POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
				
I Leto XIV. I Štev. 114	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-6? UPRAVE: 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, sreda 22. maja 1940	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din 1.—
Nov položaj na zahodu
Nemci poročajo, da so njihove čete dosegle obalo Rokavskega preliva in s tem odrezale zavezniške čete v Belgiji od Francije - Zavezniki napovedujejo protinapad
OPERACIJE NA ZAHODNEM BOJIŠČU, KI SE NADALJUJEJO Z NEZMANJŠANO SRDITOSTJO DAN IN NOC, SO USTVARILE PO VESTEH, KI SO PRIHAJALE PO ZAKLJUČKU NAŠE VČERAJŠNJE IZDAJE »VEČERNIKA«, NOV POLOŽAJ, PO KATEREM SO NEMŠKE OKLOPNE IN MOTORIZIRANE ENOTE, KI SO VDRLE SEVERNO OD SEDANA V FRANCIJO IN NAPREDOVALE POTEM V SEVERNOZAHODNI SMERI PROTI MORJU, DOSEGLE PRISTANIŠKO MESTO ABBEVILLE IN S TEM OBALO ROKAVSKEGA PRELIVA. ZAVEZNIŠKE ČETE, KI SE BOJUJEJO V SEVERNOZAHODNI BELGIJI IN NA SKRAJNEM SEVEROVZHODU FRANCIJE, SO NA TA NAČIN ODREZANE OD OSTALE ZAVEZNIŠKE VOJSKE V FRANCIJI. TEM ČETAM SO PREOSTALE SEDAJ TRI MOŽNOSTI: DA SE PREBIJEJO V JUŽNOZAHODNI SMERI V FRANCIJO, DA SE VKRCAJO NA LADJE IN PREPELJEJO V ANGLIJO, ALI PA DA SO UJETE. GRE ZA OKOLI MILIJON MOŽ. OSTALI IN NOVEJŠI POLOŽAJ POJASNJUJEJO DANAŠNJA POROČILA.
Nemška vojna poročila
BERLIN, 22. maja. DNB. Z bojišča javljajo, da so nemške čete predrle 120 km zahodno od St. Ouentina do morja, severno od Abbevillea. Sovražna vojska, ki sc bori v Belgiji, je odsekana od Francije. Nemške oklopne sile so se prestavile na jug v obliki močnega klina, ki se naglo širi k Arrasu. Sovražniku so zadani težki udarci. Na belgijskih tleh se nasprotnik postopoma umika. Francoske divizije pri Valenciennesu poizkušajo s protinapadom predreti nemški klin, ki loči zavezniške vojske v Belgiji od ostalih v Franciji. Francoski general Giraud je s svojim štabom prišel v ujetništvo.
Sedanja bitka, ki je največja v zgodovini, je usmerjena ria zahod, proti glavnim silam nasprotnika med Somtno in Šeldo na belgijskih tleh. Nemško letalstvo izvaja uspešne napade na angleške zračne sile, ki skušajo zavarovati umik zaveznikov in njih vkrcanje v Kanalu. Umikajoče se čete so pod stalnim bombardiranjem nemških letal. Nemška letala in oklopne edinice so v zadnjih bojih opravile herojsko delo. Moderna borba motornih edi-nic nudi boje, kakršnih ne pomni člove-
Francoska vojna poročila
štvo. Čim zberejo izvidniška letala potrebne podatke, že se spustijo v sovražno ozemlje motoriziram oddelki s hitrostjo 40 do 50 km na uro. Poveljnik »moderne konjenice« tankov vodi osebno napade.
NEMCI O ZAVEZNIŠKIH IZGUBAH
BERLIN, 22. maja. DNB. Čeprav so operacije na zahodnem bojišču'še v polnem teku, vendar je lahko dati približno sliko o sovražnih izgubah. Francija je v departementu Ardenne izgubila močno razvito industrijo in rudnike. Odrezana ji je dobava jekla iz Luksemburga in izostale so dobave letal iz Holandske. Odpadlo je šest milijonov ton premoga, posebno mnogo koksa, ki ga je dobivala Francija iz zasedenih krajev okrog Long-vyja in drugod. Izguba močno razvite belgijske metalurgične industrije bo občutno zadela zaveznike, posebno še v dobavah cinka, bakra In niklja. Anglijo bo posebno zadelo pomanjkanje papirja, ker je uvažala iz Belgije in Holandske ter Luksemburga 25% svojih potrebščin.
Angleška vojna poročila
LONDON, 22. maja. Reuter. Današnji komunike britske ekspedicijske vojske BEF se glasi; Položaj nespremenjen.
LONDON, 22. maja. Reuter. Z zahodne fronte danes ni novih poročil. Nikakega dvoma pa ne more biti, da se sovražnik ne bi bSžal obali ob Rokavskem prelivu. Niti Anglija niti Francija si ne delata iluzij o resnosti položaja. Toda ministrski predsednik Francije Reynaud je v svojem včerajšnjem govoru pred senatom pravilno poudaril, da stojita tako francoska, kakor angleška armada na bojnem polju še nepremagani in da je pričakovati vsak
čas, da z vso silo udarita nazaj, kakor je sinoči na radiu poudaril tudi minister za informacije Dulf Cooper.
LONDON, 22. maja. Reuter. Angleški vojaški krogi so mnenja, da maloštevilne motorizirane edinice, kt so dosegle Amiens in Arras, ne morejo vojaške posesti tudi utrditi.
LONDON, 22. maja. Reuter. Komunike letalskega ministrstva od sinoči se glasi:
V	teku včerajšnjega jutra je naše letalstvo Izvedlo številne bombne napade na sovražne čete. V teku popoldneva smo pri Cateauju razgnali tankovske kolone.
Sodba angleških strokovnjakov
PARIZ, 22. maja. Havas. Sinočnji francoski vojni komunike se glasi: V odseku severno od Soinme se je sovražni pritisk nadaljeval in se je sovražnim oddelkom posrečilo doseči Arras in Amiens. Na ostali fronti ni sprememb. Ves dan je vladala velika aktivnost našega izvidni-škega in bombnega letalstva, ki je podpiralo s pomorskimi silami čete na kopnem. Število sovražnih letal, ki jih je zbila naša protiletalska obramba v severni Franciji, znaša med 10. in 19. majem 303.
PARIZ, 22. maja. Havas. Zanikajo se uradno vesti, da bi bil general Giraud ujet ali mesto Abeviile zavzeto ali IX. armada razbita. Gre za sovražno vojno Propagando. Dejstvo pa je, da so sovražni padalci, ki so v velikem številu prišli Za motociklisti, različna mesta zažgali. Mesti Arras in Amiens sta v plamenih.
PARIZ, 22. maja. Reuter. Nemci so zavzeli Rethel na severni obali Aisne. Francozi so se vkopali na levi obali reke. Vsi mostovi so vrženi v zrak. Francozi drže krepko v rokah tudi vodno pot Somme. Trditev, da so Nemci zavzeli Amiens in Abbeville, se snoči še ni potrdila.
Francoska vlada se bo pre-se!!!a iz Parka?
RIM, 22. maja. "Agenzia Stefani. Po dejstvu, da je bila tekom zadnjih dni pro-£a Pariz—Clermont—Ferrant rezervirana izključno za vladine vlake, sklepajo, da mieli francoska vlada iz Pariza preseliti v Clermont-Ferrant.
ANGLFŽI ZANIKAVA JO
LONDON. 12. maja. Reuter Admirali-zanika vesli DNB, po katerem naj M bili Nemci včeraj v roitavskem prelivu J|°topiH ši' vihre amlcške ladje. Potopisna H| ijHa nobena ladja.
KOMENTARJI PARIŠKIH LISTOV
PARIZ, 22. ruja. Havas. „Zmagati moramo!" to jc naslov vseh današnjih listov, ki komentirajo nevarne trenutke velikih bitk na bojišču. Listi pričakujejo velik protinapad zaveznikov, ki naj razkrije slabe točke sovražnika. Duval piše, da je vsa sedanja vojna boj materiala. Ameriške tovarne delajo s* polno paro za za-zavemike, Vojna živcev se razvija zdaj proti vsemu narodu, meni Blum. „Ncmčija
E a premalo pozna Francijo, če meni, da
o	s svojini manevriranjem vlila strah. Nasprotno, mržnja do njih narašča, z vsakim dnem jo preveva večje junaštvo v odporu. Zavezniške čete so prestale prve izkušnje, položaj sc bo skoro izpremeail, ko bosta oba imperija mobilizirala ogromne rezerve, ki jih je že izčrpala Nemčija. Tovarne zaveznikov so se razširile iz Evrope v Ameriko".
PARIZ, 22. maja. Havas. Londonski vojaški krogi presojajo položaj v severni Franciji tako-le: Situacija med Cambrai-em in Sommo je nepregledna. Maloštevilni sovražni motociklisti, ki so pridrli do Amiensa in Arrasa, so Imeli preje namen po radiu objaviti zasedbo teh mest, kakor pa namen in sposobnost se tu vojaško tudi utrditi. Najbolj delikaten je položaj na zahodnem koncu »žepa«, kjer se sovražnik bliža morju. Jakost francoskih
Zadnja poročila
Francozi ponovno zavzeli Arras
LONDON, 22. maja. Po zadnjih vesteh se vodijo s francosko-belgijske meje In z morja siloviti protinapadi v desni bok velikega nemškega »žepa«. Francoske čete so v naskoku znova zavzele Arras. Belgijske čete so pred izpraznitvijo zalile najvažnejše rudnike z vodo. Ob Kanalu so posegle v boj večje edinice najmodernejših angleških »bombnikov, ki strahovito napadajo sovražne čete. V boje ob La
čet, ki so branile Amiens in Arras, se cenijo na komaj 5000 mož. Pri Cambraiu se položaj ni spremenil. V nadaljnjem teku fronte v »meri proti Sedami so bili vsi sovražni napadi odbiti. Sovražniku se je sicer posrečilo zopet zavzeti Rethel, vendar pa Alsno ni prekoračil. Pri Mont-medyju je bil sovražnik s težkimi izgubami zavrnjen. Glavna sila pa sploh še ni stopila v akcijo.
Manchu je posegla tudi angleška vojna mornarica. Letalske bombe in topovske granate z ladij strahovito delujejo, celi vlaki nasprotnikovih transportov in skladišča streliva so v plamenih.
PARIZ, 22. maja. Reuter. Ministrski predsednik Reynaud je ob 12.45 objavil francoskemu narodu: »Pred nekaj minutami sem se sestal z generalom Weygan-dom, ki se je pravkar vmil s fronte in ml je dejal: »Sem poln zaupanja. Ako se bodo moje odredbe točno izvršile, bomo uspeli, če bomo vzdržali samo en mesec, bo pomenilo to tri četrtine zmage«. Nato se je Raynaud obrnil na civilno prebivalstvo ter ga pozval, da ostane na svojih mestih.
Vtis vojnih dogodkov po svetu
Zaskrbljenost v Ameriki — Špansko mnenje o položaju — Japonci napovedujejo napad
na Anglijo — Izjava kanadskega predsednika
WASHINOTON, 22. maja. Havgs. Zadnji rezultati z zahodnega bojišča, kakor jih je poda! v parlamentu Reynaud, so izzvali v političnih krogih zaskrbljenost. Obče je prevladovalo mnenje, da zahodne sile nikoli ne morejo biti zavlečene v resno nevarnost. Takšnega mišljenja so bili predvsem predstavniki izolacijske politike USA. Zadnji dogodki povzročajo, da se javno mnenje v Ameriki naglo iz-premlnja. Zato se namlgava glede na ve-^ti o koncentracijski vladi, da hoče Roosevelt prav za prav zagotoviti sebi svojo tretjo izvolitev, da bi laže nastopal na zunaj. Ameriška javnost posveča glavno r>krb zunanjim dogodkom in kljub bližjim volitvam govori le o dogodkih na bojiščih. Ni izključeno, da se bodo poga-anja z republikanci za vstop v vlado le izvedla.
RIM, 22. maja. Stefani. Listi pišejo, da
so Nemci dospeli do Kanala, 100 km pred angleško obalo. Menijo/ da bodo zdaj Nemci usmerili svoje cilje k Parizu in uničenju one vojske, ki je zajeta na bel-gljsko-francosklh tleh. Ni še znano, kakšne protiakcije bodo izvedli zavezniki, vendar je predor Nemcev v 11 dneh do Kanala in 75 km pred Pariz največje dejanje sodobne zgodovine.«
MADRID, 22. maja. DNB. Vsi španski listi enodušno priznavajo velik pomen nemškega uspeha. Pravijo, da obstajata dve možnosti, kako bi se nemško prediranje presekalo: ena, da se nemški klin zaseka ob Sommi z ogromnimi človeškimi žrtvami, druga, da se milijon belgijskih, angleških in francoskih vojakov na belgijsko-francoskih tleli vkrca za Anglijo, od koder bi jih potem spet poslali v Francijo za bočni sunek proti Nemcem. Obe možnosti je zelo težko izvesti, ker
se nemške operacije razvijajo z veliko hitrostjo,
TOKIO, 22. maja. DNB. Vest, da so nemške čete dosegle Kanal med Anglijo m Francijo, Je izzvala v tukajšnjih krogih veliko senzacijo. Listi posebno na-•glašajo naglico operacij In izražajo priznanje nemški taktiki. Menijo, da bo zdaj sledil napad na samo Veliko Britanijo, katere položaj je zelo ogrožen.
OTTAWA, 22. maja. Havas. Predsednik kanadske vlade je po debati o položaju na bojiščih dejal, da morala francoske vojske nikakor ni zlomljena. Novo vrhovno poveljstvo je vlilo sveže moči v vrste. »Preživljamo najtežje čase v zgodovini angleškega imperija, toda navdaja nas prepričanje, da bosta imperija končno le zmagala. Tudi v svetovni vojni so bili usodni dnevi, a smo Izšli zmagoviti.«
NAPADJ NA ANGLIJO LONDON, 22. maja. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so sovražna letala v teku noči dvakrat bombardirala jugo Francoski ministrski j»tetisednik o dosedanjem poteku nemške ofenzive na zahoda; vzhodno Anglijo. Protiletalske baterije in vzrokih razvoja dogodkov	’	jTn Pognale, škode ni.
Paul Revnaoh '.'grujem ¥ Francijo!
PARIZ, 22. maja. Včeraj je imel ministrski predsednik in vojni minister Rcy-natid v senatu govor, v katerem je pojasnil položaj na bojišču. Priznal je, da je država v nevarnosti in hoče govoriti popolno resnico. Ko je nemška vojska vkorakala v Holandijo, Belgijo in Luksemburško, je francoska vojska vkorakala tudi s svoje strani v te tri države, in sicer na odseku od Sedana do Ant-werpna. Toda umik holandskih in belgijskih čet je povzročil tudi umik francoskih k Meusi na črti Namur—Sedan. Meuso, o kateri so vojaški strokovnjaki menili, da je neprehodna za sovražnika, je branila le vojska nekaj slabših divizij, ki niso bile niti dovolj izvežbane niti oborožene. Tudi častniki so bili slabši, in general, ki je to zakrivil, bo tudi kaznovan. Na reki niso bili razstreljeni niti mostovi, tako da so nemške motorizirane čete lahko po mostovih prekoračile reko in prišle na njeno zahodno stran. Na pomoč poslane divizije so prispele prepozno, da bi bile mogle sovražnika zaustaviti. Nemci so tu zavzeli ves utrdbeni sistem nadaljevanja obrambnega pasu severno od Maginotove linije. Fran-
coska vojska je bila na Meusi premagana in nemški vojski je bila odprta pot v se-vernovzhodno Francijo.
Ko se je Reynaud po svojem pripovedovanju sestal z maršalom Petainom in generalom Weygandom, ki je prevzel vrhovno poveljstvo iz rok generala Ga-melina, je bil nemški vdor širok 100 km.
V	to odprtino je zadnje dni neprenehoma vdirala nemška vojska, ki je napredovala najprej v smeri proti Parizu, nato pa je krenila naenkrat v severno zahodni smeri proti obali Rokavskega preliva. Na ta način je obšla francosko utrdbeno črto ob belgijski meji severno od vdora. V zadnjih dveh dneh so nemške čete nadaljevale svoj predor v tej smeri in dosegle Arras in Amiens. To le bilo mogoče zato, ker je zavezniška klasična koncepcija vojskovanja zadela na popolnoma novo nemško koncepcijo. Po tej novi strategiji se Nemci ne poslužujejo samo tankov, motoriziranih divizij in letal, ampak tudi padalcev za fronto. Na ta način so v petih dneh zavzeli Holandsko in tudi trdnjavo Liege v Belgiji.
»Kaj naj v takem položaju storimo?«
Konference in odredbe v Italiji
RIM, 22. maja. Stefani. Predsednik vla de je sprejel Včeraj maršala Badoglio, ki mu je kot ministru vseh vojaških resorov poročal o rezultatih inšpekcije italijanskih sil na zahodni meji.
RIM, 22. maja. Stefani. Italijanski zunanji minister grof Ciano je odpotoval sinoči v Tirano v Albaniji.
RIM, 22. maja. United Press. Izdan je bil odlok, po katerem se morajo v Italiji
zaključiti vse šole do 31. t. m. Včeraj, danes in jutri se vrše po vsej Italiji velike vaje za obrambo pred napadi iz zraka. Vsa večja mesta so bila že v noči od včeraj na danes popolnoma zatemnjena.
TURIN, 22. maja. Stefani. Sinoči je bi-
lo	vse mesto zatemnjeno, ker so se vodile vaje proti zračnim napadom, ki so dobro uspele.
Obletnica nemsko-italijanskega pakta
BERLIN, 22. maja. DNB. Nemški tisk se bavi z obletnico podpisa pakta z Italijo in pravi, da sta po izjavi Rima, da bo ostal nevojujoča se stranka, tako London kakor Pariz verovala v zmago nad Nemčijo. Danes morata Velika Britanija in Francija kloniti pred dejstvom, ki na bojišču zgovorno priča proti njunim nakanam. Listi naglašajo važnost osi Rim— Berlin za bodočo izgradnjo Evrope. Ni mogoče misliti, da bi Italija ne sodelovala pri novem urejevanju Evrope. Italija je odločena, da vodi i nadalje akcijo za uresničitev njenih zahtev, ker noče ostati suženj Sredozemlja.
RIM, 22. maja. Stefani. Diplomatski urednik agencije piše o osnovah, ki so dovedle do sodelovanja Italije in Nem-
čije. Solidarnost obeh držav se je potrdila že v mimlem stoletju, ko sta oba naroda vodila borbe za narodno edin-stvo. Tedaj je sklenila Italija pakt s Prusijo proti Avstriji. Ista solidarnost se je potrdila tudi po versajskem miru, ki je bil prav tako naperjen proti Nemčiji kakor Italiji. Italija je vedno odklanjala versajsko politiko, naperjeno proti Nemcem. Zato sta tudi fašistična in narodnosocia-lisiična revolucija šli skupna pota. Nemčija tudi ni stopila na stran sankcionistov v abesinski vojni. V teh dneh je Italija ob strani Nemčije, čeprav ni dejansko na-vzočna v bojih. Navzočna pa je s tem, da na raznih točkah Alp in Sredozemlja zadržava sile zavezniških držav, katerih skupna moč se ceni na milijon mož.
Dogodki na Sredozemlju
ANKARA, 22. maja. Reuter. Turška vlada je sklenila še povečati svojo obram bo. Zato je bilo votlrano novih 20,000.000 funtov.
BEYROUTH, 22. maja. Reuter. Poveljnik turške vojske maršal čakmak je na čeht velike vojaške delegacije prispel v glavno mesto Sirije, kjer se je sestal na posvet s francoskimi in angleškimi vojaškimi poveljstvi.
ATENE, 22. maja. Reuter. Zadnje dni se vršijo zlasti v južni Grčiji velike vojaške vaje s taktično nalogo preprečevati izkrcanje čet.
GIBRALTAR, 22. maja. Reuter. Krajevna oblast je sinoči odredila evakuacijo civilnega prebivalstva. Prva partija žensk in otrok je bila tekom noči na angleških vojnih ladjah prepeljana v španski Maroko, ki se smatra za ozemlje, ki bo ostalo varno zaradi nevtralnosti Španije ter v Francoski Maroko.
TUNIS, 22. maja. Havas. V tukajšnji katedrali so bile molitve za Francijo, ki jim je prisostvovala ogromna množica ljudstva. Navzočne so bile ugledne osebnosti. Molitve je bral sam nadškof.
Vedno večje oboroževanje Amerike
WASHINGTOtN, 22. maša. Havas. Vlada je kongres« predložila zaikon9ki načrt,, po katerem se mora ameriški vojni slH takoj nabavi« 10.000 letal in izvežbatl 16.000 pilotov. Razen tega je vlada sklenila nujno pospešiti velikanski pomorski program, po katerem Je v gradnji 66 vojnih ladij, med njimi 8 dreadnoughtov ali tako zvaoo atlantsko hrodovje. Razen tega je prezident odredil stroge ukrepe proti vojnim dobičkarjem ter odredil preiskavo o izvoru premoženja tekom zadnjih dveh let.
WASHINGTON, 22. maja. Reuter. Senat je sprejel predlog, da se trenutna kapaciteta letalskih sil vojne mornarice
takoj poviša od 10.000 na 16.000. Prav tako bodo povečana oporišča ob obalah USA.
WASHINGTON, 22. maja. Havas. Demokratski senator Petain je senatu predložil zakonski predlog, ki pooblašča pre-zidenta, da odobri prodajo letal in hidro-avionov zaveznikom v neomejeni količini. Ta predlog smatrajo za tipanje ameriške vlade, kako daleč sme v kongresu Iti v svojih predlogih. Kajti predlog je v popolnem nasprotju z nevtralitetnim zakonom, ker od tega nakupa izključuje Nemčijo. Vse čaka, kako bo kongres reagiral.
je dejal Revnauid. Predvsem je treba jasno misliti. Treba je upoštevati novo taktiko vojskovanja in se takoj odločiti. V začetku svetovne vojne je bila Francija v slabšem položaju, ker ji je primanjkovalo težkih topov in strojnic, a sledil je še napad s plini. Vendar je francoska vojska obvladala položaj in se prilagodila. isto je treba ■storiti tudi sedaj. Toda vsak vojak, vsak delavec in vsak državljan se mora zavedati težkih nalog, ki jih terja od njega obramba domovine. Med vlado, v kateri je sedaj tudi maršal Petain, in vrhovnim poveljnikom generalom Weygandom, je popolno zaupanje in razumevanje. Weygand je Fochev človek, ki je ustavil med svetovno vojno nemški pritisk, ko je bila fronta prelomljena ter spremenil pozneje položaj in vodii do zmage. Weygand je sedaj na bojišču »n vedi sam operacije.
Zavezniki ne bodo dovolili poraza. Dva velika imperija, ki stojita drug ob drugem, ne moreta biti poražena in ne moreta propasti. Ce kdo pravi, da je potreben čudež, da reši Francijo, potem, je dejal Reynaud, verujem v ta čudež, ker verujem v Francijo.
Boji na Norveškem
NEKJE NA NORVEŠKEM, 22. maja, Reuter. Norveško poveljsvo javlja, da so zavezniške čete predrle dalje od Narvika na jug in zavzele 300 km južno od Narvika nove položaje. Nemška napredovanja proti severu so ustavljena. Nemške čete, posebni tirolski smučarski oddeliti so utrpeli velike izgube.
GREEN V ITALIJI
LONDON, 22. maja. Reuter. Sinoči je predsednik angleško-italijanske trgovinske zbornice sir W. Green odpotoval v važni trgovski misiji v Rim.
TURISTI NA JUGOVZHODU
BUDIMPEŠTA, 22. maja. Agenzia Stefani. Včeraj je prispelo veliko izletnikov in turistov organizacije Kraft durch Freude semkaj. Odpotovali bodo v Jugoslavijo, od tam pa v Romunijo. Iz Budimpešte se pripravlja tudi obisk madžarskih avtomobilistov Jugoslaviji.
ZAKON O VELEIZDAJI
LONDON, 22. maja. Havas. Na parlamentarni seji je Churchill izjavil, da bo predložil zakon o veleizdaji. Prav tako bo pospešena stilizacija zakona o lokalni obrambi domovine. Finančni minister je stavil predloge, da se po načrtu norveških, danskih in holandskih bank stavijo njih papirji v račun angleških bank.
ANGLEŽI O NEMŠKIH IZGUBAH
LONDON, 22. maja. Reuter. Doslej zna šajo izgube nemške trgovinske mornar-ce 820.000 ton.
VOJVODA GLOUCESTERSKI
LONDON, 22. maja. Reuter. Včeraj je dopotoval iz Francije v London brat angleškega kralja vojvoda Gloucesterski v nujni misiji ter ga je kralj takoj sprejel. Vojvoda je na rokah lahko ranjen.
PRIJAVE PROSTOVOLJCEV
LONDON, 22. maja. Reuter. Dramatičen razvoj zadnjih dni ie povzročil povišano prijavljanje v vojsko tako v dominijonih kakor v kolonijah.
KANADA GRADI RUŠILCE
OTTAWA, 22. maja. Reuter Število rušilcev se bo po sklepu mornariškega ministrstva še to leto povišalo za dva, tako da bo Kanada razpolaga z 9 rušilci.
EKSPLOZIJA V ANGLIJI
LONDON, 22. maja. Reuter. Davi se ie v arsenalu Woohvich dogodila manjša eksplozija. Požar je bil hitro pogašen.
AMERIŠKA POSLANIŠTVA
WASHINGTON, 22. maja. Havas. Od 16. t. m. ni dobilo ameriško zunanje ministrstvo še nobenih obvestil o svojem poslaništvu v Bruslju in Haagu. V Luksemburgu posluje zastopstvo normalno. .
ANGLEŠKE IZGUBE
LONDON, 22. maja. Reuter. Vojno ministrstvo je objavilo listo izgub za zadnji teden. Število izgub se je povišalo v zadnjem tednu na 704.
NOVI KANADCI V ANGLIJI
LONDON, 22. maja. Reuter. Včeraj so prispela v Anglijo ojačenja kanadskih vojakov prvemu kontingentu. Drugi kontin* gnet v Kanadi je pripravljen za vkrcanj« v Anglijo.
UMIK 60 ANGLEŽEV NA ŠVEDSKO
STOCKHOLM, 2H. maja. Reuter. Skupini 60 Angležev se je po treh tednih posrečilo, da so se čez gore pretolkli na švedska tla.
PORTUGALSKI KONKORDAT
LISBONA, 21. maja. Havas. Portugalska vlada je sklicala izredno zasedanje, na katerem bodo ratificirali konkordat s sv. stolico.
Mariborska napoved. vSpremenljivo obla& no. Ponekod morda manjše nevihte. Včeraj jc bila najvišja toplota 20.5, danes najnižja 7.0, opoldne 19.5.
Nobenih sovjetskih garancij
BUDIMPEŠTA, 22. maja. Ass. Press.
V	zunanjem ministrstvu so včeraj odločno zavrnili govorice, da je madžarska vlada prejela od Sovjetske zveze noto, v kateri naj bi ji bila sporočila, da jamči za varnost Jugoslavije, Romunije In Bolgarije. Vse te govorice so bite popolnoma Izmišljene in nimajo nobene stvarne
podlage. Vse, kar je na stvari resnično, je to, da je sovjetska vlada sporočila vladi Nemčije, o čemer so bile obveščene tudi druge vlade, da Sovjetska zveza ne bi želela, da bi se vojna razširila na evropski jugovzhod, na katerem ima tudi ona svoje interese.
Moskovska kritika zaveznikov
PARIZ, 22. maja. Havas. Moskovski radio se sinoči kritizirat Daladier kot onega moža, ki je razbil ljudsko fronto. Dalje je isti radio prinašal dosedanji potek trgovinskih pogajanj med Anglijo in Sovjetsko unijo. Pri tem je kritiziral angleško vlado, da dovolj ne upošteva dej. stva, da je Sovjetska unija suverena in samostojna velesila, ki vodi svojo politi-
ko, ne pa politiko angleške vlade. V poučenih krogih poudarjajo, da v teh kritikah ne manjka konstruktivnosti in, da jc to namigavanje dokaz, kakšne ovire so še na poti med rečenimi državami. Tudi vojna poročila, ki jih prinaša moskovski radio, so zadnje dni vedno bolj objektivna.
Pogajanja Japoncev s Čangkajškom?
ŠANGHAJ, 22. maja. United Press. Po sem prispelih poročilih so se pričela pogajanja med zastopniki japonske vlade In
med zastopniki kitajske vlade maršala Čangkajška, katerih namen je skleniti premirje med Kitajsko in Japonsko. Kakor se zatrjuje, so japonski pogoji znatno
omiljeni in taki, da bi mogli služiti kot podlaga za sporazum. Glavna zahteva Japoncev je gospodarsko sodelovanje Kitajske z Japonsko. V primeru sporazuma bodo Japonci takoj izpraznili srednjo in južno Kitajsko. Uradnega potrdila o tel vesti pa doslej še ni.
V	M a r i l) o r u cine -i. V. iy4(J.
»V ečernik«
Stran 3.
Ofenzivna taktika
dveh velikih razdobij
mmmm.
0 DOL je močan nekaj kapljic v po čaše vode zadostuje za učinkovito izpira nje ust. ODOL je antiseptičen in zaradi teg čuvaj zdravja.
I
mm
Sedanja vojna na zahodu v marsičem spominja velikih bojev, ki so se po izbruhu svetovne vojne razvili na belgijskih in francoskih tleh. Viljemova Nemčija se je bila tedaj odločila za ofenzivni sunek na zahodu, za defenzivo proti Rusiji na vzhodu. Medtem ko je francoska vojska v Vogezih operirala z načrtom morebitnega vdora v Porenje, so Nemci razpostavili ob luksemburški in belgijski meji svoje armije.
Najtežja ovira, trdnjava Liege, je bila napadena po severni vojski, ki sta ji poveljevala generala Emmih in Ludendorff. Od 5. do 7. avgusta je najtežja artiljerija bruhala ogenj na trdnjavsko obzidje. Prva armija je pod poveljstvom v. Glucka drla k Bruslju, II. armija z generalom Biilowom na čelu je šla preko Liegea, III. armija von Hausena je drla k Dinan-tu, IV. pod vojvodom Albrehtom Wiir-temberSkim preko Sedana in V. armija pod pruskim prestolonaslednikom preko Longvyja v Francijo. Trdnjava Maubeg, zbirališče angleških rezerv, je bila obkoljena, prav tako Longvy. Dne 26. avg. je bila dosežena črta od Cambraija do južnih Vogezov. Protisunek Francozov iz Nancyja v Lotaringijo je vzdržala nemška vojska pod poveljstvom bavarskega prestolonaslednika Ruprehta, onega iz Belfora v Alzacijo pa čete generala v. He&ringena. Nemška vojska se.je razlila po hudih bojih v notranjost, angleški ekspedicijski zbor, ki je hitel Francozom na pomoč, se je po spopadu pri Mau-beuge 26. in 27. avgusta ter pri Saint Ouentinu 28. avgusta moral umakniti. Dne 3. septembra se je preselila francoska vlada iz Pariza v Bordeaux. Francoska vojska se je umikala pred premočjo, kavaleristi generala v. Glucka so 4. septembra dospeli pri Meauxti in Chan-tiUyju do 50 km pred Pariz. Nemška frorrta se je raztegnila od Amiensa mimo Meauxa, Crecyja, Vitryja ter v loku k Verdunu. Trdnjava Maubeuge je padla dne 7. septembra, dva dni prej je vrhovni poveljnik general Joffre po pregrupa-ciji zavezniških čet začel z veliko ofenzivo proti Nemcem, ki je znana v zgodovini pod »bitko na Marni«. V strašnih bojih, ki so trajali od 5. do 12. septembra, je bil rešen Pariz/fronta se je premaknila spet daleč nazaj in se poslej ni več toliko približala Parizu.
Med odličnimi veščaki, ki so pripomogli k tej zmagi, so bila poleg generala Joffra tudi imena French, Franchet d5Esperay, Foch in Sarrail. Desna roka vrhovnega poveljnika, ki je udarec na Marni prav za prav pripravil, je bil sedanji vrhovni poveljnik general Wey-gand.
Kakor tedaj so pa tudi danes veliki ofenzivni sunki le spočetka siloviti. Težišče ofenzive je vedno takšno, da uspe v glavnem le na početku. Nemški vrhovno poveljstvo se poslužuje izkušenj iz Poljske in drugod v cilju, da čim hitre-
Težka prehodna doba vsakovrstnih kriz je zajela tudi slovenski narod. Najbolj jih čutijo vsekakor socialno ogroženi sloji malih kmetov in bajtarjev. Vse se sprašuje po vzrokih, po krivcih tega stanja. In tu se pojavljajo nekateri demagogi. S stegnjenim kazalcem kažejo na učiteljstvo. Učiteljstvo je zlo za našo deželo in ljudstvo!« Skoraj 4000 slovenskih učiteljev bi naj po teh prečudnih Načelih verske ljubezni in poštenja bilo ^rivo vseh neprilik, ki tarejo naš mali
narod.
Ko stoji slovensko učiteljstvo v ognju Srditih napadov, prikazuje 61. letnik časopisa za sodobno pedagogiko »Popotnik« v bežnih obrisih le nekatera važna Prizadevanja učiteljstva za prosvetni in ekonomski napredek slovenskega naroda. Po uvodniku »Robota Martina Kačurja« nani oblastni šolski nadzornik Tatija Senkovič prikazuje »Tri razdobja v razvoju slovenske ljudske šole in uči-Oljske organizacije« do svetovne vojne. Pvire in »Razpoloženje za preureditev bistva v letu 1918« ob snovanju prvih
je zavzame sovražne objekte in naglo iz-vojuje zmago.
Ko je bila 1918 na francoskem bojišču podobna situacija kakor danes, je maršal Foch dejal: »Če vržete velik kamen sredi barja, se pojavi okrog njega ogromen val. Drugi že ni več tako močan, tretji je rahel, nadaljnji komaj zaznaven. Tako je tudi z ofenzivo. Ko so nemške vojske pritiskale v Francijo, je mož potrpežljivo čakal, da so se prvi navali vnesli. Potem je prešel v protinapad. Znano je, kako je potem bilo. Zadnji nemški naval je prišel že blizu Amiensa, tu so ga avstralske čete s silovitim protisunkoni zavrnile. Od tedaj dalje je imel maršal Foch iniciativo v rokah.
V	nasprotju s protiofenzivo zaveznikov 1918 se razvija zdaj nemški sunek v kraje, ki so bili tedaj prizorišče hudih bojev za odločitev. Globoki klini nemških motoriziranih divizij, ki so se kakor pahljača spustili v francosko ozemlje, so s posameznimi oddelki dosegli dve važni železniški križišči, eno pri Laonu, tik
šajo naslednjo izjavo senatorja Sava K o-sanovica:
Samostojni demokrati so edini od vseh strank, 'ki so na delu med Srbi vedno nosili politiko sporazuma. Druge "srbske grupacije so nastopale proti SDS in njenim odnošajem do hrvatskih prilik. Samostojni demokrati so na občinskih volitvah na Hrvatskem odnesli sijajno zmago. V vsefo volivniih okrožjih Hrvatske se je pokazalo, da imajo samostojni demokrati večino srbskih občin. JRZ je doživela na Hrvatskem poln debakl. V primeri 7 volitvami 1936 na področju savske banovine je imela JRZ 77 občin, na vsem področju banovine Hrvatske 108, KDK pa
Glavni odbor »Gajreta«, muslimanskega kulturnega in prosvetnega društva je poslal vsem članom okrožnico, v kateri pravi med drugim: »V težkem času, ko Še vsa zahodna Evropa v plamenih, so bili narodi Balkana doslej obvarovani od vojnih grozot. Jugoslavija je odločena, da v strašnih dneh do kraja brani svojo nevtralnost. Ce bi pa kdo poskušal ogra-žati našo državno nedotakljivost in če bi bila naša država primorana stopiti v vojno stanje proti napadalcu, bo naša pa-triotična dolžnost, da brez ozira na prilike zberemo svoje vrste skupaj z ostalimi brati drugih ver okrog prestola mladega kralja. Vsak čas moramo biti pri-
Vodja Učiteljskega pokreta Mencej Martin pa v bežnih obrisih navaja pota »Sa nioizobraževalnega prizadevanja slovenskega učiteljstva*. Iz celotne njegove razpravice je razvidno,, da ni stanu, ki bi žrtvoval toliko svojih materialnih in moralnih sil za dvig povprečnega življenjskega standarda in izobrazbe sloven skega naroda, kot je ravno učiteljski. Znani vaški sociolog in publicist Josip Jurančič se v članku »Sodelovanje učitelja pri kmetskem gospodarstvu« zavzema za načrtno gospodarstvo, ki lahko edino reši narode iz težkih kriz. Ob prikazovanju vzrokov sedanjega poraznega stanja slovenske vasi obsoja zahtevo, da bi naj bil vaški učitelj za vse vaške potrebe specialno pripravljen, saj se danes zahteva, od učitelja, da je pedagog, metodik in didaktik, psiholog in pedo-log, povrh pa še sociolog, fiziolog, biolog ter etnolog. Učitelj mora danes svoje sile cepiti na različnih področjih, zalo jih ne more razvijati s še večjim uspehom na, vzgojo bodočih generacij. Segu-
voine, Chemin de Dammes,' drugo pri Amiensu, kjer se tok ofenzive razliva k morju. Na vsem velikem prostoru nemškega »žepa« v Franciji« so pa vmes postojanke, kjer se na vrzelih med prednjimi motoriziranimi oddelki in nemško prodirajočo pehoto še vedno drže velike zavezniške sile. Frontni potek je nejasen, prednje udarne sile premešane, da bo končni pregled ofenzivnega učinka mogoč šele, ko se bodo po pregrupacijah spoprijele glavne sile obeh taborov. Nem-
22. Od teh 77 občin je JRZ izgubila v korist SDS in KDK 47, v korist izven-strankarskih list pa 17 občin. Na samem področju bivše savske banovine je zdaj dobila SDS nad 50 občin. Korenico, Ud-bino in Virgin most, za katere nam očitajo, da smo jih izgubili, nismo mi imeli, v Donjem Lapacu smo pa dobili ogromno večino glasov. Korenico smo izgubili s 3 glasovi manjšine, Rakovico s 13, Veljun z 20 glasovi manjšine. Od 15 srbskih občin v Liki je dobila sama SDS 8, vse ostale liste 7 občin. V modruško-riješkem volivnem okrožju je dobila SDS 10 srbskih občin, vsi nasprotniki 5. Prav tako je v Baniji.
Značilno je, da so samostojni demokra-
pravljeni, da stopimo na branik domovine, po vzoru junaških očetov in prednikov. Skozi stoletja so bile dane ogromne žrtve, poteklo je mnogo krvi, preden smo se osvobodili tujcev in se zedinili v edinstveno državo Jugoslavijo. Pozivajo se vsi muslimani, da brez razlike na vero z ostalimi državljani strnejo svoje vrste za obrambo domovine ter opustijo neslogo, ki je 20 let škodovala državi. Interes države naj bo vsem nad vse.«
(»Novosti«)
Ne pozabi naročnine!
la_ pavle je orisal »Delo učiteljstva v preteklosti« ter ga ocenil sTsfaiišča mladih. NjcKOva nažorna razprcflelfiica~Raz vojneiŠie'_ udejstvovanja sedaj živečih 'generacij« prikazuje prelom med staro iti novo šolo. Izven šole se je učiteljstvo od orglarstva in podrejenosti pa preko idej učiteljskega »Kluba prijateljev vaŠke~~Ytil'fiire« z »UčiteTIsTmi pokretom. dokopalo do eksaktnega študija vaških konkretno socialno-ekonom-skih razmer, da bo lahko na podlagi ugotovljenih dejstev prilagodilo vse svoje delo resničnim narodnim irtMrebani. So-čfobna šola se včlenjuje v družbeno življenje, zato je polna dinamičnih aktivnosti, življenjske razgledanosti in strnjenosti. Vsa razprava prikazuje vedri optimizem najmlajše učiteljske generacije.
tem teoretskim razpravam sledi II. del »Iz šolskeda dela«. III. »Po pedagoškem svetu« in IV. »Književni pregled«. Pod novim urednikom, šolskim nadzorni kom Ernestom Vrancem je kompleksno urejevani »Popotnik« postal resna znanstvena revija, ki bi jo moral zasledovati vsak slovenski izobraženec. Vsakomur je dostopna v Študijski knjižnici. — Slovensko učiteljstvo je lahko ponosno na svoje delo, ki je rastlo in napredovalo iz njegove lastne iniciative.
ško manevriranje, ki skuša obiti veliko rudarsko področje med Monsom in Char-leroya in ga po uspehu prevzeti nepoškodovanega v svoje roke. je usmerjeno z glavnim sunkom k morju. Tu naj bi se odrezala velika zavezniška vojska na belgijskih tleh. Plodne ravnice Artoisa postajajo tako prizorišče hudih bojev, razdejanja starih bojnih poljan, ki so komaj izginila, se spet vračajo. Ofenziva je dosegla svoj višek, nje izhod bo nemale-ga pomena za nadaljnjo usodo
ti dobili v onem delu Srema, ki je pripadel Hrvatski, večino. Tako je v Iloku, kjer ima SDS 10 srbskih občin, JRZ pa 1, Beočin. V vukovarskem srezu je dobila SDS 6 občin, 1936 ie tu imela le 1 občino. V Podravski Slatini niso dobili nasprotniki SDS niti ene občine. V srezu Grubišno Polje so vse tri občine v rokah SDS, prav tako je v ogulinskem srezu.
V	Plaškem, eni največjih srbskih občin, je dobila SDS trikrat, v Trešnjici dvakrat več glasov kakor nasprotniki. V občini Gornje Difbrove je dobil nasprotnik le 24 glasov.
Odlični so rezultati SDS v srezu Ko-stajnlca, kjer je ogromna večina volivcev glasovala za SDS odnosno KDK. V srezu Virgin most imamo večino. Največja srbska občina v Liki, Medak v srezu Gos-pič, je v rokah SDS.
Tudi skupno število svetovalcev dokazuje, da je SDS dosegla zelo lepe rezultate. Od 133 občin, ki jih je dobila KDK, odpada 27 na SDS, v 60 drugih občinah so predsedniki samostojni demokrati.
Samostojni demokrati so vzdržali borbo. Vsak njih nastop na terenu je bila manifestacija absolutne srbsko-hrvatske solidarnosti v teh usodnih dneh«, zaključuje Kosanovič.
Po »Hrvatskem Dnevniku« je skupni rezultat občinskih volitev v banovini Hrvatski naslednji: HSS*je dobila sama 425 občin, v KDK združena HSS in SDS 133, sama SDS 27 občin, HSS in muslimani 4, HSS in Nemci 1, JRZ 20. JRZ in zemljo-radniki 1, zajedniška srbska lista 8, iz-, venstrankarska srbska lista ,18, muslimani 2, izven strankarska meščanska lista 2, neodvisna 2, levičarska 1, zemljo-radniki 1, Nemci 3, razne narodnosti 2 občini.
O	volitvah pravi »Hrvatski Dnevnik« v uvodniku: »Samostojni demokrati so dosegli uspeh, ki je vsega spoštovanja vreden. Pri ocenjevanju tega uspeha je treba imeti pred očmi ne samo rezultate v občinah, v katerih je SDS nastopila samostojno, nego tudi one, kjer je sodelovala tesno s HSS v KDK. Če se štejejo odborniki, ki jih je dobila SDS, se vidi, da ni SDS samo najjačja srbska stranka na Hrvatskem, nego ima tudi absolutno večino. Poskus »Akcijskega odbora za občinske volitve na Hrvatskem«, ki je hotel prikazati, da bo Samostojna demokratska stranka na Hrvatskem poražena, je zgrešil svoj cilj. Neresna in neokusna je tudi trditev tega odbora, da so samo-.stojneži izkoristili službeni aparat. Na temelju volivnih rezultatov SDS ne bodo mogli srbski nasprotniki postavljati nika-kih zahtev na njeno škodo. Nasprotno, na temelju teh rezultatov, v kolikor se lahko občinske volitve jemljejo kot merilo strankine moči, sme SDS s popolno pravico nastopati kot predstavnica večine Srbov na Hrvatskem.«
Kultura
Popotnik I, LXI - št. 7-8
šolskih zakonov pojasnjuje Pavle Flere.
pred zgodovinskim bojiščem iz svetovne
Senator Kosanovič o volilnih uspehih SDS
»Hrvatski Dnevnik": »Samostojni demokrati so dosegli uspeh, ki je vsega spoštovanja vreden"
Današnje zagrebške »Novosti« prina-
Poziv imisiomanom na branik domovine
ilovice
Uredba o pomožni vojski državne obrambe
V »Službenih novinah« je izšla uredba ministrskega sveta, ki določa organizacijo pomožne vojske državne obrambe. V naslednjem navajamo nekaj bistvenih določil, ki jih vsebuje ta uredba.
Kdo spada v pomožno vojsko
V pomožno vojsko ter pod dolžnost obveznega dek po določilih te uredbe spadajo vsi moški državljani Jugoslavije, ki so sposobni za umsko delo, od dovršenega 16. leta do dovršenega 70. leta, za telesno delo pa od 16. do 65. leta starosti. Izvzeti so pa tisti, ki so obvezniki vojne sile.
V pomožno vojsko spadajo tudi nekateri drugi, in sicer: Tisti obvezniki vojne sile, ki so oproščeni vojaške službe zaradi svojega poklica, zaradi potreb prometne ali poštne službe ter ki so delali v javnih podjetjih in rudnikih, ki so važni za državno obrambo.
Vsi ti so predvideni v pomožno vojsko ter ostajajo pri svojem delu. Pri tem se jim njihova služba šteje kakor da bi bili v vojni službi. To ostanejo, dokler jih je treba v tej službi. Kako hitro njihovo delo ni več potrebno, bodo zbrisani iz vrs.t pomožne vojske ter vrnjeni vojni sili.
Kdor je starejši ko 70 let, ki pa je še sposoben izvrševati službo pomožne vojske, je lahko kot prostovoljec sprejet v pomožno vojsko, če izrazi to željo.
Naloge pomožne vojske
Pomožna vojska se organizira za primer drž. mobilizacije po potrebi, da se zagotovi življenje ter tudi mobilizacija vojne sile, kakor tudi zato, da se zagotovi življenje vsega naroda rn obstanek države med vojno. Z uredbo bodo izdana posebna določila o disciplinarni odgovornosti obveznikov te pomožne vojske. Za .tiste obveznike pa, ki so sicer člani vojne sile ter prideljeni pomožni vojski, CbHb pa ostanejo v veljavi kazenska določila kakor za vse druge obveznike vojne sile. če obveznik pomožne vojske v službi izgubi življenje ali pa se njegova sposobnost za delo zmanjša, bo zapisan kot žrtev vojne ter postane vojni invalid.
Pomožna vojska ima tri pozive, in sicer:
Prvi poziv obsega:	upravno in strokovno
osebje ter strokovni uradniki v industrijah, obrti, gozdarstvu, rudarstvu, prometu, zidarstvu in saniteti. Drugi poziv: poljedelci in živinorejci, ki od tega žive, ter kmetijski in živinorejski strokovnjaki vseh vrst. Tretji poziv so vsi drugi obvezniki. Za dijaško srednješolsko mladino (gimnazij, meščanskih in trgovskih šol) bodo potrebni tečaji organizirani s sodelovanjem in pod nadzorstvom oblasti. Pomožna vojska se kliče v mobilnem in vojnem stanju, v kolikor je treba izvršiti važna dela za državno obrambo. Klicati pa je mogoče pomožno vojsko za vsa javna dela tudi v pripravnem stanju.
Tuji državljani nevtralnih in zavezniških držav, ki stalno prebivajo v naši državi, šo tildi podvrženi obveznemu delu za državno obrambo, v kolikor bi to ne nasprotovalo mednarodnim pogodbam.
Mobilizacija in razpored prvega poziva
Prvemu pozivu pripadajo delavci in nameščenci po zgoraj omenjenih podjetjih ter bodo delali v industrijskih in obrtnih podjetjih, ki so potrebna državni obrambi, po osem ur na dan. Vsak obveznik prvega poziva dobi svoj delavski razpored ter bo po svoji strokovni sposobnosti še v rednem stanju vpisan v imenik podjetja, delavnice ali rudnika, v katerem bo moral delati po vojnem delavskem razporedu. Pri tem bo 'v prvi vrsti zaposlen vsak v tisti stroki, kjer je vajen delati.
Ta razpored mora biti sporočen vsakemu obvezniku po občinski oblasti, ki to zapiše v delavsko knjižico.
Kakor hitro je razglašena državna mobilizacija, morajo vsi obvezniki prvega poziva, ki so dobili vojni razpored za podjetja, ki so potrebna državni obrambi, v 24 urah oditi na svoje mesto in se zglasiti pri starešini tovarne oziroma podjetja, kjer morajo delati.
Njemu morajo pokazati svoj vojni delavski razpored:	Za	pot na svoje delavno mesto
imajo delavci brezplačno vožnjo kakor obvezniki vojne sile. Delavska knjižica je v tem primeru dokument za brezplačno vožnjo. Obveznikom prvega poziva, ki bodo klicani na delo, pripada tudi plača, kakor drugim delavcem njihove stroke in sposobnosti. Obveznikom vojne sile, ki so prevedeni v pomožno vojsko, pa ta nagrada ne pripada, če delajo v državnih in drugih javnih podjetjih ali so zaposleni pri delu, ki jih dela država ali kaka Samoupravna korporacija. Za obveznike prvega poziva, ki siužijo v pomožni vojski, ter za njihove družine veljajo določila zakona za zavarovanje delavcev in drugih zakonov v korist delojemalcev. Izvzeti so le tisti vojni obvezniki, ki služijo v pomožni vojski in ne prejemajo plače.
Drugi poziv
V drugem pozivu so obvezniki, ki so po poklicu kmetje, živinorejci ter ljudje, ki od tega žive. Drugi poziv kot delovna sila za državno obrambo spada v pristojnost kmetijskega ministrstva. Naloga drugega poziva je, skrbeti za potrebno delovno silo, da bi bila zemlja čim bolje obdelana in da bi se pridelalo čim več živeža za ljudi in čim več krme za živino. Ta poziv je tudi nekaka rezervna delovna sila pri drugih delih za državno hrambo, na primer za popravljanje cest, železnic, telefonskih in brzojavnih naprav, rečnih nasipov itd. Delovni čas teh obveznikov se določa po njihovi važnosti in nujn, ti. Tudi ti obvezniki imajo svoj razpored. Vsi obvezniki drugega poziva v mobil-
nem in vojnem stanju so državi na razpolago s svojo delovno živino, ki je sposobna za delo, s svojim orodjem, vozili itd. Za porabo živine, vozov in poljedelskega orodja bodo dobili odškodnino. Dokler traja mobilno in vojno stanje, se obvezniki drugega poziva ne smejo odstraniti iz kraja, kjer prebivajo, ne da bi bili to poprej sporočili občinski oblasli. Zaradi uspešnega dela bodo organizirane v tem pozivu posebne desetine, vodi in čete. Desetine imajo deset do petnajst obveznikov, vodi dve do štiri desetine, čete pa dva do štiri voda. Čete so organizirane po občinah oziroma po mestih. Za kmetijska dela se morejo klicati tudi ženske med 17. in 50. letom starosti, ki stalno prebivajo v občini, kjer naj bo tisto delo opravljeno. O tem, ali se kličejo ženske na obvezno delo, odloča občinska oblast.
Tretji poziv
Tretji poziv pomožne vojske sestavljajo vsi drugi obvezniki. To so delavci, duševni delavci, aktivni in upokojeni državni, samoupravni in zasebni uradniki, ki so še sposobni za duševno delo, dijaki in učenci vseh šol v državi, rentierji, trgovci, trgovski pomočniki, trgovski potniki, lahki invalidi itd.
Ti obvezniki bodo zaposleni pri delih v industriji in obrti. Aktivne državne, samoupravne in zasebne uradnike, ki so obvezniki vojne sile, bodo nadomeščali obvezniki tega tretjega poziva, ki bodo delovali tudi v odborih za prehrano prebivalstva, v krajevnih odborih za varstvo pred sovražnimi napadi iz zraka, na cenzuri, na poštnih in telefonskih postajah, kot ordonanci in pisarji, v krajevnih sanitetnih organizacijah, kot pomožni mehaniki in pismonoše, kot linijski stražniki, vozniki in prevozniki na tramvajih, na želez-
nicah, parnikih itd. Obvezniki tretjega poziva bodo uporabljeni za vsa dela po potrebi, dokler ne dobe svojega stalnega delavskega razporeda. Ministrstvo, banske uprave, okrajna načelstva in občine morajo ta razpored napraviti že v mirnem času. Ko dobe poziv na delo, se morajo takoj zglasiti v najkrajšem času na tistem kraju, kjer je določeno.
Mobilizacija obveznikov more biti poimenska ali skupna. Dijaki do 18. leta morejo biti porabljeni za delo samo v tistem kraju, kjer prebivajo, in po možnosti pri tistem delu, ki ga opravljajo njihovi starši.
Tudi obvezniki tretjega poziva, če delajo v večjem številu skupaj, so organizirani po desetinah, vodih in četah kakor drugi poziv.
Pomožna sredstva pomožne vojske
Vsa vprežna in tovorna živina, ki ni bila vzeta za vojno silo, spada k pomožni vojski po določilih uredbe o rekviziciji. Prav to velja za vozove in kolesa. Pri odvzemanju živine in kmečkih vozil je treba paziti, da kmetijstvo pri tem ne bo škode trpelo. Pomožni vojski pripadajo tudi vsa motorna vozila, ki niso vzeta v vojno silo. Vse to velja za rezervne dele motornih vozil, za delavnice, garaže in bencin.
Ta uredba nadalje določa evidenco pomožne vojske, organizacijo del s pomočjo pomožne vojske ter naposled vsebuje kazenska določila zoper tiste, ki bi se v tej službi pregrešili. Na koncu so posebno ostra določila za sabotažo, kjer je zagrožena stroga kazen dolgoletne robije vsakomur, ki bi delo pomožne vojske sabotiral in uganjal pasivno resistenco. Z isto kaznijo bo kaznovan vsakdo, ki bi pripravljal stavko obveznikov pomožne vojske ali jih hujskal na sabotažo in pasivno resistenco.
Opozorilo
vinogradnikom
Celjski trg
Včasih smo imeli ob tem času na celjskem trgu že dovolj domače spomladanske povrtnine. Letos pa je bila spomlad nenavadno hladna in deževna, kar je zelo zavrlo rast na domačih vrtovih. Vendar se sedaj že dobi nekaj domače zelenjave, precej pa je na razpolago'uvožene. Dovolj je solate berivke, ki se prodaja krožnik po 1.50 din, glavnata majska solata se prodaja od 1.50 do 2 din komad, grah
je 8 do 10 din kg, pesa 8 din kg, beluši, ki jih letos ni mnogo, 16 din kg, letošnji krompir 8 do 10 din kg, jurčki 4 din mali krožnik, češnje 12 din kg. Tudi ptujske čebule je dovolj. Venec prodajajo po velikosti od 2 do 6 din. Suhe češpije in drugo posušeno sadje se dobi po 3 din liter. Mnogo je spomladanske redkvice po 50 par šopek. Jajca so po 3 kom. za 1.75 din.
Banovinski vinarski in • sadjarski zavod v Mariboru opozarja vse vinogradnike, da se je prva infekcija peronospore izvršila v letošnjem letu 4. maja povsod tam, kjer je bilo ta dan listje že dovolj razvito, ker je dne 4. maja bilo izredno toplo in je tudi ponoči od 3. na 4. maja padal obilen dež.
Ako bi bilo letošnje vreme toplo skozi celi maj, kakor je bilo to v začetku maja, bi se moralo prvo škropljenje izvršiti že tik pred 20. majem. Vsled hladnega letošnjega vremena pa je razvoj peronospore v listju bolj počasen. Izbruh peronospore bo letos sledil takoj, ko bo padel prvi večji dež in ko bo minimalna nočna toplota dosegla temperaturo nad 13° C.
Vsled pomanjkanja delavnih sil in vsled visoke cene galici, kakor tudi vsled slabega nastavka v vinogradih, je potrebno prav posebno letos polagati veliko pažnjo na pravočasno prvo škropljenje vinogradov. Vsled tega se opozarjajo vsi vinogradniki, da pazno sledijo radijskim in dnevnim poročilom, ki bodo točno opozarjala vinogradnike na pravočasno škropljenje v vinogradih. Priporoča se radijskim poslušalcem, da obvestijo o pravočasnem škropljenju vinogradov tudi svoje bližnje sosede.
Predvidoma bo prvo škropljenje v letošnjem letu šele v začetku junija, vsekakor pa takoj, čim bi nastopilo toplo vreme z obilnim dežjem.
c Odbor Slovenskega obrtniškega društva v Celju je na svoji seji izvolil za predsednika urarskega mojstra Aniona Lečnika, za podpredsednika stavbenika Karla Jezernika, za blagajnika I. Zobarja, za tajnika Slavka Kukovca.
c Telovsbi procesiji. Jutri bo v opatijski cerkvi sv. Danijela ob 8. zjutraj slovesna sv. maša ,po maši pa procesija po mestnih ulicah in sicer po Gosposki ulici, Dečkovem trgu, Prešernovi ulici, Kralja Petra cesti, Cankarjevi cesti, Trgu kralja Aleksandra, Dr. Žerjavovi ulici in Glavnem trgu. Procesije sc bodo udeležili tudi zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter dve častni čeli vojaštva, ki bosta pri štirih evangelijih oddali častne salve. — V nedeljo 26. t. m. bo lelovska procesija pri cerkvi sv. Jožefa. Ob 8. bo slovesna maša, nato pa procesija okrog Hriba sv. Jožefa po novi cesli.
c Zdravniško dežurstvo za člane OUZI) ima jutri- zdravnik dr. Prane Prcmšak na Cankarjevi cesti 6.
c Tržni prostor bo jutri za starim okrožnim sodiščem Za kresijo.
c Umrli sta: Na Cesti na grad dijakinja celjske gimnazije 17 letna Marica Dečkova, v Medlogu pa hčerka trgovskega sluge Silva Mirnikova.
c Skale pod starim gradom, ki so se rušile na cesto ob Savinji, so pričeli razstreljevali, Material se bo porabil za izboljšanje ecslc, ki # vodi iz Zavodnc na mestno ]>okopališče.
c Mladinsko igro „V kraljestvu palčkov" uprizori jutri popoldne ob 17. ženski krožek društva „Jadran-Nauos" iz Maribora v mestnem gledališču. Prvotno je bila uprizoritev določena za 15. uro, iz tehničnih razlogov pa je preložena na 17. uro.
c Razprava proti inž. Zelinki radi dogodka v kemični tovarni v Hrastniku, je določena za torek, 28. t. m., ob 9. pri okrožnem sodišču v Celju.
c Velika medklubska motociklistična vožnja, ki je bila najavljena za nedeljo, 26. t. m., je vsled nastalih ovir preložena za nedoločen čas.
c Splavarja Mariina Kemšaka iz Šmartnega ob Dreti, ki je utonil v Savi pri Stari Gradiški, je našel v bližini mosta nesreče lesni trgovec Franc Jeraj. Truplo je viselo na nekem grmu. Pokojnika, ki je bil tudi koroški borec in vnet gasilce, so 18. L. m. pokopali v Stari Gradiški.
c Več zasebnih zaklonišč so te dni pričeli graditi v Celju.
e Dva napada. 19 letnega posestnikovega sina Karla Guzuja iz Bukovja pri Slivnici so v nekem tamošnjem vinotoču napadli fantje. Dobil je z nožem tO vbodljujev po telesu. — 25 letnega posestnikovega sina Franca C.ernošo od Sv. Katarine pri Ro-
c Kronika nesreč. Virant Jožica, kolarjeva hči iz Gomilskega, .je pri skoku s kolesa tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo. — 34 letna zasebnica Trogar Matilda iz Tovarniške ulice v Celju, je v Ljubljani vstopila v napačni vlak. Ko je skočila iz vlaka, si je zlomila desno nogo. — 71 leLna dninarica Janežič Elizabeta iz S]>. Ložnice pri Žalcu, je padla po stopnicah in dobila hude poškodbe ]>o levi strani telesa. — 23 letnemu mizarskemu pomočniku Albinu Senici iz Jurktoštra, je stroj pri delu poškodoval dlan leve roke. — 64 letnemu . delavcu Francu Kandu-šerju iz Celja, je v kamnolomu pod starini gradom zmečkalo kazalec leve roke. Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici.
c Vreme se ne more ustaliti. Včeraj okrog 12 in pol je prihrumela nad Celje nevihta z nalivom, med katerim je. padala tudi toča. Vmes pa je grmelo in treskalo. Dopoldne je bilo močno soparno, popoldne za zopeL zelo hladno.
Ptuj
o Daruj z radostnim srcem in čim več
moreš za proti tuberkulozno skrbstvo v Sloveniji! Močna denarna sredstva nas čim preje privedejo h končnemu cilju.
o Bolnišnica za jetične — najlepši spomenik.
o Za strokovne učitelje na meščanski šoli so nastavljeni Jože Keček v Ormožu, Angela Lipovec v Ljubljani na I. dekl. šoli pri Sv. Jakobu ter Bogomir Arko v Vojniku pri Celju. Imenovani sc morajo še pred 31. majem javiti za službo brez čakanja na uradno obvestilo.
o Nevaren vbodljaj z nožem v hrbet je dobil v neki gostilni v Slovenjem Gradcu delavec Bricman Oto. Neki neznanec v gostilni se je sprl z njegovim prijateljem Dravšnikoin Friderikom. Ko je hotel Bricman miriti, ga je neznanec zabodel.
o Licitacijo za modernizacijo ceste Ljubljana—-Ježica je z odlokom razpisal gradbeni mnister dr. Krek. Licitacija bo še tekom maja v gradbenem ministrstvu. Dela bodo stala po preračunu 14,528.412‘33 din, od tega prevzame država 7,534.486‘33 din, ostalo pa mestna ohčina ljubljanska.
o Pizmovke se zopet pojavljajo v Prekmurju. Nekemu posestniku blizu Murske Sobote so davile kokoši, dokler jih ni odkril v neki luknji ter jih 13 pobil.
o Rektorat univerze v Ljubljani sporoča, da sc rok za vlaganje prošenj za ustanovo dr. Pavla Turnerja podaljša do 31. maja 1910.
Ljubljana
JUVELIR ČERNE JE OŠKODOVAN ZA PREKO 200.000 DIN
Včeraj smo poročala o drznem vlomu v Černetovo juvelirsko trgovino v Wol-fovi ulici. Po površnih cenitvah je odnesel vlomilec za preko 200.000 din raznih dragocenosti. Juvelir Černe je bil proti vlomu- zavarovan. Policija, ki je v posesti natančnih daktiloskopskih odtisov, najintenzivneje nadaljuje s preiskavo.
Prireditev gluhonemih v Ptuju
Društvo gluhonemih iz Ljubljane je tudi v Ptuju priredilo gledališki nastop gluhonemih v Mestnem gledališču. Pred nastopom je gluhonemi g. Sitar v zanimivem govoru obrazložil krivično zapostavljenost gluhonemih v današnji človeški družbi in njih upravičeno borbo za enakopravnost. Če je že narava zadala gluhonemim kruti udarec, čemu še jim ga zadaja človeška družba, da jih smeši in zapostavlja za plot. Osnovnošolski pouk je obvezen, pri gluhonemih otrokih se ta zakon krši. Zavod gluhonemih v Ljubljani mora radi prenatrpanosti vsako leto zavrniti 3 četrtine prošenj. V Jugoslaviji je 25.000 tisoč gluhonemih, a taki savo-di so samo štiri. Medtem pa je poka-
Ureslovcu
d.-,
napadli 3
gaški Slatini so v fantje ter ga s koli laka pretepli, da dobil hude j 'iškodbe po vsem telesu. Oba so oddali v ccLsko bolnišnico,
J p
zala ilustracija gluhonemih, da so sposobni izvrševati vse poklice. Zato bo njihova borba k dosegu najosnovnejših človeških pravic tern vztrajnejša. Gluhonemi nočejo miloščin, temveč enakopravnost. Sledili sta dve sliki. Ganjeno občinstvo kar ni moglo razumeti nastopajočih gluhonemih z živim govorom, katerega sami nikoli ne čujejo, in njihovo prav razgibano in sproščeno podajanje igre. Zal, da Ptuj ni s številnim obiskom — kot so drugod — v polni meri podprl njihovega stremljenja. A vsak je ta večer zapuščal gledališče gotovo s toplo željo, da se kmalu uresniči njihova borba za enakopravnost v človeški družbi.
p V poslovalnici „Večernika“ v Cuekovi hiši sc sprejemajo oglasi, naročnina, novi naročniki in se dobe. ludi potrebna pojasnila
p Ne po/.abitc na jutrišnjo prireditev RK popoldne v Ljudskem vrtu.
p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri „Pazi se profesor". Komični film.
p Odbor za podeljevanje izrednih podpor siromašnim družinam vojaških obveznikov, ki so vpoklicani na orožne vaje, je po uredili ustanovila mestna občina. Odbor sestavljajo preds. mestne občine g. dr. Remec Alojz, dalje. gg. Tras Ferdo, Križan, Malija, Potočnik Mariin in Mu/.ek Ignac.
p Podprite protHuborkuIozni teden! v
raznolikem in večidel pasivnem ptujskem okraju, ki šteje preko 80,000 prebivalcev, jo tuberkuloza močno razširjena; po dr. Simonitijevih ugotovitvah v „Casu'' (1.193D je, za dolnjelendavskim okrajem ptujsk1 okraj najbolj tuberkulozen v Sloveniji-Protiluberkulozni dispanzer v Ptuju skuša zmagovali vso težavnost dela v boju proti tej zavratni morilki. Tako je lemo pregledanih na dispanzerju preko tri tisoč osel P
»seli To pomembno zdravstveno ustanovo m predvsem vzdržuje prolituberkulozna iga Ze ogromno delo našega dispanzerja
i
naj
svoj
ogi
vzpodbudi oholo-- -a
vsakega, da bo daroval pro! tuberkulozni teden
Maribor
Razdelitev bombažne preje za maj in junij
Največji in zelo pereč problem tekstilne industrije ie vprašanje surovin. Da bi Tie bili povsem odvisni od tujine in da bi se preprečilo izigravanje glede cen bombažne preje, se je ustanovil v Beogradu Urad za razdelitev bombažnega prediva, ki je pod nadzorstvom ministrstva za trgovino in industrijo in dela sporazumno z vsemi predilnicami v državi. Namen te ustanove je skrbeti, da dobivajo po določenem ključu v meji možnosti bombažno prejo vse tkalnice v državi.
Glede dodelitve kontingentov je določil omenjeni urad za mesec maj in junij naslednje predpise: Tkalnice dobe po 120 kg bombažnega prediva za vsak mesec za statev normalne širine 4-4. Za statve večje širine pa dobijo sorazmerno več na normalo 4-4. Male tkalnice z največ 40 statvami dobijo isti kontingent, ko že omenjene z 10% dodatkom. Tovarnp gavic, trikotaže, pozamenterije. i čipk, preprog itd., ki potrebujejo bažno prejo, dobijo 50% one l preje, ki so jo uporabile v letih 1 1939. Za tkalnice, ki imajo lastne nice. veljaio isti predpisi, kakor za tkalnice. Če torej porabi predilnic lastno tkalnico samo del preje, ostalo količino bombažne preje
na razpolago novoustanovljenemu uradu za razdelitev bombažne preje v Beogradu, ki to prejo razdeli na podlagi že opisanih predpisov drugim tkalnicam. Predilnice vigogne preje spadajo v isto skupino, kakor predilnice bombažne preje, v kolikor uvažajo surovi bombaž. Obrtnim tkalnicam in obrtnim delavnicam, ki potrebujejo bombažno prejo, se dodeljuje preja na podlagi predhodnih prijav, ki jih sestavljajo obrtne zbornice. Bombažna preja, ki se uvaža v klirinškem računu, ne spada v kontingent in se ne upošteva
j pri dodeljevanju kontingentov. Po skle-’ pu posvetovalnega odbora omenjenega urada z dne 23. februara t. I. je določena ceni bombažne preje domačih predilnic na 33.50 din za 1 kg baza 20-1 Amerika franko vagon predilnica.
Na podlagi teh predpisov je Urad za razdelitev bombažne preje v Beogradu dostavil vsaiki tkalnici »uputnice«, na katerih je navedeno, koliko preje dobi in pri katerih predilnicah, in to za mesec maj in junij 1.1. Prepis teh »uputnic« so dobile tudi predilnice.
Tolmačenje uredbe o varčevanju z živili
Ker so se pojavili v javnosti dvomi-| kako je treba tolmačiti ] be v urf'r,K:
Slikarski p«
Z ozirom na članek »Mojstri o s slikarskih in pleskarskih pomočnike Vaštem cenjenem listu, smo prisiljen vestiti javnost o vprašanju ure mezd v tej stavki, da ne bo napačn formirana. Po trditvi mojstrov so se dražile vse cene za slikarsko stroke trebnih predmetov za 120%. Podr so se tudi življenjske potrebščine. 1 mezde so bile že poprej prenizke in med naraščanjem draginje večkrat ledovali za povišanje. Mojstri trdijo, znašajo naše mezde od 5.50—7.50 dir uro. To ne odgovarja dejstvom! Po sporazumu s posredovanjem mestnega poglavarstva z dne 24. aprila t. 1. naj bi znašale naše mezde po 4 do 6 din na uro. Mojstri se dogovora niso držali in so nas plačevali po 2.50 do 5 din na uro. Od 96 pomočnikov so samo štirji prejemali nad pet dinarjev. Ker se mojstri niso držali
Irobovje in vse ostale e, teletine in svinjine. ;lanja telet velja pre-ali ženskega spola, ni
li	moškega spola. Ne junice, .telice, ženski
aklanih prašičev se de živali, tako zvane torej ne nanaša na
: katerih velja čl. 1 ne meso prodajati v
ajo v Mariboru in ki
za zaposlenje, izkaz-ivnostjo za nedoločen smislu čl. 5 uredbe o žavljanov tekom me-eta še niso predložili policije, se pozivajo store, ker bi sicer nost izgubile. Pred-icije v Mariboru.
! podlage. Opisano postopanje mojstrov j dokazuje nasprotno. Naše neznosno sta-
i	nje traja že desetletje, k temu se v zadnjem času pridružujejo še fizični napadi na pomočnike. V/boju za naše upravičene zahteve smo složni in bomo vztrajali do — zmage!	Pomočnik.
PAVLIHOV ODER BO RAZVESELIL NAŠE MALČKE
To nedeljo dopoldne bo ob pol 11. gostoval v veliki dvorani Narodnega doma »pavlihov oder« iz Ljubljane pod okriljem tukajšnjega Gledališča mladega rodu. Igrali bodo tri igrice': Pavliha sc predstavi. — Kaznovana trdosrčnost ali Peteršiljčkovo mamo rubijo (igra v 5 slikah). — Strupena klobasa (vesel prizor za konec). Igra je namenjena našim najmlajšim v starosti od 4 do 10 let. Pavlihov oder iz Ljubljane, ki ga vodi prof. Niko Kuret, je pričel šele nedavno delovati, ker so spoznali, da je ročna lutka pripravnejša kakor viseča. Pa tudi malčkom bolj ugaja kakor marionetsko gledališče. Pavlihov oder je znan po uspelih nastopih v ljubljanskem radiu in ga šolniki priporočajo kot vzgojnega. Prav je. da je Slovenski Pavliha zamenjal tujega Gašperčka. Šegavost Pavlihe bo gotovo razveselila vse malčke, ki ga bodo v nedeljo dopoldne obiskali v Narodnem domu. Vstopnina je zelo nizka, za otroke 2, za odrasle pa 5 din.
V CISTERNO NAFTE JE PADEL
Včeraj se je pripetila v neki tukajšnji rafineriji mineralnih olj hujša nesreča. Med delom je padel v cisterno nafte 20-letni delavec Franc Vargazon in se zastrupil. Ponesrečenca so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so ga zdravniki rešili.
m. Poročila sta se vsestranski športnik in uradnik Mestne hranilnice g. Adalbert Koscr in gdf. Fani Zupančič iz Hrastnika.
m. Za ravnatelja mariborskega učiteljišča je bil imenovan dr. Franc Sušnik, doslej vršilec dolžnosti ravnatelja II. realne gimnazije v Mariboru.
m Vodstvo |>o razstavi III Umetnostnega tedna v Unionu bo imel julri, na praznik, ob II. uri dopoldne g. Itadivoj Rehar. Razstava ostane odprta do nedelje zvečer.
m. Drevi ob 20. uri bodo gojenci višje stopnje šole Glasbene Matice pokazali svoje znanje in napredek na javni produkciji v Narodnem domu.
m. Za letošnjo maturo sta imenovana za predsednika izpitne pbmisije na I. realni gimnaziji v Mariboru inšpektor prosvetnega ministrstva g. Janko Leskošek iz Beograda, na tukajšnjem učiteljišču pa ravnatelj v pokoju dr. Josip Tominšek. Na ostalih srednjih šolali bodo predsedovali ravnatelji zavodov.
m. Poveljnik policijskih straž Franc Finžgar iz Maribora je odšel na daljši dopust.
m Premestitev Irga na Telovo. Zaradi le.lovske procesije je tržno nadzorstvo premestilo mesarje na Vojašniški trg, živilski trg pa na Vodnikov trg.
m Nakup mesa ob nedeljah in praznikih. Ker tržno nadzorstvo ne pusti mesarjem prodajati meso ob nedeljah in praznikih po 9. uri (!) sc občinstvo naproša, da izvrši nakup mesa ob teh dneh pred 9. uro.
m. Slovo mariborskega »advokata« za ri-barske zadeve. Iz Maribora odhaja eden izmed naših najpopularnejših ribičev in najzaslužnejših funkcionarjev Ribarskega društva v Iviariboru, upokojeni podpolkovnik g. Jugovič. Pred kratkim mu je priredilo Ribarsko društvo prisrčen poslovilni večer, ki je pokazal, kako težko bodo pogrešali v Mariboru g. podpolkovnika Jugoviča, ki je bil na mestu, kadar je bilo treba nastopiti za obrambo interesov naših ribičev. Zato so ga v ribar-sih krogih imenovali »advokata« za ribarsKe zadeve. Njegove zasluge za naše ribarstvo so na poslovilnem večeru poudarjali v svojih govorih predsednik društva dr. Senekovič, podpredsednik primarij dr. Dernovšek in šef-zdravnik dr. Sekula.
m. Novo pošto v Kamnici pri Mariboru, ki je pogodbena, je ministrstvo podelilo Tereziji Jugec.
m. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom in njihovim upravičenim svoj cem vrši v neodložljivih primerih in v gdsot-nosti pristojriega rajonskega zdravnika v četrtek, 23. t. m., na praznik Sv. Rešnjega Telesa g. dr. Turin Ivan, Maribor, Linhartova ulica 12.
m. Dovoljeno zvišanje cen. Banska uprava je dovolila tvrdki Leopold Gusel v Mariboru, da sme prodajati kavo Maracaibo naravno št. 4601 po din 63.50 in k?’/0 '.tatagalpo fran-co št. 7422 po din 73 za 1 kg franco Maribor, na debelo, ter svinjsko mast tvrdke VVeiler Jakob, Sombor, po din 21 za I kg na debelo.
»SKi: SRAJCE poce-IECKO, Aleksandro-
narnost. Sodnik poemi okrožnem	sodišču
nika Blaža Rajha in 10 Marijo iz	okolice
ivanjKovcev, Ker sta sredi najhujše zime pustila svoja otroka 7-letno Terezijo in 4-letno Kristino sama doma brez hrane in brez nadzorstva. Otroka bi gotovo zmrznila, če sc ju ne bi usmilili sosedi, ki so vdrli v stanovanje in malčka rešili. Bila sta čisto izstradana in premrla od mraza. Blaž Rajh je bil obsojen na 2 meseca zapora, njegova žena pa na 1 mesec zapora, slednja pogojno za 3 leta.
m. Radijske motnje v bližini Lekarniške ulice. Stanovalci iz Lekarniške ulice in i Glavnega trga se pritožujejo, da so vselej pri jutranji in opoldanski ljubljanski radijski oddaji	strahovite motnje. Na delu je	najbrže
zlobna	roka,	zato naj	poštna uprava	zadevo
preišče.
m Kopje v prsa je dobil po nesreči na nekem tukajšnjem športnem igrišču 16 letni dijak Branko Srol. Zdravi se v bolnišnici.
m Ukradena ročna torbica. Delavki Mariji Pilihovi je na glavni pošli nekdo ukradel ročno torbico, v kateri je bilo 450 din.
*	Pavešif. Kamnica, jntri na praenik
odojki na ražnju.
*	Ure in zlatnino prejmete poceni, tudi na obroke, pri M. Ilger-jev sin, urar in juvelir, Gosposka 15.__________________________________
Jangenin krog^ce
izredno delujejo pri obolenju mehurja in kapavice. Za hitrejše delovanje sc priporoča voda za brizganje in čaj za pitje. Izdeluje lekarna
Mr. L. GAYER, ZAGREB, ilica 79.
ŽIČNA ŽELEZNICA ŠT. ILJ - SLADKI VRH POPRAVLJENA
Tovarna lepenke in papirja na Sladkem vrhu ob Muri v bližini državne meie pri Št. liju ima napeljano žično železnico do kolodvora v Št. liju, od koder dovaža surovine in kamor dovaža lepenko in papir. Nedavno se je železni žični vod za vagončke žične železnice pretrgal, tako da je moralo vodstvo tovarne po banovinski cesti dovažati surovine iz Št. lija do Velke, od koder so jih z velikimi težavami spravljali dalje do Mure in s čoini do tovarne. Sedaj so žično železnico popravili. Vodstvo tovarne pa se z velikim prizadevanjem trudi, da bi se zgradila cesta od banovinske ceste do tovarne, ker bi event. ponovna nesreča lahko imela za posledico, da bi tovarna za dalje časa morala ustaviti obrat ter bi ostalo okoli 200 delavcev brez kruha.
i
Bilo k uda j&rt/t svud«!
PROIZVOD »UNION« ZAGREB
*	OFICIRJI, VOJAKI, POSLUZITE SE MK BONBONOV PRI STRAPACl !
Zaloga za Jugoslavijo:	Maks Jeras,
Ljubljana, Miklošičeva 34, telefon 38-Sfc.
■aaMmaMMoamxB:'> s.»
* Proštov, gas. četa v Pekrah priredi
23. junija, v slučaju slabega vremena pa 30. junija, veliko javno tombolo.
Kino
* Grajski kino. Danes izborna in razkošna komedija „Halo Janine". MarMta Rokk, Johanes Hcesters.
* Esplanade kino. Izlnulii čeSki film ,,Izgubljeno devišlvo". Film prekrasne vsebine z Hano Vitavo in L. Bohačem.
* Kino Union. Do vključno pelka veiitoi senzacijski kovbojski film „Zlati tovor" 7. Dick Foranom v glavni vlogi. Pride: Pu-slolovinc ,,Marko Polo' z Gary Cooperjem
* Kino Pobrežje 18. in 19. maja vole-zabavni film „Dunajski zvoki" in Fo* Mow. Novosti.
Mmrtbonko glmdmHšH
Sreda, 22. maja: Zaprlo.
Četrtek, 23. maja, ob 20.: .Jzdaja pri No-vari". Znižane cene. Zadnjič.
Gostovanje gdč. Vere Majdiče ve. Kot
Amelija bo pri vseh predstavah znamenite Verdijeve opere „PIes v maskah" gostovala znana slovenska operna pevka Vera Maj-dičeva, ki je tudi mariborskemu občinstvu že dobro poznana iz svojih lanskih gostovanj v „Aidi .
Koncert Mariborskega tria
V	okviru prireditev Umetniškega kluba je:
v petek, 17. t. m., koncertiral naš trio dr. | Klasinc-Poljanec-Bajde. Večer je bil pryen-j stveno posvečen proslavi 100-letnice ruskega skladatelja Petra Čajkovskega ter je bil zato na programu njegov Trio opus 50, poleg tc skladbe je pa bilo tudi slovito Dvorškovo delo Dumky op. 90, ki zajema iz maloruske folklore. Dejstvo, da je mariborski trio v letošnji sezoni že drugič koncertiral, je posebno razveseljivo in nam pove, da so naši trije umetniki neumorno in dosledno na delu, da se zavedajo svojega kulturnega poslanstva in da zaslužijo za svoja odlična umetniška stremljenja vso podporo našega občinstva, škoda, da ne moremo tokrat tako pohvaliti Mariborčane kakor pri prvem koncertu, ker dvorana Zadružne gospodarske banke, v kateri se je vršila prireditev, je kazala več praznin, ki so morda do neke meje opravičljive, ako namreč upoštevamo premajhno reklamo za ta koncert, a so istočasno dokaz, da marsikdo prezre pomembne kulturne dogodke, za katere je menda še vedno treba močnega bobnanja.
Trio Čajkovskega obsega dva stavka. Prvi, elegičen, tudi po naslovu, drugi, v obliki variacij (premen), živahnejši, kakor da bi se hojelo zjasniti. Otožnost prevladuje v prvem stavku tudi tam, kjer je več razgibanosti in se vrača tudi v vedrejši drugi del. Mirno lahko trdimo, da jc bilo izvajanje v pravilnem razmerju s tema dvema razpoloženjima, da je bilo fraziranje jaeno in izdelava odlič-
na, tako da smo lahko brez naporov slecHR tematični zgradbi prvega stavka, oziroma zanimivim variacijam drugega. Posebno uspel je ravno zaključek (zadnja variacija in coda).
Dvorakov trio »Dumky« obravnava melodije maloruskih balad, zvanili dumke, ki jih narod običajno poje ob spremljavi tamburici podobne bandure. Dumka ima pretežno počasne melodije, ki se zaključujejo zategnjeno in odmevajoče, ter je Dvoriku tudi v nekaterih drugih skladbah služila mesto srednjega andanta ali adagia. Dvorikova kompozicija nas vodi skozi razne melodije, ki jih barvito spaja z zvočno harmonijo ali pa jim vsiljuje tudi svoj močnejši temperament, prekinjajoč mirne napeve s krepkejšimi in hitrejšimi ritmi, s kakršnimi se tudi skladba efektno zaključuje. Tudi Dumke so našle v našem triu mojstrske interprete, o katerih se mi zdi, da jim je ta skladba bolj ležala nego Čajkovski, čeprav se je mestoma težje mogel razločevati prehod iz enega stavka k drugemu.
Občinstvo je pozorno sledilo izvajanjem in nagradilo vse tri naše umetnike z obilnim ploskanjem. Naš trio je zdaj gotova, odlična celota. Našli so se trije umetniki, ki žrtvujejo vse za svojo umetnost, ki jih druži globoka, nepremagljiva ljubezen do glasbe in imajo jasno začrtano pot, ki pozna le eno besedo': naprej! Podpirajmo njihovo delovanje moralno in materialno, da nas bodo tudi vnaprej seznanjali z deli velikih, t»»jih in domačni mojstrov.	M.
Zanimivosti
Kaj s@ obeta vojni tehniki ¥ bodočnosti
Podmornice, ki bodo ietele po sraku - Tank! bodo vrtači predore na bojiščih
Že primerjanje med sedanjo in prete-™}no nudi dokaz o veliki razliki in napredku v modernem oboroževanju. Ko so vrgli Francozi in Angleži v svetovni vojni pri Cambraiju prvič tanke v ogenj, so izzvali s tern pravo senzacijo. Danes so tanki vsakdanje orožje vojne, za bližnjo bodočnost si bo človek gotovo izmislil se druge, nenadejane reči.
Ameriški tehnični strokovnjak Louis Lanton pravi med drugim: »Ob vsaki
vri,!inta oba tabora vesti o najčudo-vitejših iznajdbah v vojni tehniki. Strokovnjaki sprejemamo takšne vesti z rezervo, ker dobro vemo, da je treba za njih uresničitev več let, ako ne desetletij. Podmornice se- šele nekaj desetletji uporabljajo^ v vojni. Zamisel teh je pa starejša Ze 1621 je mehanik Gerbel predložil angleškemu vojnemu ministrstvu nekak model za potapljanje in plavanje pod morsko gladino.
Tank je ustvaritev najmodernejše dobe. Poznali so ga pa že 1905, ko je bil razstavljen na sejmu tovarn Avstro Daimlen Nemško vodstvo je (kakor smo ze poročali) odbilo sprejem tega izuma. Na zahodnem bojišču je strašil prvi tank lo. septembra 1916. Bil je pa zelo neroden, opravil je komaj 4 do 5 km na uro.
cn^en?Lte,kmeci premeriio v tem času oU/ao 100 -km!
V Ameriki se že več mesecev ukvarjajo z načrtom, sestaviti podmornico, ki bi se kakor bombnik lahko dvignila tudi v zrak in spet spustila na morje. Bila bi to prava amfibija, ki bi se lahko uporabljala v vojni kot podmornica ali letalo,, kakor bi nanesla potreba.
Ttidi tank bo izpopolnjen v bodočih vojnah. Ameriške tovarne že izdelujejo tanke, ki se lahko poženo 100 do 150 m
po zraku dalje. Izdelujejo se celo tanki, ki bodo nadomestili pionirje, avtomatično kopali jame in predore pod sovražnimi postojankami. Po takšnem predoru bo lahko prediral večji oddelek pehote.
1 i zadnji izumi še niso tako popolni,
Drugod po Franciji strašni boči -Tu pa napeto pričakovanje
p
Namreč v prostor med obema frontor ob Renu. V Izprazn nem sektorju med iV glnotovo in Segfrfe vo črto je yeč vas! mest, ki same\ med odprtimi žreli vražnih tcpov. Zdaj zdaj pade kak izs lek vanje, ponoči plazijo med hiš sence patrulj z o strani, ki skušajo h hati nakana nasprc ka. Pri tem pride 1 &rat do spopai ujete vojake prep jo v zaledje ter sk jo iz njih izvleči nosti gibanja sov nih čet in drugih prav. Na sliki vi< nemško predstra; enem izmed zapušč krajev pred Siegfri vo črto.
da bi jih že praktično uporabili v vojni. Ali skoro bodo tudi ti prišli v javnost in človeški um bo potem vrtal dalje za vedno novimi domisleki, kako naj bi se črpal mozeg za materialno ubijanje člo-vešta.
Jr-mk * '
:■	•	‘V:
X
[Lopove ožigosalo !	«	radiu
Japonska je na posebno energičen način nastopila proti tatovom in clelomrz-nežem. Tatvine po večjih mestih nikakor niso ponehale, čeprav so bile policijske oblasti noč in dan na poslu, da zatro vlomilsko svojat. Ker tudi najvišje kazni niso mogle spokoriti grešnikov, je japonski notranji minister segel po radikalnem koraku. Vsakega uzmoviča bo policija v bodoče neusmiljeno pretepla z batinami, vest o tem pa bodo raznesle radijske postaje po vsej državi. Ime, starost in točen življenjski popis sramotnih državljanov bo tako postat znan vsej deželi. Japonci so glede tatvin zelo občutljivi, narod prezira lopove in vsak delomrznež se bo bal, da bi preko radia nakopal sovraštvo vsega naroda nase.
Sporne pese je zasadila Italija letos 174.000 ha, 39.000 ha več kakor lani.
Čudno kokoš ima neki posestnik v Podravskih Slatencih. Znesla je v prejšnjem mesecu 15 jajc, ki so precej težja od običajnih. Dve jajci sta bili povsem zrašče-JMWin sta tehtali skupaj 15 dkg.
Teža letnih padavin na zemlji znaša približno 9000 bilijonov metrskih stotov.
Naj višja železniška proga teče v Boli-y«i. Dvigne se 4900 m nad morsko gladino.
,0~ je na zemlji na leto 8000 do
150 km na uro prelete mnoge ptice.
So bakterije, ki prenesejo 140" C vro-
• Ie"iperatura v vsemirju znaša blizu 2730 C.
Nefrit je trši od diamanta, neobičajno žilav m odporen. Okrasi, izdelani iz tega prozornega, zelenega kamna, se nikoli ne obrabijo.
v Simpkmska cesta, ki jo je dal graditi ze Napoleon I. slovi kot prvorazredna mednarodna prometna zveza Švice z Italijo. Seže 2010 m visoko in nadkriljuje vse ostale gorske ceste po prirodnih lepotah.
Rusko utrjevanje v Tihem oceanu
Več senatorjev USA je izrazilo bojazen slede obrambe Aljaske, ko so bili informirani, da je sovjetska Rusija pričela graditi utrdbe na svojih otokih v severnem delu Tihega oceana. Senator Robert B., Rejtnolds, demokrat iz Severne Karoline, je predlagal, naj državni departe-ment odredi preiskavo, ki naj bi ugotovila, ali Amerika lahko legalno proglasi svojo suvereniteto nad otokom Wran-gcJlom, ki leži med Aljasko in Rusijo.
Reyno!ds je dejal, da bo v bližnji bodočnosti otok Wrange!l postal najvažnejša baza na svetu za Ameriko in Rusijo. Dalje je rekel, da Amerika lahko proglasi, da ie ona lastnica tega otoka, j-eorav si ga prisvaja Rusija na podlagi -.ačasne okupacije. Sci^eriral je, naj se Amerika rrične po?a:ati z Rusijo glede osvojitve otoka. Amerika naj dobi ta otok o od pobojem likvidacije ruskega dolga A neriki, ki znaša okrot; <400.000.000 dolarjev.
Odiseiaca siirm norveških mornarjev
Štirje norveški mornarji z vojnih ladij so se izkrcali na angleški obali potem ko so križarili 515 km v neki stari jadrnici po vodah Severnega morja. Jadrnica je bila komaj tri in pol metra dolga. Jadrali so po morju 63 ut in opravili komaj devet kilometrov poti v 60 minutah.
Mornarji so bili z norveškega mino-nosca, ki so ga presenetili Nemci. Kapi-
tan ladje ni hotel z broda in mornarji so mnenja, da so vso posadko zajeli Nemci. Cetvorica, ki ni hotela priti v nemško ujetništvo, je poskakala s krova, plavala po morju ter se polasteč se stare jadrnice predala valovom. Po dnevih stradanja in prezebanja so srečno dospeli k angleški obali in se rešili.
Iz kave bodo pridelovali kavčuk
Brazilija izvaža vsako leto velike množine kave v tujino. V dobrih letinah, ko je cena kavi zelo padla, so velepodjet-niki Taje pometali velikanske zaloge pridelka v morje, kakor da bi jih nudili ceneje človeštvu. Zdaj poročajo, da se je nekemu kemiku v Severni Ameriki posrečilo, presnovati kavo v snov, iz ka-
tere je odstranjen kofein in olje. Oboje se bo uporabljalo za prehrano in industrijsko predelavo, ostali produkt pa za pridelavo kavčuka. To odkritje je za kavne plantaže velikega pomena. Industrija bo lahko konsumirala velike množine nadprodukcije, saj potrebuje svet vsako leto do 200.000 ton gumija.
Preskrba Anglije iz republike Irske
Pred dnevi je irska vlada sklenila z Anglijo trgovinsko pogodbo za dobavo življenjskih potrebščin v vrednosti nad sedem milijard din. Gre za nadomestek onih potrebščin, ki jih je Velika Britanija izgubila z zasedbo Danske.
Irski gospodarski krogi se nadejajo, da bo poslej prišlo do tesnejših gospodarskih stikov med obema državama. Nove nabavke bodo dvignile blagostanje v deželi. Od 17 milijonov akrov irske površine so štiri petine sposobne za poljedel-
stvo. Kapaciteta zemlje bi se lahko brez večjih naporov dvignila za 50%. Izvoz živine bi se tako povečal od 12 na 18 milijonov funtov. Za maslo je dobivala Danska od Anglije 13 milijonov, Irska le 2 milijona. Za jajca je n. pr. izkupila Danska od Angležev 4,500.000 funtov, tfska le 1,000.000. In Irska je dežela z večjo poljedelsko površino kakor Danska, kar pomfini, da se lahko ob teh prilikah življenjski standard irskega kmeta znatno dvigne.
<8.000 frankov za Napoleonovo pismo
Nedavno je bilo v Parizu prodano pismo, ki ga je veliki vojskovodja pisal svoji ženi Josephini tri mesece po poroki iz Milana. Napoleon je pismo napisal na službenem papirju in pravi med drugim: »Ne vem, zakaj sem od davi zadovolj-nejši. Predstavljam si, da si odpotovala sem, čutim, da me to izpolnjuje z radostjo. Jasno je, da boš potovala skozi Pie-r mor.t. Pot je boljša in krajša. Prišla boš
Od KHstovc^a rojstva do danes je ’mi-
ii:!o blizu 61 milijard sekund, i Nrjs'?;r?šo rc-rovj'? n« zemlji ;e nasta-1 'o I’:'ed -l?00 hiilHflni Jut.
v Milan, kjer boš zelo zadovoljna. Zame bo to velika sreča, od nje bom pijan. Umiram od radovednosti, kako nosiš otroka. To ti mora dati majestitični in časten izraz, ki se bo meni tako dopadel. Paz^ da ne zboliš. »Pismo zaključuje: »Adio mio dolce. amor, adio najljublje-nejša. Pridi čimprej. da čuješ lepo glasbo in da vidiš lepo Italijo. Njej ne manjka drugega kakor Tvoj pogled. Ti jo boš polepšala v mojih očeh, saj veš, da, če je moja Josiphina nekje, da vidim samo njo«.
Za to pismo se je na dražbi potegovalo več kupcev in je nazadnje šlo za ceno Sj.OOO frankov.
Ancfeži osvobodili svoijega Jetnika
aška poveljstva Lslanda so bila is v veliki zadregi. Zeleni otok se stavil na stališče stroge lievtralno-ot vazalna država Danske se ni ho-imeriti nobeni izmed vojskujočih se
i.
;eni 1939 je zašel na otok angleški ;ki častnik Barnes. V megli je z le-i zašel in je moral pristati na Islan-Dblastva so ga internirala. Ko je pa tan nekega dne pobegnil, so prote-la oblastva pri angleški vladi. Ta je ala častnika nazaj na otok, kjer je 1 kot častni ujetnik do zasedbe Islan-k> Angležih. Zdaj so častnika izpustili e bo lahko vrnil k svoji ženi, ki ga e dolgo pogrešala.
arva las
in njih upliv
5lavolas ima na glavi povprečno 1.000, temnolas 130.000 in rdečelas sa-25.000 las. To je vzrok, zakaj so rdeči lasje dosti bolj debeli nego plavi ali rjavi. Če bi imela rdečelasa ženska prav tako 150.000 las, bi morala njena kožna površina glavi biti šestkrat večja nego pri kakšni plavolasi.
Razlika med lasnimi barvami pa se po trditvah ameriškega lasnega specialista prof. Olivera Drewa, ne izraža samo na glavi, temveč tudi drugače. Učenjak je n. pr. ugotovil, da znajo plavolasi ljudje dosti bolj strastno sovražiti in da občutijo tudi vsako žalost dosti globlje nego temnolasi. Nasprotno pa so temnolasi ljudje pogostoma po naravi otožni in čustveni. Rdečelasci se kmalu ujezijo, enako hitro se shladijo in pozabijo. Plavolasi in rdečelasi ljudje dobe kmalu kakšne bolezni. Temnolosi se lahko ponašajo, da imajo najbolj zdrave zobe. — Svetlolasci so pravi mučeniki prehladov, temnolasci pa so večinoma bolj zdravi nego drugi tipi. Plavolasci in rdečelasci so pogostoma podvrženi revmatizmu. Plavolasci le redkokdaj prenesejo daljše sončenje in ne postanejo rjavi, temveč rdeči. Podvrženi so sončarici. Koža temnolascev nasprotno nevtralizira in absorbira najnevarnejše sončne žar>-- ter kmalu porjavi.
Neke zvezde stalnice so 40 milijonkraf večje od našega sonca.
'mm
|
V dvigal«:
— Ha, Staj res ne znate drugače kakor takšnim Siiiiku:;i ustaviti 1
Nove poštne takse
S 15. majem so stopile v veljavo nove poštne takse, ki so v glavnem naslednje:
Tiskovine
V notranjem prometu znaša taksa do 50 gramov 0.50 din, 50—100 g 1 din, 100 do 250 g 1.50 din, 250—500 g 2.50, 500 do 1000 g 4 din, 1000—2000 g 7 ,din, od 2 do
3	kg 10 din. V mednarodnem prometu se računa za vsakih 50 g ali del te teže 0.75 din.
Poslovni papirji
Notranji promet: do 100 gramov 1.50 din, 100—250 g 1.75 din, 250—500 g 2.50 din, 500—1000 g 4 din in od 1000—2000 g 7 din. V mednarodnem prometu znaša taksa za Grčijo, Romunijo, Turčijo in češkomoravski protektorat za vsakih 50 g ali del te teže 0.50 din, najmanjša taksa je pa 4 din, za vse ostale države pa za vsakih 50 g ali del te teže 0.75 din, najmanjša taksa je 4 din.
Blagovni vzorci
Notranji promet: do 100 g 1 din, 100 do 250 g 1.50 din, 250—500 g 2.50 din. Mednarodni promet: za Grčijo, Romunijo, Turčijo in češkomoravski protektorat za vsakih 50 g ali del te teže po 0.50 din, najmanjša taksa 1.50, za vse ostale države za vsakih 50 g ali del te teže 0.75 din, najmanjša taksa 1.50 din.
Mešane pošiljatve
Če vsebuje pošiljatev tiskovine, blagovne vzorce in poslovne papirje, tedaj se plača taksa, predpisana za poslovne papirje, če pa pošiljatev vsebuje samo tiskovine in blagovne vzorce, tedaj se do teže 500 g plačuje taksa za blagovne vzorce, nad to težo pa se plačuje taksa za tiskovine.
Poštne nakaznice
Do 100 din 3 din, 100—500 din 5 din, 500 do 1000 din 7 din, 1000—2000 din 9 din, 2000—3000 din 10 din, 3000—4000 din 13 din in 4000—5000 din 15 din.
Poštne in čekovne nakaznice iz inozemstva
V krajih,	kjer se izplačujejo	na domu,	od
1	do 4 din,	kjer se izplačujejo	na pošti 1	do
3	din.
Paketi v notranjem prometu
Taksa po	teži: do 1 kg 5	din, 1—3	kg
9	din, 3—5	kg 13 din, 5—10	kg 20 din,	10
do 15 kg 28 din, 15—20 kg 36 din in 20 do 25 kg 55 din.
Nujna dostava pošiljatev
V ožjem dostavnem področju za vse pismene pošiljatve, vrednostna pisma in na-
kaznice 4 din, za pakete do 5 kg teže za vse pošte 10 din, nad 5 kg samo za Banja Luko, Beograd, Zagreb, Ljubljano, Niš, Novi Sad, Sarajevo, Skoplje, Split in Cetinje 15 din, za pakete nad 5 kg za vsa ostala mesta 5 din. Takso plačuje pošiljatelj paketa. V širšem dostavnem področju: za vsa pisma, vredn. pisma, nakaznice in pakete do 1000 din označene vrednosti in 5 kg teže, po oddaljenosti do 3 km za dnevno dostavo 12, nočno 18, od 3—5 km podnevi 20 din, ponoči 30, nad 5 km za vsak nadaljnji kilometer podnevi 4, ponoči 6 din, za pakete nad 5 kg kakor tudi za pakete do 5 kg, z vrednostjo nad 1000 din se dostavlja nujno po posebnem donašalcu samo poročilo o dospetju.
Poročilo o nevročljivosti paketa v notranjem prometu 4 din, kupon za odgovor v mednarodnem prometu 8 din, poste restante pisma in dopisnice 1 din, priporočene pošiljatve, vrednostna pisma, nakaznice in paketi
2	din.
Ležarina
Ležarina znaša za pakete do vrednosti 1000 din 2 din, za pakete z nad 1000 din označene vrednosti 3 din, najvišja ležarinska taksa znaša 90 din.
Za poročilo o prihodu paketov in vrednostnih pisem plača pošiljatelj ob izročitvi vrednostnega pisma in paketa brez ozira na to, kam je naslovljeno, takso za obvestilo v znesku 1 din. Za dostavo vrednostnih pisem in paketov na dom plačujejo prejemniki: 1. za vrednostna pisma, izročena pri naših poštah ali v inozemstvu, do 5000 din 1 din, od 5000 do 10.000 2 din, nad 10.000 din 4 din; 2. za pakete, izročene pri naših poštah ali v inozemstvu do teže 5 kg 2 din, od 5 do 10 kg
4	din, od 10 do 25 kg 5 din. Te takse plačuje v porto-znamkah odredbena pošta.
Za posredovanje pri uvoznem ali izvoznem carinjenju paketov znaša taksa 9 din, pismo-nosnih pošiljatev 7.50 din, za posredovanje in predlaganje v žigovino za inozemske pošiljatve 15 din, za pisma z označeno vrednostjo za inozemstvo: priporočena pisma iste teže taksa po vrednosti 9 din za vsakih 5400 din, t. j. 300 zlatih frankov ali del te vrednosti in škatle z označeno vrednostjo: taksa po teži
4	din za vsakih 50 g ali del te teže tako, da znaša najmanjša taksa po teži 14.50 din, nato taksa za priporočilo in taksa po vrednosti kot za pisma z označeno vrednostjo.
S&omiMfe se CMD!
OTVORITEV NOVIH TELEFONSKIH ZVEZ
Preteklo nedeljo sta bili otvorjeni pri Sv. Ani in Sv. Benediktu v Slov. goricah novi telefonski zvezi. Mnogo smo že pisali vsa prejšnja leta o potrebah teh napeljav. Končno so tudi na merodajnih mestih uvideli potrebo in uresničili dolgoletno željo obmejnega prebivalstva s tem, da se je pokrenila akcija zgradbe novega telefona, ki je bil v razmeroma kratkem času zgrajen. Omenjene važne obmejne točke so dosegle s tem veliko gospodarsko, kulturno in narodnostno pridobitev.
PRIJAVITE ZALOGE KORUZE
Minister za trgovino in industrijo je izdal navodila glede izvrševanja uredbe o prijavi zalog koruze. Vsi producenti (kmetje), trgovci, zadruge, rejci, indu-strijci in drugi, ki imajo na zalogi več kot 5000 kg v zrnu in 8000 kg v strokih, morajo te količine prijaviti najkasneje do 25. maja.
n Z dvema hčerkama je utonila v močvirju Marija Lepušinac v vasi Orlovac pri Moslaru. V vodn jc padla najprej mlajša hčerka, preostali sta ji hoteli pomagati, a so vse tri utonile.
n Pod vlak je skočil blagajnik železniške postaje v Prilepu Božidar Popovič. Vzrok samomora ni znan.
n Varaždinska policija jc aretirala dva nabiralca starega železa, ki sla šla krast železo v tovarno svile ter pri tem zažgala skladišče. Škoda jc ocenjena na 180.000 dinarjev.
n Prvo planiško kočo v vrhaski banovini bo zgradilo planinsko društvo „Ro-manija“ v zvezi s smučarskim klubom iz Banjaluke na planini Slarčcvici pri Banjaluki.
n Za šefa personalnega oddelka v generalni direkciji drž. železnic v Beogradu jc imenovan višji svetnik Kazimir Pretnar.
n 1800 hektarov zemljišča l»o razdelila uprava* banovine Hrvatske med kmete v okolici Biograda na moru. Odkupne cene bodo jako nizke, zato pa bo posebna uredba določala, da morajo vsi, ki bodo zemljo dobili ,vstopiti v vodne zadruge.
n ,,Službene novine“ so objavile natečaj za izpraznjena učiteljska mesta. Prošnje je treba vložiti do 25. maja.
Zdravje
je naše največje bogastvo. Z bolnimi zobmi noben
človek ni zdrav.
Chlorodont
n štirikrat se je zabodel v prsi ter
nato skočil v Savo Ljubomir Nikolič v Beogradu. Iz savskih valov so ga rešili ribiči. Vzrok obupa je težka bolezen.
n Svojo ženo je zadavil in vrgel v vodo 301elni Ivan Anušič. Veliki senat sodišča v Drvenli ga je obsodil na smrt.
o. O prvi pomoči in drugem potrebnem znanju, ki ga potrebuje sleherni posebno v sedanjih kritičnih dneh, predava pod okriljem RK zdravnik dr. Hronovsky v Poljčanah vsak torek in petek.
o Prostovoljno sla šla v smrt 25 letni čevljarski pomočnik Anton Cvenkelj in 31 letna Silva Kunstljeva. Našli so ju ustreljena v gozdu v Velikem Dolu pri Kranju. Vzrok samomora še ni pojasnjen.
o Smrtno žrtev je zahteval prelep v vasi Javor pri Škofji Loki v Poljanski dolini. Posestnikov sin Janez Eržen se je sprl z nekim tovarišem ter je odhitel po rovni-co, da z njim obračuna. Medtem sta se sprla dva druga kmečka fanta. Ko se jc Eržen vrnil, jc posegel v pretep ter z udarcem z rovnico po glavi težko poškodoval Janeza Kosa, tako da je kljub opera ciji umrl.
o Uvedbo enotne moke in enotnega kruha predpisuje nova uredba o Slednji z živili, ki je bila že izdana.
a Ciril-Metodova družba sporoča vsem svojim članom in podružnicam po Sloveniji, da glavne letne skupščine, napovedane za 2. junij letos ne bo, z ozirom na novo naredbo o prepovedi vseh manifestacij in zborovanj.
BLIŽAJOČI SE POLETNI DNEVI ZAHTEVAJO LEPE, ČAS PA, V KATEREM ŽIVIMO, TUDI DOBRE ČEVLJE,
ZATO
Serglusz Piasecki
* LJUBLJENEC ZVEZD
1	Roman	iz	tlhotapskoga	življenja	na	bivši	poljsko-ruski meji
Poslušaj, kupiš si zavojček rjavega tobaka. Zarana, ko zajci še spijo, prehodiš polje ter nasuješ na vsak kamen nekoliko tobaka... Zajec se prebudi, pretegne in s taco popraska za ušesom ter skoči opravit potrebo. Priskoči h kamnu. Tobak mu prhne v nos. Kihne in z glavo udari ob kamen, se prevrne ter obleži. Ti pa prideš zjutraj in pobereš zajce v vrečo...«
»Norce briješ iz mene!«
»Brijem? Kje neki! Toda medvede loviš drugače. Lovijo se le na jesen, ko odpada listje. Vzameš vedro lima ter greš v gozd, kjer so medvedi. Listje po-liješ z limoni in se skriješ v grmovje. Medved pride: cap, cap! Na tace se mu lepi listje. Čedalje več in več, dokler ga ni toliko, da ne more z mesta. Ti pa pri-lezeš iz grmovja, zvežeš medveda in ga vržeš na voz — in hajdi domov!«
Opoldne je prišel na skedenj Trofida. Bil je vesel in razigran. Očividno se je nekoliko napil.
»No, bratje pojdite sem!«
Zlezli smo na pod.
»Kaj je z blagom?« je vprašal Lord.
»Takoj pridejo nosači. Leo ureja stvar. Bombina nam pripravlja jedačo...«
Od skednja smo zaslišali korake, koj nato pa je z lahkotnim korakom stopila na skedenj zastavna, močna, približno
pet in tridesetletna ženska. Od nje je za-vonjalo po celem skednju. Na nogah je imela svetle svilene nogavice. Oblečena je bila v zelo kratko obleko, ki je tesno oklepala njene močne ude.
»Dober dan, fantje!« je rekla glasno in veselo, . kažoč pri nasmehu lepe, bele zobe.
Pozdravili smo jo. Vanka je priskočil k njej ter ji vzel iz rok dva velika jer-basa. Postavil ju je na pod, potem pa šaljivo poskušal objeti žensko. Toda ta ga je sunila s pestjo v prsa, da se je opotekel.
»Prav mu je,« je rekel Jožef.
»Si se opekel?« ga je vprašal Krisa.
Bombina se je smejala in nas ogledovala. Pogledala je name in se nato obrnila k Trofidi:
»Ta je nov?«
»Da, moj rojak...«
Prikimala mi je z glavo. Potem je odšla s skednja, zibajoč se prisiljeno v bokih ter napenjajoč meča.
»To vam je ženska! Kakor žimnica!« je navdušeno pripomnil Vanka Bolševik.
»Ne ženska, ampak kobila!« ga je popravil Krisa.
Fantje so praznili jerbase. V njih je bila velika kozica, polna stepenih jajc in slanine, kotlič dušenega zelja in mesa, trije hlebci kruha hi velika potica.
Trofida je potegnil iz kupa slame v kotu skednja tri steklenice čistega špirita ter ga razredčil z vodo, ki jo je zajel iz velike hrastove kadi ob vratih skednja. Lord je rezal velike kose kruha.
Začeli smo piti vodko in jesti. Goltali smo kot stroji. Največ in najbolj požrešno je jedel Felek Louda. Jedel je meso, sopihal, mlaskal in si oblizoval zamaščene prste zdaj z leve zdaj z desne roke.
»Ali ga vidite, kako meče vase?« pravi Lord in si briše z dlanmi usta. »Za ušesi mu hrešči in nos se mu premika! Pri delu je zadnji, pri jelu prvi!«
»Prav ima,« pravi Krisa. »Dela naj konj! Ima veliko glavo, štiri noge, dolg rep... in kaj ima Louda?«
Tihotapci so pojedli. Louda je, ne da bi se na koga ozrl, pojedel ostanke. Lord je pričel pripovedovati:
»Veste, fantje, poznal sem ženščino, ki je vsak dan pojedla za južino trideset stepenih jajc.«
»Potem je bila to gotovo naša Bombina,« je zagodel Buldok in si prižgal cigareto.
»Nekoč se je hotel njen mož pošaliti, pa ji je k tridesetim jajcem ubil v ponev še trideset jajc. Zenska je prišla, ocvrla jajca in pričela jesti. Jedva da jih je pospravila.«
»Pošast, da ni počila!« je rekel Slavik in majal z glavo.
»Poje in obsedi. Sopiha kot lokomotiva. K njej pride soseda in jo vpraša, zakaj je tako zardela. In ona ji reče: Veste ka.i. soseda? Morda sem bolna, ali
pa še zbolim. S težavo sem pojedla trideset stepenih jajc!«
Fantje se smejijo, kadijo in si pripovedujejo o raznih slučajih požrešnosti. Končno pride Bombina in jim prinese zvrhan koš jabolk in sliv.
»Tu imate, fantje! Prinesla sem vam nekaj priboljška!... Pa menda niste kadili! Pazite, da mi ne zažgete skednja!«
»Kadimo samo na podu... In pazimo ...« jo pomirja Jožef.
»No, no! Le vzemite!«
Z rokama seže za tilnik, izboči napete prsi in si popravlja ruto na glavi. Nekoliko opiti fantje jo požirajo z lačnimi očmi. To jo razvnema. Pripira oči. Obrača se naprej in nazaj in se pozibava v bokih. Potem pobere v jerbas prazne lonce in kozice ter odide s skednja.
Zdelo se mi je, da se je pred odhodom živo ozrla vame in se mi nasmehnila. Morda se motim. Znabiti je njen nasmeh veljal nam vsem?
Jožef Trofida je odločil, da prenočimo v skrivališču ter se šele jutri zvečer vrnemo. Toda Židje nam niso poslali iz Minska blaga, ki ga ponesemo na Poljsko. Ko se je zmračilo, je prišel k nam Cilinder. Nervozno si je mel koščene dlani in zabavljal:
»Za vraga je takole delo...! Mislijo si, da se vozimo z vprego!«
S Trofido sta se umaknila v kot skednja in dolgo polglasno razgovarjala: Ujel sem nekaj Jožefovih stavkov:
(Dalie.)
kopalne
so dospele
C
Maribor
Damski poletni čevlji
od |20"—160"-
Hotel Zamorc, Gosposka 30 Oglejte si stransko izložbo!
Hiša, 4 stanovanja, vrt din
140.000. — Trnovska hiša, 2 stanovanji. 2 lokala, garaža
200.000. — Lepa hiša, cen-trum, 220-, 460-, 820.000. — Parcele in posestva od 65.000 naprej. Posredovalnica »Ra-pid«. Gosposka 28.	3573-11
KAM, KJE?
VINOTOČ
A. Tkalec, Za Kalvarijo 2, odprt.	3561-1
UP'
BRIVSKI POMOČNIK
hiter in dober delavec, se takoj sprejme pri Fr. Novaku, Maribor.	3560-2
SLUŽBO IŠČE
Z 10-letnim spričevalom iščem SLUŽBO TRG. SLUGE ali skladiščnega delavca. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
3555-3
VAJENCI-(KE)
NATAKARSKI VAJENEC
z meščansko šolo se sprejme. Hotel »Orel«.	3566-4
KROJAŠK. VAJENCA(-KO)
marljivega, sprejmem. Modno krojaštvo, Orožnova 5. 3559-4
•MEISTER« KOLESA
Radio starkel
MARIBOR, TRG SVOBODE 6
STANOVANJE ODDA
Pri starejši
INTELIGENTNI DAMI
(vdovi) dobri gospodinji in kuharici, z elegantnim stano vanjem, dobi lep dom ugleden starejši gospod v višjem položaju ali pokoju. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Zelo dobro preskrbljen«.
3528-19
ENOSOBNO STANOVANJE
sončno, za dve osebi, se odda s 1. junijem. Pobrežje, Cankarjeva ulica 38.	3570-5
SOBO IN KUHINJO
s pritiklinami oddam s 1. junijem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	3568-5
TRISOBNO STANOVANJE,
lepo, s kopalnico, v magda-lenskem predmestju, se odda L julija. Vprašati pri Društvu hišnih posestnikov. 3538-5
STANOVANJE,
soba in kuhinja, se odda s L junijem. Zg. Radvanjska cesta 69.	3541-5
ŠTIRISOBNO STANOVANJE
sončno, s kopalnico, oddam s 1. junijem. Wilsonova 15-1. Istotam je na prodaj šivalni stroj.	3535-5
Gramofonske plošče
niso več luksus, ker dobite že za din 35'- najnovejše šlagerje, plesne, narodne s petjem s harmoniko. Stalno na zalogi razne igle, električni radio gramofoni in ves osta i pribor za gramofone.
Slama utlaptvc a Malt« : Melnel & Hereld
Zahtevajte brezplačne sezname!
STANOVANJE,
a kabinet, se odda. Ko-. 38.	3557-5
STANOVANJE
v vili v Koroščevi ulici se odda s 1. avgustom. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
3458-5
2 SOBI IN KUHINJO
oddam s 1. junijem. Gnus, Sodna ul. 26.	3574-5
STANOVANJE
2 sobi in kuhinja se odda. Melje, Erjavčeva 10. 3521-5
ELEFUNKEN
IZVRSTEN
GLAS
LEPA
OBLIKA
ADIO STARKEL
PODPRITLIČNO STANOVANJE
sončno in snažno, se odda takoj dvetna osebama. Cena 150 din. Vprašati Metelkova ul. 56.	3583-5
Oddam radi selitve s 1. ali 15. junijem udobno TRISOBNO STANOVANJE
s kopalnico. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 3582-3
LEPA PRAZNA SOBA
s posebnim vhodom se odda boljši osebi s L junijem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
3544-8
SEP. OPREMLJENO SOBICO
iščem v centru. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Takoj«.	3563-9
STAREJŠA DAMA
išče zelo mirno, sončno, praz no sobo, najraje s kopalnico ali pa s kuhinjo. Ponudbe •pod »Točna plačilnica« na ogl. odd. »Večernika«.
3584-9
ENO- IN DVOSOBNO STANOVANJE
z vrtom se takoj odda. Vpra šati Tezno, Ptujska c. 40.
3582-5
STANOVANJE IŠČE
Iščem
MALO STANOVANJE
v mestu za 1. avgust. Naslov na ogl. odd. »Večernika« pod »Brez otrok«.	3591-6
SOBO ODDA
SOBA S ŠTEDILNIKOM
se odda. Meljska cesta 59.
3562-8
PRAZNA SOBA
se odda solidni stranki. Vprašati v trgovini Stojan, Počehova 101.	3556-8
Lepa, čista, separirana ZRAČNA SOBA
z uporabo kopalnice se odda solidni osebi v bližini avtobusne postaje s 1. junijem. Radvanjska cesta 45-1., levo. _________________________3554-8
Velika, čista
PRAZNA SOBA se takoj odda. Taborska 11, II. nadstr., levo. 3549-8
OPREMLJENA SOBA
se odda gospodu. Koroška cesta 41.	3550-8
OPREMLJENO IN MALO PRAZNO SOBO
oddam. Vprašati Aleksandrova 7, Krčevina, • vrata 16.
3545-8
Anus* s&G&čiiki
brez ribje kosti in gumija, higijensko po meri. Najnovejši modrčki v veliki izbiri pri
ti
ima
a
Maribor, samo Glavni trg 24
POSEST
STAVBENA PARCELA,
617 m2, v mestu Mariboru, levi breg, sončna lega. na prodaj. Povprašati v ogl. odd.
3376-11
KUPIM MALO POSESTVO
v bližini Maribora. Prevzamem tudi preužitkarja. Navedite ceno. Naslov v ogl-odd. »Večernika«. 3411-11 ra na Teznu, v Novi vasi, na Pobrežju ali Špesovem selu. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	3413-11
ENODRUŽINSKA HIŠA
se proda na prometnem kraju. Cena 18.500 din. Vprašati v gostilni Sever, Tezno.
3533-11
Kupim
ENODRUŽINSKO HIŠICO
z vrtom ali malo posestvo pol joha, blizu postaj Ptuj, Pragersko, Rače, Slivnica, Hoče. Navesti ceno ali hipoteko. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Penzionist B. 18«.	3534-11
2)ipl. optik
IE.PETELN
*ra®iftOR - taftosKiTUE 7
LEPO SOBO
s štedilnikom oddam takoj. Studenci. Ciril-Metodova 17, nasproti pošte.	3571-8
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam, eni ali dvema osebama. Delavska 21.	3575-8
OPREMLJENA SOBA
s kopalnico se odda. Naslov Kralja Petra trg 1, trafika. _____________________3572-8
Odda se
SOBA
dvema gospodoma s celo oskrbo. Meljska c. 31-1, desno _____________________3586-8
Separirana
OPREMLJENA SOBA
kopalnica, se odda solidni osebi. Glavni trg 24-111 desno___________________3580-8
Sprejmem
SOSTANOVALKO
s hrano ali brez. Koroška ce sta 50, vrata 2.	3577-8
VINOGRADNO POSESTVO
lepo urejeno, donosno, pri Mariboru, se radi visoke starosti z bogatimi pritiklinami, kakor stoji in leži, proda Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Rentabilno«.
3558-11
NJIVA
uporabna za deteljišče se odda v okolici Maribora v najem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	3565-1
obrt - Trgovina
TRGOV. Z MEš. BLAGOM
vpeljano, v industrijskem kraju, oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Prometna cesta«. 3569-13
PRESELIL SEiM SE
v Valvazorjevo ulico 30, tik Kralja Petra trga ter se nadalje priporočam. Splošno krojaštvo Matija Klojčnik.
3567-13
VEC LESENIH SODOV
na prodaj. Vprašati Aleksan drova 51, Maribor. 3546-13
ZA SLIKARSKA IN PLESKARSKA DELA
se priporoča po najnižjih cenah Jurij Juteršnik, Sodna uit ca 15.	3552-13
BRITJE DIN 2
striženje din 4. Obiskujte cenejšo brivnico »Rt/aid«, Meli ska c. 1.	2825-13
ŽENSKI KOTI ČEK
POSTELJNE ODEJE
samo z belo vato, močno pre šite. posteljno perilo, zglavni ki. tuhne, koce, madrace. in-leti, puh in perje po najnižji ceni. A. Štuhec, Maribor. Stol na ul. 5.	3328-18
Prodam globok
OTROŠKI VOZIČEK.
Masarykova 22 (preje Državna cesta).	3551-18
DAME POZOR!
Najboljšo trajno takoj valovito ondulacijo z Mažik preparatom »India« za barvane, beljene in naravne lase. dobite samo v salonu Drlievič, Valvazorjeva 30.
3590-18
KOPALKE
nogavice, pletenine (lastni izdelki) perilo, kombineže, volno »Mara, Oset,. Koroška cesta 26. Sprejmemo čuenka. -ko.	3578-18
MODEMI VOZIČKI
po vseh conah
BOGOMIR DIVJAK
Ul le« kneza Koella 4
STAVBENE PARCELE
prodam v Studencih ob železnici. Vprašati Studenci, Obrežna 81.	3553-11
MALO POSESTVO
za din 10.000. Vprašati pri Špengler. Rače pri Mariboru.
2699-11
Preko
TRI ORALE
rodovitnega posestva na deželi, takoj na prodaj. Poizve se na Tržaški cesti 5, Pobrežje, M. Bajt. 3579-11
ŽENITBE • DOPISI
GOSTILNIČAR
33 let star, samski, bi poročil takoj dekle do 30 let in ki bila zmožna voditi večji obrat, katerega Ife podedoval na lepem prometnem kratu. Kapital najmanj 50:000 zaželen. Resni odzivi s sliko, ki se vrne na upravo »Večernika« v Celju pod »Lptovišče« ' 3485-»
OSAMLJENA,
inteligentna, neprecenljiva žena želi spoznati nesrečnega, poosebljeno, značajnega gospoda od 45 do 50 let, višjega družabnega položaja. Vpoštevajo se samo točne in resne navedbe. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« ped »Izreden značaj«. 3548-19
■
m
KANC
KOLJE
za trto, sadna drevesa fižol in paradižnike dobite pri Gtrl šeku Razlagova 25	3585-23
Pozor! Prodam dva
5-LETNA KONJA.
Vpraša se v trgovini Knific, Ruše.	3386-24
■T. OBVESTILA
I	PRIČE
katere so dne 2. marca 1939 j ob pol 12. uri videle, ko sen bil povožen z avtomobilom na Aleksandrovi cesti pri novi carinarnici, prosim, naj se takoj javijo na Meljski cesti 64.	3547-26
DENAR
CE IŠČETE
kupca za Vašo industrijo, trgovino, obrt ali udeležbo kapitala, se OBRNITE ZAUPNO na mojo oblastveno dovoljeno pisarno. Strogo solidno poslovanje. Sijajni uspehi.
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ulica 12
Priložite znamke.
HRANILNE KNJIŽICE
drž. vredn. papirje, valute prodate najbolje pri Bančno kom. zavodu Maribor. Aleksandrova 40. Kupujte Pri nas srečke drž. loterije. 2950-12
VOZILA
NOVO MOTORNO KOLO
350 ccm, popolnoma kompletno, že prijavljeno, 30 odst. ceneje. Ogled: Weixl, Maribor, Jurčičeva 8.	3564-22
MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri Š. Ketiš-u, Stolna 1. 11406-28
Steznik
ki Vam bo dobro pri-stojal samo iz specialne prvovrstne delavnice
Kocmul. Meljska e. 3
Zlato in sre te,
»riljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup
M. Hgerjev sin,
Maribor, Gosposka ulica 15
SCHKEIDER
narmonike , so od vseh ZAGREB NIKOLICEVA10 1 aajboljše
Pozor!
Pozor!
pj
Pozor!
Pozor!
Continental
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor, Vetrinjska ul. 30 Ljubljana. Prešernova ul. 44
Naznanjam vsem sorodnikom in znancem, da mi je nenadoma umrl moj dobri mož, gospod
Zlatko Najžer
ing. chem.
Pogreb bo v četrtek, ob 16. uri, iz mrtvašnice na mestnem pokopališču.
Sv. maša zadušnica se bo brata v magdalenski cerkvi v soboto, ob 7. uri zjutraj.
Maribor, dne 21. maja 1940.
Anica, žena; Mitja, sinček.	—
Družine: Najžer, Durjava in ostali sorodniki
Brez posebnega obvestila.
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališko ulica 6. - Telelon uredništva štev 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409