o m olfub , lO. tasjnnsse.fns ___-- *____ l CjuhHani, lO. avgusta S93S £». vuwta. d Za dobro sadno trgovino. Kakor poroča »Orače, so bili na seji okrožnega odbora KZ v Mariboru sprejeti glede organizacije sadne trgovine naslednji sklepi: Za sadno kupčijo in poročevalsko službo se ustanovi posebni odbof; za izvoznike sadja se mora zahtevali najmanj 3 letna služba v sadni trgovini; da se napravi tečaj za pregledovalce sadja; pregledovalci morajo biti . strogi ter naj ne puste izvažati nezrelega sadja; da se po vaseh /grade sadna skladišča in zbirališča za sadje; da se na železniških postajah postavijo pokrite lope, pod katerimi se bo lahko sadje, ne glede na vreme, nakladalo, oziroma pravilno uvrščalo; da se v sadnih središčih ustanove posredovalnice za vnovčevanje sadja; da se v Mariboru ustanovi zavod za izvoz sadja z vsemi pripravami. 4* « d Nepoštena služkinja. Trgovec Drago Sitar je dobil pred nekaj meseci novo služkinjo. Ljudmila je bila mlado, brhko dekle, ki se je pridno obračala po hiši ter ji je šlo vsako delo naglo od rok. Trgovec je bil kar vesel, da je dobil tako pridno moč v hišo, vendar mu je veselje skalila neprijetna skrb, ko je opažal, da mu njegov izkupiček včasih iz neznanega vzroka kopni. Imel je namreč navado, da je vsak večer zanesel izkupiček iz trgovine v spalnico ter ga je shranil v škatli, ki jo je imel na omari. Blagajno pa je le poredko pregledal. Pri fakem pregledu, ki ga je nedavno napravil, je opazil, da se mu blagajna ne krije s knjigami ter je ugotovil, da mu manjka okrog 4000 din. Uverjen je bil, da ima iatu v hiši ter je začel sumiti služkinjo. Ugotovil je, da se je začelo dekle zadnje čase nenavadno moderno nositi, kupovala si je drage prozorne nogavice in lepe čevlje, kar pa si od svoje plače nikakor ni mogla privoščiti. Poslal je po može postave, ki so dekleta trdo prijeli in res jim je priznala, da je jemala svojemu gospodarju de- »Koroški Slovenec« objavlja dolgo poročilo o veličastnem »Slovenskem dnevu« v Globasnici, kjer so se zbrali Slovenci iz Pod-june, Roža in Obdravja pod geslom: Dvigamo zastavo slovenske narodne zvestobe in discipline: En Fiihrer, ena država, ena dežela in dva koroška naroda I Na shodu je imel slavnostni govor predsednik Prosvetne zveze v Celovcu prof. dr. Joško Tischler, ki je kot voditelj slovenske narodne manjšine izpovedal naslednje vodilne besede: »Prosvetna društva so cement našega narodnega doma, stoječa na naši slovenski zemlji. Če bo novi č»3 terjal nove oblike prosvetne organizacije, delo, duh in cilji ostanejo nespremenjeni. Hvaležnost smo koroški Slovenci dolžni slovenskim duhovnikom. Izven cerkve so posvečali svoje moči slovenski narodni družini in stali našemu človeku ob strani z nasvetom in pomočjo v njegovi gospodarski stiski. Duhovniki so bili središče kulturnega življenja naše vasi. Ob 30 letnici prosvetne centrale jim zato veljaj iskrena zahvala! Dokler se ne pove, kaj te naše može obremenjuje, smo prepričani, da bo obremenjeni samo po delu za svoj slovenski narod. Ta obremenitev pa jim je najvišja' zasluga in najvišja čast. katero so na tej zemlji dosegli. S tem, da so pomagali svojemu narodu, oo služili državi, kateri pripadamo. Vse naše kulturno, politično in gospodarsko delo velja ohranitvi slovenskih nar. Vsako jutro, ko je šla pospravljat spalnico, je segla na omaro v škatlo ter izmaknila iz nje stotak. — Kako strašna slepota je človeka! d Vsem bralcem »Domoijnba« priporočamo našo domačo trgovino F. I. Goričar —, Ljubljana — Sv. Petra cesta 29, ter opozarjamo na njen današnji oglas. d 80-Ii'tnico čudežnih turških dogodkov proslavi verna Slovenija angeljsko nedeljo 4. septembra v slovenskem Lurdi} — Rajen-burgu v veličastni baziliki Lurške Marije. Velike romarske slovesnosti se prično že v soboto popoldne po prihodu posebnih romarskih vlakov. Po izvršenih slovesnostih v nedeljo pa bo skupni izlet v Zagreb. Opozarjamo na te lurške slavnosti že sedaj, priglasili pa se je treba vodstvu do 25. avgusta. Priprave za to romanje vodi tudi letos »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 17, ki posije tudi navodila vsakomur brezplačno. d Vedno pije, ne popije ... Kakor poročajo, so zaloge starega dalmatinskega vina končno vendarle manjše in bodo — če kaj vmes ne pride -- pošle najbrž že pred novo trgatvijo. V zvezi 6 tem so tudi cene precej poskočile. Črno vino plačujejo po 4.50—5.50 din, belo pa 5—6 din za iiter. Letošnja trgatev ne obeta dobro, to pa zaradi velike suše, ki je trajala skoraj dva meseca. d Je rad umrl, ker ni imel več sovrstnika. Najstarejši človek v brškem okraju je bil Andrija Petrovič, ki je dopolnil 115 let in jc te dni umrl. Njegov starejši sin je zdaj 83 let star, drugi 69, hčerka pa 52 let. Zanimivo pri tem starcu je to, da so mu, kakor pravijo, v zadnjih letih začeli rasti novi zobje, ki si jih je bil svojčao isdrl. Tudi plešo je kulturnih vrednot. Državi dajemo, kar ji pripada. Naši odnosi do države so bili, so in ostanejo jasni. Za kakršnokoli protidržav-no delo med nami ni prostora. To smo strnjeno dokazali pri volitvah 10. aprila. Sedaj pričakujemo, da se bo držalo tudi zagotovilo, ki ga je svečano potrdil gosp. deželni glavar dne 7. aprila v St. Jakobu v Rožu. Uvrščamo se v celotni državni, predvsem gospodarski ustroj. S tem pa, da pripada slovenski kmet državni kmečki organizaciji ali delavec delovni fronti ali nag otrok Hitlerjevi mladini, še davno ni iz Slovenca postal Nemec. Narodna skupnost je bogoholna povezanost ljudi na podlagi rojstva, krvi in jezika, šeg in navad, pesmi in melodije. Kakor vzdržujejo nemške manjšine kulturne stike z materinskim narodom preko državnih meja, tako bomo tudi mi koroški Slovenci ščitili in branili slovensko zemljo, ščitili našo svojstvenost od jezika do šege in melodije in vzdrževali kulturne stike z materinskim narodom v Jugoslaviji. Neovirani kulturni stiki manjšine z maternim narodom zamorejo utrditi prijateljske odnošaje Velike Nemčije in Jugoslavije. Kot dobri državljani in kot prebivalci obmejnega ozemlja pa si želimo kar najboljših odnosov med obema sosedoma. Ob novo ustvarjeni nemški narodni družini naj raste in procvita družina koroških Slovencev I V to nam pomagaj Bog!« Nts Koroškem sia dva naroda začel počasi izgubljati. Nekaj let pred smrtjo so mu zaceli poganjati mehki beli lasje. 0 njem pripovedujejo, da je bil od sile korcj-žcn mož, ki se je večkrat spustil v boj z volkovi, ki so mu hoteli podaviti drobnico. Nagnal jih je baje kar s kolom, ter jih nekaj tudi pobil. Ko so ga zdaj pred smrtjo vprašali, če bi še rad živel, je dejal, da zelo rad, če bi le imel še kakega svojega sovrstnika. Ker pa ga davno nima več — je rekel starček — mu je pač vseeno, četudi takoj it mre. d .Smela. Seljački dom v Zagrebu je kupila Drž. hip. banka. Dom je bil močno zadolžen ter so se izjalovili vsi poskusi, da bi se dom rešit in ohranil za Hrvatsko seljačko stranko. d Zaradi komasacije »bčiae »o se te dni krvavo spopadli v Kumi.. Vsi niso nikdar zadovoljni, eni so za, drugi pa proti komasaciji. Tako sta se ta dva tabora prvič spoprijela nedavno pred občinsko hišo, prepiri in pretepi pa so se potem nadaljevali še po drugih ulicali. Pretepati so se začeli ljudje nazadnje tudi po gostilnah. Neko gostilno v Humi so pretepači čisto razdejali. Pel je celo nož in pravijo, da se je treba zahvaliti le srečnemu naključju, tla ni bilo smrtnih žrtev. Nekaj težje in lažje ranjenih so takoj prepeljali v bolnišnico. Na kraj pretepa je prihitela policija, ki je spet naredila red in mir. Orož-niške patrulje so hodile po mestu vso noč. d Pri zaprtja aH pa pri notoiab v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« »ode. d Morski volk r Ljubljani. Ribiči iz Pri-moija so te dni pripeljali v Ljubljano velikega morskega volka. Je to 6 m dolga samica in težka 1700 kg. Ta samica se je zapletla v ribiško mrežo in jo raztrgala. 2e zaradi tega trpe ribiči okoli 8000 dinarjev škode. Ko so jo ribiči razparali, so našli devet mladih vol-fifev, dolgih po pol metra. Strašno je zobovje ujete volčiče, ker ima v žrelu kar štiri vrste močnih zob, pravih čekanov. Morska volčiča je bila razstavljena nekaj dni na velesejmu, nato pa so jo hrvatski ribiči odpeljali v Maribor, kjer so jo razstavili ua Mariborskem tednu. Verjetno je, da je ta volčiča priplavala iz Sredozemskega morja za angleškimi in italijanskimi vojnimi ladjami. d Nevarnega zločinca so zaprli. Dne 13. julija je bil umorjen v Vel. Širju, obč. Loka pri Zidanem mostu, posestnik Zaje Franc. Zaklal ga je z nožem nek nepoznan moški, ki je prišel k Zajcu ter se je izdajal za umetnega slikarja, ki je bil 20 let nameščen v izdelovalnici bankovcev na Dunaju, odkoder je pobegnil po prihodu Hitlerja v Jugoslavijo. Dejal je, da zna ponarejati bankovce ter je pregovoril Zajca, da mu je izročil 100 din, katere da rabi za napravo bankovcev. Denar sta z nekim papirjem spravila pod prešo, ponoči pa je neznanec denar skrivaj vzel iz- Samo Nivea vsebuje Eucerit, krepčiino sredstvo za kožo. Nobeno drago sredstvo za negovanje koše ni »prav isto«, Nivea krepi kožno staaieje ia zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin. Z Nivea okrepčana koža porjavi hitro in enakomerno ter jo vara je pri »arfli ohladitvi pred prehladom. pod prese ter pobegnil. Posestnik Zaje ga je zasledoval in ga ujel, neznanec pa je pri tem Zajca napadel in ubil. Tega neznanca so sedaj izsledili orožniki v Dravogradu v osebi Rudolfa Cernevška, 43-letnega komedijanta, rojenega v Leobnu, pristojnega pa v Novo Štifto. Cernevšek je bil izgnan iz Nemčije, bil je že 30krat predkaznovan zaradi goljufij in tatvin. Cernevšek je skrajno nevaren človek ter ima na vesti že težke zločine. Orožnikom je dejal, da bo počakal samo na glavno razpravo in če se mu do takrat ne posreči pobegniti iz zaporov, pa se bo v ječi obesil. d Za našo državljane ob nemški meji. Naši državljani, ki stanujejo v obmejnih krajih v bivši Avstriji, smejo izvoziti za svoje osebne potrebe v nemških markah zneske, ki si. jih nabavijo pri pooblaščenih zavodih, ali menjalnicah do skupne vrednosti 200 din na dan in na osebo, kolikor so doslej smeli vzeti s seboj v dinarjih v smislu odloka finančnega ministra z dne 5. nov. 1931. Pooblaščeni zavodi in menjalci smejo prodajati nemške marke samo v kovanem denarju in v navedenh mejah, in sicer na podlagi obmejnih legitimacij, v katerih je treba navesti takšno prodajo. Pristojni carinski organi bodo v obmejnih legitimacijah potrdili nakup in izvoz nemških mark. d Jugoslovanski Karlovi vari. Na Češkem je slavno kopališče Karlovi vari, kamor zahajajo včasih tudi naši »petičnikk. V zvezi s tem naj povemo, da so odkrili nedavno nov vrelec rudninske vode, in sicer v našem Banatu nedaleč, od Petrovgrada. To odkritje Bolgarija se ie pogodita s sosedi Zelo važen dogodek zadnjih dni je podpis pogodbe med Bolgarijo in državami Balkanske zveze (Jugoslavija, Romunija, Turčija, Grčija), ki je bil preteklo nedeljo v Solunu. Pogodba nosi ime: solunski sporazum. S to pogodbo je Bolgarija dobila pravico do oboroževanja, a je istočasno obljubila, da bo prijateljsko sodelovala z ostalimi balkanskimi državami in da ne bo nikdar uporabljala vojne sile, ako bi nastali kakšni medsebojni spori. Balkan je torej pomirjen. 65 milijonov ljudi živi na tem mirovnem polju, ki so ga pred 20 leti imenovali »modniš-nico Evrope. Balkan je danes najmočnejša postavka za mir. Ne pretiravamo, če rečemo, da ima poglavitno zaslugo pri tem modra zunanja politika dr. Stojadinovičeve vlade, ki stremi za prijatelstvom z vsemi. je prav za prav staro že nekaj let Pri kopanju novega vodnjaka so kmetje naleteli na precej močne izvirke vode, ki pa je bila tako topla, da je niso mogli uporabljati. Zato so ta vodnjak tudi kmalu opustili. Zdaj pa se je začel zanimati za 10 nenavadno vodo bivši tamkajšnji župan. Steklenico te vode je dal kemično preiskati. Strokovnjaki so ugotovili, da je v tej vodi mnogo mineralnih snovi. Ima približno takšne suovi v sebi kol voda v Karlovih varili. Omenjeni bivši župan je takoj vzel v uajem zemljišče, na katerem je ta nenavadni vodnjak z mineralno vodo. Dobil je že dovoljenje, da sme to vodo prodajati. Zvedelo se je tudi, da namerava neka skupina denarnih mogočnežev odkupiti to zemljišče z izvirom vred in postaviti na tem mestu primerne zgradbe, podobne kot so n. pr. v Rogaški Slatini pri tamkajšnjih mineralnih vrelcih. Banat bo tako dobil novo zdravilišče z rudninsko vodo. d Za potnike, ki stalno potujejo po železnici do 30 km daleč. Prometno ministrstvo je izdalo sledečo odredbo, ki stopi v veljavo s 15. avgustom: Potniki, ki stabio potujejo do 30 km daleč, morejo naenkrat kupiti 10 voznih listkov v eno in drugo smer in deset povratnih voznih kart. Nova odredba prometnega ministra nudi olajšavo v tem, da potnikom, ki se stalno vozijo z vlakom, ne bo treba vsak dan sproti kupovati voznih listkov ter hoditi k blagajni. Pri nr-kupu listkov bo blagajna izdala brezplačno potrdilo o kupljenih voznih listkih. Listki brez potrdila ne bodo veljavni. Takšna vozna karta velja 30 dni od dneva, ko je bila kupljena. Z enim potrdilom more istočasno potovati toliko ljudi, kolikor je še neuporabljenih kart, za katere je bilo potrdilo izdano. d Okrog 2600 gostov je let03 3talno na Bledu; največ je Jugoslovanov: Belgrajčanov in Vojvodincev. d Slovenski izseljenci iz Nemčije so prišli v Slovenijo. Dne 5. avgusta je prispela v Slovenijo večja skupina slovenskih meljea.-cov iz Nemčije. Z njimi je tudi nekaj nemških tovarišev in časnikarjev, tako da šteje vsa skupina 520 izletnikov. Na Jesenicah, v j Kranja in po drugih mestih ao jim pripravili lep sprejem, prav tako pa so jih tudi v Ljubljani sprejeli na slovesen način. Ob prihodu vlaka jim je zaigrala godba in nato so jih pozdravili zastopniki oblastev in raznih organizacij. Precej izletnikov je izstopilo že na gorenjskih postajali, kjer imajo svoje sorodnike, drugi pa so šli še naprej po domovini. Nekatere matere so pripeljale s seboj tudi svoje otroke, da se bodo nekoliko privadili slovenščini, ki je zdaj na žalost ne znajo. Ti izseljenci bodo ostali v Jugoslaviji do 24. avgusta, nato pa se bodo zopet vrnili na delo v nemške rudnike, kjer pravijo, da razmeroma prav dobro zaslužijo. d »Slomškova družba« je imela v sredo 3. avgusta svoj redni letni občni zbor v ljubljanski frančiškanski dvorani. Obisk je bil prav dober. Prišla sta pozdravit tudi ban dr. Natlačen in kmečki vodja Brodar. Izvolili so soglasno odbor z ban. nadzornikom Ivanom štrukljem na čelu, ki jamči, da pojde vse lepo po starem naprej. Sprejem v podčastniške šole. Inženirska in artilerijska podčasiniska šola (starost od 18 do 21 let); Strokovna mornariška iu pomorsko vaz-duhoplovna (od 18 do 20 let); Strojna mornariška ml \r>'A do 18'A leta starosti). NESREČE _____ t .i . i .i "•■ ........ n Pozor pred strupenimi kačami. Nad Kresnicami v hribih leži prijazna in velika vas Vrh Sv. Nikolaja. Okolica je znana, da se je tam letos razpasla gadja zalega, dobe se tudi veliki modrasi. Posestnikov sin, 15 letni Tonček Grii, je hodil po hribih ;n travnikih, nabiral je maline, Na lepem sončnem kraju ga je nekaj zbodlo. Občutil je tako, kakor da bi ga bil kdo s šivanko dregnil. Pozneje je noga začela hitro otekati. Doma so mu sprva dali nujno pomoč. Nato pa so ga, ker je bila velika nevarnost za njegovo življenje, prepeljali v ljubljansko spiošno bolnišnico. n Strela ga je ubila. Ono jutro okrog H je udarila strela v hišo Janeza Trobevška pri Sv. Ani na Jezeru v župniji Preserje. Strela je omamila vso družino. Drugi so se pola-gomii zopet zavedli, gospodarja. 00 letnega Janeza Trobevška, pa je strela ubila. Zjutraj ob 4 je pri Sv. Lovrencu na Jezeru strela udarila v brzojavni drog in omamila tamkajšnjega cerkovnika, ki je šel tam mimo. n Še dva požara. V Vogljah pri Kranju je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Vincehcija Globočnika. — Na Jezici je uničil požar del gospodarskega poslopja posestnika Goriška. n Ogenj je uničil hišo, svinjake in šupo posestnici Hildi P"jek v Zgor. Lo/.nici pri Mariboru. n Še ena avtobusna. Avtobus iz Sv. Lenarta v Slov. goricah je peljal polno potnikov proti Mariboru. Med gostilno Wel!e in bencinsko črpalko je stal kmečki voz, kateremu se je avtobus nekoliko na levo umaknil. Na cesti sla se igrala dva mlada fantka. Ko sta zagledala avtobus, sla skočila pred njim čez cesto. Nesreča je hotela, da je bil 9-letni učenec I. razr. Franc Bukšek, vini-čarski sin iz Pekla, prepočasen. Avtobus se je hotel fantu izognili še bolj na levo, dečko pa je izgubil vso razsodnost ier se je zaletel z vso silo v levo svetilko, na kateri si je razbil glavo, potem pa ga je povozilo še zadnje kolo avtobusa. Dečko je obležal mrtev. n Služkinjo je itabodia. na rogove. Oni petek je peljala 51-letna služkinja Katarina Maje psička svojega gospodarja na sprehod v mariborsko okolico. Pes se je je! zaletavati v kravo, ki se je pasla ob poti, žival pa je zdivjala ler navalila na služkinjo. Nabodla jo je na rogove ter ji zadala nevarne poškodbe. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo takoj operirali ter ugotovili, da ima na več mestih pretrgana čreva. vseh vrst kupite najuaodneje pri CENTRALNI VIHARNI * L|ufeij*ni n Hiša je zgorela v Srednjem Bitnju pri Stražišču, last tovarn. Hirsehenfelderja. n Strela je vžgala dvojni kozolec posestnika M. Laznika ria Ravnah prt Mariboru. n Euoiiadstropno hišo so uničili ognjeni zublji v Vel. Mislinju. Tam je stanovalo se- Km« zastav« Kmečke zveze, ki » bila blagoslovljena v nedeljo na Brezjah. Ob »astavi ,tojita bo-*•»««>•« «• "'r- Natlačenova in boter dr. Anten Korošec. ' dem delavskih družin, ki imajo 74.000 din škode. Hišo pa cenijo na 200.000 din. n Zagonetna smrt uglednega posestnika. Te dni so našli blizu ceste, ki vodi iz Hote-dršice v Logatec, 1 km od Hotedršice, posestnika J. Tomazina iz Novega sveta v Italiji nezavestnega. Ob po! 8 zjutraj je Tomazin umrl. Ono soboto zvečer se je Tomazin mudil v Hotedršici in bil v družbi svojih znancev; e kolesom je potem v noči odšel nazaj proti domu v Italijo. — Zjutraj je vse presenetila vest o njegovi smrti. Kaj se je s Tomazinom potem zgodilo, ne ve nihče. — Blizu njega so našli dvokolo. Oropan ni bil, ker so pri njem našli listnico z denarjem. Na njem ni bilo videli ran, zato ugibajo, kaj je vzrok njegove smrti. Tomazin je bil ugleden posestnik, star 35 let. Zapušča ženo in 3 otroke. n V jarek ga je zbil. Ono sredo pozno zvečer se je peljal 17-letni posestniški sin Fonda Karel iz Ze.leznika pri Radečah s kolesom po cesti proti Radečam. Prehitel ga je neki avtomobil iz Radeč ter zadel v ko-sarja, da ga je zbil v jarek, pri padcu pa je dobi! po vsem telesu hude zunanje in noti anje poškodbe. n Strela divja. Strela je udarila v hišo posestnika Ivana štruklja v Jesenjah pri Ho-tiču. Ni napravila posebne škode, samo mačko je raztrgala. — V Ribnici na Pohorju .je 3. avgusta razsajala huda nevihta. Strela je udarila na njivi posestnika Zapečnika v žito, ki je bilo zloženo v kope. Dve kopi sta zgoreli popolnoma. Ljudem, ki so prihiteli na polje, se je posrečilo požar zadušiti. — V Zg. Senici nad Medvodami je v torek treščilo v kozolec vdove Hribar. V kozolcu je bilo 13 oken pšenice, ki je vsa zgorela s kozolcem vred. — V Voglali je med nevihto treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Burgarja. Zgoreli sla dve veliki šupi, shramba za vozove in hlev. n Z zidarskega odru je padel in se do smrti pobil 40-lelni gostilničar Jernej Špiler v Ljubljani, gostilničar »Pri sodčku«. n Ker je bil slab plavalec. Zadnji dan julija dopoldne je utonil v Savi pri Verneku 17-letni Franc Stražar, sin posestnika iz Za-podja. Franc Stražar se je kopal v Savi z Ivanom Mihelčičem. Nesreča se je zgodila ob po! 10. Stražar je bil slab plavalec in je zašel •šk«I dr. (iregorij Koimati i» miiiihter dr. A. k.im-šee v rogovom na kmečkem taboru na Br«j«h, V tolmun, kjer ga je najbrž pryeLkrč. Na pomoč je prihitel Ivan Pustotnik, ki je z ne-Klm tovarišem našei t železnimi kav I ji truplo in ga potegnil na suho. Stražar je bil zelo priden in marljiv fant. Učil se je za mizarja pri mojstru Kunstlerju v Litiji. n Drva so se nenadoma sprožila. Hiša-rica Mar ija Oblakova iz Cešnjic pri Moravčah ie imela zraven hiše veliko skladanico drv, |u se je pričela nagibati. Ko jo je te dni ogledovala, kako bi jo podprla, so se dr va nenadoma sprožila in zasula ženo. Nesrečo 30 opazili otroci in poklicali sosede, ki so jo rešili. Oblakova ima zlomljeno nogo nad kolenom 1er se zdravi v bolnišnici. nTruga z gramozom ga je podrla na tla. Voznik Erjavšek Janez iz Kamnika,, ki .je na dražbi prevzel prevoz gramoza od tfrobilca okr. cest. odbora Kamnik do odseka banovin-ske ceste .na Duplici, je ta prevoz zaradi odsotnosti poveril, svojemu- J,!) letnemu hlapcu, ki je doma "nekje p.a HmSfeetti. Ko je dospel okrog ene popoldne na Duplico, kjer naj bi zložil gramoz, je stopil z voza, ter kot običajno z ročno dvigalko holel prekucniti in izprazniti trugo. Ker so konjema nagajale muhe, šla voz'zaradi tega premaknila' naprej, kar je povzročilo riesrečO. Dvigalka Se je spodmaknila in truga z gramozom se je z vso silo prekucnila' na nasprotno stran, kjer 'je stal hlapec, katerega je podrla na tla.' Dobil je hude notranje poškodbe v trebuhu ter niti je strlo tudi leS'o nogo. n Konja je vrglo na pločnik. Oni večer j'e hlapec Mihael Besednik, ki je usliUben pri šodavičarju'Henriku Seuekoviču v Mariboru, porival enovprežnl voz nazaj iz Volkmajer-je've 'ulice v Gosposko, pri tem pa je z. vozom zadel ob cestni rob tako nesrečno, da je konja vrglo na pločifik'. Konj je ob padcu z zadnjo nogo udaril na okenski okvir maiiu-fakturne trgovine Dol Se k in Marini. Šipa, ki je velika 4.5X2.5 m, je zdrknila z okvira in padla na konja, ki ga je precej poškodovala. Po 'izjavi Dolčeka znaša škoda' zaradi razbite šipe 10.000 din. n Hude so bile posledice nedavne silovite nevihte s točo v Hercegovini. Strela in toča sta naredili na številnih krajih mnogo škode. Med drugim je udarila strela tudi v čredo ovac, ki se je pred nevihto zatekla pod drevje. Od 500 ovac jih je ostalo živih samo 20, vse druge je ubila ena sama strela. --V okolici Mostarja je vihar razdrl nekaj hiš. Neki krnet z Mostarskega blata pri Mostarju je peljal s svojimi konji domov voz sena. Nevihta z gromom in bliskom ga je dohitela sredi poti. Hotel je vedriii pod visokim drevesom, pa je v tem trenutku udarila strela v voz sena in ga užgala. Tudi kine ta in oba konja je strela ubila. n Ognjeni rublji so upepelili 28. julija hišo in gospodarsko poslopje posestniku Fr. fsilarju na Bregu pri Stražišču pri Kranj«. n Strahovita nevihta je divjala te dni v nekaterih^krajih Dravske doline. V Podgorju pri Mariboru je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnice Elizabete Smid. V trenutku udara strele je šel mimo občinski tajnik Alojz Areh, ki je videl, kako se je za-bliskalo, takoj nato pa so švignili iz strehe plameai. Stekel je v hlev, pa je videl, da leži hlapec Mihael Kamnik nezavesten poleg ko- j nja, Iti je bil omamljen. Oba je omamila stre-Ia. Areh je potegnil hlapo« izpod ležečega koi»ja ter ga zanesel na prosto, nato pa je za- I čel rešovati ostalo živino. Takoj nato pa sol prihiteli na pomoč tudi bližnji sosedje in gasilci, ki so požar omejili, da se ni razširil na 3 m oddaljeno stanovanjsko poslopje. Gospodarsko poslopje je bilo zgrajeno iz lesa in krito z opeko, podstrešje pa je bilo natlačeno s senom, tako da je takoj zagorelo s silnimi plameni. Gasilci so delali z vso požrtvovalnostjo ter jim je uspelo rešiti vso živino in tudi konja, ki je bil od strele omamljen, so izvlekli iz hleva ter je potem na prostem zopet prišel na noge. n Huda avtomobilska nesreča. Dne 7. avgusta zjutraj okrog po! 8 je vozil tovorni avtomobil iz Kamnika okrog 25 oseb iz Podgorja pri Kamniku, ki so se hoteli udeležiti tabora na Brezjah. Ko je prišel avtomobil v klanec pod Brezjami, ga je pri ovinku na tako imenovanem Dobrem polju prehitel ne-ki'osebni-avtomobil iz Konjic, ki se je s svor jim zadnjim delom zadel v prednji kortec tovornega avtomobila; tako-da-je temu zmanj- Boortlub najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, fina vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo ua ogled. Naslov: »Bogoljub«; Ljubljana, Jngoslov. tiskarna. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm* mm m iiuammiiiioii i......i. kalo trdih tal in se je zvalil v obcestni jarek ter pokopal pod šekoj vse potnike. 27-Ietnega kmečkega fanta Grošlja Franceta je pri leiri rob ograje pri avtomobilu tako nesrečno pritisnil, da je bil revež takoj mrtev. Ostalim potnikom, od katerih so bili le štirje močneje ranjeni, je takoj nudil prvo pomoč Rdeči križ, ki jih je odpeljal v zdraviliški oddelek na Brezje, kjer jih je potem pregledal in obvezal zdravnik One štiri ranjence, ki so bili pri nezgodi najhuje ranjeni, je prepeljal avtobus v ljubljansko bolnišnico, odkoder pa poročajo. do »o že vsi izven nevarnosti in da so enega takoj po pregledu poslali v domačo oskrbo. n Dva dečka utonila. Ono soboto popoldne, ko je sončna pripeka izvabila v osvežujoče valove vse kopalce v Kamniku, se je šla kopat tudi družba mladih šolarjev iz vasi Kosiš, ki ležijo v zahodnem delu kamniške občine. Otroci so prišli k velikemu jezeru smodnišnice. Na produ so se slekli in se nato kopali pod jezom. Ostali so v plitvi vodi, ker nihče ni znal plavati. Alojz Ogrin, 14-letrii sin posestnika Ogrina iz Kosiš, in 8-letni Ciril Jagodič, sta bila bolj korajžna. Približala sta se globokemu tolmunu in metala vanj kamenje.' Ciril Jagodič je stopil na spolzek kamen in zdrsnil v globoko vodo, iz katere se ni mogel več rešiti. Pričel se je potapljati. Alojz Ogrinc je planil za njim, da ga potegne iz globine, pa je tudi on izginil v tolmunu. Sest let mlajši Ciril se ga je gotovo krčevito oprijel, da je Alojz izgubil ravnotežje na spolzkem okroglem rečnem kamenju iti padel v vodo, ki' mu je segala čer gtevo. Presunljiv krik je oposoril ua nesrečo ostale mlade kopalce. Alojzov brat Julij je Prvl' prihitel tu stegtLil roko, ki se je je Alojz oprijel, pa jo je kmalu izpustil. Morda mu je že pošla zavest, ali pa ga je Ciril potegnil še niže v globino. Na klice preplašenih otrok je prihitel banovinski cestar Jože Martine, ki je tam v bližini sipal cesto. 2al pa tudi Martine ni znal plavati, ker bi sicer prav a lahkoto rešil oba utopljenca. Zagazil je do vratu v vodo, vendar pa s strgulo, ki jo je držal v roki. ni mogel spraviti dečka iz vode. To se je posrečilo šele juristu Vincencu Ber-r.otu iz Stranj, ki je planil v vodo in nato z umetnim dihanjem skušal spraviti dečka k zavesti. Pomagal mu je neki turist, ki je prišel po cesti. Ves trud pa ni imel uspeha. Mučili so se, da bi rešili mladi življenji, pa je bilo že prepozno. Dečka sta bila mrtva. n Strela je ubila mater 12 otrok. Dne 3. avgusta je pri Hkavču na Gorenjem Vrsniku udarila strela v hišo in ubila pri mizi sedečo 43-lelno gospodinjo Fraričiško Podobnik roj. Kavčič. Pokojna je zapustila moža in 12 otrok , v starosti od 2—20 let. Najmlajšo 2-letno Danico je v usodnem trenutku imela v naročju, pa se otroku ni nič hudega zgodilo, d Vse bralce Domoljuba opozarjamo,. da svoje oblačilne potrebščine kupujete pri naši domači Ivrdki F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 in 30. kjer dobite res dobro blago. Videli boste, tudi, da bo tvrdka kmalu dobila nove prostorne trgovske lokale,, zaradi česar si .želi iz dosedanjih prostorov vso svojo zalogo razprodati, ter so tudi cene temu primerno, znižane. ,, . . ' , . d Državno priznani Enoletni bgonski- tečaj pri Trgovskem učnem zavodu (Dopisna trgovska šola) v Ljubljani, Kongresni trg, 2 vpisuje dnevno od 9. do 12. ure in od 4. do .6. ure popoldne. Tečaj , je priznano najboljši. . Izpričevala o zaključnem izpitu tega tečaja služijo absolventom kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in - poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Zavod razpolaga z zares odgovarjajočimi, velikimi učilnicami in zbirkami ter ima edinstveno lego v središču mesta. Vodstvo in učno osebja kvalificirano, pouk vzoren. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno. IZ DOMAČE POLITIKE p Za eno polomijo bogatejši. Politična javnost, zlasti po Dalmaciji in južnih krajih države, je še vedno pod vtisom potovanja dr. Sto.iadinoviča, katerih največje zadnje slovesnosti so bile v Boki Kotorski. Predsednik vlade pa je potoval še naprej do Bara, kjer je v Sutonioru obiskal dijaško taborišče. Kakor povsod, se je tudi tu prebivalstvo zgrinjalo okrog njega in ga pozdravljalo. Politični nasprotniki so sieer skušali na kak način zmanjšali vtis teli potovanj in sprejemov, pa jim je izpodletelo. Po neki kronični bolezni Slovanov so računali na »inozemstvo«, da se bo potegnilo za njihove >iiarodne pra-vicec. Poslanec Paško Kaliterna je v tem smislu pisal poveljnik« angleškega vojnega brodovja, ki je z nekaj ladjaroi jirav tiste dni gostovalo v Splitu. Nnto s« skušali ogreti za svoje »upravičenk zahteve« Seatona \Vatsona, znanega angleškega časnikarja, ki se je tudi tiste dni mi.dil v Dalmaciji ua oddihu. Toda Angleži, ki imajo svojo veliko državo, so javijo pokazali, da so kaj malo dovretui za tako Majhne skrbi. Admiral je obiskal predsfdui-ka vlade takoj po njegovem prihodu in ko V mu je ta na njegovi ladji vrnil obisk, ga je angleška mornarica sprejela z vsemi častmi. Seaton Wstson pa je v društvu prijateljev Anglije predaval o pomenu Jugoslavije kot države, in svoje besede zaključil v vzklikom »Zivio Jugoslavija*. Tako so politični nasprotniki za eno polomijo bogatejši, to pot pred inozemstvom. p Svoboda pri nas in — drugod. Med vojvodinsko nemško manjšino vladajo še vedno notranji spori med skupinama tako zva-nih obnoviteljev in Kulturbundovci, ki izdajajo v Novem Sadu svoj dnevnik »Deutsches ,Volksbiatt«. Skupina obnoviteljev je sklenila, da bo prav tako v Novem Sadu pričela izdajati svoj nemški dnevnik, ki ga bo urejeval neki Halwax. Sredstva za izdajanje dnevnika bodo dobili deloma iz razsisanega posojila med privrženci, deloma pa iz inozemstva. p Še dva, a ne zadnja. Zaradi poneverbe občinskega denarja sta prišla na novo pred sodišče dva prejšnja župana iz Sibžnja pri Slavonskem Brodu. Ovadila ju je sedanja občinska uprava, ki je ugotovila, da sta morala omenjena dva prejšnja župana vendar nekam dati znesek 583.000 din občinskega denarja. Zupanovala sla oba za časa Jevtičeve vlade. Zdaj sta izročena sodišču in bosta že morala povedati, kam sta dala toliko denarja. p Užaljeni. Pred kratkim je »Vreme« poročalo, da je v Derventi, blizu Bosanskega Broda, več muslimanov, ki so bili doslej pristaši b. HSS, prestopilo v JRZ. Povod za ta prestop je dal govor odvetnika dr. Nike Lju-bičiča na shodu v Plehanu, zaradi katerega so se muslimani čutili užaljene in so na ta način odgovorili na žalitve. Sedaj pa poročajo, da so tudi muslimani, pristaši b. HSS, iz Tešnja, Tesliča in Bihača napravili isti korak, ker so jih predstavniki dr. Mačka v govorih na shodih žalili. Vodstvo b. HSS je bilo o teh prestopih obveščeno. NOVI GROBOV! n Mladi more, stari mora umreti. V Do-dge City Kansas v Sev. Ameriki je umrl g. župnik Ivan Smolej iz Kranjske gore. — V Vodicah je preminul 61-letui Anton Kocelj. — V Sp. Tustanu pri Moravčah je zapustil ta svet posestnik in cerkveni ključar Ignacij Cerar. — V Slovenjem Gradcu je zaspala v Gospodu Katarina Verdnik. — V Razvanju pri Mariboru so pokopali mestnega stavbenika Franjo Špesa star. — V Mariboru so pokopali zasebnico Marijo Weiland. — Na Pobrežje pri Mariboru" so spremili k večnemu počitku nadučitelja v p. Ivana Reicha. — ,V Dobo v i je zapustila solzno dolino soproga veleposestnika in mlinarja Marija Hotko roj. Sepec. — Na veke je zatisnila oči Fani Blag-ne, restavraterka v Kamniku. — V Makolah je zaspal v Gospodu posestnik itd. Andrej Juršič. — Pri Sv Lenartu v Sostrem so pokopali gostilničarko Ivanko Kavčič r. Pečar. ■— V Komendi je odšel v večnost posestnik in mesar Franc Ambrož. — V Ljubljani so umrli: soproga posestnika in gostilničarja Marija Novak, Marija Korn, Marija Završnik, odvetnik dr. Ivan Kimovec, art. polkovnik v p. Milan Bleiweis Trsteniški, 73-letna vdova po nadučitelju Matilda Jelenec roj. Planinec, Jernej gpiiar in avtomehanik Janez Vidmar. Bog jim daj večni miri V vsako hišo »Domoljuba«! 1 RAZGLED PO SVETU v Bratomorna vojna v Španiji Glede dogodkov na španskem bojišču so poročila zelo različna. Komunisti, kakor tudi nacionalisti poročajo o samih zmagah. Najbrže ie resnica v sredi. Komunisti so dobro pripravili veliki napad in so tam ob reki Ebru in okrog Teruela dosegli nekatere uspehe, ki pa niso velikega pomena, pač pa važni v tem pogledu, da se je nacionalistično prodiranje proti rdeči Valeuciji moralo začasno ustavili. Nacionalistično poročilo od 7. avgusta pravi: Na bojišču pri Ebru so nacionalisti odbili sovražnika ter ga potisnili vse do obale reke Ebra, kjer so ga obkolili. Število ujetnikov znaša nad 2000, obkoljenih republikancev pa je še več. Nacionalistični oddelki so ob priliki »čiščenja* ozemlja našli na bojišču .okoli 900 mrtvili komunistov, med njimi mnogo višjih častnikov. * Na jjaponsko-kitajskem bojišča se zadnje dni ni pripetilo nič posebnega. Nevaren spor med Mašilo m Japonsko Pisali smo že, da je prišlo nedavno do krvavega spopada med sovjetskimi in japonskimi četami zaradi grička Čangkufeng na meji med Rusijo, Japonsko in Mandžurijo, Tam menda ni meja še točno določena. Rusi smatrajo omenjeni griček, ki gotovo ni brez vojaškega pomena, za svojo last in so ga nedavno vojaško zasedli in utrdili. Japonci s tem niso bili zadovoljni in je prišlo do krvavega spopada. Neka poročila pravijo, da so Japcnei zbrali celo divizijo okoli hribovja Zaozernaje, ki je d «-vjetskem ozemlju. Dne 29. in 31. julija h. japonske čete po topniškem ognju napadla ruske postojanke prš Bijesomauoji. Zaradi hudega topniškega ognja se jim Rusi niso mogli približati in so Japonci prodrli za nekaj kilometrov. Takoj pa so jih zapodili nazaj, ko so ruske čete dobile ojačenja. Število' žrtev je na obeh stra- s To in ono. V Clevelandu so umrli: Barbara Grimšič (njen mož je iz Iga pri Ljubljani), Uršika VaupiČ roj. Somrak iz Mirne peči in Mary Mačerol roj. Fabjan iz Tomaja na Krasu. — V Chicagu je preminul 62 letni Jos. Sintie iz Ostriča pri Sv. Križu. — V Porteville Kalif je na veke zatisnil oči 75 letni Anion Conda iz semiške župnije v Beli Krajini. ITALIJA s Nenavadno operacijo je izpeljal pred kratkim profesor Maroa iz Turina. Opici je vzel nekaj hrbteničnih členkov iu jih vložil v človeka, ki so ga smatrali zaradi poškodb hrbtenice za neozdravljivega. Zdravnik je odel bolnika potem z mavčnim oklepom, v katerem bo moral ostati dva meseca. Že po prvih dneh se je videlo veliko izboljšanje ter je zdravnik prepričan, da bo bolnik popolnoma ozdravel. — Poseben počitniški tečaj za italijanske profesorje je priredila fašistična stranka v Rimu. Prvega takega tečaja se je udeležilo 3700 mladih profesorjev — Kotel se je razletel na italijanski bojni ladji »Quarto«, ki je bila zasidrana pri španskem otoku Malorci. Ladja zaradi tega ni prišla v nevarnost, da bi ee (»topila, le sedem mornarjev je obležalo ubitih. Vse so pokopali na Malorci. — Na Mrzlem vrhu pri neh veliko. Uradno javljajo še, da so Japonci v borbi na sovjetskem ozemlju v eni noči izgubili 400 vojakov, 5 topov, 13 strojnic in 157 pušk. Na sovjetski strani pa je bilo 13 mrtvih in 55 ranjenih. Sovjeti so tudi izgubili en top, en sovjetski letalec pa je bil ujet. V Moskvi menijo, da so Japonci izzvali spopad pri Čangkufengu zato, ker so mislili, da bodo lahko dvignili svoj vojaški ugled na točki, ki bo z lahkoto padla v njihove roke Po zadnjih vesteh iz Mandžurije so divjali južnovzhodno od Čangkufenga srditi boji. Na nekaterih krajih so se japonski in ruski vojaki toliko približali, da je prišlo do boja na nož. Pri Sačaopingu je odločno posegla v boj tudi artilerija. Kar 100 sovjetskih letal je ponovno bombardiralo Cangkufeng, odkoder so bili Japonci Ruse pregnali. Tolminu se je ponesrečil Jožef Rutar. — Ceste od Reke do Ilirske Bistrice in od Bistrice do Ribnice in dalje čez Št. Peter proti Postojni sedaj popravljajo in jih bodo vso asfaltirali. — Štiridesetletni«* mašni.štva so praznovali na Sveti Gori sledeči duhovniki: Henrik Cmigoj, župnik v Lokavou, Franc Franke, župnik v Oeeku, Ivan Košir, župnik v Vedrijanu, Ivan Maraagon, župnik pri Sv. Lovrencu pri Moši, Valentin Zega, župnik v Gabrijah in Alojz Morsi, župnik v Moraro. Zaslužnim slovenskim dušnim pastirjem v Julijski krajini izrekamo iskrene čestitke, — Mesto idrijskega župnika in dekana še vedno ni zasedeno. RUSIJA s Japonsko-sovjetski spopadi. Na sovjetsko mandžurski meji se spopadi med Japonci in Rusi neprestano ponavljajo ter so že mestoma zavzeli obseg pravih bitk, v katerih sodelujejo letala, artiljerija in tanki. Japonci trde, da «o njih čete zopet zavzele mesto Cangčufeng, dočim iz Moskve to vest zanikajo. Po sovjetskih vesteh so Japonci zbrali na tem delu meje že celo divizijo. Japonski generali trde, da se zaradi teh mejnih spopadov ne bo začela vojna. Tudi v Londonu so prepričani, da ne bo prišlo do vojne. Vendar pa vsa poročila soglašajo v tem, da je položaj vedno bolj napel. Na Japonskem so tudi že izdali varnostne ukrepe w primer sovjetskih letalskih napadov na japon»ka mesta. Časopisje razpravlja tudi že J) siii sedanje ruske armade na Daljnem vzhodu. Pravijo, da je sovjetska vojska organizirana tako, da more Cisto sama voditi vojno /. Japonci. Trenutno šteje vsa sovjetska vojska na Daljnem vzhodu 250.000 mož, more pa se vedno dopolnjevati le iz sibirskega prebivalstva, ker Šteje Sibirija že okoli 20 milijonov prebivalcev. Tudi z vojnim materialom je armada na Daljnem vzhodu zadostno oskrbljena. INDIJA a Spopadi med budisti in muslimani so v Indiji zadnje čase zopet na dnevnem redu. Te dni je prišlo v Burmi do poboja med budisti in muslimani. Samo v enem dnevu je bilo v pouličnih bojih ubitih 20 ljudi. V mestu Tharawady pa je bilo 5 ljudi ubitih, 50 pa ranjenih. Vseh žrtev pa so do sedaj na-štciii 487, od katerih je bilo 67 smrtnih Oo spopadov je prišlo zaradi neke muslimanske knjige, v kateri se na precej odkrit na» čin napada budistična vera. Zaradi tega so bile oblasti prisiljene knjigo zapleniti in prepovedati nadaljno njeno širjenje. DROBNE VESTI Razobesanje tujih zastav, tudi zastavic, je prepovedano na Madžarskem. Stroške za bivanje lorda Rtinrimana, — posredovalca med Čehi in Nemci v Pragi, plača angleška vlada. V2 rudarjev se je zastrupilo v rovih rudnika Notas na Turinškem v Nemčiji. Že slotič je preletel Atlantski ocean ka-petan von Blankenburg s svojim letalom iNordnteer«. 50 fjudi je našlo smrt pri železniški nesreči blizu Kingstona na otoku Jamajki. 148 Arabcev in 60 Judov je izgubilo v Juliju življenje pri spopadih v Palestini. Japonska reka Sumijuši je prodrla velik jez, preplavila 200 hiš in podrla nad 200 mostov, V 17 hiš je treščilo in 7 ljudi ubilo en dan v vilenskem okraju na Poljskem. 45 stopinj Celzija je kazal te dni toplomer v poljski Varšavi. Okrog štiri milijone žena in deklet jc včlanjenih v italijanske fašistične organizacije. 300 milijonov frankov posojila dobi Bolgarija v Franciji. Judovski študentje ne bodo smeli več obiskovati italijanska vseučilišča. 2727 konkurzov je bilo letos v prvih šestih mesecih v Italiji. Rusija žc ne bo izzvala svetovne vojne je izjavil francoskemu zunanjemu ministru sovjetski poslanik v Parizu. 63 angleških učiteljev in učiteljic je obiskalo Poljsko; pripeljali so se z dvema letaloma. 10.000 hiš se je porušilo ob zadnjih velikih [»plavali na Japonskem. 51 in poi stopinj Celzija vročine je bilo oni dan v ameriškem Njujorku; mnogo ljudi je umrlo od solnčarice. Nobene brezposelnosti ni ta čas v Nemčiji; v juniju je bilo celo 310 tisoč praznih mest. 148.000 brezposelnih je bilo lelos julija v Češkoslovaški. 60 inozemskih t-»rdk — največ italijanskih — razstavi na mednarodnem velesejmu v Sofiji, ki ga odpro 15. avgusta. 40 ur je plavala danska plavalka Kam-mersgaardova. naznanila Sprejem v dijaški konvikt. Očetje kapu-cirai v Celju imajo dva dijaška konvikta, notranjega za svoj redovni naraSčaj. in zunanjega v bivši OsvUičevi vili m dijake brez ozira na bodoči poklic. Opozarjamo vse starše, katerih sinovi hočejo Študirati na celjski gimnaziji, na ta dva kouvikt*. V obeh kon-viktih bodo dijaki pod sttinm nadzorstvom, imeli bodo pomoč pri učenju, dobro hrano in prostorno igrišče. Zlasti zunanji konvikt, ki je namenjen za dijake brez ozira na bodoči poklic, ima obširen vrt na Miklavževem hribu, odkoder je krasen razgled na bližnjo iu daljno okolico celjs.ko. Že letošnjo jesen bodo na celjski gimnaziji tudi klasih ah humanistične paralelke. To je za Celje velika pridobitev, ker mnogo staršev želi dati otrokom klasično izobrazbo, ki je za nekatere poklice, n. pr. za duhovskega, bolj primero«, kukor pa realna. Tako bodo celjski gimnazij«, imeli na izbiro klasično in realno izobrazbo ter oba kapucinska konvikta. Kdor želi biti sprejet v enega ali drugega izmed obeh konviktov, naj se čimprej zglasi na samostanski porti pri oo. kapueinih. n Pri sv. Roku v Cerknici je na sv. Roka dan ob pol 7 procesija, pridiga in sv. maša. Castivci sv. Roka se na to opozarjajo! Med jutranjo sv. mašo lahko opravijo tudi sv. spoved. n Duhovne vaje in tečaj KA v Kočevju za kmetska dekleta bodo od 13. do 18. avgust«. Pričetek prvi dan ob 6 zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina za ves čas znaša 90 din. -- Odbor. n Salezijanski konvikt na Rakovniku sprejema dijake, ki bodo obiskovali ljubljanske srednje šole. Z ene strani skrbno nadzorstvo in družinska vzgoja v duhu don Boskovem. j, druge pa higienski prostori, dobra oskrba in razmeroma nizka meseč-nina: vse to so velike prednosti, ki zavod naj-topleje priporočajo. Za podrobnejša pojasnila se obrnite na vodstvo zavoda (Rakovnik, Ljubljana). RAZNO Francoske ribe. V reki Sc ini je pri Parizu videti dan na dan na tisoče mrtvih rib in je vsa okolica okužena po strašnem smradu. Ribiči obupno raziskujejo, kaj bi bilo povzročilo to veliko ribjo kuge. Pra-viio, da sc jc zaradi hude vročine zadnjih dni zman;-šata količina kisika v vodi m je voda zato še bolj spridila zaradi škodljivih pritokov, ki jih jc dobiti v relii. Razen tega je voda ta!io upadla, da se ribe ne zadušijo samo od pomanjkanja kisika, ampak tudi zato, ker ne morejo živeti v plitvih mlakah reke. H asovi iz zemlje. Na velikem športnem igrišču v Berlinu pripravljajo novost. Izkopali so zemljo v določnih smereh in razdelili P» vsem igrišču številne glasovne ojačevalce, ki so na prvi pogled nevidni, ker ne segajo preko površine. Novo napravo so tudi že Preizkusili. Ko so bili telovadci postavljeni v red, sc je nenadno začula iz tal rezka telovadna godba, po »'dere ritmu so sc vršile telovadne vaje. Gledalcem je tik pred nosom' neviden napovedoval telovadbe točke. Pri dobro izve-flen' podzemski napeljavi L. Ganghofer: Martini klošier 80 Roman iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznlfi Toda Zigenot je zavil čez motne mlake in preko polomljenega orodja proli križu. S stisnjenimi pestmi je obstal pred blatnim znamenjem in ga ogovoril, kakor bi imel pred seboj sovražnika, s katerim bi se mogel prerekati. > Zvesto sem ti služil in trdno verjel. Ko so se ti upirali vsi, sem ti jaz položil svojo svobodo pred noge in sem zaklicali Moj dobri Gospod, ti moj Bog! — In ti? Ne kličem te na odgovor zaradi matere, saj ni marala nič slišati o tebi. Kdor pa ne daje, naj tudi plačila ne pričakuje. Ne smem ti govorili o svoji sreči, sam sem jo zapravil in sera postavil goro in vodo med sebe in svojo blaženost. Ne kličem te na odgovor zaradi nje, ki je šla v smrt iz ljubezni do mene — « Glas se mu je utrgal. »Močna in hrabra je bila, pravičnih misli in pravičnega srca, lepa ko sonce in zvesta — kakor si ti nezvest! Toda hiša njenega očeta te je preganjala. Sovraštvo za sovraštvo. Naj bo! Toda pravi se tudi: zvestoba za zvestobo!« Z obema rokama je pograbil kriz m ga stresel. »Zato mi povej, kje je sestra? Bila je brez krivde in madeža. Njeno srce in življenje je bilo kakor cvetlica v prvem jutru. Kakor jagnje pred pastirjem je stala pred teboj in se ti zaupala vca. In ti? Močan si, močnejši nego tisoč mož v orožju m oklepu. Tako, da podiraš gore in daješ vodam nove struge. In nedolžnega življenja moje sestre nisi maral otet. ^dejanja? K,.e je tvoja zvestoba, o kateri m. je lagal nekdo v Loki-cvem lesu? Zdaj povej! Na odgovor te klicem! In ce meniš, da zvestoba in nedolžnost nič ne veljata, naj tudi ne stoji, o čemer trdim, da je nezvesto!« Z vso močjo svojega telesa se je pognal proti znamenju. Zagozde so se zrahljale, prst se je vzdignila in križ se je počasi nagnil. Skoraj neslišno je padel na pobočje z blatom pokritega holmca. Zigenot si je pritisnil pesti na prsi, kakor bi se nekaj sprostilo v njih. »Ti si na tleh! In zdaj nad tvojega hlapca v Lokijev les!« Obrnil se je proti Ahi, toda obstal ko vkopan, in telo iu dušo mu je prešinil strah, tako grozen, kakršnega ni bil občutil tudi ne v uri, ko so se lomile gore in metale smrt po zraku. Brezduh je gledal v čudež, ki ga je napravil močni Bog v tem trenutku, da bi izpričal pred dvomljivcem svojo zvestobo. Od Ahe sem je med opustošenim gričkom in zmešnjavo polomljenih debel prihajal počasi mlad par, dvoje tihih, bledih človeških otrok in zdelo se je, kakor bi hodila v sanjali. Šla sta z licem ob licu, objeta, kakor bi morala drug drugega podpirati. Zigenot je segel v prazno. Videl je sestro in obrnil oči od nje — videl podrto znamenje in je iztegnil roke. Kar je čutil, mu je pretreslo dušo in telo kakor vihar drevo. Ječeč se je udaril s pestmi na prsi: »Jaz — jaz — jaz sem prelomil zvestobo!« Z ihtečim vzkrikom. ves omamljen se je vrgel čez znamenje na tleh. Za gorami je vzhajalo sonce. čez vso prostrano opustošeno dolino, po kateri so upadajoči potoki že tiše šumeli, se je razlil topli sij. Ta sij ni spremenil puščobe sivega prahu v pestre barve, ni prepodil podobe razdejanja in pregnal dušečega zadaha od kamenja, ki je polnil zrak. Vendar je pa prihajal svetli blesk iz višav kakor zlatookriljeni sel, da bi potešil ljudi v njihovi žalosti in jim zaklical »Gore 8' Stran 10. »DOMOLJUB', dne 10. avgusta 1038. PO OM O V I JV I Proslava 20 letnice Jugoslavije Prijav« prihajajo. Kakor smo zaprosili krajevne odbore, da nam naj s 1. avgustom pošljejo prijave, tako se je velika večina teh odborov točno ravnala po naših navodilih. Nekateri pa, ki niso poslali prijav, kakor smo želeli, prosimo posebno tudi občinske krajevne odbore, od koder se ne bodo vozili z vlakom v Maribor, da uain tudi ti odbori pošljejo točno prijave. Na podiagi sedanjih prijav moremo ugotoviti, da bo udeležba na taboru veličastna in da bodo sodelovali pri mariborski proslavi vsi kraji Slovenije po svojih zastopnikih. Ponavljamo, pošljite prijave, brez prijav ne moremo poslati izkaznic in znakov, brez izkaznic nimate četrtin-ske voznine! Razstava. Ker bo že prihodnjo 1 sobota otvorjena razstava kulturnega in - narodnega razvoja' Maribora ■ in okolice, 8e vršijo sedaj na razstavnem prostoru zadnja dela, ki kažejo, da bo razstava edinstvena in da nistno imeli še prilike videti v Mariboru. ■Priporočamo vsem, ki se zanimajo ta kulturno delovanje severne'meje, da si to razstavo zanesljivo ogledate. Skupine r sprevodu. Na razna vprašanje glede posameznih rikupiu V sprevodu javljamo, da je taborni odbor soglasno zaključil spored sprevoda iii da ga ne hO hio-gei nič izprfeminjati. Zato ne boniogoče dati v kprefod takih skupin, katere se ne bodo prijavile pravočasno s prijavami, niti ne''bo mogoče nn,-pravljati skupin posameznih krajev, pač pa bomo v teb dneh objavili točen seznani skupin iu celotni spored sprevoda, kakor tudi zbirališča za sprehod. Prosimo, da sprejmete'to pojasnilo namesto 'posameznih odgovorov na vsa ta vprašanja iz raz-'KSniK krajev. fzkamiM. Vsem krajevnim pripravljalnim odborom sino poslali takoj po fočni prijavi izkaznice iu znake. poleg pa priložili še nekaj več kakor so naročili. Tako se morete tudi še naknadno prijaviti pri krajevnem odboru za udeležbo. Zadnji teden prosimo vsa naročila kot nujna na telefonsko številko 29-15. Krajevni odbori prijavile udeležbo domačim • postajam. Z železniško direkcijo smo dogovorjeni, da bo odbor na podlagi prijav sestavil skupno število udeležbe, da bodo pa tudi krajevni odbori prijavili svojim domačim postajam število udeležencev in čas odhoda v Maribor ter vrnitev iz Maribora. Prosimo, da na to prijavo ne pozabile. Narodne noše. Posebej vabimo danes na udeležbo 20 letnice Jugoslavije v-Matilioru naše narodne noše, katere naj bodo kakor živ cvet med zbranim narodom. Naša narodna meja bo prav posebno iskreno pozdravljala narodne noše, ker vemo, da bodo. ravno narodne noše dale naši prireditvi narodni značaj. Pridite! V nedeljskih listivsi naredila. Mnogo izprašujejo zaradi zbirališč, zaradi sporeda, sprevoda, zaradi voznega reda itd. Vsem sporočamo, da- moremo vse to objaviti .šele v nedeljskih listih, ker bomo šeie do takrat imeli vsaj približno število vseh udeležencev v pregledu. Prosimo zato, da počakate na odgovor v nedeljskih listih. Tovariši bojevniki! ■ ■: Borili 6mo se dolga leta za rod in dom. Poi-magali e?e ustvariti skupno domovino IjUbljfcBO Jugoslavijo z neizmernim trpljenjem. Mndgi so ■ žrtvovali za to kri in življenje. 20 letnico Jugoslavije z veseljem obhaja ves narod ih vsa država. NaTodna zavest in' bbjlevfiiški ponos vas torej kliČeta, da kot bivii bojevniki pridete polnoite-vilni) na manifestacijeko zborovanje, ki je 14. avgusta t. 1. v Mariboru. Miiogl bojevniki ste včla1-njeni v drugih orgartizacijkh in boste manifestirali za narodno svobodo v njihovih vrstah; ka- teri p» niste organizirani drugod, pridite r. bo. jevniškim znakom in se zberite na mestu, ki vam bo odkazal prireditveni odbor v Mariboru, S tovariškim pozdravom! Zveza bojevnikov. Naš dekliški dan na Betnavi Da: naš! Naj zato, ker se vsa slovenska dekleta zanimajo zanj, naš, ker ga bomo me same izgradile, ki smo odločna slovenska dekleta — naš pa tudi zato, ker se me — slovenska dekleta čutimo eno, kadar gre za Boga, za vero in za plemenite ideje! Tudi na Brezjah ni bilo razlike med nami — sestra je ob sestri doživljala veličino svoje vere in sklenila odločitev, da bo svoje čiste in mladostne dekliške sile posvetila svojemu domu in svojemu narodu! Kar smo na Brezjah sklenile, hočemo lavantinska dekleta še poglobiti s svojim izrazito verskim in dekliškim praznikom —- 15. avgusta. — Vabimo pa vse svoje slovenske sestre na ta naš dan, aa jim na ta način pripravimo mnogo veselja v našem zelenem Mariboru — izven mestnega hrupa — na naši Betnavi, ki smo jo me že tako vzljubile! Če še niste, naročite takoj pri preč. župnem uradu, ali na naslov - Zveza icatol. dekleti — Betnava pri Mariboru —. knjižico in znak za 6 din, ki vfmi daje pravico do prenočišča, čaja za zajtrk ia vstopa k vsem prireditvam na Betnavi. Knjižica je polna lepe vsebine. Naročite jo in jo doma dobro prečitajle, pa boste šle na pot z velikim . yeseljem in pričakovanjem! Kliče vas Betniva, • kliče vas Maribor — še nikoli tako lep, kakor ob prazniku 20 letnice! Nobena, ki ee ni prijavila, ne more računati na prenočišče! — Prečitajte natančno navodila v knjižici na strani 15! 700 letnica Marijine božje pati v Velesovem V nedeljo, 14. avgusta zvečer ob 9 bo zunaj pred cerkvijo verska igra nSleii<5r,nilf<. Nato pa nočno fieščejnje v,-cerkvi. Ob eni po .polnoči se prične rimska procesija z baklami, katere se bodo lahko udeležili vsi, ki bodo takrat semkaj prihiteli ua božjo, pot, moški, in ženske. Po procesiji bo pridiga, sv. maša in sv. obhajilo. Prilika za sv. spoved bo. v nedeljo ponpl-dne in zvečer. Na Veliki šmaren popoldne ;ob ■pol treh se ponovi igra »Slehernike, po končani igri bodo še le slovesne pete. litanije. Vsak so se rušile, toda ozrite se kvišku, še stoji trdni nebesni svod in njegovo sonce zopet sije!« Po doleh, na debelo pokritih z blatom, je izvabila toplota iz zemlje meglo kakor po hudem dežju. Povsod so se stikijali beli oblaki r.ad puščobnim razdejanjem in sonce jih je presevalo — bili so podoba človeškega upanja, ki se po vseh nočeh in mrazovih življenje vedno znova zateka domov k luči in toploti. Iz široke struge melinjske Ahe, ki je že tudi začela upadati, so hlapele redke megle počasi nad Lokijev les. Tu je med polomljenim drevjem iskal Ebervajn poti proti strubskim obronkom, noseč spečega otroka v naročju. Za vsak korak se je moral naporno boriti. Paznost, s katero jo skušal ubraniti vejevju, da ne bi zadevalo otroka v lice, ga jo prevzemala tako zelo, da ni videl pogube okoli sebe. Mrtvi ptiči so viseii po vejah iu mimo trupel divjadi je šla njegova pot. Pod mogočnim deblom je ležal ubit medved z razkosmanim kožuhom, t izpitimi zobmi v zevajoče«! gobcu — rjavi tovariš, ki je zadal toliko strahu bratu Vampu. Gozda in njegovega razdejanja je bilo konec in na Ebervajnovo uho je zadonel človeški glas. Zavpil je, pričel leči in je dospel do melinjske Ahe. Ob vodi sta se mu bližala dva človeka, stikajoč po blatu, kakor bi iskala nekaj izgubljenega, starec in ženska z razpuščenimi lasmi. Ebervajn ju je poklical. In tedaj je ženska s predirnim krikom veselja in z iztegnjenim« rokama planila k,njemu, mu iztrgala dete iz naročja ia v blaznem strahu zbežala z ti^im, kakor bi Ebervajn ne Vil otroka rešil, temveč ugrabil. SUreč je počakal ia gledal za bežeči* žensko. Eber- ga je spoznal; bi*,je Melinjčan, ki je bil prišel z Rvmotom k Zbrisali Ahi, da bi mu pomagal iskali Hilti- . šalka in njegovo ženo. »Gospod,« je vprašal starec, »ali si ji ti otel otroka iz valov? Potem ne zamerjaj'materi, da je pozabila na zahvalo. Tri otroke ji je bila vzela voda — tega edinega ji je vrnila živega. Onadva ležita zunaj v Šapbaherjevem lesu.« »Kjer je zatela smrt Runota?« je zajecljal Ebervajn. »Tam, da! On je tudi mrtev, dobra duša! In Mojca in Jožek ležita poleg njega.« Ebervajn ni mogel spregovoriti. V strahu je bil upal, da bo našel pravo olrokovo mater in ji položil dete v naročje. In da je bila zdaj prav ta mati! To je občutil kot tolažbo, ki ga je poživila. Ko je tako stal, je pripovedoval starec o razdejanju v melinjski dolini. »Dvajset hiš je podrlo. Zupnišče tudi in cerkev. In dosti ljudi pogrešamo. Mojega najstarejšega sina tudi in njegovo ženo in vseh pet otrok! Sedem ljudi naenkrat!« Starcu je glas drhtei. »Ne vem, kaj bi bilo, ako se ne bi znal tolažiti, kakor nas je učil Hilti-šalk: kar je ljubi Bog dal, sme pač tudi vzeti. Naj bo! Hudo sem žaloval za našim pobožnim bratom. Pa glej, gospod, Bog mu je samo dobro storil, da mu ni dal doživeti nesreče, ki je zadela nas. — Ah vendar, kako nespametna ženska še vedno teče! Bi utegnila z otrokom še pasli v kakšno jamo!« Glasno je zaklical: »Hoj, čuj!« Potem je odhitel za žensko, kar so ga njegove stare kosti mogle nesti. Ebervajn si je bil z roko pokril oči. »Brat Hiltišalk, kjerkoli že si našel svoj giiob, v valovih ali pod skalovjem, zaslužil si križ in odlikovanje. V srcu tega kristjana stoji tvoj nagrobni spomenik.« Čez dolino so se od daleč razlegli glasovi. Veselo prevzet je Ebervaju prisluhnil. »Tamvživijo še ljudje !< Urao se je spustil po blatili breiani ia ai videl sledov razdejala, ki jih je bila vo3a aamelato na suho, šilasto Žic in primerni razdelitvi ojačevalcev v zemlji se poslušalcu zdi, kakor da bi pelo in igralo vse športno igrišče. ; Biseri, ki rastejo na drevesih, se nahajajo na juž-noazijskih otokih Sunila in Moiukih. So jajčje oblike, beli ali svetlorjavi in imajo v prerezu do l'A cm. Nekateri so beli kot alaba-ster. Ljudstvo teh otokov jih uporablja za denar, žene se z njimi krasijo, dekleta pa si jih všivajo v obleke, da se čimprej poročijo. Lepi biseri stanejo bajne vsote, ker se zanje zanimajo indijski knezi. Od različnih dreves pridobivajo različne bisere, njihov postanek pa je doslej učenjakom še nedognana uganka. Kačaste iglice na čelu in na sencih še niso vselej znamenje arterioskleroze. Merodajna za ocenitev sta splošno razpoloženje in p* krvni pritisk. Ameriški milijonarji kopnijo. Po najnovejšem davčnem popisu je v Združenih državah 41 bogatašev, ki so v minulem letu prejeli nad eni milijon dohodkov. Pred krizo leta 1929 jih je bilo 514. Število se : jo zmanjšalo zaradi Roosevel-tove go^poSarske potitfce, po kateri je ntiiijeo&i do; kolek »bdavSen s 75% udeležencc si bo priskrbel jubilejni znak, ki ■c lično izdelan s podobo cerkve in samostana, 3 din. Ta znak bo v okras in spomin vsakemu romarju. Zmafc daje pravico do znižane vstopnine pri igri. V primeru slabega vremena se igra ne bo mogla vršiti, v cerkvi se bo pa vseeno vršila po določenem progrumu. Tabor v Dolu pri Ljubljani Za vso vzhodno ljubljansko okolico bo v nedeljo, 28. avgusta velik tabor Zasavskeda okrožja 1JF0 s sodelovanjem VDK. Dopoldne bo po sprejemu in sprevodu sv. maša z govorom in blagoslovitev okrožne zastave. Po sv. maši t k) tabor »od pokroviteljstvom g. bana Marka Natlačena, (lovoril bo g. Miloš Stare. Zanimiva bo tudi šta-lelna tekma za prehodni okicžni pokal. Popoldne lio telovadni nastop ter prosta zabava. Vse okoliške odseke in dekliške krožke prosimo, da se tabora polnoštevilno udeleže. Vabljeni vsi prijatelji iz Ljubljane in okolice. Mladinski tabor na Trati Fantovski odsek in dekliški krožek na Troti priredita dne 15. avgusta t. I. velik mladinski tabor pod pokroviteljstvom ministrn dr. Krekn, ki se tuborn tudi osebno udeleži. Tabor je združen s proslavo 30 Ictnicc Prosvetnegu društva in z blagoslovitvijo novega prapora fantovskega odseka. Vse okoliške odseke vabimo, da se tega zaključnega tabora v Poljanski dolini polno-iteviln« udeleže, da tako skupno proslavimo tudi 20 letnico naše države. Baragov dom v Dobrajca Rojstna župnija škofu Frideriku Barage je ob T> letnici prosvetnega društva postavila svojemu največjemu rojaku spomenik z lepim pro-»ivctnim domom, ki l>o nosil njegovo ime. Dom je za naše razmere nekaj velikega, ne toliko po obsežnosti in krasoti, ampak po tem, koliko zmore požrtvovalnost ljudstva, ki je z veliko vnemo pod vodstvom svojegu g. župnik« Ignacija Omahlia pomagalo s prostovoljnim delom, vožnjami material« iu prispevanjem lesa in gradiva. Dom je v glavnem dograjen. Slovesno blagoslovljen in odprt bo prvo nedeljo v septembru. Ta slovesnost bo združena s prosvetnim in mladinskim taborom za Dolenjsko. Prav bi bilo, da s to slnvnostjo primerno počastimo spomin enega največjih sinov našega naroda, spomin svetniškega škofa Barage. Vsa bratska društva širom Slovenije prisrčno vabljena k udeležbi I Potrebna obvestila bodo pravočasno objavljena. Kmečki tabor v Šholji Loki Kmečka zvezo za okraj Skofja Loka priredi v nedeljo, dne 21. avgusta kmečki tabor v Skorji Loki. Dopoldne bo sv. maša, sprevod in zborovanje, popoldne pu na igrišču »Sora« velika tombola z lepimi dobitki. Za 3 din se bo dobila lepa krava, kolesa, plugi in druge praktične stvari. Vabimo vso zavedne kmečke fante in ■' ' leta., do se ta dan pokažejo v pestrih n« ili nošah, na kolesih in na konjih. Možje, in /.(.-ne, tudi vi ne smete ostati doma. Pokažimo. (ta je naš okraj v taboru najmočnejše kmečke organizacije. Mladinski tabor v Mirni peči Mladinskeia tabora Mirna peč sploh še ni imela, zato je bil zadnjenedeljski res sijajen. Slavnostni govornik Fran Tt-oeglav je navduševal množico za slovensko besedo in slovensko misel ter omiko in za globoke resnice krščanstva ter je zavrača) pretirani nacionalizem in brezbožno le-vičarstvo. Trebanjski dekan Tomažič je bičal ne-značajnost, švigašvagarstvo in premajhno zavednost, ki dostikrat zapelje naše ljudi v politične rapake ter jc priporočal jasno in kleno načelnost. Tudi |)opoldanski telovadni nastop je dobro uspel in je ljudstvo zelo navdušil. Tabor v Sevnici Več tisoč ljudi se je zadnjo nedeljo zbralo na taboru v Sevnici. Kot vsi dosedanji naši zbori, je tudi ta v vsakem pogledu izvrstno uspel. Govorilo je več govornikov. Inž. Sodja je poudarjal, kako čudovito skladna in naši državi edino v korist je naša slovenska kulturna stavba, ki je od pamti-veka katoliška. Slovenski narod vabi brate Sibfc in Hrvate, da si jo ogledajo in se v njej ogrejejo. Velepomemben je bil govor ministra g. dr. Kreka, ki jc med drugim poudarjal, da morajo zlasti Slovenci ob hrvatski meji biti najboljši zgled plemenitosti, poštenosti, pridnosti in narodne zavednosti. »Na vas iu na meji je,« je dejal dr. Krek, ida kažete nas Slovence take, da si bomo znali vsak čas, vsak trenutek stisniti roko.« »Včasu obiskanja" na Brezjah V soboto, 13, in v nedeljo, 14. avgusta zve-čei-, pridite na Brezje! Ob zvonenju lepo ubranih zvonov, ob mogočnih akordih orgel in pozavn, na lepem iu velikem z žarometi razsvetljenem odru, širokem kot je prostor pred cerkvijo, boste videli cez 130 igralcev v lepih kostumih, ko bodo z (Jregorinovo pasi jonsko dramo >V času obiskanja* predstavljali največjo dramo — življenje Jezusa Boga — v času Njegovega obiskanja na zemlji. Člani in članice Prosvetnega drušvva v Kropi se za uprizoritev marljivo pripravljajo pod režijskim vodstvom pisatelja arame, člana narodnega gledališča v Ljubljani g. Edvarda Gre-gorinn. Sodelovanje g. Gregorina je dokaz, da je to uprizoritev treba videti. V našem kotu je zadnji čas vse v znamenju priprav za to veliko uprizoritev, ki naj bo letos zares ena najlepših v Sloveniji. Z Velike planine Hvala Bogu I Tako smo rekli v nedeljo po sv. Jakobu, ko je bila naša kapelica na Veliki planini blagoslovljena. Delo sicer še ni dokončano, vendar pa toliko dovršeno, da se v kapelici iahko vrši dostojna služba božja. Ali veste, kako je bilo tisti dan na planinif Ko bi vam mi mogli z besedo povedati, kako je bilo lepo! Od blizu in daleč je prihitelo toliko ljudstva na planino, dn ga Velik« planina še nikdar ni toliko videla na svojih starodavnih ramenih. Višek vsega planinskega slavja pa je bila ta dan blagoslovitev nove kapelice, ki jc posvečena Mariji Snežni. Kapelico je prišel blagoslovit prijatelj naših planin škof dr. Grcgorij Rožman. Nestrpno smo ga čakali in ko jc tam doli za Malo planino nekje neko} počilo, smo sc res kar od srca razveselili. Pred mašo smo slišali pastirji in planinci lepo besedo našega višjega pastirja o lepoti božjega stvarstva, katerega ravno na gorskih višavah najlažje občudujemo in se po njem k Bogu dvigamo. Med mašo jc pela kakor iz enega grla vsa planina. Tudi najhladnejša in nabolj mrzla srca so se morala odtajati in najbolj zn- pridobnine, vrh tega pridejo še drugi državni in občinski davki. Najbogatejši Američan je danes Ford, ki zaposluje nad stolisoč delavcev in izdela dnevno do 5000 avtomobilov. Njemu sledi lastnik železnic in parobrodov Vanderbild, nato pa Morgan, bankir svetovne vojne. Nato pridejo Gould, lastnik bogatih rudnikov, kralj orožja Dupoot, kralj časopisov Kcarst — Ostali pa so v primeri z na-videnimi pravcati reveži. Njena zasluga. — »Kako li Ugaja moj novi klobuk?« »Lep je. Kako si ga pa mogla kupili?« »S prištede-»im denarjem.« »S prište-denim? Kako?« »Moža sem odvadila kaditi.« Migrena je menda posledica slabega delovanja jeter iii jo zdravimo z zdravljenjem jeter. Brihtni stari Egipčani. — Stari Egipčani so imeli ves drugačen način Studiranja kakor pa mi. Na papirju »pisane naloge so polili s pivom, potem pa tekočino použili, tek, to bo vplivalo na možgane. Jezuit izumitelj. Jezuit A. Kircher, roden- Nemec 11601—1680) jc izumil magično ali čarobno svetilko, sestavil Aeolian harfo in naredil prvo govorilno cev. strešice z lesenim križem, ne obeljenih kosti in mrtvaških lobanj, ki jih je bila nanosila reka iz melinjske kostnice sem do Gadena. Po samojakih skalah in zajezenem drevju je dospel na drugi breg. Med razkoamanim grmovjem so ležale kamnite kepe, ki so se bile liki toča naletele iz zraka. Podvizajoč se je prišel Ebervajn do opustošenega ograda, v katerem je ležala v sredi ogromna skala, lako velika ko cela hiša; toda nobene tožbe ni Cul od tam, le sekira je peia in deški glas je spregovoril: »Poglej, dedek Gobi, dobri gospod prihaja!« Sekira ni utihnila. Ebervajn je zagledal starčka pri delu: gol, zavit okoli pasu v cunje, je vihtel sekiro ko čil mladei.ič. Ne daleč od njega je sedel Huce na toplem soncu, ranjene noge kepasto zamotane v grobe krpe. In poleg dečka je čepela mala deklica iz Šapbaherjevega lesa Ko je uzrl meniha, se je Huce postavil na noge in poskusil nekajkrat šepaje prestopiti; Ebervajn je planil k dečku in ga objel, nobene besede zmožen. »Ali vidiš,« se mu je nasmehnil, »kaj je napravil ljubi Oče v nebesih' Poglej dedka, kako hiti postavljati novo hišo! In kako rad me ima! In vse to je storil Oče tu gori. Tako dober ko ta, ni nihče drugi!« Ebervajn se je sklonil. »Moj otrok! Hvala ti za to beSeZačuden ga je pogledal deček. »Hvala? Zakaj neki, gospod? Tako praviš ti sam. V Vacemanovi ječisi mi dejal: Tako dober ko naš Oče v nebesih, m nihče drugi!« Okoli menihovih ustnic se je zdrznilo, medtem ko mu je splaval pogled tja ven čez opuftošene pologe Globoko dihajoč je pogladil dečka po srsast.l. laseh in zašepetal: »Bodite kakor otroci!« S sekiro v roki se je približal stari Gobi. »Pozdravljen, gospod! In poglej! ti « imel prav. Moje jablane ni več, gol stojim pred teboj, toda življenje me zopet veseli!« Nežno je privil dečka k sebi. »Tako podoben je moji hčeri! Njene oči ima in srce tudi!« Privzdignil mu je brado in se nasmejal: »Poglej, fant, ako ne bi šepal, bi gotovo tudi hodil tako kakor tvoja mati, tako prešerno in postavno!« Tiho ganjen je gledal Ebervajn oba človeka: starost v nagi sili, mladost v bolečinah in ranah, in vendar v njunih očeh nasmejano veselje življenja. Zamolkli glasovi, ki jih je prinesel veter čez pologe, so pretrgali tišino. »Ali slišiš, gospod?« je dejal starec. »Niso prestali strašnega dne vsi tako dobro ko moj fant in jaz. Ljudje so padali ko muhe v mrazu. In tam pač nosijo skupaj svoje mrliče.« Ebervajn se je obrnil in se urno odpravil zabrisa-nemu odmevu glasov nasproti. Razmetane plotove je videl, koče z luknjastimi strehami, napol podrto hišo z vezno izbo, v kateri je stala še za večerjo pripravljena miza z nedotaknjenimi skledami. Po vseli potih pesek in mel, zelenkaste skale ledu, ogromne sive skale, ki bi jih nobena človeška moč ne mogla premakniti z me-stai ki so se nanj postavile kot večen pomnik grozotnega dneva. Krave, koze in ovce so nemirno Hodile sem in tja, psi so begali mimo Ebervajna, toda pri nobeni liiši ni zapazil človeka. Enega samega otroka je zagledal. Sedel je na kupu peska in se kamenčki!. ' Vedno bliže je donelo šumenje glasov in končno je uzrl Ebervajn na odprtem polju črno kopico ljudi. Počasi so hodile postave sem in tja, eni so oOhajali, drugi v parih prihajali in prinašali na nosilili negibna bremena. ...... , ... ^N^Jsljevaaje sledi.) 0* hvalo dajali. Tako lepo je bito tega dne na planini, aa bo ta dan ostal prav gotovo do mašena ušesa so se morala odpreti in Bogu smrti v spominu vsem, ki so ga doživeli. Skozi ves dan so se pobožni verniki mudili v kapelici in hvalili lepoto sicer skromne, pa vendar tako lepe hiše božje tam gori, kjer beli snežniki dotikajo skoro se božjih nebes, kjer pastirjev planinskih odmevajo vzkliki in zvonci od črede pozvanjajo vmes. Nazadnje se iz dna duše zahvaljujemo vsem, ki so nam po svojih močeh prijiomogli do našega gorskega svetišča. Želimo, da bi bila v tem božjem hramu večkrat zbrana truma naših pastirjev, kjer naj bi se odigravali leto za letom tisti lepi prizori, katere je gledala tam v daljavah prva sveta betlebemska noč. Pa tudi vernim turistom želimo, da bi se kakor Modri iz Vzhoda vsi na duhu prenovljeni radostnih src vračali nazaj na svoje domove. Obrtniški dem tm Brezjah O priliki tridesetletnica ljubljanskega Društva rokodelskih mojstrov, bo v nedeljo 21. avgusta na Brezjah Obrtniški dan«. Ob desetih dopoldne bo cerkveni govor in sv. maša. Ob enajstih bo zborovanje. na katerem bodo najboljši govorniki ob-ravnavali, posebno za obrtnike važna vprašanja. Popoldne ob pol treh bo verska igra >Svetog»rska Mati božja". Igra predožuje čudovite dogodke ob pričetku božje poti na Sveti gori; pomenljiva je igra posebno zaradi tega, ker obhajamo sedaj šti-ristoletmco pomenljivih dogodkov. Marsikdo bo prav zaradi te igre šel v nedeljo, 21. avgusta na Brezje. Kot vstopnica za zborovanje in za igro velja knjižica iu znak, oboje z napisom »Obrtniški dani na Brezjah. Knjižice in znake — oboje stane 4 dia — naročajte v Rokodelskem domu v Ljubljani, Komeuskega ulica 12. — V nedeljo, 21. avgusta se bo oboje dobilo na Brjzjah. Kdor le more, naj roma letos, v nedeljo, 21. avgusta, k Ma riji na Brezje. Iz nmših dmštev Trata. Središče Poljanske doline ua Trati vabi na Veliki šmaren k proslavi 30 letnice mladinskega dela, ki bo združena, z blagoslovitvijo novega prapora fantovskega odseka Trata. Prireditev bo celodnevna in bodo ob iej priliki govorili domačini — prosvetni delavci, ki so začeli svoje delo v domačem kraju, prof. Fortuna, in-špektor-profesor Aiič. Upamo pa, da se bodo zgv»-nili okrog tega prapora tudi vsi okoliški odseki, kateri so vedno z veseljem prihiteli med svoje tovariše na Trato. Čeprav se bo 150 letnica ustanovitve tare praznovala šele koncem avgusta, pa bo mogoče tudi že sedaj, da si ogledajo našo žup-no cerkev, v kateri so prenovljene nad 300 let stare freske. — Obiskovalcem božje poti na Ho-tavljah sporočamo, da bo služba božja sia Veliki šmaren mesto ob 10 že zjutraj ob 6 in je tudi tem dana priložnost, da obiščejo naš fantovski tabor. Bohinjska Bistrica. Prosvetno društvo bo priredilo dne 28. avgusta loterijo. Clavni dobitki bodo: sobna oprava, kuhinjska oprava, dvoje moških in dvoje ženskih koles, sobni divan, vreča bele moke, blago za moško in blago za žensko obleko. Poleg tega bo še 390 manjših dobitkov, kot dežniki, ure budilke, razna posoda, sladkor itd. Cena srečki je 3 din. Za loterijo vlada veliko zanimanje. Po srečkah je veliko povpraševanje ter jih naši člani pridno prodajajo. Le pridno segajte po njilil — Drugod se pritožujejo zaradi velike suše, pri nas pa imamo dan. za dnem dež, tako da so ljudje kar s težavo spravili seno in poželi žito, Šmarje pri Ljubljani. Tabor v Šmarju pri »» m Je zaradi Pros'ave 20 letnice Jugoslavije v Mariboru prestavljen od 14. avgusta na 4. september. Struge na Dolenjskem. Dne 12. avgusta bo v Strugah na Dolenjskem premovanje sivorjave goveje živine montafonske pasme. Zbrana bo najlepša živina te pasme. Kogar zanima, naj pride, da si ogleda ali kupi. Poučni ogledi planinskih pašnikov. Pašništvo, predvsem planinsko, je vir sleherne živinoreje. — UvaJevaje to staro, preizkušeno resnico, je priredil okrajni kmetijski odbor v Kranju ko-nec minulega meseca potcvalni planšarski tečaj ua Moženjsko planino na Jelovici. — Nadaljnji poučni ogled vseli planinskih pašnikov pod Košuto bo na sv. Roka dan, 16. avgusta. - Planšar-""»man« iz kranjskega okraja, predvsem za-1IP Marijina kozja pot t? Vetesovem Leta t?7l je bila dograjena sedanja cerkev, ki se po vsej pravici prišteva med najlepše baročne cerkve v ljubljanski škofiji. — Enajst kamenitnih stopnic nas vodi do pročelja cerkve. V notranjščino peljejo trojaa vrata. Cerkev je 38 m dolga in 19 m široka. V velikem oltarju je krasna slika Marijinega Oznanjenja. V ladji je še šest oltarjev, ki so opremljeni as velikimi slikami, ki zavzemajo v glavnem ves oltarni nastavek. Vse oltarne slike so umetniško delo znamenitega slikarja Kremser-Schmidta. V velikem oltarju je pod podobo Marijinega Oznanjenja posebej presto! za Marijino milostno podobo, ki je iz lipovega lesa — 50cm visoka in 17 cm široka. Sveta Devica sedi na prestol«, držeč v rokah Jezusa, ki sloni na njenem desnem kolen«. Oba imata krono na glavah. Kip je shranjen v pozlačeni kovi-nasti omari in spredaj zavarovan s steklom. Dolgo časa je že navada, da nosita Marija in Jeznšček dragoceno obleko, ki se menja v različnih dobah cerkvenega leia, V «dventnem in postnem času ima vijoličasto obleko, o biako-štih rdečo, ob praznikih Gospodovih in Marijinih svetlo belo oMeko, ob manjših godovik belo ali rožasto, za izredne slovesnosti pa zlato obleko. Učen jaki trdijo, da je ta kip iz 13. stoletja. Zares častitljivi 700 letni spomenik ia priča, kako se je ua tem kraju častila Devica Marija. Tisoči in tisoči so že gledali to Marijino podobo ter se priporočali tisti, ki jo ta podoba predstavlja. V času, ko se je širila Lutrova vera po Kranjskem, je bil velesovski samostan nekoliko prizadet. Predikant Luka Arnie je motil I. 1370 ljudi v velesovski okolici z novo vero. štiri lutefahe. med njimi pre-dikanta Arniča, so zagrabile krepke pesti samostanskih hlapcev in jih pognale proti Ljubljani. Nova vera se ni mogla utrditi med le-(iaiejimi prebivalci Gorenjske. Najhujši udarec je zadel samostan cesarski odlok z dne 3. julija 1782. Samostan je bil odpravljen — o redovnic niso pregnali. Ostale so v samostanu do J svoje smrti, a novink niso smele sprejemati. ' Z ukinitvijo samostana pa ai prenehala božja pot. Ljudje niso [(©zabili Marije, t? m več S(> j() obiskovali kakor poprej. Naj omenim nekatere romarske shode. V vseh Marijinih praznikih prihaja ob lepem ' vremenu semkaj ležje število romarjev. Glavna shoda sta pa o Malem šmarnu in na Rožen-vensko nedeljo. Ob prazniku Marijinega oln-skanja, 2. julija, pridejo procesije iz Olševka Cerkelj, Šenčurja, št. Urške gore in Lahovič! V znak hvaležnosti za uslišane prošnje so romarji prinašali v teku stoletij razne darove — verižice, prstane, broške, uhane itd. in jih obešati na milostne podobo. V nedeljo po sve tih Treh kraljih 1. (936, se je skril zvečer v cerkvi tat Alojz Pihler. Ponoči je ukradel vse dragocenosti iz Marijine milostne podobe. Med ljudstvom je nastalo zaradi tega veliko razburjenje, k: se je pa kmalu umirilo, ko se je izvedelo, du je policija v Ljubljani prijela tatu in pri njeni našla skoraj vse ukradene predmete. Po nekaj mesecih je sodišče vrnilo župiii cerkvi odvzete dragocenosti. Kot priprava na 700 letni jubilej, se je napeljala v cerkev električna luč tako, da v bo mogla tu vršiti tudi nočna cerkvena polmž-nost ua Veliki šmaren, ko se prične proslava. Vseh 7 oltarjev je lepo prenovljenih in cerkev je iuko lepa v svoji notranjščini, da pobožnega romarja vzpodbuja k molitvi. Stare spominske podobice in darovi, obešeni na milostni podobi pričajo o velikem številu uslišanih prošenj. Starejši ljudje še pomnijo, da je bila ozdravljena najbrže v L (883 v velesovski cerkvi neka JFer« Kos i« Šenčurja pri Kranju. Sedem iet ni mogla hoditi. Pripeljali so jo v Velesovo. Med sv. mašo je ozdravela tako, d« je šla sama k obhajilni mizi. Pozneje se je leto za letom hodila zahvaljevat za dobljeno zdravje. Marijin* cerkev v Velesovem je i« ostane sloveči kraj na Gorenjskem, zato naj ga Marijini časlilci obiščejo posebno letos med šmarnimi mašami, da se tam priporoče mogočnemu varstvu te nebeške Zašcitnice. stopniki planin: Dolga njiva, Tegošče, Sija, Pun-grat, Kofce in Korošca, naj se zbero IG. avgusta ob 0 zjutraj pred planinskim stanom Dolga njiva! Nato bo poučni ogled vseh navedenih planin z razgovori glede zboljšanja pašne ruše. — Morebitni zanimanci iz oddaljenejših dolinskih krajev, naj odpotujejo % a. Wernigom iz Kranja že v pone-dejjek, 15. avgusta ob tričetrt na eno popoldne. Prihova. V nedeljo 31. julija je Prihova imela veliko slovesnost. Katoliško prosvetno društvo je obhajalo tridesetletnico svojega obstoja. Pred tridesetimi leti je začel hi orati celino delavni kaplan rajni Anton Bukovšek. Društvo se je skupno udeležilo sv. maše. G. župnik je imel primeren nagovor, članstvo pa je darovalo sv. obhajilo za rajne člane in za blagoslov pri bodočem delu. Ob pol 3 popoldne so bile slovesne večernice. Po ve-černicah pa so se začele shajati množice ljudstva na prostor pred novo veliko okrašeno ulo. Skoraj polnoštevilno so se odzvala sosedna prosvetna društva, ki so s tem lepo pokazala slogo v skupnem delu. Tu je bila slavnostna akademija s pestrim sporedom. Po akademiji pa je bil družabni večer, ki je prinesel razpoloženje prave veselice. Vsi so odhajali z nasmejanimi obrazi zagotavljajoč, da še pridejo na ia prijazni griček Matere božje med te strumno organizirale Prihovljane. n Zveza absolventov kmetijskih šol priredi 11. septembra enodnevni izlet z avtobusom v Postojno in v Trst. Vožnja s kolektivnim potnim listom stane 80 din. Prijave sprejema do 8. septembra. tajništvo ZAKS, Miklošičeva cesta 22-1, Ljubljana. n Kaj bomo igrali v prihodnji sezoni? Novo komedijo v treh dejanjih >£tutalck. Pošilja: Kušar Tone, P.eteče 20, p. Skofja Loka. iz iraznih krajev Dobrova pri Ljubljani. Zopet vas vabi Mati božja na Dobrovi, Ha poromate k Njej. Kmalu bo preteklo 1000 let, odkar je Marija izbrala prijetno dolinico na. Dobrovi, do pomaga vsem, ki se zatekajo zaupno k Njej. Papeži so naklonili romarjem na Dobrovi posenne milosti. Popolni odpustek dobi vsak, ki obišče v času od praznika Marijinega Vnebovzetja, pa Stvarnica jim dala pesem je gotovo, 1 kar zares je lepo, zdi se zmeraj novo.« Kako lep in prijeten je pogled na naše zelene in cvetoče travnike! Sveže cvet jo na oltarjih povzdiguje lepoto naših cerkva. Nekaj divno veličastnega so naše gorske doline in kotline. Zato je resnična beseda, da je narava največja umetnica. Pa mi bo marsikdo zameril, da pojem vse preveliko hvalo naravi in njenemu Stvarniku, češ, kaj pa človeška dela' ali jim res ne veš nobene hvale, ali v njih res nočeš videti nobene lepote? O, pač! Človek je prejel stvariteljsko moč od svojega Stvarnika. Čimbolj se torej Stvarniku približa, čimbolj ga skuša doseči — ali dobro pomnimo: doseči! — zakaj presegel človek svojega Stvarnika nikdar in nikoli ne bo, čimbolj se mu torej človek približa, tem bolj govorimo tudi o lepoti človeških del. Govorimo o lepih slikah in pojemo slavo številnim slikarjem in občudujemo njih spretnost, zakaj lepa dela so svetu ustvarili. Ustvarili. Besedo morate razumeti v njenem pravem pomenu, da me ne boste krivo umevaii ali dolžili krivoverstva. Le eden je Stvarnik, in to je B o g ! omejiti požar. Hlev je pogorel do tal in z njim tudi ,v gornjem detu shranjena krma in žitno snopje rži in pšenice. Skoda je le delno krita z zavarovalnino. Sv. Andrai v Halozah. Žalostno so zapeli zvonovi in njih glas je šel tja do hiše žalosti, kjer je ležalo na mrtvaškem odru truplo blagega moža, člana Apostolstva mož Antona Lesjaka. Pokojnik je bil star 06 let. Bil je dober in varčen gospodar, poleg tega pa ni pozabljal na svoje verske dolžnosti. Vsako prvo nedeljo v mesecu je redno prejemal sv. zakramente. V bolezni je vedno želel, da bi šel v cerkev, toda želja se mu ni izpolnila. V petek, 22. julija, je mirno umrl. Kako' je bil priljubljen, je pričal njegov pogreb. Od rajnega se je v prisrčnih besedah poslovil g. kaplan, pevci «o pa zapeli par žalostink. Počivaj v miru, dragi Anton, in prosi za nas, ki gremo v Tvojo poti Rnka pri Krškem. Sadje'zaradi suše predčasno odpada, da ga bo le malo prav dozorelo. Ker ne bo otave, bo za zimo občutno pomanjkanje živinske klaje. Marsikdo bo zaradi tega moral odprodati kak rep iz hleva. Le žal, da živina nima letos prave cene, kar je nov udaree za km »t*. Pričakovati je, da ni bodo zaradi tega skušali ljudje jeseni pomagati z domačim zakolom. Visoka cena jnesa pri mesarjih kar ne odgovarja prodajni ceni živine. Govorimo in pišemo o lepih hišah, lepih stavbah in palačah. Komu ni vsaj po opisu znano veličastje Salomonovega templja! Saj poznate tudi v naših krajih nekatere lepe hiše božje in ste ponosni nanje, če so morebiti te stavbe last vaše soseske. Ali vam je znano, kako so naši ljudje marsikje ponosui na svoje zvonove? Srce se stresa v svetem ponosu, ko se na praznik Gospodov oglasi iz domačega zvonika veličastna pesem domačega zvona, kaj šele, če trije, štirje ubrani zvonovi zapojo pozdrav sveti nedelji Gospodovi! Ne smerno pozabiti lepe pesmi. Kako nam ravno lepa pesem seže v dušo in v srce! Naši lepi prazniki, božič, velika noč, Sv. Rešuje Telo in vsi drugi z njimi vred bi ne bili več prazniki, in nase lepe Smarnice v mesecu maju bi ne bile več Smarnice, če bi naenkrat utihnile naše božične, velikonočne, Marijine in šmarniške pesmi. Se o pogrebu, ki je sani na sebi nekaj žalostnega, nas potolaži pesem nagrobnica, pa naj si bo ob domači hiši, v cerkvi ali ob grobu. Bil si morebiti že na domačem ali na sosedovem vrtu. Cvetlični vrt. Pridna gospodinja ali že dorasla domača hčerka je na njem zasadila nekaj cvetja. Rad postojiš ob njem in občuduješ mnogoštevilne barve dalij, hor. tenzij in druge »navlake*, nad katero si so morebiti spomladi jezil. Pa tudi sadni vrt je v 3Voji lepoti, bodisi da je ves v cvetju, bodisi da se sklanja pod težo lepo zorečega sadja vedno veselje tvojega veselja. Vsako oko ima svoj čut za lepoto. Otroku je nekaj lepega njegova igrača. Domača hči se veseli bujnega cvetja na svojih oknih. Fant se s ponosom ogleduje in veseli svoje korenjaške postave in svoje odločne hoje, gospodinja ima svoje dopadenje nad svojimi putkami, gospodarjevo oko se raduje nad lepoto domačega konja in vsega, kar prebiva, muka ia prežvekuje v njegovem hlevu. S kakšno radostjo se pase njegovo oko nad poljem in ga primerja s sosedovim. Stara mama ne more dopovedati, kako lepa je bila njena zidana ruta, ko je v cvetju mladosti stopala z mladostnim korakom tja pred poročni oltar. Oh, da, koliko lepote je na svetu! Cuvajmo jo! Pustimo vsakemu svoje! Mnogo veselih ur bomo naredili vsakemu, če bomo pustili to, kar je lepega, rasli, cveteli in se razvijati. Mnogo ur bomo zagrenili svojemu bližnjemu, če bomo skušali uničiti to, kar je začetek in konec njegovega veselja in njegovih radosti. Ponovimo: Več čuta za lepoto! Ljudsko socialno zavarovanje Ker sem eden izmed tistih, ki so v ožjem krogu izdelovali načrt o splošnem ljudskem zavarovanju, ki ga je javnosti izročila ZAKS, se oglašam tudi tukaj, da pripomorem morda k večjemu uspehu razpisane ankete, za katero sem »Domoljubu« zelo hvaležen. Ko smo mi pri ZAKŠu delali na načrtu za zavarovanje kmečkih ljudi, smo v temeljitem razmišljanju ugotovili, da je socialno zavarovanje kmečkih ljudi nujno potrebno, če hočemo ohraniti alovenski kmečki stan. Prišii pa smo do ugotovitve, da kmečki sian — ne gospodarji in ne posli — ao prenese tiikakilt novih dajater, ker že danes prekomerno izčrpava svoje zalogo in bi plačevanje kakega »varovalnega prispevka imelo eelo obraten uspeh, kakor pa ga ttararoranje hoče doseH. Pri razpravah smo ugotovili, da ni le kmečki stan v tako klavernem položaju, ampak da imamo še več drugih malih poklicev, ki niso socialno nič zavarovani in jih teža negotovosti enako leži kot kmečki stan, so pa človeški družbi nujno potrebni. To spoznanje je rodilo sklep, da se ne zavzamemo samo za »stanovsko kmečko« zavarovanje, ampak da je naša narodna potreba, da se uvede »splošno ljudsko«' zavarovanje. Po tem bi bili zavarovani ravno gospodarsko najšibkejši sloji, ki žive v današnjih prilikah ne saino iz rok v usta, ampak največkrat na račun tega, kar bo v roke šele prišlo, ako se bo položaj izboljšal, če tega ne bo, bo prišlo, kar pač mora priti: koncc samostojnega udejstvovanja in iti v službo kamorkoli ali pa na cesto... Moji predlogi so: 1. Socialnega zavarovanja so potrebni vsi nižji stanovi ravno tako kot krnet in inora zavarovanje kmečkih ljudi biti izpeljano v splošnem ljudskem zavarovanju. 2. Ti stanovi so v sedanjih razmerah »nerentabilni« in zato bremen zavarovanja sami ne morejo nositi, so pa ravno oni ustvarjalci temelja za možnost gospodaiskega življenja. Zato je socialno pravično, da viri za potrebe zavarovanja prihajajo od onih slojev, ki so gospodarsko močni. 3. Posebnih zavarovalnih ustanov za to ni treba, ker taki zavodi delajo z velikimi režijami in bi morali zbirati posebne rezerve, kar bi otežilo izpeljavo zavarovanja ravno v sedanjem času, ki je za te sloje že itak komaj znosljiv. Zavarovanje naj se zato izpelje potom banovine, ki ima že socialni oddelek, in potom občin, katero imajo ubožne sklade. To naj se izpopolni ter poveže še z državo, katera naj bi iz svojega proračuna dajala prispevke v svrho zavarovanja. Tako ni tre- ba dragih ustanov, upravna oblast pa je rešena nadzorovanja, ker vodi to socialno jielo ona sama. 4. Zavarovanje mora biti celotnostno, to se pravi, naj bo izvedeno za 3tarost, onemoglost, bolezen in smrt. Misel, da je treba izvesti predvsem zavarovanje za starost, ni povsem na mestu. Gre v takih slučajih samo še za posamezne osebe, ki jih je Bog ohranil nekoliko dalj pri življenju. Toda »» stan kot tak je zavarovanje ti bolezen in onemoglost bol; važno! Težko je dobiti slučaj, da bi kmetija propadala zato, ker ima preživljati starega očeta in mater. Veliko več slučajev je, da propada kmetija zato, ker je gospodar ali gospodinja zbolela. Izdatki za zdravnika, zdravila so ogromni, poleg tega pa še manjka pri delu onega, ki j*; za razvoj gospodarstva najbolj potreben. Enako kot pri kmetu je pri vseh malih poklicih, kjer ne gre za industrijsko izvrševanje, ampak za celotno družinsko udejstvovanje poklica za pridobivanje vsakdanjega kruha. Isto je z onemoglostjo. To so najtežja bremena, ki zadevajo stan in ga v jedru izpodjedajo. Kako težko je, če bolezen in onemoglost zadene uslužbenca! Gospodarju postane še toliko večje breme, ker ni bolnik član družine. Naravnost popolen revež pa je bolnik sam, ko često-krat nima kam iti in mora pričakovati, da ga gospodar po zakonitem času prepusti samemu sebi. Da je vsak človek vreden skromnega, a dostojnega pogreba, če je vse življenje delal za razvoj splošnosti — in to stori vsak mat človek •-mislim, da bo vsakdo priznal. Vsak praktik mora ugotoviti, da mora biti socialno zavarovanje izvedeno na splošno in da mora biti celotno, ter da so močnejši sloji dolžni, am govori o trpljenju onih težkih dni svetovne vojne. Polna je vere v vstajenje človeka. Njegova dramatska dela so: Jakob Ruda, komedija Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi,- Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Hlapci in Lepa Vida. — Cankar je obogatil naš jezik z novimi izrazi, dal pa je tudi mnogo novih slik in primer, sploh je Cankar za Prešernom naš največji ustvarjalec jezika. V njegovih delih se zrcali ljubezen do siromakov, tlačenih in trpečih, svojo jezo in posmeh je zlasti metal na socialno krivico, laž, hinavščino, stralio-petnost in podobno. Trojna je njegova pot. Prva je Srn ob materi, druga ob domovini in tretja je 'naši«, svoj srčni mir In zadnjo besedo v Bogu. Cankar je naš največji pisatelj. Pozna ga tujina in preveden je skoraj v vse evropske jezike. Črni od 16 cm premera in 120 cm dolžine naprej iščem vsako množino. -- Ponudbe pod ><)ctrya« na upravo Domoljuba štev. 10741. Mali ©grlaisraSlk; Vsaka drobna vrstica ali oje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupuiejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje prideik« ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajence- in narobe. Pristoibio* za male oglase w plačuie naprei. ftm pediini praši& »REDIN« za prašiče. Vsak kmetovalec si labko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo t zavitek z* 1 prašiča ter stane 1 zavitek G din, po pošti 12 din; 8 zav, po pošti 24 din. Uspeh vam jc zagotovljen. Prodaja droge-rija Kauc, Ljubljana, Židovska ulica I. Za ssafeoprt^ obiske, perila in ve» praktična oblačila. — Preslter, Sv. Petra c. št. 14, Ljubljana. M\m esesca Msslfa Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena t steklenici za 150 litrov Din 204—, po pošli Din 35'—, 2 steklenici po pošti 55 Din. - Prodaja Droge-rija Kane, Ljubljana, Židovska ulica t. sprejmem takoj. Ivan Mohorcič, krojač, Žužemberk. * SeMep isjsnsa is poBioinlg !akoj eprejmem. — Močnik, Preserje p. Radomlje. Hrana s tolstem in bika 18 mesecev starega prodam. Oven, p. Dobrova 8. prvovrstno domačo, v vsaki množini po najvišji dnevni ceni. — Ponudbe na tt. E..leras in drug, Ljubljana, Tyr-ševa cesta 38. B.-..I. stavbne v iz-raFGBIS roeri 800 do 1000 m' i"godno naprodaj na Vrhniki pri kolodvoru. - Vprašati: Rupert Jelovšek, Vrhnika. fiffltffce drtle vajeno nekoliko domačega in poljskega dela, po potrebi tudi v pomoč v gostilni, dobi službo takoj. Naslov v upravi »Domoljuba«, štev. 12.303. Hnliea najnovejši le-rtsiesa tošnji modeli v največji izberi že od Din 550'— naprej. — Nova trgovina, Ljubljana, Tyrševa cesta 36, (nasproti Gospodarske zveze). III--.. za vsa kmečUa nmplfl dela, in pastir ja od 14 let naprej sprejmem. Služba stalna. Plača po dogovoru. Trtnik, Klane 5, Škofljica. Raoiii feniižlEi Kmetske posojilnice ljubljanske ali podeželske' posojilnice na mesečno odplačevanje proti vknjižbi na prvo mesto. — Ponudbo na upravo Domoljuba pod »Posestvo« štev. 11463. Hapmlai Znaša voza in orehovi plohi. — A. Kušai, Grosuplje 24. ffaicnr« sprejme .lari-injSnSS čigaj Anton, kolar, Mengeš 143. 6—7 m dolge, v zimi sekane, kupi takoj občina Smlednik. 1000 Din mesečno. Pišite: »Anos«, Maribor. Pridite ilmml Tvrdka »Promet« v Ljubljani nasproti križa uske cerkve ima prav poceni naprodaj še nekaj prvovrstnih koles in šivalnih strojev. — Prepričajte sel (Labko tudi ob nedeljah dopoldan.) Pridna "drtiT^ domačih del. šivania iu kuhanja, dobi stalno službo v predmestju Ljubljane. Ponudbe na upravo Domoljuba pod .»Poštena« št. 12.512. Trijir čistilnico za žito poceni prodam. Stanonik, Horjul 34. posestva na Gornjem vrhu nad Javorjem pri Litiji, obstoječe iz hiše, gospodsrslc. poslopia, njive, travnikov in jjo-zdov 45 oralov, se bo vršila 7. septem. 1.1. na sodišču v Višnji gori. naprodaj, krasna lega, tik glavne ceste blizu nova tovarne za Din 32.O00-. Florijan pošta Videm ob Savi. Usnjarski sajsats se sprejme. Andrejka Martin, St. Vid pošta Lu kovica. M feg slanic in 1C00 kg sladkega sena kupim. Naslov v upravi Domoljuba pod štev. i 2 46«. Cvetlični seti kupujem. Najnižje ponudbe na upravo »Domoljuba« pod >Med< štev. 12.178. Pastirja in dshis sprejmem. GabrovSek Ludvik. Studenec št. 5 D. M. Polje. Rmečtis dsftiico 15-17 letno, sprejmem. Zg. Šiška. Vodnikova cesta 52, Ljubljana. UliZSPji! Fr.Itupicav Ljubljani na Gospo-svetski cesti št. 1, poleg »Figovca« dobite po nizkih cenah vse vrste okovje za stavbe in pohištvo tfer razno orodjel Poizkusite! in razne poljske pridelke najbolje proda-ste, če jih oglašujete v Domoljubu, ki ga prebirajo v vsaki naši hiši. Hranilne® knjiilca, vrednostne papirje, deSntce. 3%ebvesnf«e vnovčujem po najvišji ceni takoi v gotovini. Kupe-preda|a nepremllnin Kupujte srečke državne razredne loterije v moji kolekluri »VRELEC SREČE«. Al. Planiniek. IfuHljana. Beethovnova U »Zevnik je pa res domišljav človek.« »Zakaj pa?« »Oni dan, ko je praznoval 25 letnico svojegR rojstva, je svoji materi čestital, da ima takšnega sina.« Kdor hoče ta j u c o d n e j e prodati dfoiaria, lire, franke in sploh tuji denar, naj se obrne na PromeHiBo banko v UJabljani poleg škofije. — Banka ie ves čas krize izplačevala vloge neomejeno v vsaki višini Sinko (iz šole): >/0če, ali se še spominjate, da ste mi pravili, kako so vas izključili iz šole?« Oče: »Seveda se.« Sinko: »Vidite, oče, zgodovina se ponavlja.« Ko sta vlomilca opravila svoj posel in si natrpala vrečo in nabasala žepe, sta si postregla še s pijačo. Pravi eden izmed tolovajev: »Stavim kar hočeš, da gospodar te hiše še zdaj premišljuje, kdo mu je poslal prosto vstopnico za kino.« RADIO LJUBLJANA od 11. avgusta do IS. avgusta 1938. Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročilo fi čas, spored, obvestila, 13.15 Plošče, (4 Vreme borza. 19 in 22 Čas, vreme, poročila spored iti obvestila. Četrtek, lt. avg.: 13.20 Radijski orkester. 19. io Nac. ura. 19.50 tO minut zabave. 20 Plošče. 2(1.10 Slovenščina za Slovence. 20.30 Prenos koncerta n Rogaške Slatine. 22.15 Slovenske narodne. — iV/efc i*\ avg.: 13.20 Cimernianov šramei. 19.30 Nac. ura! 19.50 Poročila o izseljencih. 20 Plošče. 20.10 Živ! Ijenje vaškega otroka. 20.30 Prenos koncerta iz Rogaške Slatine. 22.30 Angleške plošče. — tiobota, IS. avg.: 18 Radijski orkester. 18.40 O socialnem skrbstvu. 1930 Nac. ura. 19.50 Pregled sporeda. 20 O zunanji politiki. 20.30 Paberki iz »Kurenta« 22.15 Koncert Rad. orkestra. — Nedelja, 14. aig.: 8 Koncert na flavti s klavirjem. 9 Napovedi, poročila. 9.15 Plošče. 10 Prenos iz Maribora. 111.20 Koncert Radijskega orkestra. 16 Prenos iz Maribora. 17 Kmet. ura. 17.30 Pevski koncert. 19.30 Nac. ura. 19.50 Radijski orkester. 20.30 Prenos opere »Prodana nevesta t. — Ponedeljek, 15. avg.: 9 Napovedi, poročila. 9.15 Plošče. 9.45 Verski govor. 10 Prenos cerkvene glasbe. 11 Otroška ura. 11.30 Koncert Radijskega orkestra. 12,20 Prenos motociklistične dirke z Ljubelja. 17 Kmet. ura. 17.30 Radijski orkester. 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20.30 Koncert. 22.15 Kvartet mandolin. -Torek, 10. avg.: 13.20 Koncert Radijskega orkestra. 19.30 Nac. ura. 19.50 10 minut zabave. 20 Plošče. 20.10 Ob 20 letnici dobrovoljcev. 29.30 Prenos koncerta iz Rogaške Slatine. 22.15 Radijski orkester. Sreda, 17. ava.: 18 Lahka glasba. 18.40 Mladinska ura. 19.80 Na«, ura. 19.50 Plošče. 20.30 Prenos koncerta iz Rogaške Slatine. 22.15 Lahka glasba. Ceni. občinstvu naznanjam, da sem otvoril „€©ifei magacifi" trgovino z man« fakturo in krojaškimi potrebščinami, V zalogi imam prvovrstno češko blago po solidnih cenah. Ljubljana, Praiakova 12 vis-a-vis železniške direkcije. Kadar vidiš, da kdo vodi avtomobil prav previdno, bodi uverjen, da avtomobil še ni plačan. Tone: »Ali ima igra, ki so jo sinoči uprizorili, vesel konec?c Tine: »Da, vse je bilo veselo, ko je bil konec.« Ostanke m moSke ii? Me obleke n. pr.: ostanke od moških štofov in hlačevinc, za posamezne hlače, ostanke od ženskega vol. blaga, žameta in barlienta, ostanke od letnega navadnega in boljšega blaga, kakor tudi razne blagove za posteljnino, odeje, dekc, koče, zimske rjuhe, volnene jopice, moške srajce, moške in ženske dežnike, blago za predpasnike itd. prodaja zaradi selitve v nov loka! po globoka znižanih cenah tvrdka F-1. Goriiar - Ljubljana Sv. Petra cesta 99. CEl° MOST (sira) lahko trajno pripravite iz grozdja, kakor tudi vse sadne sokove Brez kakih aparatov! Brei izgube časa! Brci strokovnega znanja t s pomočjo NII^AKOBIMA A/II. Odlična iznajdba današnje znanosti! Enostavno! Poceni! Higijcnsko! Odobrilo Ministrstvo poljedelstva. RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ul. 1. .l)