, saj marsikateri bralec raje prebere delo v izvirniku kot pa v prevodu. Na ta način se bodo še dodatno približali bralcu. Možno bo kupiti tudi strokovno literaturo, različne znanstvene revije, pa tudi učbenike za dijake in študente. »Založba Hiša knjig ima v svoji zbirki trenutno okrog 50 naslovov oziroma knjižnih izdaj. Vsak, ki bo želel bodisi svoje lastno delo ali bodisi delo koga drugega promovirati ali prodati, se lahko oglasi pri nas in pomagali mu bomo tako pri promociji kot tudi prodaji,« pa nam je ob odprtju pojasnila vodja knjigarne Mateja Lapuh.
Hiša knjig kot stičišče kulturnega dogajanja in promocije bralne kulture
Knjigarna bo ob svojem osnovnem poslanstvu, prodaji knjig in promociji bralne kulture, skrbela tudi za kulturno dogajanje znotraj svojih prostorov, kjer bo mogoče organizirati najrazličnejše, s književnostjo in kulturo povezane dogodke. V Hiši knjig bodo gostili avtorje nagrajenih in priljubljenih
Mateja Lapuh in Robert Križanič na dan otvoritve Hiše knjig.
knjižnih izdaj, tako s področja klasične literature kot tudi avtorje knjižnih uspešnic ter avtorje strokovnih besedil. Dogajanje bodo popestrile še tematsko obarvane okrogle mize. Prav posebno pozornost bodo namenili najmlajšim bralcem, saj zanje pripravljajo bralne urice, ki jim bodo dodali ustvarjalne delavnice, povezane z vsebinami predstavljenih knjig. Za mlade bralce bodo organizirali debatne ure in okrogle mize, hkrati pa bo knjigarna nudila tudi idealno možnost organiziranja literarnih srečanj z avtorji, ki so del maturitetnega branja ali dru-
gih šolskih programov. Kot pravi Robert Križanič, lastnik podjetja, ki bo knjigarno upravljalo v obliki franšize, »bo ponudba in paleta kulturnih dogodkov pod okriljem knjigarne za Ptuj pomenila bogat kulturni prispevek«. Vsekakor je knjigarna dobrodošla novost, ki bo razgibala življenje v centru mesta in mu tako dodala pečat sodobne, urbane kulture. Še enkrat več lahko potrdimo, da imamo na Ptuju ljudi, ki znajo poskrbeti za svoje mesto in meščane ter jim ponuditi tudi kaj več kot zgolj gostilniško kuliso.
Glasba v kloštru
Bronja Habjanič
V prostorih šole v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla je Zasebna glasbena šola konec avgusta prvič organizirala festival pod nazivom Glasba v kloštru.
Festival so razdelili na dva dela. Čez dan so se odvijale številne delavnice orkestra in komorne igre, zvečer pa so pripravili brezplačne koncerte. Delavnice so bile namenjene učencem glasbenih šol, ki so jim želeli predstaviti način dela v skupini in jih spodbuditi k skupnemu muziciranju. Vaje so potekale pod vodstvom mladih
učiteljev Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla.
Prvi dan festivala, 24. avgusta, se je na violini predstavila Barbara Danko, na klavirju pa Lidija Maletič. Posebej zanimiv je bil ljudski večer s pravljičarko Vesno Radovanovič in skupino Gross upi iz Glasbene šole Grosuplje. V Grand hotelu Primus, v klubu Gemina, si je bilo mogoče ogledati koncert učiteljev Zasebne glasbene šole. V okviru festivala so pripravili še tolkalni večer in večer neprofesionalnih glasbenikov, nastopili so tudi udeleženci festivala. 29. avgusta je skupina Music Liberators festival zaključila z jazz večerom.
16
r/fcf/rf)
mHH
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
Tilnu Terbucu za las ušlo prvo mesto na Župančičevi frulici
v
Tilen Terbuc, učenec iz OS Ljudski vrt Ptuj, med najboljšimi recitatorji v Sloveniji
Najbrž ni Slovenca, ki bi vsaj približno ne vedel, kdo je Oton Župančič. Pesnik, dramatik in prevajalec, ki je pustil neizbrisen pečat v slovenski literarni in splošni narodni zgodovini. Letos, ob šestde-setletnici njegove smrti, se ga spominjamo na različne načine, med drugim tudi z vseslovensko prireditvijo Župančičeva frulica.
David Bedrač
Župančičeva frulica je tekmovanje, v katerem se pomerijo mladi slovenski recitatorji in pesniki. Prvi v veščinah govora, nastopanja in recitiranja, drugi pa nastopijo s svojimi lastnimi pesmimi, ki jih napišejo. Recitatorji vsako leto izberejo med ponujenimi pesmimi kakega izbranega slovenskega avtorja. Lani so tako recitirali Župančičeve, saj je bila še ena pomembna, praznična obletnica
Fotoarhiv OŠ Ljudski vrt
- sto trideset let od njegovega rojstva. Letos pa so se odločali med stvaritvami pesnika Ervina Fritza, ki so objavljene v odlični pesniški zbirki Vrane. Najprej so po Sloveniji potekala tri regijska (pokrajinska) srečanja. Za severovzhodni del Slovenije je prireditev gostovala na OŠ Ljudski vrt Ptuj, in to že šesto leto zapored. Po krajšem kulturnem programu so se tako pomerili mladi z več
slovenskih šol, komisija v sestavi Gašper Jami (akademski igralec), Breda Kočevar in Helena Vukšinič (pravljičarki in biblio-tekarki) pa je budno spremljala njihove nastope in med nastopajočimi iz vse Slovenije izbrala pet recitatorjev.
Med najboljših pet se je uvrstil tudi Tilen Terbuc, učenec iz OŠ Ljudski vrt Ptuj, ki se je nato udeležil še državnega srečanja. To je potekalo v Vinici v Beli krajini, kamor je prišel tudi pesnik Ervin Fritz, čigar dela so recitirali, zato je bilo vse skupaj še dodatno doživetje.
Terbucu je prvo mesto ušlo le za las, a se je naučil, da v umetnosti le ne gre toliko za tekmovanje, pač pa za uživanje na odru in predajanje besedi. Da slednjega Tilnu ne manjka, je pokazal z odlično interpretacijo na odru,
Tilen Terbuc med recitiranjem v Vinici.
kjer so mu oči kar žarele. Žarele pa so mu tudi, ko je samozavestno in z navdušenjem na koncu dodal: »Župančičeva frulica mi je zelo všeč in prihodnje leto bom spet sodeloval!«
Glasbena jesen v društvu Arsana
Mateja Lapuh
Po uspešni premierni izvedbi festivala Art Ptuj, ki so ga izpeljali v sodelovanju s kulturno umetniškim društvom Art Stays in drugimi partnerji, si člani društva za glasbeno umetnost Arsana niso privoščili prav veliko oddiha. Že v prvem tednu septembra so pogumno zakorakali v novo sezono glasbenih uric za vse generacije, neformalne oblike glasbenega izobraževanja, ki letos poteka že četrto leto. Glasbene urice so namenjene vsem, ne glede na starost in glasbeno predznanje, ki se želijo pobliže seznaniti s katerim izmed mnogih glasbil, ki so letos na voljo. Pod vodstvom izkušenih mentorjev se lahko naučite osnov ali izpopolnite svoje igranje klavirja, električne in akustične kitare, bas kitare, tolkal, violine, flavte, violončela ali harmonike.
Zraven tega se lahko preizkusite tudi v solo petju ali pa se pridružite skupini v programu za skupinsko igro. Prednost tovrstnega izobraževanja je, da program sestavite skupaj z mentorjem in tako igrate le tisto, kar si sami želite - pa naj bo to klasika, muzikal, jazz, etno glasba ali pa pop ali rock. Vpis v programe bo možen skozi vse leto, vendar se prosti termini že zelo hitro polnijo, zato kar pogumno pohitite in uresničite svoje želje.
V oktobru se bo začela tudi nova, že četrta koncertna sezona. Na prvem koncertu se bo predstavila izjemno zanimiva zasedba, kvartet Tulipan. Nenavaden sestav flavte, orglic, violončela in klavirja igra klasično glasbo na svojstven način, s katerim skuša nagovoriti čim širše občinstvo. Njihov repertoar ne zajema le klasične glasbe, temveč tudi baročno, romantično, popularno in ljudsko glasbo v unikatnih lastnih priredbah. Novembra bomo
nadaljevali v temperamentnem ritmu tanga - zaradi ogromnega zanimanja bo ponovno izveden koncert zasedbe Ars Tango s posebnim gostom, akordeonistom Markom Hatlakom, ki je v okviru festivala Art Ptuj 2009 sprožil pravi val navdušenja in bil popolnoma razprodan. Za vse tiste,
ki ste takratni argentinski dogodek zamudili, torej odlična priložnost, da slišite to vrhunsko zasedbo z zelo atraktivnim programom.
Vabljeni v našo družbo - vsak teden na glasbene urice za vse generacije in vsak mesec na enega izmed dogodkov koncertne sezone 2009/2010.
DRUŠTVO ARS VITAE
društvo za pomoč odvisnikom od nedovoljenih drog
- svetovanje in pj visnikom, staršem, žrtvam nasilja in z| gotrajno brezpose' drugim družbeno posamezniko:
ar
ATS
i1 tj t» i litini
17
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
MLADI ZA MLADE
Poulični festival Ptuj - odprto mesto ponovno navdušil
Tudi letos lahko zapišemo samo »kapo dol« vsem organizatorjem festivala, ki so že osmo leto zapored dokazali, da je na domačih tleh še kako mogoče uspešno izpeljati projekt promocije domače in tuje svetovne ustvarjalnosti ter hkrati na ulice in trge z radovednimi pogledi zvabiti domačine in turiste.
Bronja Habjanič
Skorajda največji del zanimanja mimoidočih je pripadel svetovno znanemu uličnemu slikarju Edgarju Mullerju, ki je v Ulici heroja Lacka s pomočjo tehnike anamorfoze (tridimenzionalnega risanja) kar nekaj dni ustvarjal t. i. Jamski projekt in z njim prostorsko iluzijo. Iluzija je postala »resnična« šele takrat, ko so se opazovalci postavili v sliko in postali del nje; pogled s pravega
Foto: Staša Cafuta
zornega kota pa je pokazal pravo jamo. Res neverjeten občutek in prijetna izkušnja, ki bi jo veljalo še kdaj ponoviti. Prava paša za oči je bil tudi nastop uličnega performerja Leightona Ledbu-oya, žonglerja, imenovanega Leopardmen iz Avstralije, ki je v svoji predstavi prepletel različne akrobacije, čarovništvo, iluzije in ulično gledališče.
Ulice, trgi in dvorišča mestnega
Edgar Müller in Robert Križanič.
Soroptimist klub Ptuj razpisuje nagradno štipendijo za leto 2010
za mlade, nadpovprečno uspešne in nadarjene dijake in študente ptujske občine.
Nagradna štipendija, ki znaša 1000 EUR za leto 2010, je namenjena spodbujanju študija in kakovosti dela mladih. Cilj nagrade je razvijanje kulturnih in ustvarjalnih odnosov v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Soroptimist klub Ptuj bo podprl dijake in študente pri njihovem študiju v Sloveniji ali priznani visokošolski ustanovi v tujini. Informacije, razpisna dokumentacija in obrazec za prijavo so na voljo pri Lidiji Majnik, telefon 041 604 010, od 1. oktobra 2009 dalje. Rok za oddajo prošnje je do 6. novembra. O odločitvi kluba bodo kandidati obveščeni do konca novembra. Prošnje s prilogami pošljite na naslov: SOROPTIMIST KLUB PTUJ, Komisija za podelitev nagradne štipendije, Lidija Majnik, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Prešernova 33-35, 2250 Ptuj.
jedra so bili kar teden dni živa prizorišča ustvarjalnosti umetnikov iz celega sveta. Nekateri izmed njih so Slovenijo in Ptuj obiskali nasploh prvič. Eni so se predstavili z glasbo, drugi z igro, spet tretji v cirkuških predstavah. V minoritskem samostanu se je odvijal glasbeni program, pri ribniku v Ljudskem vrtu so potekale pravljice z jogo za odrasle, ogledati si je bilo mogoče nekaj lutkovnih predstav, mnogi pa so svoje talente preizkušali tudi v ustvarjalnih delavnicah.
Ponovno so navduševali ptujski žonglerji, ki jim je publika že podelila sloves najboljših slovenskih žonglerjev. Blaž, Matjaž in Nelej so z žongliranjem in nastopi začeli leta 2005. Njihov povprečen nastop traja dobre pol ure in v tem času skušajo kar se da najbolje animirati publiko ter jo pri tem tudi spodbujajo k učenju žongliranja.
Prvič letos so organizatorji na grajskem hribu pripravili stari
bazar, t. i. »FrajPlac«, kjer so obiskovalci lahko kupovali in okušali naravno pridelana živila, občudovali izdelke domače obrti, si kupili unikatno izdelan nakit ter uživali ob akustični glasbi. Festival se je letos zaključil z vrhunskim koncertom. V partnerstvu s Tartini festivalom, enim najpomembnejših festivalov klasične glasbe v Sloveniji, si je bilo mogoče v slavnostni dvorani ptujskega gradu ogledati nastop izjemnih glasbenikov iz Brazilije - Fernande Kruga in Antonia Ribeire. Odprto mesto so kot vsa leta doslej pripravili v društvu Povod, kot vodja organizacijskega odbora pa se je tudi tokrat izkazal Robert Križanič. Društvo za miselno rekreacijo Povod je sicer nastalo v začetku tega tisočletja in je na domačih tleh že postalo sinonim za vsakoletni poulični festival. Z namenom delovati s Ptujem in za Ptuj ga je ustanovila skupina mladih in ustvarjalnih Ptujčanov.
Obvestilo o razpisu štipendij
Občanke in občane Mestne občine Ptuj obveščamo, da je v deveti številki Uradnega vestnika Mestne občine Ptuj z dne 28. 9. 2009 objavljen Javni razpis za dodeljevanje štipendij in drugih oblik denarnih pomoči za izobraževanje za študijsko leto 2009/2010. Podrobnejše informacije so podane v omenjenem razpisu, rok za oddajo prijav je 13. 10. 2009.
Oddelek za negospodarske javne službe MO Ptuj
1s
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
Aktualni projekti na področju družbenih dejavnosti v MO
Ptuj
Kratek pregled projektov na oddelku za negospodarske javne službe v Mestni občini Ptuj
Na oddelku za negospodarske javne službe se poleg vodenja dejavnosti posameznih negospodarskih področij in priprave prireditev ukvarjajo tudi s pripravo investicijskih projektov iz področja negospodarskih dejavnosti, in sicer do faze pridobitve gradbenega dovoljenja.
Staša Cafuta
Foto: Staša Cafuta, Rado Škrjanec
Vodja oddelka Ivan Vidovič je navedel naslednje projekte, za katere v tem trenutku pridobivajo projektno dokumentacijo: izgradnja vrtca Mačice s spremljajočimi objekti ob Osojnikovi cesti, izgradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka na novi lokaciji ob Dijaškem domu, rekonstrukcija in izgradnja prizidka OŠ Mladika, obnova starega dela OŠ Olge Meglič, obnova zgradbe na Raičevi 2 za potrebe izobraževalnih vsebin, večnamenska športna dvorana »Stadion«, mestni stadion II. faza, športna dvorana ob OŠ Mladika, dograditev športne dvorane Mladika, večnamenska dvorana Ljudski vrt z jedilnico, kuhinjo in dvigalom, grajska žitnica Ptuj
-	večnamenska kulturna dvorana, mestni kino Ptuj - hiša ustvarjalnosti mladih, Stara steklarska
-	Center urbanih kultur, Mestno gledališče Ptuj - odkup stavbe in opreme, sanacija dominikanskega samostana, UNESCO - uvrstitev spodnjepodravske nematerialne dediščine v UNESCOV program
in izgradnja varne hiše. Pravkar pa so končali z obnovo sanitarij na OŠ Breg.
S katero investicijsko dokumentacijo se trenutno ukvarjajo pri projektu Evropska kulturna prestolnica - Ptuj Partner?
S pridobivanjem projektne in investicijske dokumentacije za Staro steklarsko in žitnico na ptujskem gradu. Na razpis Ministrstva za kulturo so se prijavili s projektom obnova Narodnega doma Ptuj in kina Ptuj.
Kateri izvajalec je bil izbran za projekt OŠ Ljudski vrt - gradnja telovadnice?
Na povabilo naročnika (MO Ptuj) je prispelo šest ponudb. MO Ptuj je 28. julija - po odpiranju ponudb za javno naročilo izvedla pogajanja. Pogajanja so potekala individualno, z vsakim ponudnikom posebej, in s komisijo, določeno za izvedbo javnega naročila. Pred odločitvijo o oddaji javnega naročila naročnika je najugodnejši ponudnik, podjetje Gradis, Gradbeno podjetje gradnje Ptuj, d. d.,
Obnova zgradbe na Raičevi, kjer še poteka pouk osnovne šole s prilagojenim programom.
umaknilo svojo ponudbo, z dne 28. 7. 2009. Nato je naročnik izbral drugo najugodnejšo ponudbo podjetja GP PROJECT ING, d. o. o., ki je popolna. Zato je bilo to podjetje izbrano kot najugodnejši ponudnik.
Kako potekajo projekti za gradnjo 2. faze mestnega stadiona in športne dvorane Mladika ter večnamenske športne dvorane Stadion?
Stadion 2. faza, dvorana Mladika in večnamenska športna dvorana so v fazi iskanja potencialnih investitorjev, saj so dosedanji odstopili. Projekti se bodo gradili po principu PPP (javno-zasebno partnerstvo).
Kako daleč so aktivnosti glede izgradnje vrtca Mačice s
spremljajočimi objekti in obnova zgradbe na Raičevi, kjer je osnovna šola s prilagojenim programom?
Vrtec Mačice na Osojnikovi cesti je v fazi pridobivanja projektne in investicijske dokumentacije. Izbran je projektant, z ministrstvom za šolstvo in šport potekajo usklajevanja glede normativov in standardov. Obnova stavbe na Raičevi, kjer še vedno deluje osnovna šola s prilagojenim programom, že poteka, saj se menjuje celotno ostrešje. Do takrat, ko se bo šola preselila na novo lokacijo, bodo na oddelku pridobili vso potrebno projektno in investicijsko dokumentacijo za novega uporabnika tega objekta.
Arheologi so z delom končali, na razpisu za najugodnejšega izvajalca pa je bilo izbrano podjetje GP Project ING d. o. o.
Stadion 2. faza, dvorana Mladika in večnamenska športna dvorana so v fazi iskanja potencialnih investitorjev
19
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Družba znanja
Staša Cafuta
V letošnje šolsko leto je na Ptuju zakorakalo 5.472 otrok, od tega 982 otrok v vrtce, 1.817 otrok v osnovne šole ter 2.673 v srednje šole. Vsak izmed njih zagotovo kdaj razmišlja o poklicu, ki ga bo opravljal, ko bo velik. Pri vsem tem se nam poraja vprašanje, ali otroke naš šolski sistem dovolj aktivno pripravi na vse potrebno za opravljanje izbranega poklica oziroma ali sistem pripomore k pravilnemu odločanju otrok o delu, ki ga želi opravljati po končanem formalnem izobraževanju. Pa tudi, ali starši pravilno motivirajo oziroma spodbujajo otroke v tisto smer, ki je za njih najboljša.
Vsaka generacija otrok in njihovih staršev se vsaj enkrat v življenju sooča s pomembno odločitvijo: kam naprej, na katero šolo se vpisati, kateri poklic izbrati. Raziskave kažejo, da se le 33 odstotkov otrok poklicno usmeri v skladu s svojimi interesi, 27 odstotkov se jih usmerja pod vplivom staršev, pri 21 odstotkih vpliva odločitev prijatelja, 19 odstotkov pa prispeva uglednost poklica. V osnovni šoli otroci ponavadi nimajo realnih pričakovanj in želja glede zaposlitve. Otrokova pričakovanja in želje se torej oblikujejo na podlagi različnih zunanjih vplivov.
Vse skupaj pa velikokrat privede do težko uresničljivih poklicev, kot sta na primer poklic kirurga ali pilota, kjer se velikokrat zgodi, da so le-ti nerealni, tudi zaradi šolskega uspeha, ki ga otroci dosegajo, saj je pogoj za vpis omejen. Nekateri izmed njih si želijo, in teh ni malo, poklic »najbogatejši Zemljan«, katerega glavna naloga je delegiranje in ukazovanje svojim podrejenim.
Ko le izberejo študij, pride študijsko obdobje z veliko priložnosti za pridobivanja strokovnega znanja in kompetenc, navezovanja novih poznanstev in zabave. Študent se v nekem obdobju študija prične tudi spraševati, ali je študij, ki ga je izbral, pravi zanj. Kaj bo po končanem študiju počel, kje se vidi čez deset let in ali bo dobil zaposlitev? Znano je, da brez začrtanega cilja ni uspeha, brez kariernega cilja pa ni uspešne kariere.
Tudi letošnjega septembra so predsednik, ministri, poslanci, župani ter vsi, ki so tako ali drugače vpeti v življenje otrok, zaželeli uspešno novo šolsko leto in učence, dijake ter študente spomnili, kako »full«pomembno je znanje, ki ga pridobivajo v šoli in jim bo v življenju prišlo še kako prav.
Če bi bila Slovenija družba znanja, bi bili takšni uvodniki prestavnikov oblasti v novo šolsko leto le formalnost, zdaj pa morajo dopovedovati učencem in dijakom, da naj učenja ne dojemajo kot nekaj nadležnega in odvečnega, ampak da je znanje zelo pomemben dejavnik, ki ljudem omogoča uresničiti njihove sanje.
Te sanje pa morajo naši sedanji in bodoči učenci ter študenti videti v realnosti - v družbi znanja - da bi res vzeli vse te nasvete zares. To pa je drugi, težji del, naloga, ki se tiče vseh nas.
Torej, uresničimo svoje sanje, da bi jih lahko tudi drugi!
Ob izgradnji novih prostorov bogate arheološke najdbe
V septembru so arheologi končali z izkopavanji pri osnovni šoli Ljudski vrt, kjer so konec julija položili temeljni kamen za izgradnjo nove telovadnice in kuhinje z jedilnico. V šoli, ki sodi med 14 največjih osnovnih šol v Sloveniji, pa bo z vgraditvijo dvigala v staro šolsko poslopje šolanje omogočeno tudi gibalno oviranim otrokom.
Mateja Tomašič
»Pred osmimi leti smo položili prvi temeljni kamen, s katerim smo pričeli celovito obnovo in reševanje prostorske problematike javnega zavoda OŠ Ljudski vrt. V enajstih mesecih smo porušili staro in zgradili novo podružnično šolo na Grajeni za 180 učencev. Pred štirimi leti in pol smo položili drugi temeljni kamen za prizidek k matični šoli. V desetih mesecih smo odprli vrata prizidka in tako omogočili vsem učenkam in učencem pouk v dopoldanski izmeni. Nerešen pa je ostal problem telovadnice, stara je bila premajhna in dotrajana, in kuhinje z jedilnico. Jedilnice namreč šola nikoli ni imela, učenci so imeli vse obroke kar v učilnicah in v zadnjih letih v improvizirani jedilnici,« je na slovesnosti ob položitvi tretjega
Foto: Staša Cafuta
ptujski športniki pridobili objekt, v katerem bodo lahko vadili in hkrati igrali na površinah, ki jih predpisujejo mednarodni standardi. Ptujski župan dr. Štefan Čelan ob tem dodaja: »Največ težav imajo naši najmlajši, ko se morajo izobraževati in trenirati na neustreznih površinah. Za ptujski šport in izobraževanje bo to velika pridobitev.« Da so za dobro učno delo pomembni dobri pogoji, se je strinjal tudi vodja sektorja za osnovnošolstvo pri ministrstvu za šolstvo in šport Boris Župančič.
Raziskanih je bilo 400 grobov
Z raziskovanjem rimske nekropo-le na področju osnovne šole Ljudski vrt so pričeli 25. maja letos in
Temeljni kamen so položili (z leve): Boris Župančič, vodja sektorja za osnovnošolstvo pri ministrstvu za šolstvo in šport, Tatjana Vaupotič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt in ptujski župan dr. Štefan Čelan.
temeljnega kamna v osmih letih za izgradnjo sodobne večnamenske športne dvorane in kuhinje z jedilnico dejala ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič. S tem bodo tudi
z delom na osrednjem prostoru nove telovadnice zaključili 3. septembra. »Na terenu je bilo na višku dela do 30 zaposlenih: 2 arheologa, 4 tehniki in do 24 delavcev. Raziskanih je bilo 400
20 ffih&ČSA
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
j
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
grobov, večina žganih, okoli 30 pa tudi skeletnih. Med skeletnimi grobovi prevladujejo otroški. Prva ugotovitev je, da je bilo okoli 50 % grobov že izropanih v rimskem času. Od pridatkov prevladuje keramika (različno oblikovane posode), steklo, nekaj pa je tudi kovinskih predmetov. Železni žeblji v grobovih nam nakazujejo, da so bile za pokojne v glavnem narejene lesene krste,« je pojasnil Ivan Žižek, univ. dipl. arheolog iz ptujskega pokrajinskega muzeja. »S prvimi rezultati smo javnost seznanili že v juniju, ko je bila v muzeju organizirana muzejska
noč, z vitrino pa smo sodelovali tudi ob položitvi temeljnega kamna za novo telovadnico. V muzeju smo v program za naslednjo delovno leto vključili tudi razstavo, ki bo celovito predstavila rezultate zaščitnega arheološkega izkopavanja na omenjeni lokaciji. Pridobljenih je bilo več kot 2000 enot gradiva. Ostalo gradivo in dokumentacija pa bo v skladu z zakonodajo in kulturnovarstvenim soglasjem shranjena v depojih PMP-O in bo deležna študijske obdelave v obliki kataloga. Izid tega planiramo prav tako v naslednjem letu.«
Na terenu je bilo na višku dela do 30 zaposlenih: 2 arheologa, 4 tehniki in do 24 delavcev.
Dijaki na svetovnem prvenstvu v oranju
Prvi teden v septembru je na biotehniških šolah zaznamovalo sodelovanje na sejmu AGRA v Gornji Radgoni in ogled svetovnega prvenstva v oranju, ki je potekalo na površinah v Tešanovcih pri Moravskih Toplicah.
Milena Furek
Tudi Biotehniška šola Ptuj je bila vpeta v dogajanje. Na sejmu v Gornji Radgoni se je predstavila z zanimivo razstavo o varovanju okolja, ob kateri se je ustavilo precej obiskovalcev.
Vsako leto se dijaki biotehniških šol pomerijo na državnem tekmovanju v oranju in vselej so prisotni tudi dijaki ptujske biotehniške šole. Letos sta šolo zastopala Roman Meško in Marko Mežnarič, ki sta nadaljevala tradicijo uspešnih nastopov na tekmovanju, saj se je Marko Mežnarič s tretjim mestom uvrstil na državno tekmovanje oračev. Mentor Anton Hanželič, ki ju je pripravljal in spremljal na tekmovanju, je bil upravičeno ponosen.
4. in 5. september pa sta bila v znamenju svetovnega prvenstva v oranju, ki ga je - prvič v 56-letni zgodovini prireditve - gostila Slovenija. Prireditev si je ogledalo preko 25 tisoč obiskovalcev in med njimi je bilo tudi približno 150 osnovnošolcev, ki jih je na prireditev popeljala Biotehniška šola Ptuj.
Vabilu ptujske biotehniške šole
Foto: Dušan Meznarič
so se odzvale OŠ Cirkovce, OŠ Kidričevo, OŠ Markovci, OŠ Juršinci, OŠ Velika Nedelja in OŠ Središče ob Dravi.
S tremi avtobusi so se popeljali v Prekmurje, kjer je v Tešanov-cih potekalo svetovno prvenstvo oračev. Prireditelji so se z organizacijo prvenstva izkazali, saj so pripravili bogat spremljevalni program z različnimi predstavitvami, demonstracijami in razstavami, ki so si jih z zanimanjem ogledali tudi učenci omenjenih osnovnih šol.
Strokovno vodenje ogleda tekmovanja in spremljevalni program so prevzeli učitelji Biotehniške šole Ptuj Marjan Horvat, Anton Hanželič, Mirko Lovrec, Darja Hanželič ter Dušan Meznarič, ki je o obisku posnel gradivo za kratko reportažo, s katero se bo šola predstavljala osnovnošolcem na informativnih ter naravoslovnih dnevih.
Od Prekmurja so se učenci poslovili s prijetnim obiskom Do-brovnika, kjer so si ogledali še proizvodnjo orhidej in tropski vrt podjetja Ocean Orchids in
bili z dnem, preživetim v naši najsevernejši pokrajini, zelo zadovoljni.
Na prvo srečanje z Biotehniško šolo Ptuj jih bo spominjala majica z znakom šole, ki so jo prejeli ob zaključku ekskurzije, ter zloženke in informativni zapisi o bogati ponudbi izobraževalnih programov, v katere se lahko osnovnošolci pa tudi odrasli vpišejo na ptujski biotehniški šoli. Morda je prav takšna oblika seznanjanja mladih s
poklici tista, ki jim bo olajšala izbiro in odločitev za pravi poklic.
Tudi sicer je september na biotehniški šoli bogat z dejavnostmi in prireditvami. Pospravljajo pridelke, pripravljajo se na trgatev in dokončno obnovo sadovnjakov na Grajenščaku, na že tradicionalni prireditvi bodo medse sprejeli dijake prvih letnikov, september pa zaključili s projektnim tednom, ko bodo ves teden posvetili tradiciji v človekovem življenju.
Dijak Marko Mežnarič orje prvo brazdo na ledini na državnem tekmovanju oračev.
r/fcf/rf,
'/f/f-ff/t
21
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE /
DRUŠTVA
Dnevi veselja, delavnic, pesmi in iger
Na letošnjem Oratoriju, ki je potekal pod geslom »Računam nate«, je sodelovalo okrog 250 otrok iz širšega ptujskega območja. Spoznavali so zgodbo o sv. Frančišku, njegovih bratih in sv. Klari, ob tem pa so se marsikaj naučili še v zanimivih delavnicah in zabavnih igrah, ki so potekale tudi po mestu. Za nemoten potek Oratorija na Ptuju je skrbelo kar 70 animatorjev - prostovoljcev, ki so se nanj pripravljali skozi vse leto, in pet voditeljev.
Mateja Tomašič
Začetki oratorija segajo v 19. stoletje, ko je v Italiji don Bosco (sveti Janez Bosko) začel zbirati okrog sebe mlade fante, ki so bili prepuščeni ulici in sami sebi ter poskrbel za njih. Bil je velik vzgojitelj otrok in je svoje dvorišče, kjer so fantje pomagali pri delu, se igrali, učili in molili, imenoval oratorij, kar bi lahko prevedli kot »velika igralnica življenja«. Beseda oratorij tako označuje dneve veselja, razgibanih dejavnosti v delavnicah, pesmi, igre in tudi krščanskega življenja za otroke. Oratorij vsako leto poteka v okviru zgodbe, skozi katero se otroci učijo krščanskega življenja in spo-
znavajo življenjske vrednote.
Oratorij na Ptuju se je letos dogajal med 17. in 22. avgustom v prostorih župnijskega urada sv. Viktorina - proštije v organizaciji vseh treh ptujskih župnij. Oratorijski dan se je začenjal v dopoldanskem času, ko so otroci prisluhnili zgodbi, ki kot rdeča nit teče od prvega do zadnjega dne. Spoznavali so sv. Frančiška Asiškega. Sledile so zanimive delavnice. »Oratorij smo razdelili na 3 dele: mali oratorij (za otroke, mlajše od 6 let), oratorij (otroci, stari od 7 do 12 let) in veliki oratorij - ta je pravzaprav letošnja novost, vanj pa so vključeni otroci,
Letošnjega Oratorija se je udeležilo preko 250 otrok in 70 animatorjev-prostovoljcev.
stari 13 in 14 let. Slednji so imeli program ločen od delavnic naprej. V delavnicah so izdelovali velike jaslice in vse, kar je potrebno zanje (gradnja jaslic iz lesenih kock, elektrika, okrasitev z mozaiki in barvna okna). Mlajši pa so se lahko udeležili potovalnih delavnic (slaščičarska, učenje golfa, obiskali so dom upokojencev in si ogledali ptujsko vinsko klet) ter športnih in ustvarjalnih delavnic
(kuharska, cvetličarska, izdelava nakita, ptičje hišice in mozaikov),« je povedala Mirjam Danilovič, ena izmed vodij oratorija. Po kosilu so se zabavali ob igranju domiselnih iger, igre najstarejših udeležencev pa so bile bolj adrenalinske. Dva oratorijska dneva so namenili kopanju v Termah Ptuj in izletu v Moškanjce, kjer so imeli zabavni program s skakanjem po napihnjenem gradu.
Ustvarjalni ljudski pevci iz Turnišč
Ljudski pevci Društva upokojencev Turnišče so v juniju praznovali peto obletnico svojega uspešnega delovanja. Praznovanje so obogatili z izdajo druge zgoščenke. Z njimi so praznovali ljudski godci in pevci iz drugih društev, posebni gostje pa so letos prišli iz Škofje Loke.
Irena Prelog
S svojo prisotnostjo so njihovo praznovanje počastili poslanec Dejan Levanič, župan Štefan Če-lan, svetnica Silva Fartek, predsednik DU Spodnjega Podravja Franc Koderman, član četrtne skupnosti Vladimir Koritnik, princ karnevala Stanko Vegan, predsednik in podpredsednik društva Turnišče Jože Milošič in Franc Zupanič, ki so slavljence in ostale obiskovalce tudi na-
govorili. Ti so v svojih nagovorih bili enotni, da je ljudsko petje pomembna kulturna dediščina, ki jo je potrebno še naprej širiti iz roda v rod, da ljudsko petje ne sme umolkniti in da je pohvale vreden trud vsakega posameznika, ki s svojim angažiranjem prispeva k ohranjanju tega pomembnega dela ljudskega izročila. Z odobravanjem njihovega početja so jim dali spodbudo za nadaljeva-
nje začetega dela. Zahvalili so se jim za ves vložen čas in trud ter izrazili upanje, da bodo delo nadaljevali tudi v prihodnje. Princ karnevala se je gostiteljem še posebej zahvalil, saj so njegovi zvesti spremljevalci. S pesmijo so ga spremljali, ko je bil kletar, ob sajenju lipe v turniškem parku, na pohodu z baklami v hotel Primus in še.
Tudi sicer so ljudski pevci DU Turnišče zelo aktivni. Od njihove ustanovitve pred petimi leti veliko nastopajo na prireditvah v domačem kraju, občinskih prireditvah, nastopili so na televiziji, uspešno so se udeležili tudi nekaterih tekmovanj. Letos so svoje plodno delo ponovno obogatili z izdajo druge zgoščenke. Ob snemanju zgoščenke se je moralo zelo po-
truditi vseh 11 članov, saj so imeli intenzivne vaje, še posebej pa sta se angažirali vodja skupine Ivanka Merc in mentorica Silva Kajtezovič, ki je prevzela tudi vodenje prireditve. Po nastopih je v dvorani zadonela skupna melodija pesmi Jaz mam konjča bistrega, ki smo jo prepevali vsi prisotni. Ob petju in plesu ob zvokih posebnih ljudskih glasbil skupine Suha špaga so se ljudski pevci družili še nekaj časa.
K uspehu projekta so pripomogli številni sponzorji. Da pa je pogostitev potekala, kot se za praznovanje spodobi, je na pomoč priskočila tudi skupina gospodinj društva upokojencev s svojimi dobrotami.
22 ffih&čsA
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
Leo leto 2008/2009
Leo klub Ptuj uspešno deluje že peto leto. Združuje skupino mladih, ki skupaj delajo le za en sam cilj - pomagati ljudem v socialni stiski. V slovenski zvezi Leo klubov Distrikta 129, je aktivnih 18 klubov širom po Sloveniji. Starost članov je med 18 in 32 let, mentorsko jim pomagajo člani Lions klubov.
Besedilo in foto: Bron ja Habjanič
Saša Ljubec, novi predsednik Leo kluba Ptuj
Leo klub Ptuj je bil ustanovljen 28. junija 2004 na pobudo tedanjega predsednika Lions kluba Ptuj, dr. Aleša Gačnika. Klub je bil ustanovljen z namenom, da prisluhne in pomaga ljudem, ki pomoč res potrebujejo. Žal je takih primerov vedno več in prav je, da se tega zavedajo tudi mladi. Pomagati ne želijo zgolj preko finančne in materialne podpore, temveč tudi s prostovoljnim delom in prijazno besedo, pa tudi s kakršnokoli drugo obliko pomoči, ki je v njihovi moči.
Leo klub se je v svojih letih delovanja izkazal že na številnih področjih - bil je gostitelj mednarodne nacionalne konvencije Ptuj 2008, od leta 2005 je organizator humanitarne likovne kolonije »Bejži čopič, kurent gre«, izvedli so tudi tiho dražbo likovnih del na dobrodelnem plesu Lions kluba, v sodelovanju s pevskim zborom Osti jarej organizirali dobrodelni koncert na ptujskem gradu, izvedli akcijo od toplih nogavic do toplih nog ter svoje delo s pomočjo leo stojnice predstavili tudi širši javnosti. Lani avgusta so se predstavili še v sklopu festivala Ptuj - odprto mesto.
Pomoč Sožitju, Varni hiši, Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih, otrokom iz socialno ogroženih družin
Pomagali so društvu Sožitje pri opremi računalniških učilnic in posebne delavnice, Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Ptuj pri nakupu posebne računalniške opreme, pomagali so kupiti baletno opremo za dijakinjo ptujske gimnazije, sodelovali so z društvom Soroptimist in darovali donacijo za Varno hišo, Pokra-
jinskemu muzeju Ptuj predali donacijo za nakup invalidskega dvigala, sodelovali pri nakupu šolskih torb in potrebščin za otroke varne hiše ter pomagali Osnovni šoli Ljudski vrt z donacijo za prehrano otrok. Letos so sodelovali pri 4. tradicionalni Obarjadi Lions kluba. S pomočjo priznane karikaturistke Aljane Primožič, ki se je odpovedala honorarju, so zbirali denar za dobrodelne namene. V času pusta so organizirali že 5. tradicionalno likovno kolonijo »Bejži čopič, kurent gre«. Tokrat so prvič namesto slikarjev k sodelovanju povabili fotografe. Zbrani denar od prodanih fotografij je ravno tako šel v dobrodelne namene.
Sodelovanje s Centrom za socialno delo Ptuj
Že vsa leta dobro sodelujejo tudi s Centrom za socialno delo Ptuj. Nedavno so pomagali socialno ogroženi družini iz območja Ptuja pri nakupu dveh računalnikov in jim plačali enoletno priključnino za internet in televizijo. Sodelovali so tudi na 1. rojstnem dnevu radia Grom, kjer so se udeležili tekmovanja z monster rolerji. Prejeli so drugo nagrado (50 sladoledov), ki so jo poklonili OŠ dr. Ljudevita Pivka. 8. maja so organizirali izlet v park za slepe in slabovidne v Celje.
Prodajni katalog za pomoč ljudem v stiski
Ob koncu enoletnega predsedovanja se je predsednik Leon Galun odločil izdati še prodajni katalog Leo kluba Ptuj, ki vsebuje slike in fotografije minulih in letošnje likovne kolonije. Zbrani denar bodo namenili za socialno ogrožene otroke iz Ptuja in okolice.
Novo predsedstvo
27. junija so člani kluba na volilni skupščini izvolili novo vodstvo. Predsednik je postal Saša Lju-
beč, prvi podpredsednik Luka Žižek, drugi podpredsednik Luka Šmigoc, tajnica Urška Horvat, zakladnik pa Vasja Strelec.
V
REVIVIS
RltflJÍKrt "l'jrt".1^ »C «HKLÍVlüLUO nUTllVl fTL'l
IZOBRAŽEVANJE - RAZPIS 2009/2010
LOKACIJA PTUJ 2. BOLONJSKA STOPNJA
podiplomski magistrski študijski program
>	TURIZEM (UP, FTŠ - Turistica) - vpis samo v 2. letnik
1. BOLONJSKA STOPNJA
dodiplomski visokošolski študijski programi
>	MANAGEMENT TURISTIČNIH DESTINACIJ (UP,
FTŠ Turistica) - vpis v 1. in 2. letnik > ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT POSLOVNIH IN DELOVNIH SISTEMOV (UM, FOV Kranj) - vpis samo v 1.
letnik
Študijski programi se bodo izvajali na lokaciji Ptuj le ob zadostnem številu vpisanih študentov.
DODATNE INFORMACIJE: REVIVIS Ptuj, Krempljeva ulica 1, 2250 Ptuj Tel.: 02 77 11 092 El. pošta: info.up.ptuj@siol.net http://freeweb.siol.net/upptuj04/
23
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
DRUŠTVA
Dnevni center Društva upokojencev Ptuj
Pomoč starejšim in medgeneracijsko druženje bo v prihodnje še pridobivalo na svojem
pomenu
SI. avgustom je na Potrčevi cesti 34, v nekdanjih prostorih KKS Ptuj, pričel delovati dnevni center DU Ptuj Jože Sotlar. Odprt je od ponedeljka do petka, od 9. do 20. ure.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Po besedah predsednika DU Ptuj Vojislava Veličkoviča so za ureditev prostorov centra, ki ob glavni stavbi s kletjo obsega še pomožni objekt na dvorišču, ki je v prvi vrsti namenjen mladim, porabili veliko ur prostovoljnega dela. Kletni prostori, ki bodo namenjeni občasnim razstavam, so bili, ko so upokojenci prevzeli stavbo, v povsem surovem stanju, tudi podstrešje je bilo potrebno urediti povsem na novo. Po zadnjih ocenah finančni vložek v obnovo prostorov znaša okrog 70.000 ev-rov, velik del teh sredstev so upokojenci pridobili z odprodajo svoje stare zgradbe. 30.000 evrov je primaknila invalidska organizacija FIHO. Ta sredstva bodo v celoti namenili postavitvi dvigala. V glavni zgradbi, v kletnih prostorih deluje družabni center, razstavni prostor in prostor za dejavnost Športnega društva Center, zgornji prostori so namenjeni bolj uradnim sestankom, s septembrom pa je tam svojo pisarno dobil tudi oskrbnik centra Zlatko Stopinšek, ki je hkrati tudi predsednik Aktiva mladih.
Trenutno so upokojenci najemniki prostorov, v bodoče si želijo, da bi prešli v njihovo last. »Nekoč smo občani to zgradbo kupili s plačilom samoprispevka in jo na nek način tudi obnovili, saj je bila skorajda v propadajočem stanju. Potem je Ustavno sodišče vse nepremičnine, ki so bile kupljene s samoprispevkom občanov, razglasilo za državno last. Mi se bomo potrudili, da nepremičnino pridobimo nazaj. Najmanj, kar želimo doseči, je to, da se najemnina, ki jo plačujemo, odračuna od vloženih sredstev v obnovo prostorov,« poudarja Veličkovič. Za samo delovanje dnevnega centra bo potrebno zagotoviti kar nekaj finančnih sredstev in tu
bo društvo potrebovalo pomoč občine ter ostalih sponzorjev in donatorjev, saj je znesek, ki jim ga uspe nabrati s članarino, občutno premajhen. »Pričakujemo tudi večji odzivMO Ptuj, ki bi morala imeti določen selektivni pristop do delitve občinskih sredstev različnim društvom, ki delujejo znotraj občine. Teh je preveč in mnoga izmed njih nimajo dovolj izdelanih programov oziroma projektov, ki bi Ptuju nudili širše vsebine. Potem se dogaja, da takšna društva dobijo po petdeset, sto evrov in na koncu zmanjka denarja za večje, prepoznavnejše projekte z dodano vrednostjo. Že pred petimi leti sem občini predlagal, da naredimo selekcijo programov, da na nivoju občine določimo selektorja. Do konca oktobra bi potem vsi, ki smo zainteresirani za občinska sredstva, selektorju predložili ovrednotene programe. Pri tem bi ta moral upoštevati tudi naše dosedanje delo, saj menim, da moramo najprej nekaj narediti, šele potem prositi za sredstva. Vsak projekt mora tudi sloneti na letnem načrtu dela. Komisija na občini bi prijavljene projekte ovrednotila in izmed njih izbrala le nekaj najkvalitetnejših, ki bi dobili maksimalen možen znesek za izpeljavo projekta,« je do delitve občinskih sredstev kritičen Veličkovič.
Aktiv mladih - Nismo mi vandali
Pomožna zgradba je namenjena Aktivu mladih, ki delujejo pod imenom »Nismo mi vandali« in z društvom dobro sodelujejo. »Dobili smo priložnost, da lahko dokažemo, da nismo vandali, kot so nas nekateri želeli ožigosati. Radi pomagamo starejšim, pomoči potrebnim, kar so spoznali tudi v DU Ptuj in nas sprejeli medse
Vojislav Veličkovič, predsednik Društva upokojencev Ptuj.
kot sebi enake,«je povedal Mitja Rižnar, član upravnega odbora Aktiva mladih, ki združuje okrog 30 somišljenikov. Vsi so tudi člani društva upokojencev, to jim omogoča statut.
Na pobudo Veličkoviča bodo ustanovili samostojno podjetje, kjer bo skupina treh oziroma štirih mladih skozi delo, obiske na domu, prinašanje živeža in podobno opravljala dvojno funkcijo - pomoč ostarelim, bolanim in nemočnim osebam; istočasno pa bo zase pridobila določen del materialnih sredstev in neprecenljive izkušnje.
Združevanje interesov različnih populacij
»Želel bi si, da dnevni center postane prostor medsebojnega druženja in sodelovanja vseh generacij. Z njim želimo povzdigniti kulturo druženja, medsebojnega prepoznavanja in priznavanja drugačnih, starejših, mladih in manj mladih, dvigniti nivo odnosa do drugače mislečih, vključiti čim širšo populacijo v skupno kulturno, družabno in športnorekreacijsko dogajanje ter poskrbeti za starejše občane nad 69 let,« pojasnjuje Veličkovič.
Društvo ima okrog 900 članov, ki plačujejo letno članarino v višini 9 evrov. Za ta znesek ima vsak član pravico uporabe vseh prostorov, člani dnevnega centra bodo plačevali članarino v višini 5 evrov. Tudi oni imajo pravico
do koriščenja vseh prostorov, niso pa člani društva in nimajo ostalih bonitet. Prav vsakdo se lahko udeleži različnih proslav, razstav, športnih dogodkov, otvoritev in predavanj, ki se bodo zvrstila v okviru dnevnega centra, pri čemer pa ni nujno, da je član društva, bodisi član dnevnega centra. »V prvem mesecu delovanja smo pridobili skoraj 50 novih članov, kar je zagotovo pokazatelj, da je dnevni center bil še kako potreben in da smo gradili na pravih temeljih,« o novi pridobitvi za širše ptujsko območje pove Veličkovič.
V	prostorih dnevnega centra bodo organizirali različne dejavnosti. Veliko članov že poje v pevskem zboru, dobro organizirani pa sta tudi njihova likovna in literarna sekcija. V skupnih prostorih, namenjenih druženju, je mogoče prebrati dnevno časopisje, nekateri se družijo ob igri šaha, drugi si čas krajšajo s kartanjem. Organizirali bodo tudi različne krožke in predavanja. Na področju športa in rekreacije se bo mogoče družiti ob balinanju, igranju pikada, visečega kegljanja, ob lepih dnevih pa se bodo zainteresirani odpravili tudi na kolesarski izlet.
Skrb za občane, starejše od 69 let
V	društvu posebno skrb namenjajo občanom, starejšim od 69 let. S pomočjo mladih prostovoljcev jim pomagajo pri različnih dnevnih opravilih, kot je nakup živil,
24 j'fyw
DRUŠTVA
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
plačilo položnic, spremljanje k zdravniku. Najmanj enkrat letno prostovoljci obiščejo starejše in se z njimi pogovorijo o njihovem načinu življenja. Pridobljeni podatki so pokazatelj zdravstvenega stanja starejših, ugotavljajo se tudi bivanjske razmere in socialni sta-
tus, hkrati pa se starejšim ponudi možnost vključevanja v različne programe društev.
Komu je dnevni center namenjen?
»Namenjen je Ptujčanom vseh starosti in vseh nazorov. Osnovni
smoter je vsekakor dvig kulture medsebojnega sobivanja in druženja celotne populacije MO Ptuj. Želimo vzpostaviti že precej razrahljane odnose med generacijami in jih medsebojno povezati. Starejši so še kako ustvarjalni tudi v tretjem življenjskem obdobju,
tudi njihovo znanje ni zanemarljivo,« poudarja Veličkovič. V oktobru bodo uredili še zunanje dvigalo, tako da bo center dostopen tudi tistim na vozičkih in ostalim gibalno oviranim.
Radioklub Ptuj letos obeležuje 55. obletnico delovanja
S kar 322 državami imajo potrjene zveze
Ob 55. obletnici delovanja Radiokluba Ptuj so radioamaterji v svojih prostorih v zahodnem stolpu ptujskega gradu pripravili prireditev, na kateri so organizirali amatersko radijsko omrežje s partnerskimi mesti mesta Ptuja. Radioamaterstvo je plemenita ljubiteljska tehnična dejavnost, ki v ptujskem klubu združuje okrog 50 radioamaterjev z licenco, s to dejavnostjo pa skušajo navdušiti tudi mlajše generacije.
Mateja Tomašič
Foto: Anton Galun
»Na prireditvi ob 55. obletnici smo vzpostavili zvezi z radioamaterji iz nemškega Burghausna in hrvaškega Varaždina, s katerimi smo izmenjali pozdravne poslanice, na frekvenci pa se je oglasil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Tokrat smo prvič vzpostavili takšno omrežje, nadaljevali pa bomo z ostalimi partnerskimi mesti mesta Ptuja,« je o prireditvi povedal predsednik Radiokluba Ptuj Anton Galun.
Vsako leto člani organizirajo vsaj eno večjo prireditev, kjer širši javnosti predstavijo različne radioamaterske dejavnosti, skozi celo
leto pa skrbijo za izobraževanje. Med drugim so sodelovali na več svetovnih radioamaterskih tekmovanjih, organizirali dan odprtih vrat in vseslovensko tekmovanje v iskanju skrite radijske postaje oz. amaterskem goniometriranju. Radioklub Ptuj že vrsto let niza uspehe na različnih področjih radioamaterstva. Do sedaj imajo potrjene zveze s 322 državami (od 338 možnih), osvojili pa so tudi najbolj cenjene svetovne in domače radioamaterske diplome. Lani so v vsakoletnem slovenskem tekmovanju v klubski konkurenci dosegli odlično tretje mesto. Do-
bro sodelujejo z MO Ptuj, kjer so zadolženi za zagotavljanje zvez in informativne dejavnosti v primeru naravnih in drugih nesreč.
Radioamaterstvo zanimivo tudi za mlade
Najpomembnejša naloga Radiokluba je, da z različnimi aktivnostmi mladim odkrivajo skrivnosti tehnike. Vsako leto uspešno in na zanimiv način radioamaterstvo predstavijo osnovnošolcem, udeležencem tradicionalnega mladinskega poletnega tabora društva Praha v Skorbi pri Ptuju.
V	začetku tega šolskega leta pa so se povezali z osnovnimi šolami na širšem ptujskem območju in jim ponudili organizacijo radioamaterskega krožka, na katerih bodo predstavili, kaj je radioamaterstvo. »Krožek bo temeljil na spoznavanju elektrotehnike, elektronike in telekomunikacij, načrtujemo pa tudi gradnjo kratkovalovnega sprejemnika, s katerim bodo lahko udeleženci krožka prvič pokukali na radioamaterske valove. Otroci se bodo tako naučili izdelati tiskano vezje in prispajkati elemente, vezje obuditi k življenju in ga umeriti ter samostojno izdelani sprejemnik v praksi tudi uporabiti.
V	primeru zanimanja bodo nadaljevali s klasičnimi radioamaterskimi operaterskimi vsebinami in s pripravo na radioamaterski izpit. Izpit omogoča pridobitev licence, ki je mednarodno veljavna: licenca N je licenca za radioamaterje začetnike, licenca A pa je redna licenca. Lastniki teh licenc lahko doma uporabljajo radijsko postajo na frekvenčnih pasovih, ki so namenjeni za radioamatersko uporabo,« je o načrtih za izobraževanje
Zahodni stolp ptujskega gradu, v katerem ima Radioklub Ptuj svoje prostore.
mladih pojasnil Galun. K temu je še dodal: »Člani upravnega odbora Radiokluba se srečujemo na rednih mesečnih sestankih, vsaki tretji petek v mesecu. Vsi člani pa se srečujemo ob različnih aktivnostih, kot so organizacija prireditve ali dogodka ter na tekmovanjih. Večina članov ima doma ustrezno radijsko opremo za vzpostavljanje zvez. Dobro slišnost ptujskega klubskega znaka na vseh frekvencah in po vsem svetu pa omogoča antena na vrhu zahodnega grajskega stolpa, ki je v radioamaterskem smislu na izredni lokaciji nad ravnino Dravskega in Ptujskega polja. Za opravljene zveze člani Radiokluba Ptuj po celem svetu pošiljamo kartice s sliko Ptuja in smo tako tudi turistični ambasadorji našega mesta.«
Otroci z zanimanjem poslušajo signale na radioamaterskih frekvencah.
¿/fyrrf/t	25
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
SOCIALNO VARSTVO
r\	'vi •	•	v 1 •	•
Razmišljanja o življenju
Pogovor z Vlasto Nussdorfer, predsednico humanitarnega društva Beli obroč
Vsako leto na tisoče ljudi neposredno ali posredno postane žrtev kaznivega dejanja, kar pomeni, da izgubijo sorodnika, so sami poškodovani, pretepeni, okradeni, oropani, spolno zlorabljeni, žrtve družinskega nasilja. Že jutri se to lahko zgodi tudi nekomu, ki ga poznamo ali nam je blizu. Vlasta Nussdorfer je predsednica društva Beli obroč, ki skrbi za pomoč žrtvam kaznivih dejanj.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Po vzoru številnih evropskih držav je bil pri nas leta 2003 ustanovljen Beli obroč Slovenije. V Evropskem forumu za zaščito žrtev so včlanjene številne države. Kako vi sodelujete z njimi, kako poteka njihovo delo v primerjavi z vašim, kakšne so njihove izkušnje? Ustanovljeni smo bili leta 2003 po vzoru avstrijskega Weise Rin-ga. Prav sosedje so postali naši »botri«. Prispevali so prve šilinge za zagon Belega obroča Slovenije. Posebnega sodelovanja s tujimi društvi zaenkrat ni, občasno si izmenjujemo izkušnje in odgovarjamo na vprašalnike, ki jih dobimo. Ugotavljam, da sledimo evropskim izkušnjam s tega področja, saj se, zlasti z zadnjo zakonodajo, približujemo cilju, da bi celovito reševali nasilna dejanja, torej z aktivno udeležbo vseh služb, ki delujejo povezano.
Kako bi vi primerjali nasilje pri nas v Sloveniji in ostalih državah, s katerimi sodelujete pri izmenjavi izkušenj ter znanj, praks?
Nekatere države imajo še bolj razvito mrežo, ki pokriva žrtve, nasilja pa je povsod veliko, pri-zanešeno ni nikomur in mnoge hude zgodbe, ki smo jim priče v
tujini (razvpite pedofilske mreže, otroška pornografija, množični poboji ...), kažejo, da se vse to lahko zgodi tudi pri nas, saj smo del združene Evrope, pretok ljudi je velik, izkoriščevalci otrok se selijo po različnih državah in preko interneta delujejo vse širše. Slovenija ni oaza, nasilja se žal »učimo« tudi preko medijskih in filmskih vsebin, mladina raste z internetom, ki ponuja številne pasti. Kar se zgodi danes, daleč nekje v tujini, tisoče kilometrov stran, je čez nekaj minut objavljeno na vseh internetnih straneh, dostopno vsakomur in nikoli ne moreš reči, kaj bo prinesel jutrišnji dan.
Storitev Belega obroča so tudi izobraževalni programi ter strokovna pomoč. Kako sodelujete z institucijami na Ptuju, konkretno s Centrom za socialno delo Ptuj ter drugimi organizacijami?
S centrom za socialno delo na Ptuju smo sodelovali v enem od povsem konkretnih primerov, sodelovanje je steklo izredno hitro, prineslo pa je tudi zgledne rezultate. Sodelujem tudi s podjetjem Sirius, s katerim poteka projekt Celovito reševanje nasilnih dejanj, ta hip v občini Velenje. V minulih letih sem bila nekajkrat na Ptuju,
Postanite del velikega kroga pomoči
Ker smo humanitarna organizacija, ki deluje v javnem interesu, lahko del svoje dohodnine, ki je temu namenjen, odslej podarite tudi nam.
Tu je še naš TR pri NLB, d. d., 02222 - 0254527181, naš naslov: Beli obroč Slovenije, Cigaletova 7, Ljubljana, dosegljivi smo na telefonskih številkah 01 430 54 90, 040 772 276, e-naslov beli. obroc.slovenije@siol.net.
Vlasta Nussdorfer, predsednica Belega obroča Slovenije: »Trenutno je v društvu preko 200 posameznikov iz vrst pravnikov, zdravnikov, psihiatrov, psihoterapevtov, socialnih delavcev, politikov in drugih poklicev. Vključenih je tudi nekaj društev, ki si prizadevajo za podobne cilje in se že ukvarjajo z žrtvami. Društvo je že izpeljalo veliko akcij pomoči otrokom in odraslim, ki so žrtve kaznivih dejanj. V več kot petih letih delovanja smo prejeli nekaj tisoč pisem ljudi v stiski in vsem odgovorili.«
zanimivo pa je bilo dobrodelno srečanje s predstavnicami kluba Soroptimistke. Zelo zanimivo. Vesela sem takih dogodkov, ki vlivajo veliko upanja, da znamo in zmoremo ter tudi uspemo pomagati konkretnim ljudem. Tudi svoje knjige sem že predstavljala na Ptuju. Je eno izmed slovenskih mest, ki mi ostaja v izredno lepem spominu.
Novi zakon o preprečevanju nasilja v družini nalaga vsem, ki vedo za žrtve, zlasti otroke, da spregovorijo.
Ko gre za žrtev otroka, veljajo posebna določila, ki nas vse zavezujejo k molku. Čeprav se v majhnem kraju vse izve in skoraj ni moč skriti hudih dogodkov, je treba imeti pred očmi otroka. Mladoletno bitje, ki ga najprej prizadene dejanje, pozneje odmevi nanj, če je odkrito. Čeprav bi ljudje še kako radi vedeli sleherno podrobnost, je pred mediji vedno
izredno težka naloga - poročati, a hkrati ne posegati v osebnost mladoletnih žrtev. Novi Kazenski zakonik, ki velja od 1. 11. 2008 dalje, nas vse zavezuje k tajnosti postopkov, kadar so v njih udeleženi otroci. Kršitev te tajnosti je celo kaznivo dejanje. Ne gre le za predstavitev oseb z imeni in priimki, pač pa tudi tako, da je otroke moč prepoznati. Avstrijskega Fritzla si je ogledal ves svet, a nihče v tujini ni pomislil, kako hudo je žrtvam, ki so mu bile leta izpostavljene, saj so bili pritiski medijev po odkritju in v času sojenja zanje preveliki.
Mnoge žrtve, med njimi tudi z vašega območja, so mi pogosto objokane pripovedovale, da jih odkritje hudih dejanj in medijska predstavitev boli skoraj enako, kot so jih dejanja sama. Namesto miru in celjenja ran so sledila številna vprašanja, iskanja podrobnosti in pikantnosti, razgaljanje vseh.
26
r/fcf/rf)
mHH
SOCIALNO VARSTVO / SPOMINSKA OBELEŽJA
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
Žrtve niso krive, da se jim je to zgodilo, zato ne smejo biti še enkrat »žrtvovane«, čeprav v imenu želje po obveščenosti ljudi.
Upravna enota Ptuj zajema 16 občin. Verjetno pisma, ki kličejo na pomoč, prihajajo tudi iz našega območja. Ali nam lahko poveste, s kakšnimi primeri se srečujete na Ptujskem? Pisma prihajajo na Beli obroč iz cele Slovenije. V lanskem decembru, ko se je na SV Slovenije zgodil zelo tragičen dogodek, smo jih dobili tristo. Problemi so enaki kot drugod: nasilje, alkohol, zlorabe, začaran krog v družinah,
ki ne najdejo izhoda. Nasilje žal raste z mnogimi generacijami.
Napisali ste kar nekaj knjig: Naše deklice z vžigalicami, Naši dečki z ulice, Vrednote na odru življenja, Abeceda življenja ter Naši obrazi, ki bi jim lahko rekli »obvezno čtivo«, saj obravnavajo nas in naše življenje.
Vsaka od trenutno petih knjig, avgusta pa se je pridružila že šesta Razmišljanja o življenju. Prvi dve, deklice in dečki, predstavljata usodo, bedo in nesrečo mnogih, ki so žalostni, zlorabljeni, pretepeni, žrtve revščine, bolezni ... Učita, da se je potrebno upreti in poiskati
pomoč. Obe sta pomagali mnogim žrtvam, tako z osveščanjem kot tudi s finančno pomočjo, ki je sledila prodaji. Vrednote na odru življenja so do izida štipendirale eno izmed žrtev v višješolskem programu, po izidu pa je knjiga s prodajo pomagala skladu Hipokrat, ki zbira denar za presaditve kostnega mozga. Abeceda življenja je eno leto štipendirala tri študentke pravne fakultete, prav tako žrtve nasilja. Naši obrazi so namenjeni Šentu, vendar zaenkrat prodani izvodi še niso pokrili tiska, zaradi česar si zelo želim, da bi kmalu začel pritekati denar
za duševno prizadete. Prihaja torej nova knjiga Razmišljanja o življenju, ki jo bo izdala Mladinska knjiga. Izkupiček sem namenila Belemu obroču, Mladinska knjiga pa od vsake prodane knjige en evro za dve žrtvi spolne zlorabe. Obe sta 15-letni deklici, za njima je hudo in travmatično življenje zlorabljenega otroka. Denar je namenjen njunemu šolanju. Upam, da bo knjiga dobila svoje mesto tudi med vašimi ljudmi, saj uči o marsičem, kar se nam dogaja dan za dnem, kar nas spremlja, s čimer živimo.
Izločitev spomenika - rojstne hiše Jožeta Lacka iz Odloka
Mestni svet Mestne občine Ptuj je na seji 22. junija sprejel Odlok o spremembi Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj, s katerim je iz poglavja Zgodovinski in memorialni spomeniki izločil rojstno hišo Jožeta Lacka.
Maja Leber
Jože Lacko se je rodil leta 1894 v Kicarju v Slovenskih goricah. Okrog leta 1918 se je preselil v Novo vas pri Ptuju. Od maja leta 1941 je zbiral zavedne Slovence za Osvobodilno fronto. Spomladi leta 1942 je s člani ptujskega okrožnega komiteja ustanovil slo-venskogoriško partizansko četo, ki se je imenovala Lackova četa. 10. avgusta 1942 ga je prijel okupator, mučil in ga nato 18. avgusta 1942 ubil v ptujskih zaporih. Hiša, kjer je bil heroj Jože Lacko rojen, je bila leta 1989 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Po selitvi lastnikov v novo hišo je objekt ostal več let nenaseljen, zato je začela stavba propadati. Že leta 2000 je Mestna občina Ptuj skupaj z lastniki hiše in v sodelovanju s takratnim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, Območna enota Maribor, začela iskati najbolj optimalno rešitev za propadajočo hišo. Glede na slabo stanje objekta
bi bila obnova precej draga, zato se je takoj pojavilo vprašanje o smiselnosti obnove hiše, ki razen spominske vrednosti o rojstvu narodnega heroja druge vrednosti ni kazala. Hiša prav tako ni bila deležna obiska turistov. Obiskovali so jo le ob dnevu upora proti okupatorju, ko je organiziran tradicionalni pohod.
Leta 2008 je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, po ponovni valorizaciji rojstne hiše Jožeta Lacka odločil, da objekt ne bo razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. V hiši namreč ni muzejske postavitve. Razen spominske plošče na pročelju ni v objektu ničesar, kar bi nosilo avtentično pričevalnost o rojstvu Jožeta Lacka, prav tako nima nobenih posebnosti z etnološkega vidika. Hiša je dotrajana, saj je »butana«, nima temeljev, vlaga v njej pa je neustavljiva. Vse to predstavlja nevarnost, da se bo
Rojstna hiša Jožeta Lacka v Kicarju.
zgradba porušila. Na podlagi strokovnih terenskih ogledov in zadnje strokovne podlage, ki jo je podal Zavod za varstvo kulturne dediščine, je Mestna občina Ptuj podala predlog spremembe Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj, kar je mestni svet na svoji redni seji brez pomislekov sprejel. S to odločitvijo mestnih svetnikov je pravno-varstveni režim za rojstno hišo Jožeta Lacka prenehal veljati. Tako lahko lastnik z objektom upravlja brez kulturno-varstvenih pogojev, medtem ko bo mestna občina primerno poskrbela za spominsko ploščo. Sprememba Odloka ne pomeni,
da je naše mesto prikrajšano za kulturni spomenik, ki bi služil počastitvi narodnega heroja. Zavedati se namreč moramo, da so se vse aktivnosti, ki jih je Jože Lacko vodil kot eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju na našem območju, odvijale na Lackovi domačiji v Novi vasi pri Ptuju. Navedeni objekt je in bo zaščiten kot kulturni spomenik lokalnega pomena, ki izpričuje narodnega heroja. Na omenjeni domačiji sta namreč urejeni spominska soba in plošča na pročelju. Mestna občina Ptuj pa je v tem letu poskrbela tudi za novo spominsko obeležje, posvečeno vsem borcem v boju proti okupatorju, v okviru bivše vojašnice na Vičavi.
27
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
PREJELI SMO / ŠPORT
So bili mestni svetniki zavedeni?
Stanko Lepej
V Ptujčanu z dne 24. junija 2009 preberemo besede v nadnaslovu: » ... in to na novih strokovnih podlagah, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor ...« Mestni svet pa je na redni seji 22. junija brez pomislekov sprejel Odlok o spremembi Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj ter črtal točko 2.4.0.005 Kicar, 112, rojstna hiša Jožeta Lacka. V obrazložitvi piše, da na »novih strokovnih podlagah«. So bile dosedanje napačne? Predlagal jih je prav tako sedanji predlagatelj s posnetki zanemarjene notranjosti. Naj omenim, da se je prav v tej hiši sprejemala zgodovinska odločitev, da se gre v organiziran odpor.
Družbeni dogovor o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč
in grobov borcev NOV na območju občine Ptuj (Uradni vestnik Ormož in Ptuj, št. 13-155/82, z dne 15. julija 1982) je podpisalo 52 podpisnikov, med njimi tudi Zavod za spomeniško varstvo Maribor. V 10. členu tega dogovora piše: Zavod za spomeniško varstvo Maribor je dolžan:
a)	sodelovati z občinskim upravnim organom, pristojnim za vprašanja borcev NOV pri pripravi programa varstva, urejanja in vzdrževanja spominskih obeležij NOV;
b)	v skladu z zakonom o varstvu kulturnih spomenikov nadzorovati stanje, predlagati ukrepe, nadzorovati vsa dela in izvajati dela na zgodovinskih objektih;
c)	nuditi strokovno pomoč pri urejanju, vzdrževanju in zaščiti
spomenikov in spominskih obeležij.
Na osnovi tega dogovora se je pristopilo k oblikovanju in sprejemanju Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj. Tega je Skupščina
občine Ptuj sprejela na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 21. novembra 1989 (Ur. vestnik Ormož in Ptuj, št. 35, z dne 21. decembra 1989). V preambuli Odloka piše: ». ter na predlog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, št. 1853-88.«
V 10. členu pod točko 2.4.0.005 piše: »c) Hiša z izrazitim zgodovinskim pomenom je skoraj v celoti ohranila svojo prvotno podobo, zato varujemo njeno stavbno maso s spominsko ploščo.« Če je hiša v tako slabem stanju, se sprašujem, kaj je delal Zavod vse od leta 1989. Zavod danes torej preklicuje svoje takratne odločitve in v vsem tem času ni izpolnjeval dolžnosti, za katere se je zavezal ob podpisu Družbenega dogovora iz leta 1982. Na Ptuju so spremembe vsakih 10 let. Ta trditev drži. Po podpisu Družbenega dogovora leta 1982 je bil prestavljen Lackov spomenik leta 1992, po sprejetju občinskega odloka leta 1989 je bil sprejet novi Zakon o varstvu
kulturne dediščine, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije 20. januarja 1999, in v letu 2009 so mestni svetniki na predlog Zavoda rojstno hišo Jožeta Lacka črtali iz seznama zgodovinskih in memorialnih spomenikov. Čudna naključja. Namesto da bi se posvetili varstvu in sprejemanju občinskega odloka v skladu z novim zakonom, sprejetim pred desetimi leti, so ubrali lažjo pot. Zakaj se jim je tako mudilo? V spremenjen odlok bi lahko uvrstili tudi spominsko obeležje borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo na dvorišču bivše vojašnice na Vičavi.
Še dobro, da smo v Združenju borcev za vrednote NOB Ptuj izdali obširni zbornik Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne. Kot zadnje poglavje smo z vso tenkočutnostjo v njem natisnili vse spomenike in spominska obeležja. Kot da bi slutili, da bodo brez potrebnega vzdrževanja počasi propadli. Morda pa to nekaterim ustreza? Meni ne.
Gregor Podkrižnik, najboljši ptujski šahist
S četrtim mednarodnim šahovskim turnirjem »Ptuj Open 2009«, ki ga je pod pokroviteljstvom ptujske občine v večnamenski dvorani Spuhlja izvedlo Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj, so se na najlepši način zaključile prireditve ob občinskem prazniku.
Silva Razlag, organizacijska koordinatorka društva
Turnir je v mesto ob Dravi privabil 64 šahistov in šahistk iz Slovenije, Hrvaške, Makedonije, Srbije in Ukrajine. Organizatorji so ga popestrili še z razstavo likovnih del gojencev Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marjana Borštnarja Dornava, organizacijske enote za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji (mentor likovne sekcije Gregor Samastur). Kar nekaj likovnih del je bilo tudi prodanih, s čemer je bila dana tako moralna kot finančna podpora likovnim ustvarjalcem te sekcije.
Foto: Langerholc
Slovenski udeleženci so zastopali 28 klubov in društev, največ, kar 16 pa jih je bilo iz domačega društva Tehcenter Ptuj. Najboljši domačin je bil FM Gregor Podkrižnik, ki je ob zmagovalcu, MM Robertu Lončarju, ostal edini neporažen. Vzpodbuden je podatek, da je bila več kot polovica udeležencev mladih, kar je tudi osnovni cilj organizatorja. Med temi je svoje kvalitete dokazal 15-letni Žan Belšak, član domačega društva, ki je s petimi točkami zasedel odlično 17. mesto in osvojil pomembnih 70 rating točk.
FM Gregor Podkrižnik (v sredini), najbolje uvrščeni domačin in hkrati članski klubski prvak za leto 2009.
Najbolje uvrščena šahistka na turnirju je bila MM Anita Vrabič, članica ŠD Tehcenter Ptuj, najboljši senior nad 60 let pa prav tako član domačega društva Janko Bohak.
Predsednik Šahovskega društva Tehcenter Ptuj MM Danilo Po-
lajžer je ob zaključku turnirja obljubil, da bo društvo kljub finančnim težavam poskušalo s turnirji nadaljevati tudi v prihodnje, posebej še v letu 2010 z jubilejnim, petim turnirjem, ko bo društvo praznovalo 75-letnico delovanja.
28
r/fcf/rf)
mHH
ŠPORT
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
Novice iz Plezalnega kluba 6b Ptuj
^ liliji
<1 r™T
Športne prireditve - OKTOBER
Andrej Žitnik
Sredi avgusta se je večina Šest-bejevcev mudila v kanjonu Pa-klenice. Odpravo smo sestavljali že izkušeni plezalci Plezalnega kluba 6b iz Ptuja in tudi začetniki, ki so pred kratkim končali tečaj športnega plezanja. Pridružili so se nam tudi prijatelji iz drugih krajev.
Plezalci iz Ptuja Paklenico obiščemo vsaj enkrat letno, raznolike kratke in dolge športnoplezalne smeri različnih težavnosti pa nam vedno predstavljajo izziv. Pakle-nica zraven plezanja ponuja tudi prijetno plažo za lenarjenje pod toplim soncem in veliko kolesarskih poti, ki jih še nismo uspeli raziskati.
Jeseni spet začetni tečaj športnega plezanja
Za tiste, ki jih privlači tovrstno aktivno preživljanje prostega časa, Plezalni klub 6b Ptuj v oktobru in novembru 2009 organizira tečaj športnega plezanja za začetnike.
K tečaju vabimo vse ljubitelje tega športa, ki so dopolnili starost
15 let. Ni pomembno, ali ste že kdaj preizkusili svoje plezalne sposobnosti, pomembni sta le volja in veselje.
Na tečaju, ki se bo začel v petek, 9. oktobra, ob 19.00 v plezalni telovadnici Osnovne šole Olga Meglič na Ptuju, boste spoznali osnovne prvine športnega plezanja, njegovo zgodovino, tehniko športnega plezanja, opremo športnega plezalca in njeno pravilno uporabo ter veliko drugih zanimivih stvari, povezanih s športnim plezanjem. Plezali bomo na veliki in mali umetni steni ter v naravnih plezališčih. Tečaj se bo zaključil s teoretičnim in praktičnim preverjanjem znanja. Tečaj športnega plezanja bo potekal ob sredah in petkih (19.00-21.00), v naravi pa bomo plezali ob sobotah ali nedeljah (za konkretne termine se bomo dogovorili na prvem srečanju). Cena tečaja znaša 110 evrov za študente, za vse ostale 130 evrov. Prijave sprejemamo do 7. 10. 2009 na e-naslovu pk6bptuj@gmail. com ali na telefonski številki 040 749 147, kjer dobite tudi vse dodatne informacije.
Veselimo se novih članov!
Začetek 1. slovenske judo lige
V	1. kolu domači dvoboj med Dravo in Gorišnico
V	soboto, 3. oktobra, se bodo na Ptuju pričeli obračuni za ekipnega prvaka Slovenije v judu v letu 2009. Troboj Drave, Gorišnice in Impola, pričel se bo ob 13. uri, bo v Športni dvorani Mladika na Ptuju.
Napoved 1. kola I. SJL - 3. 10. 2009 ob 13.00
PTUJ (ŠD MLADIKA): troboj JK Drava Ptuj, JK Impol, JK Gorišnica
PTUJ (ŠD MLADIKA): dvoboj JK Železničar, JK Sankaku
Vljudno vabljeni, vstop prost.
Sebi Kolednik
r/fcf/rf,
'/f/f-ff/t
ŠPORTNA DVORANA CENTER	
Petek, 2. 10. 20.00	Mali nogomet, FC Ptuj : Puntar Casino Safir
Sobota, 10. 10. 17.00 19.00	Rokomet, prvenstvena tekma članov, RK Drava : Dobova Rokomet, prvenstvena tekma članic, ŽRK Tenzor : RK Krim Mercator
Petek, 16. 10. 20.00	Mali nogomet, FC Ptuj : KMN Sevnica
Sobota, 24. 10. 19.00	Rokomet, prvenstvena tekma članov, RK Drava : Velika nedelja
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA	
Sobota, 3. 10. 16.00 - 19.00	Namizni tenis, člani (1. SNTL), NTK Ptuj : NTK Tempo Velenje Namizni tenis, članice (1. SNTL), NTK Ptuj : NTK Arrigoni Izola
Sobota, 10. 10. 16.00 - 19.00	Namizni tenis, člani (1. SNTL), NTK Ptuj : NTK M. Sobota
Sobota, 17. 10. 16.00 - 19.00	Namizni tenis, članice (1. SNTL), NTK Ptuj : NTK Šenčur
Sobota, 24. 10. 16.00 - 19.00	Namizni tenis, člani (1. SNTL), NTK Ptuj : NTK Ilirija Ljubljana Namizni tenis, članice (1. SNTL), NTK Ptuj : NTK Kajuh-Slovan Ljubljana
ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA	
Sobota, 10. 10 18.00	Odbojka, prvenstvena tekma članic, Kurent SK Company : ŽOK Ptuj
Sreda, 21. 10. 16.15	Odbojka, prvenstvena tekma članic, ŽOK Ptuj : Galeja
Sobota, 31. 10. 10.00 18.00	Odbojka, prvenstvena tekma članic, ŽOK Ptuj : Ecom Tabor II Odbojka, prvenstvena tekma članic, Kurent SK Company : DŠR M. Sobota II
MESTNI STADION PTUJ	
Nedelja, 4. 10.	Nogomet, 1. SNL, Labod Drava : CM Celje
Nedelja, 17. 10.	Nogomet, 1. SNL, Labod Drava : Nafta
Sreda, 28. 10. 29	Nogomet, 1. SNL, Labod Drava : HIT Gorica
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
PRIREDITVENI VODNIK
PROGRAM Oktober
ITI OP
I MESTNO CLtDALlSCE HU
02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si
ZA ODRASLE IN MLADINO
Četrtek, 1. 10.,
ob 19.30
Sobota, 3. 10.,
ob 10.00 in 11.30
Ponedeljek, 5. 10.,
ob 9.00 in 11.00
Torek, 6. 10.,
ob 9.00 in 11.00
Sreda, 7. 10.,
ob 9.00 in 11.00
Petek, 9. 10.,
ob 9.00 in 11.00
Poned., 12. 10.,
ob 9.00
Poned., 12. 10.,
ob 19.30
Četrtek, 15. 10.,
ob 19.30
Četrtek, 22. 10.,
ob 19.30
Torek, 27. 10.,
ob 19.30
Sreda, 28. 10.,
ob 19.30
Philip Ridley: PRAVLJIČNO SRCE, premiera
Dunja Zupanec: STRAHEC, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji z Zavodom ZOFKA Ljubljana, za abonma Kresnička in Zvezdica
rokgre: PIKA, KJE JE TVOJA NOGAVICA, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s CEZAM Ruše, za šole
Philip Ridley: PRAVLJIČNO SRCE, za šole in izven
Philip Ridley: PRAVLJIČNO SRCE, za šole in izven
Dunja Zupanec: STRAHEC, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji z Zavodom ZOFKA Ljubljana, za šole in
Dunja Zupanec: STRAHEC, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji z Zavodom ZOFKA Ljubljana, za šole in
Daniel Harms: JELIZAVETA BAM, Gostuje Muzeum Ljubljana, za izven
Georg Büchner: WOYZECK, Gostuje Kazalište Viroviti-ca, Hrvaška, za izven
ZENSKE&MOSKI.COM: Gostuje Spas Teater Mengeš, za abonma in izven, v Športni dvorani Center Ptuj
OTVORITEV GALERIJE TENZOR, Jernej Forbici - otvoritvena razstava
rokgre: PIKA, KJE JE TVOJA NOGAVICA, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s CEZAM Ruše, za izven
NA GOSTOVANJU
Nedelja, 4. 10.,
ob 11.00
Dunja Zupanec: STRAHEC, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji z Zavodom ZOFKA Ljubljana
Predavanje o meditaciji
Društvo za razvoj duhovne kulture Sri činmoj Ptuj organizira brezplačno delavnico meditativne glasbe in predavanje o medita-
cijL
Spoznali boste nekaj učinkovitih tehnik meditacije - vaje notranjega prebujenja in dobili navdih za spremembo življenja. Občutili boste občutke notranjega miru in sreče. Uživali boste ob kratkem koncertu glasbe za dušo v ponedeljek, 28. septembra 2009, ob 18.30 v Krempljevi ulici 1 (bivša policija) na Ptuju. Predavanju bo sledil brezplačni tečaj meditacije.
www.srichinmoycentre.org
PRISRČNO VABLJENI, VSTOP PROST.
cfiD
P i u J
Program v oktobru
KLUBSKI PROGRAMI
Na ogled je razstava KLAS BERLIČ: UTRINKI IZ SANJ
Petek, 2. oktobra 2009, ob 20. uri
KONCERT SKUPINE JAZZ COMBO IZ ZDA Skupina mladih glasbenikov prihaja v Slovenijo z namenom deliti ljubezen do ameriškega jazza s prijatelji preko oceana. Vstopnine ni!
Sobota, 3. oktobra 2009, ob 19. uri
MEDNARODNI PROSTOVOLJSKI PROJEKT V PERUJU 2009 Magda Strmšek, študentka socialnega dela in prostovoljka z mnogimi
izkušnjami, je letos mesec in pol preživela v Peruju skupaj s še 15 Slovenci v okviru projekta Mednarodnega skupinskega prostovoljnega dela (POTA). Predstavila bo njihovo delo in doživetja, pa tudi kulturni šok, višinsko bolezen in spraševanje o lastnih vrednotah in prepričanjih v popolnoma drugačnem življenjskem okolju.
Petek, 16. oktobra 2009, ob 19. uri
POTOPIS: SIRIJA IN JORDANIJA Predaval bo Oskar Savarin iz Agencije Oskar.
Petek, 23. oktobra 2009, ob 20. uri
KONCERT: SOUL OF DISCRETION in KRONIKA Obe skupini sta s celjskega območja. Vstopnine ni!
Sobota, 31. oktobra 2009, ob 20. uri
KONCERT: TOLKALSKI TRIO AHIMSA IN BAJSA ARIFOVSKA Koncert predstavlja nov projekt, ki je nastal pod vodstvom slovenskega tolkalista Nina Mureškiča. Poseben pečat doda posebna gostja iz Makedonije, multiinstrumentalistka Bajsa Arifovska, sicer članica različnih makedonskih in mednarodnih zasedb.
TEČAJI, DELAVNICE
TEČJ KITARE - mentor Samo Šalamon, TEČAJ BAS KITARE - mentor Luka Herman Gajser, TEČAJ IGRANJA NA BOBNE - mentor Aleš Zorec, TEČAJ IGRANJA NA AFRIŠKE BOBNE - mentor Boris Magdalene, SOLO PETJE - mentorica Nataša Trobentar, GLASBENE DELAVNICE in TEČAJ KITARE - mentor Marko Korošec, NOVINARSKA SKUPINA - mentorica Polona Ambrožič, ELEKTRO DELAVNICA - mentor Danijel Krapša, ZAČETNI 30-URNI TEČAJ ITALIJANŠČINE - mentorica Jana Gerl, ZAČETNI 30-URNI TEČAJ ŠPANŠČINE - mentorica Mojca Petrovič, ORIENTALSKI PLESI I in II - mentorica Majda Fridl, SALSA - druženje ljubiteljev salse, LITERARNA SKUPINA - mentorica Kristina Kočan Šalamon, ZAČETNI 40-URNI TEČAJ ZNAKOVNEGA JEZIKA GLUHIH - mentorica Marija Koser
MEDNARODNI PROGRAMI
EVROPSKA PROSTOVOLJNA SLUŽBA - EVS (European Voluntary Service)
1. oktobra 2009 začne svoj enoletni prostovoljski projekt v CID Ptuj Lilia Canario s Portugalske, ki se bo večinoma ukvarjala s področjem medijev. Za udeležbo na EVS ne potrebujete nikakršnih predznanj, šole ali delovnih izkušenj. Vabljeni na spletno stran http://evsspo.mreza-mama.si ali za osebno predstavitev v CID Ptuj na 02 780 55 40 ali 041 604 778.
ODPIRALNI ČAS: od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure, kavarna je odprta v času klubskih dogodkov.
Programe CID Ptuj financirata Mestna občina Ptuj in Urad RS za mladi-
30
PRIZNANJA
28. SEPTEMBER / KIMAVEC 2009
v
Ze deseto leto zapored izbrali kmetijo leta MO Ptuj
Kmetija leta 2009 v Mestni občini Ptuj je postala vinogradniška kmetija Širec iz Krčevine pri Vurbergu 76. Priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine pa je letos pripadlo kmetiji Franca Bolcarja iz Spuhlje 56.
Alenka Bezjak
V Mestni občini smo že desetič izvedli akcijo Izbiramo kmetijo leta. V letu 2000 so z akcijo pričeli na pobudo Odbora za gospodarstvo in Slavka Brgleza, ki je član ocenjevalne komisije vse od začetka.
Kmetija Širec
Kmetija Širec zavzema 12 ha kmetijskih površin, od katerih je 2 ha gozdov, 4 ha obdelovalnih površin (koruza, ječmen) in 6 ha površin, ki so zasajeni z vinogradi. Na njih uspeva skupaj 25.500 trsov. Družina Širec je zelo povezana z vinogradništvom. Od leta 1998 do danes so zasadili prav vsako izmed teh trt in ustvarili lastno veliko družino različnih sort (rumeni muškat, beli pinot, sivi pinot, modri pinot, chardonnay in traminec).
Do leta 2007 so bili kooperanti Ptujske kleti, kjer je bilo potrebno obvladati le področje nege trte. Ker jih novi izzivi krepijo, delajo bolj pogumne in ker so se začeli zavedati, da je kvaliteta vina pogoj
i- 1,:
i c,<:v '
itt&ftt & : t- ÏÏ t* i '	, Vyr i
■	L
Foto: Damijan Plajnšek
za obstoj slovenskega vinogradništva, so se odločili, da tudi sami poskusijo z nego, tako trte kot tudi vina. Vodila jih je želja, ki se je spojila z znanjem, in tako se lahko pohvalijo, da imajo v kleti že vina, ki jih krasijo z zlatom ocenjena priznanja. Vinogradi se obdelujejo skladno z integrirano pridelavo - z manj škropiva, torej naravi in zdravju prijazni pridelavi. Njihova na novo opremljena vinska klet je vrata odprla novembra 2008, z uradno otvoritvijo in prisotnostjo vseh aktualnih lokalnih slovenskih vinskih kraljic. Kapaciteta posode v kleti znaša 50.000 litrov in je opremljena z najsodobnejšo kletarsko opremo. Vina zorijo v inox posodah, opremljenih s hlajenjem, filtriranje in polnjenje vina pa opravljajo z moderno opremljeno polnilno linijo. Vina se skladiščijo v ločenem prostoru, opremljenim s klimatsko napravo, kjer vinu lahko nudijo primerno temperaturo.
Vsak trenutek v kleti se trudijo,
¿V
J.' ¿1 r
ârfjfe.^
ji I---
-■J
- : RS
Kmetija Bolcar v Spuhlji.
Kmetija Širec na Krčevini pri Vurbergu.
da se vino počuti kraljevo in spoštovano že od prvega trenutka, ko priteče iz žlahtnega grozdja, in tudi kasneje, ko se stara in pridobiva na veljavi.
Njihova želja temelji na kvaliteti grozdja in vina, njihove izkušnje pa želijo povezovati z novim znanjem. Delo na kmetiji opravljajo vsi družinski člani.
Ne samo ljubezen in nega do vinske trte, temveč spoštovanje do celotne vinorodne dežele Slovenije, znanje in veselje je bilo vodilo, da je bila ravno iz njihove kmetije v letu 2008 izbrana vinska kraljica Slovenije za leto 2008 - Svetlana Širec.
Vinogradništvo in vinarstvo na njihovi kmetiji, ki ga oblikujejo pod blagovno znamko Vina Širec, je njihova temeljna dejavnost, v katero so se poglobili z vso ljubeznijo in dušo. Ker se zavedajo, da je narava živo bitje in da je vsak košček slovenske zemlje pomemben mejnik naše zgodovine, želijo ohraniti domačnost, kulturo in tradicijo, ki jo želijo prikazati tudi drugim. V prihodnosti nameravajo preurediti gospodarsko poslopje v večjo degustacijsko dvorano, kjer je posamezniku in skupini
lažje prikazati delo slovenskega kmeta in mu ponuditi kozarec slovenskega vina. V prihodnje prav tako želijo urediti manjšo vinoteko, kjer bo mogoče poskusiti različne letnike in sorte vin ter posamezniku pobližje in nazorno prikazati, kako trdo je delo slovenskega kmeta.
Kmetija Bolcar
Kmetija Bolcar je v letu 2009 dobila priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine. Starejšo hišo na dvorišču so pričeli graditi okrog leta 1890, z gradnjo pa so končali leta 1897. Celotna hiša je zgrajena iz blata in je butana. Pod vhodnim delom hiše je tudi vinska klet, ki ima zelo zanimive oboke iz opeke.
Na dvorišču imajo postavljeno tudi kapelico, ki so jo, po ustnih virih sodeč, dale postaviti 3 ženske, ki so se zaobljubile, da bodo postavile kapelico. Zakaj so se zaobljubile, pa še do danes ni bilo raziskano.
Njihova kmetija obsega skupno 16 ha obdelovalnih površin, od tega so 3 ha v zakupu. V hlevu imajo samo še 7 glav govejih živali za lastne potrebe. Pred leti so se začeli intenzivno ukvarjati s prašičerejo, zato imajo danes 8 plemenskih svinj in 60 pitancev, kmetija pa se bo v prihodnje še razvijala. Poudarek so naredili tudi na sodobni kmetijski mehanizaciji, kar jim olajšuje vsakodnevne opravke.
pfytiKSA 31
LEKARNE PTUj
LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 50 01
LEKARNA PTU| |E ODPRTA MED DELAVNIKI: 7,00 - 2D.00, V 50B0T0: 7,00 - 14.00
dežurstvo: oktober: 1.10.2009-4.10.2009
12.10.2009 - 31.10.2009
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DD 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRA| DO 7. URE NASLEDNJA DNE.
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00.
0
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
8 02 749 21 50 H luptuj@siol.net
VPISI 2009/2010 !
-:") Naložba v vaaojrrihodnast
EKONOMSKI TEHNIK - SSI, PTI, poklicni tečaj PREDŠOLSKA VZGOJA - SSI, poklicni tečaj TRGOVEC - srednje poklicno izobraževanje USPOSABLJANJE ZA KNJIGOVODSKA DELA
EKONOMIST
Gea College - Center višjih šol - podružnica Ptuj!
PRIDOBITEV PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE
Pedagoška fakulteta Koper - študijski center Ptuj! Prijave še do konca septembra 2009!
RRDIOQROITI 92,3 ..mowo ^ ftvj.
www.radiogrom.si
S^g KAMNOSEŠTVO
fa! MOHORIČ
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2	—0\ 2250 Ptuj
* 02 749 21 50	~ ...
H luptuj@siol.net	^«^Xmp»
J p Naložhav vašo prihodnost
OMMJU UBMJ HHWamamiKHMa
BmpMsjttnlitaJ
tel: 041 637 438 net: www.kamnosestvo-mohoric.si
m IVITOVALNO ■ iHIDlIil
* PTUJ
+ V +	-
w	Menjaj znanje, ne sanje! — -
brezplačno svetovan i e
Brezplačna delavnica photoshop Cs3 ! %
30-urna brezplačna delavnica grafičnega oblikovanja. 10 prostih mest oktober 2009 - prijave na: petja.lanzekovic@luptui.org
brezplačne računalniške delavnice i
Zaradi izjemnega interesa bomo z delavnicami nadaljevali jeseni!
/ S
iS
www.cvzu-podravje.si
t- itOVENN*
www.lu-ptuj.si
K , »i	> Linea* Snella SLIM IN HARMONY Center za hujšanje in oblikovanje telesa Linea Snella sedaj tudi na Ptuju!
V našem centru tudi ULTRAZVOK - KAVITACIJA š • ^ f najsodobnejša metoda za odstranjevanje celulita in maščob	Brezplačen pregled Pokličite 05 992 77 OO
Linea Snella - Ptuj, Antares linija d.o.o. / PSC Mlekarna, Čučkova ulica 5, 2250 Ptuj	
TOM telefon
Telefon otrok in mladostnikov - TOM je namenjen otrokom in mladostnikom, ki se v obdobju otroštva in mladostništva soočajo z izzivi in pastmi odraščanja ter tudi tistim, ki so ogroženi in imajo kakršnekoli težave in probleme.
TOM ponuja in posreduje informacije, spodbudo, podporo, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora po telefonu.