«[!lim’SEE!EEEEIEiraiEiro 1 Posam. štev. Din l*-—* |f f§ četrtkova In sobotna {& 1 Številka Din 1*50 a ff UREDNIŠTVO „Tabora“ in »Na- gg sl rodnega list«* je v Maribora, Jur* 9 g Čičev« ulica 4, 1* nadstropje. g S Telefon interurban štev.^ 276. —*■ 31 g čas* Rokopisi se ne vračajo. «w» -M S UPRAVA je v JuriKčevi ul. St 4» it, *£ pritličje desno. — Telefon St* 24. S S SHS poštno-Celc* račun z« „Tabor* s| ■M 11.767.«» .Narodni »Ut* 12.653. §| g N« naročila brez denarja n na §L '|| ozira. Ioseratne cene po dogovora. |f| lNHllUII!I!!!!mnil!lil»tff!lj!!j)t> .^ptemiber je in kmet prodaja svoje ,^rmelke. Spravlja na trg žito in sadje, a Poplača jesenski obrok visoko odmer-J"®.e davščine. Bliža se oktober, ko bo iz-ij, d težkih stiskalnic curljal vinski mošt. v-° j*i miorali biti veseli dnevi, pa niso. „l kriva slaba letina. Kmet čuti, da nje-Pridelki nimajo prave cene. V me-0 Pelje do vrha polni voz, a domov se ‘^ acas svežnjem obleke, ki ga lahko vza-Pazduho in ki ga j« stal polovico ; apička, če ne več. Čudom! se kmet j. odkod ta razlika. Začenja se Ob' 1 na mestjana, ki mu »ne da živeti«, istem času pa se v mestu vračajo e Ur®d:niške žene in se na tihem hudU' j. .na kmeta, ki je tako drag. Kdor mo-Plačevati sleherni list »alate in dobijo^voje delo dva tisoč dinarjev na ta-kh*1 ®e maTlli> 66 čudi, da je kmet ^ **fcažil rastline, ki jih je Bog u-Pro^ v®em ljudem. Tako nastaja med hekaju^P^om živil in konzumenltom živil tv ^^.^protje, ki še tuintam razvije •^1’i'vo Pa Je to, da ni noben Zasim-16111, Pridelovalec ne dobi dovolj je »J Je Pfidellke, tisti pa, ki jih kupuje, delo preslabo plačan. To '» ki v/ znaJ° izkoriščati razni poldti-■frljj r radi živeli na račun enih ali dru-obojih. In začne se politična Pred mostom in' deželo. Med dvema ognjema. Na lasi meji se zbirajo bolgarske tolpe lil Italijanske čete. — Bolgarska vlada priznava, da Se komitaši pripravljajo. — Italijanski »manevri«. Beograd, 19. septembra. Macedon-siki revoiucijonamii komitet je v zadnjem1 času zasnoval širokopotezne pri- prave za vpad na naše oženil je. Zaeno s prodiranjem komiitošev čez mejo bi še imela izbruhniti v Južni Srbiji bolgcro-fil»ka vstaja, ki so jo miakedonlsitvujušči že delj časa pripravljali Po vesteh, ki g. dr. Ni n čič jo je energično pottoVtl V Ženevi se nahajajočemu zunanjemu ministru in min. predsedniku Cankova. — Bolgarski oflaielni zastopniki so nato odgovorili, da so jim znane priprave ko-mitašlkih tolp, da pa bolgarska vlada nima moči, da jih prepreči. London, 18. sept. Tukaj je znano, jih je dobila naša vlada, bi se imela ak- da so pri Beki pripravljene štiri divizi- v. vu iUaiBIlvUU1 JII uvac/iv« . lodra politika dkuša nasprotja ubla-ib odpraviti. Dobra vlada dela na jT' »loč za odpravo draginje. Politika, a he upošteva v zadostni meri vseh in- ttied seboj, ni modra, temveč škod-Kafcšna je v tem oziru politika '•fcgjiv. kakšna je ' ^ sedanje vlade1! ^^(Vo, podražili so še železniški tarifi, bo pri tem ničesar pridobil, a kupuje njegove pridelke, bo še Sla^dovoljen, zakaj povišanje že->il l ^ tarifov prinaša podraženje ži-ega ^?lga* nam klada «itt, jetiko povišanje tafcs in pristoj-hejemt^ fci bo hotel gnati kravo na Živini biOral plačati 50 dinarjev za fcfajc^,. list, ki je nekoč stal dva drag,- .;,a- Vlada pravi, da se bori zoper koraku ^ pa i° vicMTrio, da na vsakem tri Ja s cene in neprestano Jia- r ^Qa-vke. ^avn^a i® to po-trefUno, morda je v dr :to interesu? Ce je talko, tedaj je ti. ^ ^rilat nas Vseh in se moramo uda-hlkrbi i l^demo do jedra stvari: kako ^®dikal 24 državni interes1? Ali res *W0, “^■histrom sivijo lasje od Viada skrbi »a državni blagor? Ne. ttadihgf^ za državni blagor takole: kav' izdelajo načrte in predloge, t>RrlamS zdi prav. Ker pa so .v Zalo. I>re*»labi, imajo politične valu . °^j ndaifo jim služijo turški Vgg . 1 /poslanci. Ko tedaj gre za brevizet-^’ *** vn^ora-li najširši krogi ^ Tuj-i-,-1 .od^OTOost, se začne kupčija *^elci ™ Remici, a če tre(b'a, tudi s kle->adi „ ^laj&ujete za nas?« vprašajo ^Ste V1 Ne:rn®e- ~ »Koliko daste?« -ijani% z nemško realko v Ljubih _„v, ®-* »Bajte roko.« In na sli- it‘i j e^C (TnXi)SPOra5rU!m<,io tuidi Z dŽ®’ r®^aleem, če je tata po-^ledhft x ^dimo, da je mogoča. ci «o pniat 1 0 dati za dnem. Badikal- atfa^a. P^ta#i, ki cija začeti že 15. t. m. Vlaja je storila dalekosežne ulkrepe, da vsako tako ali podbbno akcijo že v kali zatre. Čete ob bolgarski meji so bile znatno ojačene. Naša vlada je že pred 12. dnevi opozorila bolgarsko vlado na priprave ko-mitašev in izjavila, da prepušča odgovornost bolgarski vladi. Bolgarske tolpe se zbirajo, oborožujejo in prehranjujejo toa bolgarskem ozemlju. Bolgarska vlada je tedaj v stanu nameravano akcijo preprečiti. To izjavo je ustmeno podal v Sofiji naš poslanik na bolgarskem1 dvoru g. Milan Bakič. Zunanji minister je in mfnogo fašistov. Imenovanje janskega generala za vojaškega guvernerja Beke je vzbudilo veliko senzacijo Obstoji bojazen, da hoče Mussolini zajamčiti Italiji snvereniteto nad Beko, preden bi Zveza riaTodov imela priliko intervenirati v tem vprašanju. Beograd, 10. sept. Na današnji seji bo ministrski »vet sklepal o nadaljni taktiki n apr aru Italiji in Bolgariji B e o g r a d, 19. septembra. V ministrstvu zunanriih zadev so mnenja, da ni povoda za kako vznemirjenje. KoS flikt z Italijo bo rešen na miren način. Gospodarska obnova Nemčije. Berlin, 18. sept. (Izv.) Načrt za u-vedbo nove nemške zlatne valute predvideva med drugim, da se državna banka popolnoma loči od državnih financ ter prevzame funikoije emisijske banke. Državna banka ne bo več diškontirala državnih bonov, tako ne bo prišel v promet kak nepokrit papirnati denar. Za prehodno dobo bo izdala ta banka posebne bankovce. Istočasno se bodo vsi državni izdatki reducirali na neobhodno potrebni minimum. Berlin, 19. sept. (Ibv.) Dolar je da- nes poskočil na 360 milijonov mark, aii-gleški funt pa, na 1 milijardo 750 milijonov mark. Na intervencijo državne, banko je ta neutemeljen porast naglo padel; tako da je opoldne dosegel dolar zopet 150 milijonov, funt pa 750 milijonov mark. Berlin, 18. sept. (Izv.) Z odlokom pristojnih ministrstev se s 27. »eptemb. razveljavijo vse dosedanjo izvozne prepovedi in1 stopijo v veljavo tozadevne nove odredbe, ki ao jsuatno milejše, kakor dosedanje. Položaj na Španskem. Madrid, 19. sept. (hrv.) Primero de BiVera je izjavil novinarjem, da jo uvedena cenzura samo prehodno in bo v kratkem zopet ukinjena, kakor hitro bodo to dopuščale razmere. Spoštoval bo vsako mnenje, nikakor pa ne bo trpel separatističnega gibanja, sličnega onenvu v Barceloni. V mednarodnih vprašanjih bo skušal ostati v dobrih od-nošajih z vsemi državami, zlasti pa še s Francijo, s katero ima Španija v Maroku skupne interese. M a d r i d, 19. septembra. (Izv.) Potom kraljevega ukaza je znižana vojaška službena doba na dve leti. TJka.z stopi takoj v veljavo. Vsi vojaki, ki so ta rok že odslužili, »e morajo nemudoma odpustiti. London, 19. Sept. (IzV.) sDaily Mail« doanava iz Tamgerja, da nadkomisar Silvella ni hotel demisijoniirati. Močni vojaški oddelki iz Tetuana zlasti topništvo, so na potu v Španijo, kjer je pričakovati še nadaljne boje med vstaši in pristaši prejšnje vlade. Grčija izpolnuje obveznosti. Atene, 19. septembra. (Izv.) Vojni minister je danes ofieijelno izrazil italijanskemu, francoskemu in angleškemu poslaniku obžalovanje umora italijanske vojne misije. Mednarodna preiskovalna komisija je včeraaj dospela v .Tanimo ter začela poslovati. Rop v vlaku. Berlin, 17. septembra. (Izv.) Kakor pproča »Vossisohe Zeitung«, je bil zopet izvršen atentat v vlaku. V nedeljo so našli ,v nekem oddelku D-vlaka v Berlinu, ki vozi na progi Koln-Bcrlin, neko ženo nezavestno. Ko je prišla zopet k zavesti,»je izjavila, da jo je med vožnjo napadel nek moški, jo onesvestil s kloroformom ter ji vzel denarnico in vso zlatnino, BORZA. C u r i b„ 19. sept. (Izv.) Predborza. Pari* 32,76, Beograd 6.10, London 25.71, Pred šeitankom narodno skupščine. Beograd, 19. septembra. Ker se jiuftni sestane Narodna Skupščina, je ministrski svet razpravljal na včerajšnji seji o dnevnem redu. Na pivi parlamentarni seji se bo razpravljalo o budžetnih dvanajstinah za oktober, november in december. Diskusija v finančnem odboru bo trajala štiri do pet dni. Danes ob 11. uri se, vrši seja ministrskega sveta. Nadaljevala se bo diskusija o parlamentarnem položaju, govorilo pa se bo tudi o reškem i« bolgarskem Vprašanju. Po ultimatumu pogajanja o spornih vprašanjih. Beograd, 19. Septembra,. V ponde-Ijek se sestane mešana komisija naših in! bolgarskih strokovnjakov, da nadaljuje v Nišu započetka pogajanja glede Spornih vprašanj med Jugoslavijo in Bolgarijo. Komisija je morala — kakor znano — prekiniti delo vsled prevrata v Berlin 0.0002, Praga 17, Milan 25.07, New Bolgariji in smrti Stamibolijskega. Gre york 566.50, Dunaj 0.0080, žig. K 0.0080, za rešitev ekonomskih in finančnih Budimpešta 0.03 ena osmina, Varšava yj*rašapii (MB, Sofija 5.40. * jih imajo na Slovenskem, so razen par izjem sami pritepenci iz drugih strank, ki so pribežali k polnim radiikalskim ja-slom. Na Brvatskem- ni nič drugače — mnogi med tamoŠnjimi radikalci so Spokorjeni madžaroni — in pa nekaj pravo-sHavmih Srbov, ki so za Veliko Srbijo ir* n-iso nič boljši od onih Hrvatov, ki gredo slepo za Radičem. Ker so tedaj radikalci sr bsk o -?-e pa r ati srt.i č na stranka, je njihova politika taka, da nas »preča-nov« ne more zadovoljiti, kakor Srbov ne more zadovoljiti čisto »preča/niska« politika, kot jo vodijo na pr. naši klerikalci. Treba je pravično upoštevati obojestransko interese in imeti pred očmi blagor skupno države in' edinstvenega naroda. Radikalci tega ne morejo in ne umejo. Orni nc vodijo ne kmečke inO n« meščanske politike, še manj seveda politiko socialnega sporazuma, nc vodijo tudi jugoSlovanlske politike, tj. sporazuma mod plemeni. Na eni strani ponujajo kmetu odškodnino po toči, Sla drogi sltrani ■ pa mu tembolj navijejo davke. Uradniku dajo pragmatiko, obenem pa si pridržijo pravico, da ga lahko vsak čas reducirajo, tj. postavijo na cesto. Pravijo, da podpirajo gospodarsko politiko, a baš gospodarski krogi so nezadovoljni z njih »podporo« in glasno izrekajo željo, da bi gospodarili v drža/vi' nekoliko zmožnojši ljudje. Ne bomo dalje naštevali Magodat? sedanje vlade, ki misli, da »me v državi' vladati isamo ena stranka. Rekli bi nam, da se demokratom cedijo sline po vladi Ne. Bavnio demokrati so največ trpeli vsled elabe tovarišije z radikalci Demokrati so toliko polagali ha istiurtf državni interes, da so delali z radikalci1 kompromise, fci eo demokratski stranki škodovali. Demokrati obžalujejo, da j« bilo v »prečaniskih« krajih talko malo smisla za aktivno državno delo in da So j« tu izcimilo toliko separatizma, ki jo tudi pri Srbih škodoval jugoslovanski ideji. Srbski demokrati so zaradi Svojega jugoslvoaniškcga mišljenja izguMli nekoliko prejšnjih postojank, kor So ra* dikalci hujskali proti njimi, češ, da hočejo Srhe prodati »iprečanom«. Zaito W* pa prečantski demokrati postali nepriljubljeni, ker so jiml klerikalci ki Wo-kaši očitali, da hočejo Slovence in Hrvate poarbtti. Res ni bilo de eno drugo. Ko pa so radikalci kupčevali z Radičem in z dr. Korošcem, tedaj je to bilo »delo za sporazumi«, dafci je vbgk vrabec znal, da je sporazumi nemOgoč. SporaanMBl je mogoč zgolj na podlagi edin«tve.ae države in V aktivnem' pariannontardeanl delu. Radikalci bi hoteli imeti radičev-ce v parlafnentu zaradi: StrankarskiK kupčij, a Radičevci hočejo v parlameirt, ker bi izgubili kupčijo. Demokratski ideal socialno pravične id plemensko strogo enakopravne Jugoslavije je o««fcaI čist in svetal in njega bb nedvomno te-vedla mlada generacija, ko bo radikftfče in vise druge separatiste čas odnesel 1 površja naše politike. Priznavamo pa, da so vsemu zdu 1! enaki meri krivi Radičevci, ki «o ise iao-gibali aktivnega dela za državo i® so dajali srbskim separatistom korajžo. Sramotna dezertacija Stjepaaja Radiča je največji udarec tej politiki) ta Seg pa so radikalci samo pozdraviti, Saj je zanje dobro, alko >prečaoBiki« politiki bčže iz države. Vsak Slepeč lahko vidi, kako brezglava je taka politika. Vedno smo bili proti pasivni politiki in za Borbo, za pozitivno delo v državno koptsf* za tekmo v parlamentu, KJorikalci. so to načelo pobijali in se ogrevali avtonomijo Slovenije. Danw ne le da m a^tottprnije.. temveč »»t1*®101 kot zastopniki velite večine Slove®Bev biti toliko moči, da bi rešili sloveraSke gradnike pred redukcijo. Niti misliti ni, da bi oni preprečili neanostaa davčna bremena. Tako so za dogledno dobo za postavljeni »precanski« interesi irt Ha Sloveficih in Hrvatih jezdi po njih last Sil kirivtdi — srbslka radikalna stranka. mtgm fMaritforj 20,’rseplemtfa""192J. Edin odgovor. I Ni še rešerto reško vprašartje, že hoče Igo razviti Italijani bakrsko. Ne bo še Itrešeno to, že bo našla iznajdljiva ital! Kanska diplomacija kako drugo vprašate je in' tako se bo nadaljevala pesem, do Hkler ne bo Italija dosegla svojega cilja: 'Inaše gospodarske smrti, i Temu cilju je podrejena vsa italijanska politika. Zato rtaletimo povsod, kjer (jse le oglaša kak naš nasprotnik, Ha italijanske prste. Da smo izgubili plebiscit, tae bistveno italijanska zasluga, da je pa-lidel Stambulijskij, je pripomogel itali jjart^ki denar, da je Albania razbita v dva tabora in da se tamJ pripravlja revolucija proti nam prijazni vladi, je italijansko delo, in da noče Madžarska opu fetiti od svojih iredentističnih teženj, je leopet »zasluga« Italije. Skratka, povsod (■zadevamo na Italijo in jo rešiko vpraša-jnje kot izhodišče jadranskega Vprašajte j a — kardinalno vpra.šanjo vseh Jugo-ffelovertov vprašanje njihovega oBstoja. V svojem bistvu hi jadransko vpra-Sanje drugo*»ko stoletni boj med zapadom in vzhodom. Razlika je 'samo ta, da je vsled odpada Avstro-Ogrsko postavljena razvodnica hoja bolj zapadrio, da ne gre fveč preko srede našega naroda, temveč Skoraj po'naravni meji našega: naroda, v jkolikor niso Italijani USpeli, da po sve-itoVni vojni pomaknejo mejo vzhodneje iiv našo škodo. ; Upoštevajmo pa še eno dejstvo. Ne cfOSti večja od Jugoslavije je Italija, prebivalstva pa ima trikrat toliko. Irt naravni zakladi Jugoslavije so še skora; nedotaknjeni, oni Italije že skoraj izčrpani. Ali'se čudite, če pravi Mussolini, da je Italija premajhrta, da nima v njej 25 milijonov ljudi prostora. Mi naj damo ta pro«tor. Najprej italijanski trgovini in: industriji — potem tudi italijanskim' kolonistom! irt delavcem, ki jih bo uvažala iffidustrija, ker je Amerika zaprta. Z reškim1 vprašanjem je razgrajen ves kompleks vprašanj, ki izhajajo iz jadranskega vprašanja. Nebistveno je, kaiko !?o rešefTo reško vprašanje; Samo, bistveno je le, kako bo z njegovo rešitvijo odločna naša priprava sa Končni Bok V terrt oziru pa odločujemo edinole UM Sami. Alijspoznamfo, da je naš gpas le ry ftlogi, delw>ift požrtvovalnosti, ali pa iz gnUljamo še naprej postojanko za pošto 'jaflko, kakor ;uči zgodovina od leta 1918 'dalje. ‘ ' Z di^Imi Besedami: rtaš Boj' Bo ziffa-gOvit, če Bo’ Ves narod združen v volji po zmagoviti rešitvi jadranskega vpra- PtuJ —izhodišče našega osvobojenja. (Govor dr. Toneta Gosaka dne 8. sept 11923. o® priliki Sprejema CMD skupšči-|' jJarfere na ptujskem kolodvoru). 'Pragi fhratje in Sestre! ‘Čeatiti (aboipščinarjil '\ ODafflea tpoielka 15. leto v naglo in nemo ',V«cfioišt, odkar ate pošetili zadnjikrat iRfcoj. Takrat so se izvršili na nas tipi črto BotoraSni cimi, ki flo jasno pokazali, 8 kakimi sredstvi so naši narodni nasprotniki! skušali zatreti naše pleme ini $ kaiki-Mfi metodami Slo postopali v zgodovini, da Bo krčili mojo oaemtlja našega ple-tateffa: Saj So segale {e prvotno na Sever do gftovrtega Mesta, Avfetrije, do Dunaja, na izHod preko glavnega mosta Ogrske Peča '(nea&Ski Offen), na Beverozapad do vštev-ft praistiško dolino, na jugozapad preko Čedara. Kal IoffllBaridijskih dvorih se je glasila govorica. Žal smo prišli ob ■v&topu y zgodovino pod tujo oblast, in to je l>ila tragika paše usode za Bodočnosit. Tlačile So nas nemška vlada, nemški fevdalci, Hajfinjže pa tuje Sole. Poslednje so Bile rtašem« naraščaju najnevarnejše. DružBa Bv. Cirila irt Metoda si je nadela nalogo, da reši našo mladino poHri-^•alpg^1e,aKJ5Šila šafija, naš Boj Bo pa zaigran', če ne Bo njo kos temu postulatu. Vtelesertje te volje pa je »Jugoslovanska Matica«. Zato odgovori rta italijansko razvijanje Bakrskega vprašanja vsak Jugo-,slovenj najbolje rta ta način, da pristopi k c.TugoslovertSki Matici«. Ce bi mogli isti hip, ko bo reško Vprašanje rta višku napetosti, javiti vsemu svetu, da je pristopilo k Jugoslovensiki Matici 1 milijon JugOsloveriov, in to bi ne bila niti desetina, ali res niste uver-jeni, da bi se rešitev reškega vprašanja nagnila v naš prilog. OdgoVor je resen irt upoštevanja vreden' samo, kadar ima pečat skrajne res-noBti, Vsi Verno pa tudi, da ne odločuje pri mednarodnih" dogovorih, irt zlasti proti Italiji velja to, pravica, temveč moč. Moč vsake države pa je pri mednarodnih konfliktih izražena v glavnem v dveh stvareh: v organizaciji armade irt v organizaciji zaledja. Da jo naša armada organizirana, vemo, če je pa organizirano tudi zaledje — je Vprašanje. Ni pa več vprašanje, temveč dejstvo, kadar je jugoslovanski narod organizi* ran v Jugoslovanski Matici! Delo za Jugoslovansko Matico je edin1 odgovor italijanskemu imperijalizmu. Blagor Jugoslaviji, če Bo njegov narod dal ta odgovor! Politične vesti. * Sestanek »nemške stranke« v RiB-nici na Pohorju. Pretečeno nedoljo je 0-Srečil v svojim1 obiskom poslanec »nemške Stranke« Schauer tudi Ribnico. — Pozdravil irt pohvalil je svoje volilce (Stimlmvieh!), ki so mu- pripomogli do mandata. Seveda je bilo na sestanku raznrt »poglavarja« naših Nemleev, ur-gertmana Hodnika, le par radovednežev, Ne omenili bi tega dogodka, če bi se bi li res zBrala, peščica pzravih Nemteev ter se pogovorila o časih’, ki so minili za rije. Nemcev, kot artarto, pa pri nas ni! Zato pa, roko proč od našega ljudstva. Stajercijartcev pa ne bomo trpeli! * Italijanska aneksija Reke. Italija je nepričakovano imenovala svojega generala irt Senatorja Giardirtija za guvernerja rta Reki in je ž njim1 Vred poslala vojaSke čete irt vojne ladije. V Beogradu se to razlaga kot prikrita aneksija Reke, dočim iz Rima zatrjujejo, da je t o zgolj varnostna odredba irt da Italija noče anektirati Reke, marveč hoče živet’ z Jugoslavijo v Božjerrti mira... Naša vlada je protestirala irt odposlala V Rimi poseBnega odposlanca z navodili fiašemu poslaniku Antonijevidu irt s Pa-šidevim pismom Mussoliniju. Smatrati je, da je reška krnza skrajrto poostrena irt da prihaja čas, ko Bo morala Italija pred Vsem1 SVetom’ pokazati, da hoče z riami ali prijateljsko razmerje, ali pa ji diši smodnik. Italijanski ukrepi so vzBu-dili po višej državi' ogronDno otrorčenje. če tka stvojega postanka rtaprej. Razveri teiga se je trudila dvigniti kulturno stopinjo našega pleirteria. V ti svoji sveti misiji je prišla CMD leta 1908 v mesto Ptuj. To ttfeStefce je bilo od nekdaj važno križišče iti žarišče duševnega življeiija. Prometne žile Orijenita, Okcidenta irt severa so se tukaj križale. Tukaj se je 0-sredotočevalo po tej okolščini deloma življenje centrov sveta. Bogate izkopni-ne iz rimlske dobe pričajo o tem intenzivnem duševnem delu v tem mestu. V polpretekli dobi, posebno zadnja desetletja pred prevratom pa se je zasidral v rtašem mestecu z vehementno silo naš narobni nasprotnik. Ravno iz našega, mesta se je v največji meri zastrupljal s pomočjo slovenske Besede po »Štajercu« naš rod, da p e odtuji materinskemu jeziku ter lastni inteligenci. Sprejeti bi moral nernščiffo ter slediti renegatskim' siftoVom', izdajalcem’ materinskega jezika. Z velikim usppfroin se je vršilo potuječevanje v našem mestecu in strahovit fanatizem sovraštva proti nam je vladal ta/krat. V tem sovražnem’ mi-Ijeju se je vršila pred 15 leti velika Skupščina CMD. Takrat je navalillo na slovenske vrste nemštvo in nemškutar--stvo od Dunaja do Trsta. Nemški pisatelj Herder je dejal: »Slovenci niso nikdar tako bojeviti bili kakor JyejB Giardirta za guvernerja irt zasedle mesto z vojaštvom1, tajco.da jo Reka po polnoma v italijanski oblasti. Seveda izjavlja Mussolini, da se bo z rtaani še pogajal, r ' Torek, 18. septemiBra: Ministrski Svet je danes razpravljal o reškeni vprašanju. Posvetovanja jso tajna. Vlada je izdala samo voden komnnike, v katerem pravi, da je Reko zasedla Italija, da pa ni nevarnosti, da bi se spor ne rešil mirnim po torti. no pleme pa jim ni Storilo toliko krivice kakor Nemci.« Ena izmed takih velikih krivic se Ham1 je zgodila L 1908 v Ptuju. Slovence, ki so se sestali v svrli-o poisvetovanja o kulturnih vprašanjih, so pretepali, polivali s črnilom, obrnetavali s kamenjem in gnilimi jajci. Vlada je to postopanje odobravala in je mestna policija po diskret-rtih Jnistrufccijah to mirno gledala ter s svojim postopanjem podpirala. Ptuju so sledili dogodki v Celju, kjer So Nemlci napadli Sokolski in Narodni dom in v Mariboru, kjer so napadli Narodni dom'. Pod tem strašnim’ pritiskom se je dvignilo slovensko pleme ter je pokazalo živo življensko silo. Na protestnem’ shodu v Ljubljani Se je zbralo čez 7000 ljudi. Ker je del zborovalcev oblila nemška roka s kopirnim črnilom, je izbruhnila ljudska jeza ter so sledili znani^ ljubljanski dogodki, ki so se žal zaključili s smrtjo dveh slovenskih fantov Lundra in Adamiča. Ustrelil jih' je nemški pešpolk št. 27. Ob njihovih grobovih je žalovalo vse slovensko pleme ter se je udeležilo pogreba do 40.000 ljudi, ki So plakali ob’ teh grobovih ter stiskali pesti v svetem in’ upravičenem gnevu proti nasilniku. V tem duševnem ozračju so se vršili potem protestni shodi po trinogih naših trgih, mestih in vaseh. Ljudstvo je ogor-čejj,o grajalo organe, ki so imeli skrbeti — Kaj .ie s starimi pritožbami na ^ upravno sedišče? Kakor znano, je bil i2' dan zakon o državnem svetu in o upravnih sodiščih šele 17. maja 1922 in v »Sini Novinah« razglašen 22. maja 1922. Ob” vezno moč je dobil zakon v smislu stave 15. dan po razglasitvi, torejJ' junija 3922. Ker glede pritožb proti redbflm finančnih in upravtnih oblast^ zakon’ predpisuje, da se morajo vložiti’1 80 dneh po sprejemu odločbe, zato * pravni krogi mnenja, da se pred tem minom vložene pritožbe rta bivše duarf* siko upravno odnosno državno sodišče D® morejo od sedanjih upravnih oz. drža* rtega sodišča jemati v pretres, dokler izide posebna zakonska novela, ki bo ^ omogočala. To stališče zastopa v listu« tudi g. dr. Stesika, člart upravne^* sodišča v Celju. — Kakšne poslanike imamo. I® grada poročajo, da namerava vlada o« staviti našega poslanika na špant^®1^ dvoru.-, V Španiji je namreč izbruhnil* revolucija i,n se vrže že ves teden! va^* politične spremembe, a naš poslani * vsem’ tem1 — molči irt rte i>ošlje nikakega poročila o položaju, kakor 1* to poslanikova dolžnost. No, naj Se f Pašid ne huduje, saj je včasih' celo $ Beograda težje dobiti kako reč nego V Same t- Špartije. — Ustanovitev podružnice SadriarS^ ga Sff vrtnarskega društva za Mari Bor J® okolico ter izvariredrii oBčni zBor narskoga duštva v Mariboru. Vrtnar^? društvo V MariBorn im'a izvanredrti čni zbor v nedeljo, dne 30. Sept. tl. ofc uri dopoldne v učni dvoraiti drž. vii^| ske iffl sadjarske šole v MariBortt. riesklcpčrtOSiti Se Vrši zBoroVanje erto pozrteje iff Be 'sklepa pri: vSakeml šte^*® navzočih Članov. Na drtevnem reidm pristop vrtnarskega društva kot podr® / rilca »Sadjairfflcega irt’ vrtnarskega štVa za Slovenijo v LjuihljaJrti«, rtaka-f vrši izvolitev odbora podružnice J® ^ riBor in okolico. Naprošajo se vsi ročniki lista »Sadjar irt vrtrtar« (čet11^ rti so člani vrtnarskega društva), da polnoštevilno udeleže zborovanja ma iz\'olitve odBora, ker Se kot Ha*J®] rtiiki lista 'smatrajo za člane H0V0 rtovljerte podružnice z Vsemi pravih • irt dolžnostmi. . Jm — Za M,algaiiev Spomenik' v Gušta^, je sprejel odbor od sledečih gg. ralcev: Stegenšek' Pepca, Laško, 2^7}: Vuga Frart. Grobelno, 20 D; Pavlic Dravograd 700 D; Vižurek' Sonja, melj 112 D; dr. Tone Gosak, Ptuj, ^ J{ dr. Juro Ura Sove c, Celje 1820 D; Pe krožek »KomSija« 105.25 D; preje 222_3 ’’ sedaj 8681.25, skupaj 5904.25 D. Of* za Malgajev spomenik izreka teni m tom! pn’. darovalcem1 rtajiskrortejše^ hvalo in’ se priporoča ostalini1 naWf> cem. — ESoletni trgovski točaj rta ^ ^ realni gimnaziji v Ljubljani. Vpi^jr^ za mir in red. a so namenoma . jali svoje dolžnosti ter namenoma- 1 ^ čevali Slovence kot brezpravne ^ ljane tevtoniski strahovladi. Besedam1 so sledila od našo st-ra^ janja. V Ljubljani je začasno ^e0jd nemščina iz ulic. Vse slovensko ^iv eS\d se je poglobilo. Izvajalo se ie »Svoji k svojim!«, ker so ravno - trgovci imeli znaten del krivde fj vražnih dogodkih napram nam- gJo4 jo prava duševna revolucija v pV venskem’ plemenu nasproti nefflš*1 |čt3 slinastim. More Se trditi, da je b* re“ 1908 za letom 1848 v Slovencih P volucijonarno obdobje, ki prek3®9 , važnosti dobo taborov. • Tako je 1. 1903 bil Ptuj roj^e sl°" velikih dogoj -»Pelca tete« uajcenejše testenine. J)r pot-rjujejo vse gospodinje, ki so na-ohp 6 Poskusnjo .s tem, da so skuhale ^ te in druge. »Pekatcte« so se 0 zelo nakuhale. gCf- Lpravičena pritožba. (Dopisi iz Sl. ' katoliški duhovnik Goleč, ki se ž6 ‘ 110 ravna po naukih katekizma, Vjel 1>t3 Krelja na učiteljstvo. Tokrat je irHl.V 'i8- številki »Slov. Gospodarja« na Kopi^^^^itelja pri sv. Andražu v Sl. iskov Ce5> c3a ie svojim^ nedeljskim ob-*akriv?.6m raz3aSaL da so poslanci SLS Pa to '1 Preložitev glavnih počitnic ter Mam, Prav en°m.R Po farizejsko obrača kopje 'Vi a. Proti vsemu čiteljstvu rekoč: Ljub)ja . 3 »te želeli tako imeti in v storil/ /° Vaši liberalni prijatelji ta-PreJo^it~~ L. Goleč dobro ve, da pri te]jSj. 1 klavnih počitnic ni imelo uči-0 nobene ■*-'—J~ —- -4 -:1' --- Sa nit',ut>Dene besede, saj ni niti nje toy _•!. bajnih in okrajnih šolskih 6ve-vPrav v3šjega šolskega sveta nikdo za mnenje, temveč je oddelek za Slo ***° 3n vero pokrajinske uprave za l02ž>ijo e svojim odlokom z dne 19. jul. Sla ^ 2s43 odredil samolastno, naj bodo t počitnice na vseh osnovnih in me-Lčh!v ao3al1 v Sloveniji izjednačene. L) pistvo ne more nič za to izpremem-tčjj^ 180 mora pokoriti ukazu višje na-Vg^ave. — Tako je, g. Goleč, in nič Veg Y°e‘ Vami seveda ni do resnice, tem-je največ do tega, kako bi pri ^r^^iteljstvu zmanjšali zaupanje, “ode 0 ^ubni Goleč tudi dobro ve, da 110 °^lochOV(>r^ P^3 tej naredbi koneč-“nočno ministrstvo. Ako bi Zal pa . ®®8a idea(?.6 v Mas le malo onega vzviše-^ah' naJ1?na> ki nas je dičil ,v teških . Eako> kalnega boja. je 3-1908 OMD raapalilažar 3j|abe®ni vi vsem alovenlskem J^ja upamo, da izvrši tudi da- ^ ha« p®°j'Uia sivojo vzvišeno nalogo. ^evT^^i in oživi v pravi in veliki kašr “Ofcti +— *-*—„„ l^ti ter požrtvovalnosti J,,'' Xn širno domovino, veliko »S?««««. nu jj .^^enju Vaisi pozdravljam v -J) v pf gladine, v imenu podružnice “(?a oKs: 3'er V imenu vsega narod- ijj." ^eot T. v“tu3 1*0«^ T**va-• v pirv3 vrsti Harodne in v p .3avce in delavke odličnih poj . .VK*t1 imenoma soprogo veli- - _03mka ff. rl. Tn.irna.i^lU, iti rf a_ «« voj., — ST- dr. Tavčarjevo in tfa-„ Mrtjatelda dr. Žerjava (g. j^ejet * ^ Senekovič je bil slavnostno Ml rw aU Preie nn mhiiakem kolo- . p ‘ MP- ua-ed.) I} 5«$» i®" “'"»•rt *<* ilBteeS«- *i" Cr ™ ržrh'ov*1'"« v boi,, eli OaJ? svetinje. bil Goleč le 'količkaj naklonjen učiteljstvu, krog katerega se je kot kaplan rad sukal, bi takih dopisov, ki ustvarjajo napeto razmerje, ne priobčeval. List »Slov. Gospodar« jo silno predrzen. V ravno isti številki namreč vabi, naj, se vse šolske knjige in potrebščine za osnovne, meščanske in srednje šole kupujejo v Cirilovi trgovini. Duhovnik Goleč ceni tovarištvo učiteljstva strašno nizko, Če misli, da bode še kateri zavedni učitelj prestopil prag Cirilove trgovine, preko katerega hodi vteak dan ošabni Goleč s svojim kopjem žalit in' izzivati učiteljstvo v »SL Gosp.« in »Stražo« po Goljatovo. — Protest zoper novi tiskovni zakon. Pri prihodnjem zasedanju narodne skupščine pride na vrsto tudi tiskovni zakon. Osnutek tega zakona je skrajno reakci-jonarert in' prav partizansko prikrojen. Te dni sO se vršila protestna zborovanja beograjske in novosadske Sekcije .Tugo-»lovemskega novinarskega udruženja, na katerih So bile sprejete ostre resolucije zoper ta zakonski načrt, ki je sestavljen brez sodelovanja poklicnih novinarjev. — Zopet grozna nesreča pri streljanju s topiči. Neštetokrat smo že priporočali oblastvu, naj enkrat za vselej prepovedo brezsmiselno streljanje ob cerkvenih Slavnostih, toda vedno zopet se izdajajo dovoljenja, d asi se je že pripetilo toliko nesreč, in ne mine skoraj nedelja, da bi ne hilo novih. Tako se jo minulo nedeljo pri D. M. v Polju ponesrečilo kar deset otrok. Tega dne so blagoslovili nove zvonove. Seveda, brez streljanja ni šlo. Strelišče so imeli kar pri pokopališču. Popoldne krog 37. ure so je vršil nek pogreb. Pogrebci so prosili streljane, naj vsaj za čas pogreba premehaejo; na kar se je 19-letni(!!) Klemenčič moško odrezal: »Zdaj borni pa nalašč streljal!« In 'res je šel na pokopališče, kjer je na nekem grobu imel shranjen smodnik iri topiče. Krog njega se je zbralo mnogo radovednih otrok. Pri basanju topičev je pušiil cigareto, od katere je padla iskra v poleg stoječo vrečico, v kateri je bilo krog 15 kg smodnika. V trenutku je nastala gtrozna eksplozija, med pogrebci je nastala panika, na tleh pa se je valjalo 10 gorečih kep — 10 otrokov. Ko se je prva 'panika polegla, so ponesrečene obvezali in prepeljali v bolnico. Večina je 'dobila težke opekline po vsem' životu, 'zlasti na glavi in’ po obrazu, tako, da je m!alo upanja, da bi okrevali. In vsega tega gorja je krivo to brezmiselno streljanje, ki so ga nota pene poverili 19-letne-mu, neizkušenemu famitu. Bog gotovo ne bo užaljen, če se ob cerkvenih pobožnostih opusti streljanje, denar pa, ki ga zbirajo za smodnik, bi bil gotovo bolj dobrodošel občinskim1 revežem, ki nimajo 'nikjer s perjeml postlano, najmanj pa na deželi. Če pa že hočejo cerkveni krogi a vsak 'način imeti streljanje, naj si najamejo pri Vojaštvu topništvo. — Čuden prijatelj. Iz Novega Sada poročajo, da so pripeljali v soboto v ta-mošnjo bolnico Radovana Rajiča, ekonoma iz Novega Sada, ki je šel pred par •dnevi na obisk k svojemu prijatelju v 'Indijo. Ko je dospel tja, mU je postalo slabo, Hakar mu je prijateljeva žena dala nek prašek, po katerem je padel v •nezavest. V bolnici so dognali, da je zastrupljeni. Splošno se sumi, da ga je povabil njegov prijatelj samo radi tega k •selbi, da bi ga zastrupil. Dogodku se pri •pišu j e politično ozadje, ker je Rajič •znan kot Orjunaš, dočim je njegov »ljubeznjivi« prijatelj zagrizen Smao-vec. Uvedena je sodna preiskava. — Gnusna obrt. Te dni se je zopet pripetil v Beogradu slučaj, ki vzbuja v vsej javnosti veliko razburjenje. Na 'Hadži PopoVcu v Beogradu je dolgo vrsto let mimo živela Malena Mardevac •s svojo 14-letno hčerko Milico. Z delom je zaslužila toliko, da je preživela sebe in dctei. Pred kakimi 14 dnevi pa se je pojavil nek Dohromir Pejič, 56 letni trgovec, oče štirih otrok. Preko neke znane zvodilje je dobil 14-letuo Mileno v •svoje roke, jo odpeljal v Zemun, jo tam oskrunil in nato prodal v neko javno hišo, kjer je še cel teden ostal pri njej, •nakar se je zopet vrnil k svoji ženi. Ko •je ta zvedela, kje je bil veis ta čas, si je •iz obupa hotela končati življenje, pri čemur pa so jo rešili ribiči, ki so jo o-pazili ob Donavi. Ko je Pejič zvedel za ta dogodek, je pobral vso gotovino in zlatnino ter neznano kam1 pobegnil. Policijsko zasledovanje je ostalo brez BSpe&io. Doslej afco našli aiti njega. niti-njegove žrtve. V južnih krajih Sc je v zadnjem času dogodilo že več takih slučajev. Oblasti si prizadevajo, da iz-slede krivce, vendar jim to doslej ni u-spelo razen v par slučajih. Sumi se, da obstoja dobro organizirana družba, ki trguje z živo robo. — D’ Annunzio kot muzikant »Slavni« Gabriele d’ Annunzio se silno boji, da bi ga svet pozabil. Vedno najde kako novo sredstvo, da se proslavi. Vojni meč je v današnji dobi precej nevarna igrača, zato si je sedaj d’ Annunzio izbral drugo orodje — godbo. Nekateri italijanski in ameriški listi poročajo, da se bavi »veliki italijanski mojster« sedaj z nekim glasbenim' delom, ki ga bo imenoval »Frate Solo«, Baje pridno študira harmonizacijo in kontrapunkt. Tako skrbi d’ Annunzio za svojo reklamo. Nič se ne bo treba čuditi, če bodo listi nekega lepega dne poročali, da se pripravlja na dvoboj 's svetovnim' boksačem Dempseyem ali pa da namerava preplavati Rokavski zaliv. — Strašen ciklon na Japonskem. »Ma-tin« javlja iz Osake, da je v Tottoriju včeraj razsajal strahovit ciklon', ki je usmrtil 5000 ljudi in napravil za 30 milijonov jenov škode. Tottovi je glavno mesto pokrajine z istim' imenom na jugo-zapadu japonskega otoka Nipon, z bogato industrijo, — 24 otrok v 25 letih. Francozka vlada, ki deli odlikovanja materam številnih otrok, je letos odlikovala z zlato medaljo za materinstvo gospo M. Grasseto-vo, ki je povila v 25 letih 24 otrok. Dvakrat je rodila dvojčke, enkrat pa celo trojčke. Vsi otroci so živi in popolnoma zdravi. — Pred Sodiščem še je ustrelil. Pred par dnevi se je vršila pred najvišjim civilnim sodiščem v Budimpešti glavna razprava v imovinskom procesu majorja Bele Szaba, ki se je že 10 let tožil s svojo sestro zaradi nekega vinograda v Tokaju. Na tej razpravi je sodišče izreklo razsodbo, da vinograd pripada sestri. — Majorja, ki je dospel v paradni uniformi in z vsemi odlikovanji na prsih, je ta razsodba tako razžalostila, da je potegnil iz žepa revolver in se ustrelil. Razprava je bila takoj prekinjena. Sodniki so silno razburjeni zapustili dvorano, smrtno ra-.njenega majorja pa so takoj peljali v bolnico, a je že med potjo izdihniL — Tud! na Češkem Imajo leteče politike. Leteči politiki so taki, ki tekom par let osrečijo več strank s svojim talentom in drugo robo sumljive kakovosti. V Jugoslaviji jih ne manjka in' tudi ne bo zmanjkalo. Čehi so ravnokar pečajo z zadevo poisl.dr. Vrbeulskega, ki je bil že v raznih strankah — pred vojno celo anarhist — nazadnje pa je izrabljal narodne socialiste, ki so »anarhije« željne-, ga doktorja dvakrat napravili za ministra. Ker pa ga niso hoteli tretjič (in trikrat Bog pomaga), jim je obrnil hrbet in1 začel komunistično politiko. Da je bil bankrot popoln, se je v praških volitvah združil s komunisti in z Nemci, nasprotniki države in narodnega režima, v katerem! je dr. Vrbensky ministroval. Je križ /z ljudmi, ki imajo v glavi anarhijo, pa mislijo, da je treba neprestano podirati. — Strahoviti prizori z japonskega potresa. Agent neke švicarske tvomice ur, L o is Joderkin, ki se je mudil za časa znane potresne katastrofe na Japonskem, pripoveduje grozovite prizore, ki so sc dogajali na razvalinah prej cvetočega mesta Jokohame. Povsod je bilo slišati klicanje in stokanje na pomoč, izpod razvalin pa so štrlele okrvavljene in polomljene noge, roke, glave itd. Pri »Grand hotelu« je nek človek prosil ljudi, naj mu pomagajo rešiti njegovo ženo. Rešitelju je ponujal 10 tisoč jenov. Bil je do pasu zasut pod razvalinami, a z eno roko je kazal na glavo svoje žene, ki je štrlela iznad ruševin. Vsaka rešitev je bila nemogoča, ker se je vnel plin, ki je uhajal iz popokanih cevi. Nesrečni mož je moral z lastnimi očmi gledati, kako mu je umirala žena v plamenu, dokler ga samega ni odrešila smrt. — Madžarsko posojilo. Rudimpeštan-ski listi poročajo, da obetajo pogajanja med ministrskim predsednikom Bethle-nom! in češkosloaškemi zunanjem ministrom dr. Benešem lepe uspehe. Glede posojila je dogovorjeno, da dobi Mad žarska za enkrat samo malo posojilo, dočim ostane vračanje mednarodnega madžarskega posojila za enkrat še nerešeno. — Pivi Evropejec v Meki. Lord Hoacf«: lley, ki ee je pravkar vx-nil iz Moke M: Anglijo, je bil pred odhodom1 sprejet oid ! kralja Fuada. Headlcy je prvi Evropejed ' ki je brez ovinkov in oflcijelno vstopil vi sveto mesto Islama. Hvali prijaznost iul gostoljubnost prebivalstva, toži pa nad ogromno vročino, kateri je bil izpostav;* ljert. — V našem času zakon ne drži ve& V Zedinjenih državah ameriških je bilfl lanskega leta 160.000 zakonskih paro« razporočenik. Vsak 19. zakon je šel razen. — O starih ženskah. To dni je unnirla) v Londoniu najatarejša ženska y Angliji' Mary G arzetova v častitljivi starosti 107 let. Celih 70 let je bila vidiova. Do zadnjega časa so je čutila zdravo. Paj njeni smrti je nujstarejša žensk* v Angliji 104 letha Ana Ayklin . a, bogat* vdova iz Bcheifielda. Je preklicano' krepke korenine in' še tako zdrava, da jo visi zavidajo. Vsak dan' /spije par vrčkov; piva in popuši 10 cigaret. — V bolnico v Szigetva.ru pa Madžarskem1 so prepet ljali ciganko, ki »e je rodila leta 1816. Ima na plečih 107 let. Pravi, da ni bil* nikoli v življenju holina in! je do zadnjega časa živela od lastnega del*. Menda jo bodo v bolnici napotili y krtovo deželo. n — To je denar! V Nemčiji bodo kima- ' 'lu prekosili bo-ljševiško Rusijo. Noč M dan tiskajo bankovce z ogromnimi številkami. Tako so izdali bankovce po 500 Milijonov in bankovce po 1 milijardo. Cene so pa temu primerne. Kilogrami •kruha stanc več milijonov, jajce en1 milijon, kilogram masti 40 milijonov mark* Več kot polovica Evrope (Rusija, Nemčija) se nahaja v strahotnem gospodar-Iškem) stanju. Kedaj se bo to popravilo?' ( — Obnova opuslošenie Japonske. Zad-•njič sttno obširno pisali o strahovitenS •potresu, ki je opustošil najbogatejši del •Japonske bolj nego katerakoli vojna.^ •Japonski državi, kli spada med velesile* , ‘je ta katastrofa prizadjala neprecenljivo škodo, ki je ne bo mOgSa popraviti, dolga leta. Nad Japonlsko še vedno vi«i-•nevarnost. Potres sie je parkirat obnovil, ■ te dni pa je divjal strašen orkan, ki je •usmrtil še 5000 1j udi. Bruhajoči ognje-kliki povzročajo novo škodo, a ni izključeno, da se bodo med »tračnim po- , tresom zemeljske skorje odprli še noVfi Ventili podzemeljskega ognja. Japonsk* Vlaida se trudi, da bi na’ razvalinah! ‘glavnega mesta in pristanišč obnovil*-•normalnd življenje. Obnova pa seveda 'zahteva ogromnih denarnih1 žrtev. Vsi; 'japonski denarni zavodi so se združili v! 'sindikat, ki bo dajal vladi denarja. Nadalje bo vlada najela visoko zunanje posojilo. Novi Tokijo nameravajo zgraditi! po vzorcu ameriškega prestolnega mest* 'Washingtona. Stroški za obnovo porušenih krajev in1 mest so cenjeni na o-'gromftio stvoto 10 milijard jenov, (1 j«fi je približam 45 dinarjev). — Vseruska olimpijada v Moskvi. Dne 16. tin. je bila obvorjena v Moskvi velika poljedelska razstava. Olb tej priliki se je začela tudi vseruska olimpijada. *— Nenavaden' zločin Se je dogodil tel drii v Gerusibachiu na Bodenskem. Neki •tamošnji delavec je že dalje časa živel iv veliki neslogi a svojo ženo. To nemim« (življenje mu je začelo presedati in1 sfcle-•nil je, da se sitne ip jezične žeHe za vsako ceno iznebi. Med vojno je služil pri •saperjih in tako se je tani' naiučil mar-isičesar, mod drugim tudi, kako se sigurno pošilja ljudi na drugi svet. Pribavil •si je strelivo ter nastavil v Svoji kolibi •mino. V času, ko je vedel, da je žena Sama doma, je mino zažgal Cela kolib« 'je naravno »frčala v zrak, toda nesrečni zakonski trpin je bil ves razočarani •ko se jo izmed ruševin izkobtičala popolnoma zdrava zakonska polovica id •ga začela oštevati. Nesrečen mož, ki se •ni mogel niti na ta način iznebiti svoje 'ženo, je iskal rešitve v begu in policij® •ga še danes zastonj zasleduje, žena pa ša •nadalje popolnoma čila in zdrava zabavlja nad njim. — Pokojnine potomcev ruških' književnikov. Sovjetska ruska vlada je dovolila. da se izplačajo pokojnine potoni cem oziroma družinam’ sledečih ruskih književnikov, ki šo si pridobili tudi B»nt- patije boljševiških vlastodržcevT irouki Puškina, sin Černiševskega, sin Saitito* va, Sčedrina ini vnuk dramatika Ctetrov-akena,. -vit/ iviartoor, /v. sepitmoia 192^ ^ Šola in dom. VV 5. Hišni in šolski red. I »Ali Dragotine! Ti neredni dečko! ■ataikšo.« nered imaš že zopet v obleki in obutku! Suknja ti bode zdajadaj padla ■mr. stolna, hlačo si zagnal na mojo posteljo, oprsiirik je že padel raz stolca na tla, niogovice se valjajo po tleh, oba čevlja ležita prevrnena daleč drug od družeča! Takoj pri ustaui ter položi vsako reč na svoje mesto!« Tako je karal oče Moeniik svojega 121etnega sina, prišedši zvečer precej pozno iz mesta domov. Hočeš nočeš, Dragotin je moral ust ati, Obleči hlače, zložiti obleko ter si za jutri posnaždti rasam«tane čevlje. »Že zopet si bil silno nereden!« nadaljuje oče. »Tolikokrat te svarim in te Jaaivajam na red, a ti me še ne ubogaš!« »Ali si molil večerno molitev1?« Dragotin molči. Tudi molk je odgovor. Dragotin ae izgovarja na mater, češ, da ona od njega ne zahteva tako točnega redu, temveč mu dovoljuje večjo pro-fctost ter mu kaj rada spregleduje »malenkosti«. »Ne izgovarjaj se mii na mater!« ga zavrne oče, temveč pomisli, da te ne ličim samo jaz redu, marveč, da zahteva tudi šola to od tebe! Vsi na svetu se moramo ravnati po nekem redu ter moralno slediti onim, ki nas uče a nikdar onim, ki nas zanemarjajo!« Prepričan sem, da to tudi šola uči devati vSako reč na svoje mesto. Ko hem hodil jaz v šolo snfo se takoj prvi šolski dan učili pravila šolskega reda. Nastej mi tieia pravila, katera ste se v šoli zdaj učili!« Dragotin jih našteva, rekoč: [. L Snažite obutev! 2. Po stopnicah in hodnikih hodi tiho in molči! Molik je zlato! 3. Oprarvi prej svojo potrebo, šele poltem pojdi v razred! i. 4. Ne treskaj z durmi! 1 5. Prišedži v razred ne sm!eš več brez "dovoljenja zapustiti svojega mesta. 6. Položi vsako rač na srvoje mesto! *’ 7. V šoli ne smemo ropotati, kričati, razsajati itd. Nemir je grd! 8. V šolo dohajaj o pravem času! — Kdor dohaja pozno v Solo, moti poduk, ikoduje sebi ini eončencem) ter daje drugim slab izgled nerednosti. 9. Med podukom ne smemo šepetati, pe jesti in se oziraii. 10. Gledati moramo vedno naprej ter jjfcrb.no paziti na učiteljevo besedo. 11. Učitelja moramo gledati v obraz 'ter odgovarjati v eelih stavkih. 1 12. Kdor v Soli kaj poškoduje, mora Škodo poravnati. i. 13. Vee knjige morajo biti skrbno za-Jrtiie in snačOe, ogli izravnani. ' , 14. Ne smetite po tleh in ne pljuvajte, to ni lefpol I. 15; Tudi na potu no Sinemo kričati, Re suvati, razgrajati, ee pretepati, metati kamenje itd. Tako delajo divjaki. 16. Človek se že na potu pozna koliko M ja. Dober otrok pozdravlja srečaj oče fU pr. Dolbro jutro, dober dan, zdravo, •hvaljen Jezus! itd. * 17. Bog vbo vidi, Bog v*e ye, greh se delati »e «ne! v M. P*Vdwega otroka imajo radi stari-li, učitelji, houčenci, vsi ljudje in Bog. 19. Bodimo torej pridni in dobri, s lemi «1 zidamo srečo in izkazujemo čast fkelbi, domu, šoli in občimi, v »G-lfi® kako lep red se učite v šoli« po-iffaante oče, ko je Dragotin nehal našte-! trati. Zakaj se tudi doma ne ravnaš po Mjem zlasti po pravilu: Položi vsako reč flta svoje niesto! Od dah e s naprej nobenega izgovarjanja več na materino pre-'dofcro popustljivosti Jaz se bodem v »rojem hišnem redu strogo ravnal po 'Šolskem redu, da te navadim nanj. Ko 9»odeš dorastel ter bodem jaz morebiti že gnčival y giroftni, bodeš a hvaležnostjo irnMi.1 tta mene. Povsod na svetu se mo-Xan&o ravnati po juekem določenem redu. iNa eestah imamo cestni, v cenkvi cer-Jevetti, ▼ gostilni goetikniški, v gledališča gfedalifiki, pri vojaiki vojaški, pri Sokoiih 'sokolski, na polju poljski, v ob-čifci občinski, v državi državni, v šoli Šolski, dotna Hišai red itd. Kdor se ravna po redu 0«>jega poklica je dobro izo-at uaotnio discipliniran človek!« ‘i Tako je učil «oe Močnik svojega sitta fSraigottna. „ y Blagor družini, v koji oce In mati Iz :«&*■** aložuo JiBjai IB družinski red. Blagor ohčirii, kjer podpira hišiii red šolskega. Šola in domača hiša ste dve sestri, ki naj hodite vedno roko v roki! Dragotin je začel razmišljati očetove in učiteljeve nauke, zdelo se mu je, da se vjemajo do pičice. Začele so se mu odpirati oči in odpirati ušesa. Zdelo se mu je, da jc slišal iz oče+ovih u«t božji glas.: »Kdor je v življenju reden, bode tudi premagal vso težave ter bede zadovoljen: in srečen!« Dopisi. Brezno ob Dravi Naglost ni dobra. Zato smo v Breznu še lo v nedeljo IG. tm. se zahvalili Bogu za srečen dogodek V naši kraljevi družini. Toda novi g. organist sam ni vedel, da na konec službe božje spada državna himna »Bože praivde«. Nič tega. Organist bi kot inte-'ligenit že moral vedeti, kaj treba, ali ne? Tudi to je čudno, da je vedel pri službi božji za vse odgovore, le pri molitvi za kralja ni vedel po »Te Deum-u« kaj odgovoriti. Čudna nevednost človeka, ki je sicer jako spreten: in dober organist. Seveda — na cerkvi ni bilo nobene zastave. No, pa pripišimo dobrotno vse to pozabljivosti in upajmo če ni to »sistem«, da‘bo pri kaki drugi narodni in državni svečanosti vise bolje. — Opazovalec. Iz Poljčan. Naša prijazna vasica Poljčane, ležeča ob vznožju zelenega Boča, ob progi juž. železnice, vabi ravno v tem času s sivojim napredovanjem na narodno-kulturnem polju marsikaterega, ki še vedno živi v narodnem za-spanlstvn, k vzdramitvi. Res, kar se je v kratikom času naredilo na tem polju v Poljčanah, bodi marsikateremu kraju v bivšem eipodnjem Štajerskem svetel vzgled požrtvovalnosti, nesebičnosti in domoljubja. — Pretekli so komaj 4 meseci, odkar so ustanovili zavedni možje in mladeniči Narodno glasbeno društvo Zvon, v katerem se že z najboljšim uspehom goji tamburaštvo, petje in drama, Uspehi mož^mladeničev, kateri so z neumorno silo in nesebičnostjo začeli orati zamiralo ledino domoljubja in obdelovati brazdo za brazdo s svojimi pridnimi in žuljavimi rokami — so že tu! Potekli še niso 3 meseci od ustanovitve, že se je pokazal uspeh, na novem, od članov lastnoročno postavljenem, klasnem o-dru, z mlnogoštevilnimi kulisami, pod nadzorstvom našega požrtvovalnega člana g. Ritonja, s sodelovanjem vseh članov in slikarja g. Ačka iz Slov. Bistrice, katerega vsaikomu najtopleje priporočamo. Tudi najprisrčnejša zahval n vsem požrtvovalnim članom, ki so s svojim trudom z neumorno pridnostjo delali cele noči. Čast in hvala njim! — Dramlsiki odsek je priredil dvakrat igro »Revček Andrejčcik« in on mesec pozneje zopet dvakrat »Divjega lovca« Tukajšnji gasilni dom je bil popolnoma napolnjen z ljudstvom iz bližnje in daljne okolico. Za obilni obtok, katerega nam jo pn. občinstvo izkazalo, se tem potom' najsrčnejše zahvaljujemo ter se priporočamo za nadaljni obisk pri na-daljhih prireditvah. Vsem: na veselo fevidenje! Tz naroda za narod! Ptujske vesti. Javiia zahvala. Ob priliki prireditve 15-letnice skupščine CMD v Ptuju so se združili malone vsi sloji narodnega prebivalstva, da bi ta prireditev uspela moralno in gmotno kar najboljše. Oba podpisana odbora moške in ženske po družinice CMD v Ptuju se iskreno zahvaljujeta velikemu delu lepo organizirane jednote, ki sto jo tvorili ob tej priliki narodni sloji skupno. Posebej še povdarjamo ve tik e zasluge rtaše posadke pod vodstvom g. podpolkovnika Božiča in majorja Kovačiča, ker je vtse vojaštvo skozi cel teden pred prireditvijo 'vršilo delo na slavnostnih prostorih. Nadalje g. stavbenika Maeuna, ker je rta lastne stroške postavil šotore, g. lekarnarja Orožna, ker je vodil dekorativna dela na slavnost Tl ih prostorih itf plačal vse izdatke, gg. akademikov, ker bo prevzeli znatno partijo opravil prireditve in vseh narodnih dam, ki BO bile pravzaprav po žrtvovaTne voditeljice VSe prireditve. — Vaiil vwim' velja v imenu narodne stvari IVaša ifckrerta zahvala! — Moško podr OMD dr. Tone Gosak lr. — Ženiske podr. CMD Vida Horvat lr.. predsednica. — fjmdoa dr. Gosakova lr., tajigica. Nova davčna bremena. Vojniča, prej vojaška taksa iil prispevek za vojaška vozija. Službene Novine z dne 6. septembra 1923, št. 203 objavljajo zakon o ustroj-stvu vojske in mornarice, s čigar mate-rijalnim delom sta se na novo uveljavila dva državna davka, namreč vojnica, ki se je pri nas pobirala dosedaj kot vojaška taksa, in posebni davek za vozila, ki se bo pobiral v višini invalidskega davka od vseli davčnih zavezancev. 1. Vojnica. Vojnico bodo plačevale za službo v vojski ali mornarici stalno ali začasno nesposobne osebe, dalje zadruge, premoženja in podjetja onih oseb, ki se na katerikoli način ognejo zakoniti službi v vojisiki ali mornarici ali ki vsled zapora ali izgube državljanskih pravic ne morejo osebno služiti. Plačila vojnice so oproščeno osebe, ki prejemajo invalidsko podporo ali ki so so ponesrečile v vojni službi, in končno osebe, ki so umo-bolne, gluhoneme, slepe ali hrome ter nesposobne za katerokoli delo. ako plačujejo manj nego 20 D neposrednih davkov. Vojnica znaša za osebe, ki so za službo stalno ali začasno nesposobne, 50%, za vse druge, ki se ognejo službi ali ki ne morejo vsiled zapora itd. osebno služiti, pa 100% vsakoletnega neposrednega davlka. Plačilna obveznost traja od dovršenega 20. do dovršenega 50. leta. Za plačilo vojnice jamčijo roditelji vojtiiei zavezane osebe. V Sloveniji se je z uveljavljenjem vojnice dosedanji položaj bistveno poostril ne le glede dobe plačilne obveznosti, ki je podaljšana za 5 let, torej na 30 let, ampak tudi gledo odmerne podstave. Gdmereno podstavo je tvorila dosedaj le dohodnina, v prihodnje se bo pa vojnica odmerjala od vsote vseh posrednih davkov. VeHed toga se bo krog plačilnih zavezaricev izdatno razširil, ker bodo vojnico plačevale tudi osebe, ki Bo bile plačila vojaške takse oproščene, ako njihovi skupni dohodki niso dosegli vsote 2500 Din na leto. Nasprotno pa so razbremenjeni roditelji oseb, ki so dosedaj bili zavezani plačevati taikozvano roditeljsko takso, ker bodo v bodoče te takse oproščeni, pač pa bodo jamčili za plačilo njihovim sinovom predpisano vojnice. 2. Prispevki v remoiitilo-v^KMirski fond. Za kritje stroškov povodom nabave in vzdrževanja potrebnih konj za topni-čarsko vprego, jahalnih konj iri volov, mornarskih in suhozemwk.ih prevomiih sredstev in drugih potrebščin za vozila, dalje za plačilo odškodnine za živino in prevozna sredstva, ki so odvzemajo posestnikom v mirnem ali vojnem času. se bo poleg davlka pobiral poseben pribitek za vozila in stekal v posebni remontrio-vozariski fond (Remontno-komorski fond.) Pribitek za vozila bodo plačevali vsi davkoplačevalci v višini invalidskega davka. Plačila pribitka so oproščeni le oficirji, »talni vojašlki duhovniki, kapelniki in tehnični poslovodje v aktivni službi, dalje parobrodna društva in last niki plovnih objektov (razen luksuznih) na morju in rekah glede teh objektov. Dosedaj se je enak pribitek v obliki 5% doklade na neposredne davke po čl. 72. zakona o ustrojst.vu vojske pobiral edino na ozemlju bivše kraljevine Srbije. Zakon o ust rojstvu vojske in morna Tiče je stopil v veljavo z dnem fi. sept, tl. Jz praktičnih razlogov bi bilo priporočljivo, da bi sc vojnica in rovi pribitek začela pobirati v Sloveniji še le od dne 1. januarja 1924, ker bi pobiranje od kateregakoli datuma sredi lota povzročilo ta:ko davčnim uradom kakor davčnim zavezancem obilo dela in zmešnjav. Predno se začneta pobirati nova davka v Sloveniji. Se njo ra v interesu izenačenja novih bremen v novi finančni zakon poskrbeti za postavno določilo, da se dohodnina, ki se pobira v nekaterih pokrajinah, ne všteva v odmerilo podstavo za vojnico in invalidski davek, ker bi bile 'sicer pokrajine, v katerih se rte pobira dohodnina (Bosria in Hercegovina, Srbija in Črna gora) z novimi davfki manj obremenjene nego o-gtale pokrajine, ki plačujejo ua dohod- nini več nego znašajo visi ostali dan ni davki. Opozarjamo naše poslance iri ^ _ darske korporacije, da povodom razP1’2^ o finančnem zakonu za leto 19-3-24 P® skrbe za popolnitev obstoječih ^ ^ gledo obeh više navedenih novih za* nov. Celjske vesti. Meutno gledališče v Celju je :,-v0, . sezono 1923-24 v petek, 14. tm. z ^c,TlS dovo tragedijo »Za pravdo in srco«. je bila jako dobro naštudirana. ^ klicnih igralcev grg. Drenoveca (Era*® j Železniku (Dizma) in Gregorina ^u.' ^ Lokvana) so nastopili sami dom»š1IJ1' prva igra je pokazala na odru nO™1 ljenje, zlasti pohvaliti je treba t$lie g. Železnika, ki je oskrbel poleg tudi jako okusno scenerijo. bil zelo kratki. Tragedija se v ter0*. . 18. tm. vprizori za abonma B. U^.'vor da bo obisk ravnotako zadovoljiv je bil pri premieri. , ij0 Mostno gledališče v Celju. V ne dne 16. tm. se je vprizorila izven »bo ^ znana burka »Charleycva tetika« *er 0. dosegla pri srednjem obisku P0?0^^. speli; V glavni vlogi je nastopil S- j. ni.k, ki je dobro maskiran izborno stavljal Charleyevo tetko donno ^ ^ d’ Alvadorez. Zelo temperament00^ igrali tudi ostali igralci ter priPJ*111^ s tem k prav lepemu uspehu. Obci # se je od srca nasmejalo ter zadovo zapuščalo gledališče. f Celjsko učiteljsko društvo ztiorjj nr; četrtek, dne 20. sept. tl. točno ob ■ ^ dopoldne v mestni osnovni šob-dnevnem redu je med tekočimi j( mi predavanje g. prof. Ljud. P1 Maribora »O materini ljubezni v ^ karjevih romanih«. Pri tern zbor°^ujf£ izroči tudi g. vladni svetnik dr-zasluženemu okr. šolskemu na('zf) g. Ljud. Černeju red sv. Save. Narašča j ski dan celjske sokol1’ ^ y pe jo potekel v nedeljo, dne 1®- pri Celju nad vtee pričakovanje sij^1* '. g« tekmi, ki se je vršila ob 6. uri ()b Se dosegli zelo zadovoljivi rezult*. atr«; S*1. it*#* 11. uri sc je razvila po mestu ve» ,. 50O povorka, katere se je udeležilo o® jr naraščaja in dece. Raz balkorfa ^ ma jih je pozdravil z jedrnatim^^ dami starosta župe br. dr. ^v’ aitb® Ob 15. uri se je vršila javna l*1 vsega naraščaja in dece, ki je *>°v2goi* kako sistematično so goji teles®0 ,fi po telovadnicah. Ob zaključku ?!•>? slovil od sokolske mladine s P goko'* nagovorom! starosta celj'skega br. dr. Milko Hrašovec ter klic° pf*' čim: »Na svidenje prihodnje ’e štvo Sokolski dom je priredilo ^ ljern Sokola zvečer v Na-r. žabni večer, ki je potekel jako no. Mesini magistrat celjski rt^je ^ mosrto ti-žrtepra pobiratelja. map troha predložiti mestnemu do 28. tm. 1 v t Za dijaško kuhinjo je daiov .-0 p3' min na blagopokojno gospo g-hernik. veleposestnico v Vuhr’’ ^ Ant. Božič, odvetnik v Celi11 ivf Koakura je napovedala v ^.ja pre ka brata Turnšek, ki se je ‘,a vsem z lesno trarovino, Iz celjskega porotnega „ pri s^^, tnJ' zadnji porotni obravnavi v '1‘ izrekla tudi ena &>* _____________ je postal * jeni rudar Karol Kovuč v ^ tem ko je imel s svojo T nom že tri otroke in v zako* je začel po petnajstih letl j0 je se je Žrtev alkohola vraži ti iri se ozirati celo jCp, ^ ^ k nočno je dozorel v njem 9.g priri| ka!sal zastrupil z mišnico, ki j° .jj jo ^ čaju. Morilec jo dejanje ^ s0 nobenega kesa. Porotfl'*a tU510^, i* vije00 ^0- olelega ^ f>°uuT ou-v javno bolnico. V oelj^^je. ^n. rotni sodni dvor v srtfT ., prfl V v javno bolniico. v oeij»-okraju je mnogo slučaje potr1-" stveria oblast je odredila zatre da bolezen kakor hitromoS« ' Obiskujte /^€5^ mestni od T CmnarjeTl ulici. dUar. 10,—12. ure. Vstopni®8 fiarmor, 20. sipT«H>ža im\ »TABOR« t»NAEODNI UST«7. Mariborske vesti. to ni Kaikor Se Ham naknadno poroča, bil Karol F., ampak Feliks K. MarikT, 19. 88pt*mbra 1923. I „ ™i\ui tatvina v Razlagovi ulici. . V Razlagovi ulici st. 21 so odkrili te m Prihod pomočnika Komandanta IV. dni veliko tatvino, ki pa je bila izvršena *rraiiske oblasti. Dames o>b 10. uri je do- ge pred dalje časom. Tam stanuje neka Potoval v Maribor iz Ptuja pomočnik Angela pL Fodrochi, ki ima stalno sta-«nnandanta IV. armijvsike oblasti g. ge- novanje tudi v St riso vi (stanovanjska "eral Božidar Srečkovid, da inspicira tn> beda!), kjer je bivala med poletjem. Ko J^jo garnizijo. Na kolodvoru ga je se ee(jaj ^pet vrnila v mesto, je opa-^rejel komandant II. artilerijske pod- ziia, da je med tem časom izginilo vn Iioinske Sole g. pukovnik Sava Trifko- njenega nezaprtega podstrešja mmogo z adjutantom. General ostane danes j starinskih predmetov visoke vrednosti. Škodo ceni na 300.000 K. Policija je del blaga izsledila in dognala, da je tatvino izvršil oni Adolf Uršič, ki je vlomil svoj čas v Ljudsko knjižnico v Narod, donuu. Uršič je v zaporih deželnega sodišča v Ljubljani, kjer se mora zago- Gospodarstvo. Nekaj iz teorije kmetijstva. (Dalje) 7. Kolobarjenje. •*** dan' v Mariboru. Jn Važno gospodarsko vprašanje. VI r<>k zvečer se je vršilo v hotelu »Ko-1 v°« dobro obiskano gospodarsko zb o-1 v®nje, na katerem je poročal referent 'fSovbke in obrtniške zbornice v Ljub- jj; S. Mohorič o povišanju železniških varjati radi raznih goljufij ‘Sfrlfov. Iz njegovega vseskozi stvarne- m Poljsko tatvine v mariborski oko-a in informativnega poročila posnema- i;cj £ dobo dozorevanja 'so se zopet pri-°> da bo to povišanje, za katero ni o- gcie poljske tatvine, ki »e zlasti v mest-ravjčila ta ki je bilo izvedeno brez ^ okolici v zadnjem času zelo množijo, pisanja prizadetih gospodarskih kro- Ni ga skoraj kmeta v okolici, ki bi se ne v’ naravnost katastrofalno vplivalo pritoževal, da so m'n pomoči izkopali ^^ gospodarstvo, zlasti pri nais v Slove- krompir ali populili fižol itd. Kakor «mc JV- Dasi ofetoji tarifni odbor, ga vi a- obveščeni, posveča policija tem poja ^doslej ni niti enkrat sklicala ali vpra- vom posebno pozornost in je v zadnji! gB ? Za njegovo mnenje. V debato, ki ^neh -prijela že več taikih tičkov, ki bodo ~ ^®Ja*vila o tem! predmetu, so posegliI gprejeli primerno plačilo, p,- Bžannonja, dr. Pipuš, Kejžar, Novak, m štirinožni kokošji t ^ r’ Križnič in drugi. Vsi govorniki v zadnjem črnem krog Čopove in Koro-_ 'Povdarjali, da to vprašanje naravnost ggevc uijCe. V Čopovi ulici št. 14 je izgi ^r°Za obstoj slovenske industrije, obr- n;i.0 zadnje dni kar 7 kokoši in enako ko'v trsfovine, ker ji onemogoča vsako gtevilo par dni prej v Koroščevi ulici. to •1T0nco z 0T,'rir’ kraji, kjer imajo Ugotovljeno je, da se je tam’ naselil di-”e3šo vodno pot za prevažanje blaga, httr, ki je napovedal perjano-iri hudo voj-®e^etnemu ujedinjenju doslej s/ko. Lovskemu društvu se nudi prilika, kimamo enotne klasifikacije blaga, fla tega nevarnega sovražnika kokodajc ^aT P°t različnih, ki pa druga kaznuje za njegovo predrzno početje, nasprotujejo. Na predlog g. Dža-1 a so je sklenilo, sklicati potom tr-in obrtne zbornice sporazumno | 08talirni gospodarskimi korporacija- mi l?0y Klaeen velik'0 zborovanje gospodarskih kro-j lz cele države, ki naj vloži svoj Porotno sodišče. Umor v Ljutomeru. Danes se je zagovarjal pred marilbor- -.«• Ve^° Pro^i takemu uničevanju j »siko poroto ruski begunec Vasilij Čer-aWan6sta gospodarstva. Lepo uspelo mjenJko, rojen 1. 1877 v Černobaju v U , °v4nje, o kateroml prinesemo jutri krajini, oženjen, prej posestnik, sedaj poročilo, j« bilo ob 22.301 iskiga pri ruskem inženerju Ganuisovu v I ’ & S8&S- , ■ -' »Ljutomeru. Grozen! zločin, ki se je pri- 4(Jp , 0sPe fif gospodične, prijateljice ipetil v noči od 6. na 7. juMja letošnjega so vljudno vabljene k sode-1 ileta v Ljutomera, bo čitateljem gotovo Pri nabiralnih dnevih »Ljudsike iše v spominu. Ruisiki inžener Ganiusoy, j^.^ce« v soboto pop. ini v nedeljo, ru^lužben pri gradbeni sekciji v Ljuto-^te po možnosti seboj jesertskcl im e m, je stanoval s sivojo 26-letno ženo ’ sicer pa dobite v L j. Mnjižnici (Na- iJuJijo in triletnem sinčkom v prvem dep ^airi’ I.) v soboto od 14. ure ih’ v ne- Wad»tropju hiše št. 61 v Ljutomeru. Kot Jo ojj g_ 11TIi naprej okusne zmake z I islruga je bil pri njem1 uslužbeo Černrion- ^fisouj] knjižnice za prodajo. Naj tanko, ki je spal v predsob L V času, ko se l^av ^arilborsika, povradigi kulture po- ije izvršil zločin, jo bil inžener Ganueov b ?vna dneva, vnovič dokažeta, da jo službeno več dni odsoten. Zvečer usode-j^^emski svet še vodno najtrdnejši ste-[polnega dne Je bila Ga-nusova s svojim foo Hteratnre' irt umetnosti fiploh. OsOb-1 sinčkom na obisku pri geometru Mate Sa bo nihče vabljen1, dobrodošla pa jo Sevu, a se je krog 8. ure zvečer vrnila v Pomagalka. S pro?5veto medi svoje stanovanje. Drugo jutro krog pol 1 C. ure zjutraj je prihitel obtoženec na t® ^ T®®*!! ga strojepisje, Btenografijoj videzno ves prestrašen k Mateševim, ^‘•»vodstvo. Strojepisje sa poučuje češ, naj pridejo pogledat, kaj se je pri i^Rnstnemu sistemu. Razu« tega Ganuisovih zgodilo. Ko so prihiteli na ^io tečaji za slovest stenoografijo, I stanovanje, se jim je nudil grozen pri-i* ^ ° stenografijo iti posamezni pouk zor. Mlada GmUSova žena je ležala poleg Šk^^vsiega, dvosrtemiega in ameri- razmetano postelje popolnoma gola M 1. ok>iigov«lstva. Tečaji začnejo dne zadavljena Ob otroški posteljici pa je ® trajajo 4 mesece. Zasebno visel obešeni za obrisaJIko njen triletni hih^rjkesat je radi svojih dobrih uo- sinček. Sluga je izjavljal, da se je zve-d^/^Ov na zelo dobreral glasu- Vpi-| čer, ko se je gospa vrnila domov, vlo- Kolobarjonje (plodorod) se imenuje red, po katerem se go jo razne setve na enoj in isti površin i zemlje. Kolobarjenje je lahko dvoletno, triletno, štiriletno, petletno itid. in sicer po tern, da-li pride ena in ista biljka na dotično površino vsako drugo, tretje, četrto, peto itd. loto. Ena in ista biljka se namreč ne *o-re gojiti nepretrgoma na enej in istej zemlji, ker ne uspeva in dajo vodno slaibejše in silabejše žetve. Talko je jaa pr. pri metulj ničastih rastlinah. Pri drugih se to zopet ne priporoča iz ekonomskega stališča. Moderno poljedelstvo se niti misliti ne more brez kolobarjenja in sicer iz naslednjih razlogov: 1. Vse rastline potrebujejo, kakor smo to že videli, dušik, fosforovo ki seli no, kalij in •aipno, toda nekatere potrebujejo več dušika, druge zopet več fos-forove kiseline, tretjo več kalija itd. Ako se n. pr. na istej zemlji goji uepre-sitano pšenica, se zeonlja izstrada na dušiku, ako se .goji neprestano krompir se zemlja brzo izstrada na kaliju itd. Če se pa po pšenici sadi krompir, se hranljive snovi v zemlji mnogo racijonalnejše izkoristijo, kar se pozna tudi pri žetvenih donosih. 2. Korenine razinih setev se različno razvijajo in prodirajo v globino zemlje. Pri nekaterih, kakor n. pr. pri metulj-ničastih rastlinah gredo mnogo globlje v zemljo ter se hranijo zlasti iz dolnjih plasti zemlje; pri drugih rastlinah, kakor pri žitu, se korenino razpredejo neposredno pod površino zemlje imi črpajo hrano zlasti iz gornjih plasti zemlje, 3. Imamo rastline, ki se ne dado prašiti, kakor n. pr. strmine irt v katerih se raavija raizni plevel, čigar seme dozoreva in izpada pred žetvo. Imamo zopet rastline, kaikor krompir, repo iti, ki se okapajo (prašijo), ker so posejane na večjo distance, irf pri katerih Se vtsiletd tega plevel no more razvijati. Nadalje imamo rastline, ki bogate zemljo na du-ždteu,’ ki ga vsrkavajo iz zraka,'' kakor so n. pr. motuljoica Nadalje imamo rastline, katere pokončujejo razne žuželke ' in rastlinske boleani. Z dobrimi kolobarjenjem se doseže, da se plevel, če že »e uniči, vsaj tako omeji, da Sie more preveč škodovati; da se zemilja obogati na dušiku, kot najvažnejši snovi rastlinske hrame in da se na vise zadnje setve obvaruje kake škode, ozir. rastlinskih boleam. 4 Učenjaki trde darfes, da Bpušoajo rastline v zemljo strupe, talkozvane telk-sine. visi od katerih dotičrie biljlke, če se UljAn , u« o-------- '*■ 1 »--------— • 0 “ t hinjl pojasnila v trgovini a pisal- gel 'spat in ni ponoči ničesar slišal. Spal- do 19 3e ^Pet otvorjen ob' sobotah od 18. ko izročil gospodarju, ko Se vrne. De-8e fu' Uri kaj ~n ari r°- Komur bi bilo o kra- 'go našli tudi več njenih las. Vse to go-komi«h*"8! n®* f,norn';‘i *° policijske-1 Vori proti obtoženic*, ki He Hom iBprf*®’ nr-n n vJ v ^ari'bV)ru ali pa go- rti svoje nedolžnosti, dasl vedno trdi, da ut prs^ rx„. v Krčevini. ’ j jc nedolžen. Porotniki Bo potrdili vlpra-^lovom učenec. Pod teni na- šanje ha umor, Sodni dvor Je po krat- ^alj 0 0 ^ včerajšnji številki poro- kem posvetovanju izrekel sodbo, ki ^ račn™5'1 P^‘ tT^0V. v vednem strahu pred to šibo božje. Naši živinoreji se odpira pa vtli-•j®. *®P_ša, bodočnost, (e o bon;') j n J dvigniti. Ce hočemo, d • b > ?: v i vec nesla, potem je ircl>a, .o vimo n« trdna tla. Povzdigniti je treba pridelek krme. Pridelek krme ni odvisea samo od letine, ampak tudi od naiega dela in prizadevanja. Tudi na malem prostoru se da veliko pridelati. Treba pa je kaj več storiti za travnik« in iploh za pridelek krme, kakor smo to danet vajeni. Poglejmo r druge kraje l Tam, kjer se prideluje obilo krme. imamo najbolj cvetoče kmetije' in najbolj trdne kraje. Posnemajmo jih tudi pri nas! Pri nas je položaj v toliko različen, da smo navedeni na poljedelstvo in moramo potrebno krmo tudi na njivah pridelovati To ima pa tudi svoje dobre strani in posledice. S pridelovanjem razne krm« na njivah zboljšujemo rodovittost njiv,, se bolj ogibljemo težkim posledicam raznih uim in škodljivcev in se lahko oečaino /. raznimi vrstami naše Živino« reje Težišče pri naši kmetiji mora zaradi tega ostati slej ko prej v pridelovanju ubilne krme. To je glavni pogoj za napredek naše živinoreje in za zboljšanje naših dohodkov. Čisli pašniki. Zi ob.lelovanje pašnikov (»gmajn* t*rr; h) im^mo pri nas Se vse premisli. To si zaradi teg^ tudi naj- J /.l . 1; j-’ najbolj zflncimrjMS kar iib imamu pod bo2jim ISSt&T TiiTiTi., ii-nBBTJTUiiigr ^aBSTmssmsism /Maribor^ 20: september ^olncem. Zato pa tudi raste po teh prostorih vse, kar hoče. Živa dnža se ne briga, da bi jih trebil in Čistil! i In vendar bi morali biti ti prostori Itako čisti kakor so travniki. Edina raziti« med njimi in travniki bi morala biti te v tem, da se travniki kose, paSniki pa popasejo. Zahteva po čistih pašnikih bi morala prevzeti vse posestnike in upravičence pašnikov. Ta potreba bi morala prešinjati tudi vsakega posameznika, kajti le tedaj, če bomo pašnike čistili ia dobro oskrbovali, bomo tudi po naših krajih prišli do večjega užitka s teh prostorov. Koliko več bi se dalo pridelati na pašniku, če bi bila ruša iz samih pašnih rastlin, iz dobrih trav in zelišč! Čudno, da smo takim potrebam nasproti tako ravnodušni 1 Potem pa tožimo o slabih uspehih in o pičlem užitku 1 Po naših pašnikih se skrivajo 9e bogati zakladi. Treba le da jih začnemo odpirati. Poglejmo/v druge dežele, kaj se je doseglo s čiščenjem, gnojenjem in skrbnim obdelovanjem pašnikov! Kako izgledajo ti pašniki in kako izgleda živina, ki se po njih pase 1 Naša zemlja lin naše podnebje nista čisto nič slabša. Slabše je le naše delo, ki ga po naših pašnikih sploh še manjka. Naše »gmajne* so puščave I Človeka je sram, če jih ogleduje. Čudom se mora vprašati, ka ko to, da imamo za tako važoe skupne potrebe tako malo čuta, tako malo .smisla in brige. Tudi pašniki potrebujejo dela, če hočemo z našo živinoreje naprej. Tudi te so zemljišča, kojih rodovitost in uži tek je v tesni zvezi z našim delom in z našim prizadevanjem! Naj te tožbe o zanemarjenih pašnikih tudi pri na izginejo! Krmljenje doječih svinj. Pri doječih svinjah opazujemo redno, da nam preveč shujšsjo. Proti koncu jih praseta tako izdelajo, da postanejo do kosti suhe. V gospodarskem oziru se to ne da zagovarjati, pa tudi iz živinorejskega stališča ne. Veliko bolje bi bilo, da nam ostanejo te živali bolj životne. Ge nam doječa svinja preveč shujša, potrebuje dolgo časa, da se zopet popravi. S tem gre veliko časa v zgubo. V drago pa je resnica, da so tako iz- delane živali manj sposobne za prihodnjo oplemenitev. Od dobre plemenske svinje moramo zahtevati po dve gnezdi na leto, in sicer v zgodnji spomladi in v poznem joletju, oziroma zgodaj jeseni. Da nam >a svinja brez škode po dvakrat skoti, e treba, da jo vzdržujemo pri zadostni elesni moči. To se pa da doseči z dobrim krmljenjem prašnih svinj. Doječim svinjam moramo polagati več močne krme kakor navadno, da nam ne opešajo. Številna praseta potrebujejo dosti mleka. To mleko naj nastaja iz povžite klaje, nikakor pa ne na račun materne telesnosti. Vse krmljenje bodi tedaj usmerjeno na te, da se proizvaja dosti mleka za praseta. Cim več je praset in čim bolj napredujejo v svojem razvoju, tem več je treba mleka. Tem več je pa treba tudi močne klaje za svinjo, ki proizvaja to mleko. Držimo se tega načela in dajmo svinji, kar ji treba v tem času. Na noben način pa ne smemo trpeti, da bi nam svinja shujšala vsled pomanjkanja močne in zaddstne klaje. Kot izborna močna krma se priporoča v tem času ječmen, ki se polaga poleg dobro oblojene kuhane pese. Lahko prebavna, sočna in sladka krmila, kakor so pesa in zelena klaja, vplivajo izvrstno na boljšo mlečnost. Izvrstna so tudi sladka mlečna krmila, ki se prirae-šavajo drugi krmi, in dobra paša. Za oblodo so posebno dobri pčenični otrobi. Dobro krmljenje doječih svinj se ne pozna le na prasetih, ampak se ima poznati tudi na svinji, ki je po dobrem krmljenju vse bolj trdna io sposobna za plemensko rabo, pa tudi bolj rodovitna, kakor pa 'svinja, ki mora telesno shirati, da prehrani svoje mladiče. —O- 1 g Izredni občni zbor Kreditne in stavbne zadrugo »Mojmir« v Mariboru. — V soboto dne 15. t m. se je vršil v restavraciji »Kosovo« izredni občni zbor zadruge »Mojmir«. Predsednik načelstva slikarski mojster Horvat je otvoril zborovanje, teer po običajnih formalnostih prešel na dnevni red. Kot prva točka: spre memiba pravil. Član nadzorstva Rajnik SOD g. Kenda je predlagal več točk za spremembe dosedanjih pravih Spremeni- Formule za snoienje poljskih posevkov. Po Garolu. Označba posevka 3arl oves: 1. Po gnojeni pšenici. S. Na razoranem travniku. Zimska plenica In str-nlne; 1. Po dobro pognojenih okopavinali 2. Po krmsum rastlinah. Približna količina gnoja na ha Zemlja povprečne plodo-vitosti 125—150 kg čilskega solitra in 200 kg super fosfata 300 kg superfosfata. Kako hitro presega količina dušika, katero vsebuje zemlja, 1 g na 1 kg fine zemlje je zmanjšati količino razstvorljivfega duštčnatega gnojila do na 30—35 kg na ha. 200 kg čil. solitra na dvakrat. Ne gnojiti z dušikom nego povečati količino superfosfata (do 800 kg) Po prahi ali polupratjL Sere plenic«. Korenje (živinska tnrkva). Lucerne. Kuruza. Krompir. Siromašna zemlja 200 q hlev. gnoja, 100—150 kg čil. solitra, 250—300kg superfosfata. 300 kg čil. solitra, 300 kg superfosfata in 100—150 kg kalijevega hlorida. 300—400 ahlevskega gnoja. 100—150 kg či|. solitra, 200 kg superfosfata. Vsako leto: 200 kg superfosfata, 100 kg kal. hlorida Do 700 q hlevskega gnoja 300 kg čit. solitra in 800 kg superfosfata. 200q dobro strohnelegahlev gnoja, 250 kg čil. solitr; po klltvi, 500 kg superfosfata pred sajenjem in 150 kg kalija tudi pred sajenjem. 150 kg čil. solitra 300 kg superfosfata 800 kg superfosfata Ne priporoča se sejati pšenico na preveč siromašnih zemljah, ki ne vsebujejo več nego pol g dušika na 1 kg fine zemlje, bolje je tako zemljo porabiti za travnike ali pogozditi. če zemlja vsebuje izpod 1 g fosforne kisline na 1 kg fine zemlje se mora količina superfosfata pomnožiti. Ako je zemlja pognojena z malo količino hlevskega gnoja in če vsebuje manje od 1 g na 1 kg fine zemlje kalija, vzeti je tudi 100 kg kalijevega hlorida. 300 q hlev. gnoja, 200 kg čil. solitra, 200—500 kg superfosfata, 100 kg kalijevega hlorida. 600 kg superfosfata, 100 do-200 kg kal. hlorida. 100 kg superfosfata, 160 do 200 kg kal. hlorida. Pomnožiti količino solitra in superfosfata in dodati 150 kg kal. hlorida. Povečati poleg navedene količine gnoja. Žetve, ki odgovarjajo označeni količini gnoja 40 hi na ha 40.000 kg na ha 700 kg suhega sena na ha. 65 do 70 hi zrnja na ha 50 q na ha. 400 q na ha (vrsta Mag- ' num bonum) b’a pravil se nanaša na vprašanje čistega dobička, katero vprašanje je važno sploh za vso zadruge, ki hočejo biti v smislu srbskega zadr. zakona deležne davčnih in' pristojbiniskih olajšav; v smislu § 262 fin. zakona. Ta zakon, zahteva, da zadruge po svojih pravilih no delijo na zadružne deželo dividend in’ sploh de delajo dobička in da no dajo članom1 sivo-jih načelstev in nadzorstva tantijom1, tor ne delo v nobenemi slučaju rezervnih zakladov med člane. Občni zbor je vise predloge soglasno sprejel. Spremembe so izdajo sl posebnim dodatkom k že natisnjenim pravilom. Zadružni tajnik novinar Pirc je podal poročilo o dosedanjem poslovanju zadruge. Zadruga šteje 61 članov in je pristopila kot članica k Zadružni Zvezi Celje. Pred kratkim je pričela poslovati s sprejemanjem! hranilnih vlog. Ustanovila je poseben’ odbor z nalogo, da potom' javne zb i tke zgradi dva doma, enega za brezstanovanjce, drugega za tuberkulozne reveže. V ta namen je dosedaj daroval Jugoslovanski Lloyd 2000 D, Centralna banka 500 D. Pri tej priliki se je spomnil umrlega člana nadzorstva g. majorja Ankersta, v katerega opomin' je občni zbor stoje zaklical: Slava! Poleg tega fonda so je ustanovil podporni fond za izredne potrebe. V ta fond je g. občinski sivetnik g. Roglič daroval 200 D, za kar mu občni zbor izreka iskreno zahvalo. — V ta fond lahko prispeva vsakdo, ki ima kako prošnjo ali rabi posebne nasvete, kar mu zadružna pisarna ne računa. Svojega namena zadruga doslej še ni mogla uveljaviti, ker jo še le Sedaj gotova s formelnimi predpogoji Ustanovitve, največ pa tudi vtsfled brezbrižnosti za zadružno idejo tudi v paših trgovskih in obrtniških krogih in ker vlada ne kaže nobenega razumevanja zadružnimi potom podpirati gradnjo ma-iostanovarijiskih hiš vt Mariboru. Vendar pa je zadruga 's svojim' vplivom' indirektno pripomogla do gradenj nekaterih privatnih stanovanj. Zadruga je stopila v zvezo s češkoslovaškimi stavbenimi podjetji, ki imajo kapital in' hočejo v Mariboru zidati. Pogajanja z Južno železnico se nadaljujejo sedaj, ko je io podjetje prešlo pod državno upravo. Pri točki: predlogi in' nasveti predlaga član načelstva g. dr. Tomšič visokost obrestne mere. Zadružnik poštar g. Kranjc predlaga, da zadruga sprejema tudi državne papirje. Občni zbor pooblašča načelstvo in nadzorstvo, da obrestno mero za hranilne vloge času primerno spreminja, G. dr. Tomšič priporoča, da člani, ki so vplačali po 25 D vpisnine, doplačajo 25 D. na novo Vpisnino. — Po občnem zboru je sledilo predavanje o gradnji z ozirom na potres no katastrofo v Japanu, katero predavanje pa se pri prihodnji javni seji obnovi. g Peto povišane železniških tarifov. S 15. septembrom je stopilo v veljavo zopetno povišanje železniških tarifov. To je po preobratu že peto povišanje. Prvo povišanje je stopilo v veljavo leta 1919, drugo avgusta 1920, tretje z obdaČenjem železniškega prometa, četrto v juliju 1922 in1 peto sedaj. Prvič so Se povišali tarifi za 15, drugič za 100, tretjič za 50, četrtič za 60 in petič od 20 do 100 odstotkov. No bi imeli nič proti povišanju, ako bi bilo’ v skladu S cenami ostalih producentov. Tako pa so cene poedtnih produktov tako različno narasle, da je težko odrediti mejo, Jo katere naj bi se izvedlo splošno povišanje. Jaistto pa je, da je to zadnje povišanje železniških tarifov, ki se je izvedlo brez sporazuma z gospodarskimi korporacijami kar čez noč, mnogo pretirano irf brez pravega sistema. Cela vrsta blaga domačega proizvoda nikakor ne prenese večjega po-draženja in bi razmere prej zahtevale celo znižanje železniških tarif za tako blago, kar bi ne bilo v korist sariio po-edinceui1, ampak celokupnemu našemu narodnemu gospodarstvu. Predno se je izvedlo ponovno povišanje, bi bilo treba izvesti pravilno opredelbo blaga po ta rifah’. Ti pogreški pa se niso pojavili še le sedaj, ampak pri vsakem povišanju. Človek bi pričakoval, da bodo merodajni faktorji prejšnjo izkušnje upo števali, toda zadnje povišanje je nov dokaz, kako brezglaVno se vodi pri nas •gospodarska politika, od katere je odvisen ves razvoj in" napredek vsake države. g Pridelovanje tobaka v Sloveniji. Med Vsemi pokrajinami pridela Slovenija najmanj tobaka. Mnogo krivo je temu dejstvo, da je bilo pri naš prej gojenje tobaika sploh prepovedano in ljudstvo tudi HO zHa z njim opravljat • Sloveniji sc pridela letno krog /90 tonskih stotov, dočim se ga pridela Srbiji, zlasti v južnih krajih, 40 tis®0 m c ter.sk ih stotov letno. , g Za izvoz naših vin v Poljsko, P°ti ska spada med države, ki so primor®0 uvažati vse vino, ki ge v državi k mira, ker nima niti enega lastnega, nograda. Res je, da Poljaki ne ft*?. vina tako, kakor pri nas, ampak v® nioma žganje, dočim je vino samo de*1 , tesa, ki se pije ob posebno svečanih 9 likah. Venidar pa se ga letno k on«111111.. precejšnja količina. Pred vojno Te P®* ska uvažala vino iz sosednjih p»i'ržU‘* V ruisfkem delu se je pilo običajno kr’ . siko vino, dočim so je v ostalih / po/krajinah konsumiralo večinoma P® ško vino. V Galiciji so se točila ® žanska vina, o katerih pa je bik* 1 reči, ali izvirajo od trte ali pa lZ j ‘ tV«* vid* to- varne. Po preobratu so vsi ti pab®^ viri odpadli. Zato se nudi našim gradnikom oziroma državi sedaj n®^\L ša prilika, da pridobi poljski trg z® ša vina. Treba pa je, da naši vinski ducenti razvijejo malo več — sc prilagode poljskim željam ih vam. Predvsem' bi se lahko izva^--. Poljsko večje količine finega dozortt . vina V buteljkah, ki Se pije pa akem ob svečanih prilikah. Poljaki 9 bijo močna in sladka vina. Navaditi® mizna v-i-na he prihajajo mnogo * štev. Kot epecijalitetaa bi se lahko 0 ' žala v Poljisfco takozvana »mašna vi** J ki jih' rabijo poljski dubovnki pri in drugih cerkvenih prilikah. Na * £ skem' je krog 20.000 duhovnikov, a potrebuje letno približno 1 h'l vin8* ^ ko mašno vino bi se mioralo prodaj®1* poseben1 način, ki bi odgovarjal 06 Him! predpisom. Biti mora belo, ® ^ in garantiramo pristno, kar bi potrditi naša cerkvena oblaisit. Pofcb® organizacije naj. bi o tem' prehhsHj •ker vsak liter, ki se izvozi, bo krizo, ki vlada pa našem vinske«1 TRŽNE CENE Tržne cene v Mariboru dne 15. septembra 1923. (Gane ▼ din* 1. Meso: Govedina I 25—26-50, ** . -III 21—23 sveži jezik 24—25, vampi 9, ^ 7*—, ledvice 22-—, gobec —, ®'°,I|j$ it nova moka —» ajdova moka t 10 ajdova .kaša (liter) —, ržena a lot jOB« oVS®* sl* cikorija 25 —. ' 10. Krma: Seno sladko kislo —•—, otava 60—100, detelja " na slama 75 —, pšenične slama — —> ma (za 100 kg).| * ^(4 g Za 100 D se je dobilo 1^*nlfranbov* zah: 1.07 dolarjev, 6 švicarskih kr0p, krone, 76.000 avs^^ 36.03 češke kl-uhc, gjs 24.21 itaL lir, 125 milijonov* mart, 18.34 francoskih' franfto . poljskih mark 5 Tržnti fen« V Celjtf 'dne 11 tm. VrA ^Uo, da je letos rtaša država bogato o(W-'rodila. Namesto pa, da M se življenlake 'Potrebščine znižale, gredo cetle zopet Ser. Podražilo se je meso, ki stane: govedina v mesnicah I. 25—27 I), II. 25 D; na trprn 23-25 D. Teletina I. 25—27 D, II. D* Slanina 38—40, maist domača 40 D, '“»eriSka 35 D. Moka »00« 6.40, »2« 6.10, 7« 5.70. Mleko 3.75, jajce 2 D. Kurivo se 3e znatno podražilo; q črlriega premoga ®tane 47.50, rujavega 25 D, kulbični meter “dih drv 142, mehkih 120 Din. SAH, zrn Prijavljeni člani Šali. kluba v ka-, ar,,i Central se pozivajo na sestanek, 1 ** vrši v četrtek dne 20. tm1. ob 8. uri *večer v kavami Central. Točna n delež' a nujna! Klulblski turnir In članiski pri ^Pcvtki. Prosveta. h lcsTotno delo Zveze kulturnih društev S(i ?veM, kulturnih društev v Ljubljani ■ ')e, ustanovi la takoj po prevratu. Brez v uPa in brez strasti je nastopila natan-• 0 2ačrtano pot. Ni se vsiljevala v ®-vTiosti, ni delala bombastičnih reklam ^ . ala hvale ne časti: tiho in mlir-bilo njeno delo. Nihče je ni napa-br ’ t-udi ni dala povoda k teinu, do-ijj0 vv®doč, da ni njena naloga podirati SrtM- ^°’ ^ar ->e dobrega, temveč pokljati že zgrajeno in zidati nanovo. D,^"" v°jno je življenje im delo v na-nih T društvih zaradi odsotnosti glav-, društvenih funlkci jortarjev taikore-(p^.^^halo. Med ljudstvom so se raz-e krasiti, stremljenje po lahlkem - udobnem življenju in uživa vila k°t posledica tega se je poja-je nad apatičnost do dela. Zveza si či, o laV.fe vedmo izpopolnjuje, bo go-^atn'0 0 zadostila njihovim željam. >°3'enib ^ d^eh' letih je bilo izpo-Mih. r-azlionih iger v 271 sjiu- ^«a vtee naprednjake, katerih ^ Po^fia resnične ljubezni 01 Premjai1B!e’ r* belijo naišenAi dobremu, ^a-To^, ’ oziron>a napačno poučenemu ^ H^Predlka M sreče, Haj a?*1, ^ Ha^ev. društvo »Svitanje« v Celju itd. ZKD ima na. razpolago' 61 raizmih iger za odre bodisi v mestih bodisi na deželi. Vsa društva, ki še niso včlanjena v ZKD, pozivamo, da v svojem lastnem, interesu nemudoma pristopijo ter javijo to na naslov: Zveza Kulturnih društev, Ljubljana, Narodni dom. Šport. : POLNP. 14. oktobra prireja poslovni otdbor veliki lahkoatletični miting za prvenlstvo mariborskega športnega o-krožja. Tekmovalo se bode v sledečih disciplinah: štafeta skozi mesto, štafeta 4 krat 100, tek na 100, na 200, na 400, na 800, na 1500 in 5000 m, metanje krogle, metanje diska, metanlje kopja, skojlc s palico, tek preko preprek, skok v višino z in brez zaleta, slkok v daljino z in brez zaleta in eVent. pešhoja. V svrho temeljitih predpriprav se poživljajo odbori lahkoatletičniih sekcij na sejo PO dne '21. tm. ob 20. uri V Grajski kleti (klu-bova soba). K isti Seji se vabi po en delegat SK Ptuj in! SK Svoboda v zadevi prvenstvene tektm'e in laihkoatL mitinga (s polnomočje sfclepaTi j a). človeštva zahtevajo činPptejšiijo odpifaM vo tega stanja in1 povratek v normalne razmere. Vsa pereča vprašanja tieoča se obnove se morajo čimprej privesti dol rešitve. , . (iu, Razno. Obiave. § Stenografski tečaj priredi’ ravaa-teljstvo državne trgovske šole v Mariboru v slučaju, da Se prijavi primerno število udeležencev. Pouk bi se vršil v večernih urah v prostorih trgovske šole ifl bi trajal približno štiri mesece. UkoVi-na je zelo majhna. Pri glase sprejema ravnateljstvo šole do 30. septembra Vsak dan od 11. do 12. uri. (Cafova ulica 9-1.) § Izobraževalno društvo privatnih" na-stavljencev priredi kakor do sedaj tudi letos plesne tečaje za začetnike in že de-lonta izvežbane. Za prVe se vrši tečaj tub torkih in1 petkih od J9. do 22. ure zvečer, drugi plešejo ob' četrtkih in ob nedeljah ob istem čaiSu. Vpisovanje za tečaje je dnevno y društvenem1 domu. »Rosane* in! sicer ob’ delavnikih od 19.-20. ure, ob' nedeljah od 10,—12. ure predpoldne, kjer Se dobe tudi vsa druga pojasitila. Odbor. § »Rojstvo Antikrista«, serizacijonalni •f i Tani pa zn anem romanu Leona Perutma se predvaja v I. Mariborskem biosikopn od četrtka do nedelje, dne 23. eeptemlbra. § Instrukeije za višjo in! nižjo gimna-'zijo daje reven osmošolec. ’ Naslov poVe iz prijaznosti uprava »Tabora«. * % Izlet Glasbene Matice v Št. lij. V nedeljo 23. tm. priredi Glasbena Matica mariborska Met v Št. II j in koncert, da obmejne Slovence razvedri in razvedeli z lepo slovensko pesmijo. Prireditev bo fla prostoru pod gostilno Sfiligoj ift bodo nafetopili tudi govorniki z vsipodbudilni-mi govori. Ljudstvo se vabi, da pride V obilnem številu. Novo razsvetlievalrfo Sredstvo. Po>* leg plina, petroleja in drugih olj imarnJo! za razsvetljavo elektriko. V blaženli Ameriki pa so izumili nekaj novega, dat ni enakega ^nikjer na svetu. »New-Yo-rld Herald« poroča, da je nek ameriški inže* njer iznašel radioaktivno snov, ki lahhoi sveti nepretrgoma 10 do 15 let, ne da hšl bilo treba kaj prilivati ali dodajati. Sye< tloba je baje močnejša kot električnja^,. Svojo iznajdbo je že 1. 1909 namestil nekem nidniiku, kjer je svetila inepre®#**! boma 7 let in bi bila gorela še delj časa|H ako bi rudnika rte zasul potres. Najmlajši samomorilec je U»* dvomlno 5-letni Španec Mouroy, o katw»j ■rem prinašajo španski listi dolga poro* čila. Mladi samomorilec je bil eim Stenj kega najemnika v TratUgiero. Pred paaj) “dnevi se je vtihotapil rta sosedov kjer je hotel pobrati par jabolk. Oče, ki!, 'ga je piri tem zasačil, ga je radi tega p|BM §teno ošteL Očetovo grajo ad je vael faftt-j tako k smx, da 6e je na bližnjem' dre^J Vesiu obesiL To je nedVomMO UajmflajB^ 'samomorilec, kar jih’ poeira BgodoviirSa. Mesto izginilo v morju. Gl Brezžičnega brzojava iz Newyorksa malo mestece JoSe de Saibo Ha zapa^ obali Kalifornije uničila visoka pl tako, da je popolnoma izginilo vi ffifiorjnirj Materlirick Izstopa iz javfie«a ljenja. Pariški listi poročajo, da Se |ah znani belgijski pesnik, dramatik M zpf Maurifie MaterliUck umalkni-1 fe jaf^*| nega življenja in namteraVa ostati jsa jSHSoN jem posestvu v bližini prestolise, kjer Uefe; bo bavil s poljedeMrVom. ■ f ^ brzojavna poročila Poincare — Baldwiri. Pariz, 19. sept. (Izv.) Včeraj zVečer je dospel v Pariz anigleški ministrski predsednik Baldwin, ki je imel danes daljši sestanek s Poincarejem, na katerem sita razmotrivala repararijski pro-plem in' ruhrsko vprašanje. Zadovoljstvo v Zvezi Harodov. Z en e v a, 18. sept. (Izv.) V svetu Zveze narodov je bila prečitana. poslanica konference veleposlanikov, v kateri izraža ta svoje zadovoljstvo nad mimo rešitvijo grško-italijanskega spora Razo-rožitvena komisija je nato nadaljevala posvetovanja z grškimi zastopniki, pri čemur se je italijanski delegat izjavil za, francoski pa proti sklepanju posebne pogodbe. Železniška neSreča v Trstu. RinJ, 19. septembra. (Izv.) Na tržaškem kolodvoru se je pripetila včeraj železniška nesreča Osebni vlak je vsled odpovedi zavore zavozil ha zaporni blok, vsled česar je več vozov skočilo iz tira. 27 oseb je bilo ranjenih. Iz prestolnega govora nizozemske kraljice. Haag, 18. sept. (Izv.) Kraljica Vil-heknina je danes otvorila zasedanje parlamenta. V prestolnem govoru je med dragimi naglašala, da še vedno vlada abnormalno stanje, ki ga je povzročila svetovna vojna. Interesi c e loku onega Zanimivosti. Morilk« moža oproSfeft. V Londonu je HS1 te dffll zaMjuSČ*# velik procesa, B je vtzbudil ogromno po* zora ost n« le v Londofflo, amtpak tnsdi M Parizu. Listi obeh velikih mest Bo psi!« našali obsežna poročila iffl skoraj dušno izraBili veselje, da je bila ženka oproščena. Procea je raafcriil _ roman* ženske duiSe —* roman', k£ pravsMU prav ni roman, ker Se dogaja v*ak boiff dan! v palačah I« kočaftL Roman* HesreS« nega zakona. Toda ozadje je BekoHkn romantidao. Lepa Prancozinija Maggiai Meller se je seamanila % bogatim Egipk čartOm, ki je bil baje priBC po rodu, a| Ali Fahmy bey-jem. Med mlado Patih žanko in egipčanskim princem Be jet ■vtnela 1 juibezea, ki je Mia take močna, dal je gospodiča Maggie zajpostdla Bvojoj družino in Be podala z ljubijettim priah cem v daljni Egipt. Tn je prestopila 0» mohamedansko vero ift Se je dal« 9 I*®*. cem poročiti. Toda odslej je bil juria®**-« o čigar »plemeniti« krvi pa BodiSče re9jW dvomi —■ povsem drugačen. Začel1 je ■ svojo Francozinjo postopati Bkrajrto Ita« rov o in nič ni hotel vedeti! O njeilli IjuSo* suminasiti, temveč se je prav po tuiršfctH obdal z drugimi ženskami. ^ Tako se je zakon spremenil za zaljubljeno Pralttfo-t zinjo v pravi pekeL Mož je Videl x svojo sužnjo in je temu primerno r*V« naL Pred meseci pa se je vefBdarle dal omehčati irt je vizel gospo Fahmy s Babo na potovanje v London. Med vožnjo ia Pariza v London pa se je razvnela sla« ra mržroja in prišedši v nek loildcmsfcil hotel, sta se zakonca hudo eprla. Gospa Fahmy je urno pograbila ravolveo? iffl ta-i kozvanega princa ustrelila. Pred Hodi* ščerfl je izpovedala vtBe križe In! težJWW svojega zakona irt sodniki so jo Sogl^i* no oprostili. Ko je zapuščala Sodilo dv«i rano, ji je občinstvo naipravilo Bu*|W ovacije. ’• ,4i Sultan v IzgnanStru. ^ »L’ Echo de PariS« pritfaša zaffliSS®^ članek o življenju izgnanega turškega sultana Mabmuda VI., ki živi Beda} M San Remu. Znano je, da je angorska Han rodna skupščina leta 1922 sklefiila, daBa bo v bodoče kalif vedno volil irt ni to decUai čast, kakor je bila doslej. Potemtakem je staro osmansko carstvo pretteha o verski poglavar vseh pravovernih m^ ^ mahov, ki je bil od leta 1517 «aprejoh enem tudi njihov svetni poglavar. Sultan,, #MNUFAKTvRA v/HAH lEQft°»4ik&Vfl*TSSl) (detajlista) železne stroke in prodajalko za kuhinjs* oddelek sprejme 2027 2"! veletrgovina z železnino Pinter in Lenari Marihor- TEČAJ I_ _ZA_ STROJ EP I SJE_ IN S TENO GjlAFl Jj? Z_ASE_BNO_UČILI_Š_ČE_ LEGATMARIBOR^ (Največja strokovna šola za stenogr3' grafij o v Jugoslaviji). Začetek novih tečajev dne 1. okt ' g Vpisovanje in pojasnila v trgovi*11 pisalnimi stroji Legat, Maribor, S1® venska ulick 7. Telefon 1° lastnoročni podpis. lsr«H In nalepi na dopisnico, katero naslovi "TABOR”, Maribor. tSEČffifR. (»NAEODNI LTST<), Maribor, 20. sčplembral92* odslej naprej zopet gamo 'verski poglavar. Maluniud, boječ 'so za svoje življenje, jo dne 17. novembra 1922 pobegnil iz Carigrada ter zbežal na Malto. Angor-iska vlada je takrat razglasila, da je odstavljen S turškega prestola, a na ftjego-vo mesto je bil imenovan kalifom njegov bratranec Abdul Medžid Eferidija. Z Malte je odpotoval Mabmud VI. v Meko, odtod pa v Švico. Iz Meke je odpotoval radi prevelike vročine, a sedaj K« je itaselil v San’ Remu, kjer živi s svo- jim! Miiofti iB malim spremstvom'. Nek novinar mu je stavil nekatera pismena vprašanja, na katera je dobil sledeči odgovor: Jaz rBem bil vedno proti Sodelovanju Turčije v svetovni vojni. Sledil sem svojemu bratu Mahmudu V. v času, ko jo bilo že Rotovo, da bom O premagani, imel sem' 'samo še eden cilj. ko sem stopil na prestol, a to je bil mir. Toda mla-doturška vlada, ki jo bila od leta 190S naprej tia površju, je preprečila vse mo- je miroljubne korake in tako nisem mo- J mogel dopustiti, da bi se ločil kalifat o gel niti izkoristiti prednosti in ugodno-; sultanata. Taka delitev je v naspro sti, ki bi nam jih bil nudil poseben' mir. Kemalisti so me delali odgovornega za premirje v Mudrosu. a podpisal ga je Reuf beg, eden izmed angorskib voditeljev, dočim je vojski takrat poveljeval Mustafa Kemal paša, ki je prepustil svoje čete sovražniku, sam pa pobegnil na goro Taurus. Vedno sem se trudil, da bi dovedel do sporazuma med Carigradom in Angoro, toda nikdar nisem in ne bom muslimanskimi zakoni in bi p?jfCnad degradacijo prerokovega nasledni ;a■ Islamom. Jaz odrekam peščici _ g pravico reševanja tega vprasan3a-tem bi lahko sklepali samo vsi mani sveta, katerih je nad 300 nov. Zato tudi ne priznavam w . anprorske vlade in se smatram in \ vam še vedno jedinim poglavarje® vernih muslimanov. Otvoritev nove zaloge pohištva lastnih izdelkov po konkurenčnih cenah. Za solidnost se jamči. 2030 *"* Prost ogledi Šercer in drug, Maribor, Vetrinjska uL 2. Prost os^l A. VICB*1 Maribor, Glavni trg® trgovina 8 hišnimi P°^re^r|. nami, emajlirano, P*° ,, nasto In ulito Pos0^0,^°gt«< lanasto, kamenlnasto Ha debelo kleno robo. 1386 Novo! Novo! Dežni plašči «d 450 Din. naprej, najnorejSl rzorel, pravkar došli. Te-lika izbira perila, klobukov, čevljev, dežnikov, palic, nahrbtnikov in sandal po konkurenčni ceni pri 2595 JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg 2. iala oznanila. Manufakturlst z večletno prakso, najboljše referenee, vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, išče namestitve kot prva moč, eventu elno kat potnik v kakem podjetju, najraje v Mariboru. Ponudbe pod ,Sposoben" na upravo „Tabora“. 2037 1 Išče se boljša kuharica za oficirsko menažo iniinjerske podoficirske Sole s 1. oktobrom. Zglasiti se je v kasarni Kralja Petra. 2026 3-2 ’ Brezposelni Intellcjent, zmo- ■ žen tudi srbohrvaščine, stroje- I pisja in stenografije, spodoben gj tudi za reporterja in pisarni*- ko delo se išče. Prednost tr govsko izobraženi. Ponudbe na Mar-Stan, Maribor, Ro- UvSki trg l. 2046 8—1 Lokal, primeren za pisarno, t prometni ulici, opremljen ali prazen, se iiče. Ponudbe pod ,Pisarna* na Mar-Stan, Maribor, RotovSki trg 1. 2047 3-1 Kolporter! obenem za nabiranje inseratov in manjše pisarniške pasle, zanesljiv inka-sat dobi slažbo. Ponudbe na Mar-Stan, Maribor, RotovSki trg 1. 2045 8-1 Sodi iz hrastovega lesa od 150 , Lovci! do 1000 litiov na prodaj pri j. Franeu Sorec, Breg pri Ptuju.! 2034 8-2 Soba s hrano za malega dijaka iz premožnejše rodbine se odda. Vprašati v Stolni ul. 1, I. nadstr. desno (Špindler). . 5—5 Potnika išče »Žitarica* veletrgovina z moko in deželnimi pridelki, Maribor, Aleksandrova cesta št. 32. 2051 Daj cenej še p« tudi najlepS* blago za obleke, kakor »akno, hlačovlna, volneno blago, pTcHriii®! i ptntno, izgotovijono obleke, erafce, predpasniki, nogavice, Nbd, odeje Itd. ee doM prvovrstno pri L N. Šoštarič, Maribor Alekeinclrova cesta štev. 13. w*i. Naročam DNEVNIK „TABOR“ Ime: ..„.............................. - poklic: .................................. kttfs - ......... ....(•••■•.............. pošta: ----------------------— ..--....... Priložite poftno položnico’, da polijem naročnine! 1923. GrajSSIna ali vila z večjim vrtom, takoj stanovanje brez strank, biku ali okoliša Maribor ne čez 500.000 Dinarjev ifcče privatnik. Ponudbe pod „Privatnik“ na Mar-Stan, Maribor, RotovSki trg številka 1. 4044 2-1 Zamenja se krasno stanovanje, soba in kuhinja, ▼ Stadeneih ■i enakim v mestu. Pojasnila daje Vehovar, Vetrinjska ulica št. 4. 2049 Proda ee spalnica, jedilnica in kuhinja, moderna oprava »ahagoni in oreh, event. se lahko prevzame vse sknpai s stanovanjem vred. Ponudbe, pod „Ugodno“ na Aloma Company, Ljubljana. 2050 2-t Hlgljanična brivnica s« vsem priporoča. Prvovrstna postrežba. Vjekoslav Bjurin, Jurčičeva ulica 9. 1860 Prvovrstna čevljarska de-lavnlca R. Monjac, Maribor, Jurčičeva ulica 9, sprejema vse vrste naročit po meri in vsakovrstna čevljarska pe- Sravila. Cene zmerne. Postrež-a solidna. 1118 30-27 Vedno prihajajo novitete v modno trgovino B, Veselinovič in Kom p., Maribor. Gosposka ulica Sti. 1931 10-5 Lahek luksus-avto, znamka *Puch“, 2 cilindra, 2 sedeža, takoj cene na prodaj. Pojasnila: Krčevina št. 160, kjer j* tudi avto na ogled. 1987 Enonadstropna hiša ^ dvema lokaloma in velikim vrtom, bliiu glavnega kolodvora, je radi selitve tskoj na prodaj. Pojasnila daje: Rablje, Aleksandrova c. 23-1. 2035 3 Raznovrstno mehanično orodje kaker tudi različni stroji se prodajajo ta teden na Tr-žaSki cesti. 16. 8032 4—2 Galanterija drobnina, trikotaža Samo na debelo! Gaspari & Faninger Maribor 1047 Aleksandrova cesti 48. Planinci! sl lii In nepremočljivo blago za . pelerine je došlo. Franjo Majer, Maribor Glavni trg 9. 1346 MSIgBSSIIIU H HUmniIPlI n a ir:) Velika zeloga 'A I cementa, traverz, $ i železa in dr. pe ugodnih cenah. H Pinter & Lenard, Maribor, | L Aleksandrova cesta. j?! HOBfflaBMBa n hbbbism®1®? Fotoatelje !ff. Jspelj KomSkat.! moderni portretni posnetki, povečave, industr. posnetki. Oglejte si izložbe v Gosposki ulici (kavama Central) in Šolski ulici Odprto vsak dau od 8—1* in od 3—6 are. Ob nedeljah od 9—12 in 3—5 ure. 1918 10—4 Zahtevajte povsod »TABO^1 ARKO UOUEUR Lastnik ifll jzdajAtelj; Ko&zoreU »Taboc«. ■- Od«o[Nwai J>®eidaik; Bndolt O«im, » Tiaka; Mariborska tiskarna TRIPLE