kfcaja vsak četrti*
k velj« i poštnino Md in t Maribor« ■ pošiljanjem na dom «i oeto leto K ■t pol leta „ JL— M četrt leta „ L—
Raročnina M pofiflja ^ravniStva t tiskarni m. Cirila, koroška aiiee hStv. 5. List sa jaiilja do odpovedi.
EsUfnfVi katol. tfe-■ i ■■ ■. PHuep Bonn uv-
«n)o IU fera pfr*
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
m ▼ tMkaroi k p* foapoda Imk4 m
i trgu po 10 k.
Rokopisi M M TI*-
iajo, neplačani 1MI se ne sprejemajoč
Za oznanita se plačila od navadna vrstioa, le se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 33 h.
bisera ti se sprejemna do srede opoludna.
Stev. 34.
V M a r i b oru,. dne 21. avgusta 1902.
Tečaj XXXVI.
Več strank, manj vspeha.
Da je slovensko ljudstvo, če gre na število, v primeri z drugimi malo ali, kakor se semtertje nazivlje, narodič, ne tajimo, toda umestno ni, če se to, izlasti v domačih listih, povdarja, kajti za naSe poniževanje se skrbi od nasprotne strani več, kakor je treba ali je nam ljubo. Narobe, prav zato, ker je slovensko ljudstvo po številu malo, a se je skozi toliko stoletij še vzdržalo, mu služi v pohvalo, saj kaže s tem, da se zaveda svoje narodnosti in si ne da vzeti jezika, v katerem izraža tako ljubko svoja čuvstva bodi veselja, bodi žalosti.
Vendar pa so sedaj za slovensko ljudstvo usodepolni časi — časi, v katerih se dela na vse kriplje na to, da se raznarodi; ali to ne gre, dokler je ljudstvo še verno in se še drži sv. katoliške cerkve. Zato pa se sedaj poskušava vse, kar mu kje omaja zaupanje do duhovščine. Ako nima ljudstvo več zaupanja do duhovščine, tudi nima ga več do sv. cerkve in je zrelo za — «tujčevo peto». Kdor torej vedoma jemlje ljudstvu zaupanje do duhovščine, ne dela nič manj za nemšku-tarijo, kakor tisti, ki ga brez ovinkov vabi v nje naročje.
Človek bi potem pa sodil, da se vsak slovenski rodoljub trudi in dela na to, da si naše ljudstvo ohrani svoji svetinji: sv. vero in slovenski jezik. Ali žal, da tega pri nas ni, že zdavna ni več. Ako gre nekaterim listom vera, se pokaže to jasno o prihodnjih volitvah za deželni zbor v Gradcu, izlasti v tem, da dobimo tri ali še brž več strank.
Vsaka izmed njih bode imela blagor slovenskega ljudstva na jeziku, v resnici pa mu bode le gorje, kajti zgodi se lahko, da premoti volivce in jih — vsaj v nekaterih krajih — dobi zase stranka, ki služi sebi t. j. svo-jati sebičnih kramarjev.
Ako se pa tudi to ne zgodj^Jsdo dobimo pravih mož, ki so zmožn?*t»«pir je volja sprejeti čast poslanstva ? V naših dneh in po naših krajih pač ne cveto poslancem rožice na potu in že se sliši, da si dosedanji poslanci ne žel6 več te časti in to jim človek lahko verjame, saj se v našem deželnem zboru ne spoštuje več pravica, ampak v njem dela samovolja vsenemških mogotcev, kar hoče. Ni ga, ki bi tem ljudem stopil na prste, dasi jih vodi vse drugo, samo avstrijsko domoljubje ne.
Mi sicer upamo,.da še to ni zadnja beseda naših poslancev in želimo, da premaga njih rodoljubje vse ovire, ki jih nesrečno strankarstvo kopiči pred nje, ter še vsprejm6 breme poslanstva, ako jim ga, o čemur ne dvomimo, zopet naloži zaupanje zavednih volivcev. Vse torej pride na to, da se prepreči strankarstvu pot do volivcev, najsi to sili že prek mej zelenega Štajerja, ali pa vzkali na domačem polju: časi so resni, a v slogi je moč in zmaga gotova.
Slovensko katol. dijastvo.
A. Poziv na zbor. Dragi tovariši somišljeniki! Slovensko katoliško dijaštvo hoče z resnim delom po-
kazati, da ljubi svoj slovenski narod in da je zvesto načelom sv. kat. cerkve. V ta namen prireja vsako leto počitniške sestanke. Tudi letos priredi slov. kat. dijaštvo v dneh 26., 27. in 28. avgusta svoj četrti počitniški sestanek, ki ima, kakor vsako leto, pred vsem znanstven značaj. Na dnevnem redu so predavanja, ki bodo obravnavala razne točke iz pravoslovja, naravoslovja, modro-slovja, bogoslovja in medecine. Zastopane so torej vse fakultete vseučilišča. Vsakemu predavanju sledi kritika in debata. Vsaka ne-znanstvena polemika je izključena.
Ti sestanki so za slov. katol. dijaštvo velike važnosti. To dokazuje že dejstvo, da privabljajo vsako leto vedno večje število dijaštva.
Zbrali se bomo vsi pod jednim načelom: pod načelom katoličan-stva. S tega stališča, ki je edino pravo in edino trdno, hočemo premotrivati vse! Na to podlago hočemo zidati vse; kajti kdor zida brez Kristusa, zida na pesek.
Na takih sestankih dobivamo novih močij in novega življenja. Zbrali se bomo vseučiliščniki, bogoslovci in abiturijentje. Spoznavali bomo drug drugega, kar je za naše bodoče delovanje med narodom neprecenljive vrednosti.
Prosveto ožarjeno z lučjo sv. vere hočemo prinesti narodu kot pravi katoliki, Slovenci in ljudoljubi.
V prvi vrsti nas druži torej katoliška ideja! Ona nam je zvesta vodnica na viharnih potih mladostnega življenja. Vse svoje življenje in delovanje si hočemo uravnati na
Listek.
Junaki mesta Kisek.
Zgodovinska povest. — Poslovenil Ivan Vuk.
Turški sultan Soliman se je bližal ogerski meji. Kamor so stopali njegovi krvoločni vojaki, so požigali vasi, pustošili in morili, podirali v prah gradove in mesta ter tirali ubogo ljudstvo v grenko sužnost. V sultanovi glavi se je porodila misel, da bi razpršil Habsburžane ter si podjarmil njih dežele. Ko bi se mu posrečilo to, bila bi mu odprta pot na vse strani. In sedaj je korakal z veliko armado proti glavnemu mestu Dunaju. Ali Turek obrača, Bog pa obrne. Tedaj mu je razpršilo njegove visokoleteče načrte majhno mestece na Ogerskem, ter ga tako dolgo zadrževalo in mu povzročilo mnogo izgub, da je moral sramotno oditi. Tukaj je pokazal Slovan svojo neustrašenost in pogum, ki je takorekoč rešil Dunaj divjih Turkov. In ta junak bil je Hrvat J u r i č i 6. Cenjenim bralcem «Slovenskega Gospodarja» hočem tukaj napisati junaške čine mesta Kiseka.
Proti koncu meseca julija 1532 je bilo vso meščanstvo mesteca Kisek razburjeno.
Po cestah in ulicah zbirale so se gruče ljudi ter se pogovarjale o važnih rečeh. Nekaj zelo važnega je moralo biti, ker na slehernem obrazu se je videla globoka resnoba, prestra-šenost in celo obupnost; zopet pri drugih nekaka predrznost. Posamezne besede, ki so se slišale iz teh pogovorov, so bile: Ibrahim-paša, Mohač, Ferdinand, Juričič, izdajstvo, boj na življenje in smrt, sužnost, smodnik in druge take reči. Pomen teh besed se je še le tedaj mogel razumeti, ako se je od drugih izvedelo, da je prišel kraljev poslanec iz turškega tabora pri Mohaču ter se ustavil v Kiseku. Prosit je hodil v imenu kralja Ferdinanda za premirje, pa bil je odbit. S seboj je nosil z modrimi in zlatimi črkami pisano pismo, v katerem turški sultan po-zivlje kralja v bitko na prostem polju. Odkloni pa kralj to bitko, potem pa pride Soliman s svojimi 300.000 vojaki in 300 topovi ter upostoši vso deželo, požge mesta, prebivalce pobije in odpelje v sužnost.
In ta vest je tako vznemirila mirne prebivalce v Kiseku in ker je še poslanec zatrdil, da je sultanova armada močna, z orožjem in vojaškimi potrebami dobro preskrbljena. Kaj storiti? Braniti se za slabim mestnim zidovjem in jednim nasipom!?
«Moj Bog!» vsklikne sedlar, «komaj sem z zidanjem hiše gotov, v katero sem vtaknil
skoraj vse svoje premoženje, pa mi pridejo te turške pare ter mi jo poderejo.»
«To bi bilo najmanje», reče krojač; «lesa in kamenja imamo dovolj, da si hiše zopet postavimo, pa da bi nam odvedli v sužnost žene in deco, to je najhujše. Meni je brat o taki turški vojski, katero je sam izkusil, takšne reči pravil, da so se mi kar lasje ježili. — Bežimo rajši v gore, še je čas!?»
«No, in kaj hočete v gorah?» vpraša kovač, ki se ni nikogar bal. «O čem boste živeli ? Ali morebiti Turki ne morejo za vami?»
«Med tem bo že menda prišla kaka pomoč!» odgovori krojač.
«Pomoč!? Od kod in od koga?» reče jezno kovač. «Kaki možje ste vi?! Vsaka ženska ima več poguma kot vi, sram vas bodi! Ako mi gre za življenje, tedaj se branim. Ali nimate tudi vi rok, da držite puško, ali ste preboječi, da bi metali vrelo vodo in smolo na sovražnika?»
«Tega mnenja sem tudi jaz», odvrne mizar, «tako meni nič, tebi nič, se pač ne bomo pustili klati in naš Juričič ni nikak bojazljivec, ako grmijo topovi in če mu sultan pri svoji bradi in preroku Mohamedu prisega smrt. Njega hočemo braniti!»
podlagi katoliške vere. Tudi vede ne izvzamemo. In zakaj bi jo? Saj še ni in ne bo nihče dokazal. Pač pa govorita zgodovina in trezno znanstveno raziskavanje, da more biti veren katolik ob jednem tudi izvrsten znanstvenik. Seveda, ako bi smatrali razne teorije ošabnih in slavohlepnih učenjakov za dokazana dejstva, potem lahko naletimo na velika nasprotja med vero in vedo. A kaj takega pa ne naredi pameten in trezen mislec.
Kot navdušeni narodnjaki hočemo tudi delovati z vsemi močmi za trpeči slovenski narod. Ker so sovražniki vedno lju-tejši, moramo si nabrusiti orožje tolikanj bolj in si pripraviti duha in srce, ker treba bo položiti marsikatero žrtev na oltar dejanske ljubezni do domovine. In da brez verske podlage ni možno delovati vspešno za narod slovenski, pričajo dogodki zadnjih dnij; kajti kdor zapusti pravo vodnico kat. idejo, zaide kaj hitro na egoistična in druga napačna pota. Slov. kat. dijaštvo še ni nikdar zapustilo svojih principov, katere je pripravljeno braniti vsekdar najodločnejše. Zato ni dvoma, da je ono voljno in tudi možno delovati za slovenski narod.
To naše delovanje bi bilo brezplodno in brez pravega cilja, ako ne bi šli med pri-proste kmete in delavce. To so mase našega naroda in te je treba dvigniti duševno in gmotno, da se odvrne, od črnogledih prorokov že tolikrat napovedani, propad Slovencev.
Tovariši, obračamo se posebno na Vas, abiturijentje! Pokažite, da imate tudi Vi smisel in resno voljo po teh načelih delovati in posvetiti vse svoje moči v blagor slov. naroda. Pridite in prepričali se bo-dete, da so ravno katoliški dijaki oni, ki ne blodijo za puhlimi frazami in praznim polovičarstvom, ki nikoli ne zatajč svojih principov, ki pa imajo resno voljo stopiti v zvezo s slovenskim narodom in delati v njegov prospeh.
H komerzu pa povabimo tudi našo katoliško inteligenco in delavstvo. S tem pomagamo že nekoliko premostiti ono vrzelj, ki jo je žalibože vsekal, sedaj že trhli, liberalizem med naše razumništvo in preprostega trpina.
B. Vspored sestanka.
Pozdravni večer v torek, dne 26. avgusta ob 8. uri zvečer na vrtu gostilne pri «Zvezdi» (Krisch, preje Ferlinc), Cesarja Jožefa trg.
Govorica postaja vedno živahnejša in vsi sklenejo ostati. Kar se zasliši krik ljudij in tuljenje živine.
«Ze prihajajo! So že tukaj! Pomoč! Rešite nas!» kriči ljudstvo. «Mi smo zgubljeni!»
«Kdo prihaja? Kaj se je zgodilo?» vpraša več glasov.
«Turki!» je odgovor. «Oni požiga jo naše vasi, in mi smo jim le z naglostjo in težavo ušli.» Nato poženejo kmetje svojo živino v beg v gore. Nekateri imajo samo palico, drugi zveženj pod pazduho, zopet drugi voz z različnimi stvarmi. Vsak je pograbil v zadnji sili le to, kar je v naglici dosegel in zbežal, da reši sebe sužnosti ali smrti.
Meščani sprašujejo kmete, kateri jim pripovedujejo tako strašne reči o divjakih, da mnogo meščanov odbeži v hiše pripravljati se za beg.
Zdajci pridrvijo husarji na penečih konjih v mesto in dirjajo naravnost k mestni hiši, kje se je poveljnik Juričič posvetoval o obrambi mesta. Tu skočijo raz konj, nekateri ostanejo pri konjih, drugi gredo k poveljniku. Ljudstvo se gnjete krog vojakov, je sprašuje če že kmalo pridejo Turki, koliko jih je, in če je res vse zgubljeno.
Resno poglejujejo vojaki na množico. «Nič ni zgubljeno, ako Ogerska le en meč
Zborovanje v sredo 27. avgusta dopoldne: 1. Ob 8. uri zjutraj sv. maša pri Uršulinkah. 2. Ob 9. uri otvoritev shoda v veliki dvorani «Katoliškega doma» po predsedniku pripravljalnega odbora. 3. Volitev predsedništva. 4. Predavanja: a) Religija in morala, predava g. Fran Zaje, bogo-slovec (Ljubljana); b) Homeopatija, predava g. Ivan Hubad, mediciner (Dunaj: «Danica»); c) Civilni z a k o n, predava g. Matija Lovrenčič (Dunaj: «Danica»).
Popoldne: a) Točno ob 2. uri v veliki dvorani «Katoliškega doma» sestanek prijateljev «Zore»; b) Ob 3. uri začetek predavanja : Vulkanizem, predava gosp. Fran Koleno, naravoslovec (Gradec: «Zarja»); c) «Cerkvena uprava inkvizicije v svitu resnice in pravice», predava g. Ivan Kozelnik, bogoslovec (Celovec).
K o m e r z zvečer ob 8. uri v gostilni pri «Zvezdi» (Krisch, preje Ferlinc), Cesarja Jožefa trg. Pri komerzu svira «Ljubljanska društvena godba».
Skupni izlet v četrtek, dne 28. avgusta v romantični Vintgar. Odhod z gorenjskim vlakom iz južnega kolodvora ob 7. uri 5 min. zjutraj. Natančnejši program glede izleta se še razglasi na sestanku.
Politični ogled.
Rojstni dan svetlega cesarja se je
obhajal po vsej Avstriji več ali manj slovesno, povsod pa je bilo poznati, da vživa Nj. veličanstvo veliko ljubezen pri vseh svojih mnogojezičnih narodih.
Nagodba z ogersko državo še ni dognana in kolikor se izvč, je bržkone ministra Korber in Szell ne doženeta ter bo torej treba, da sam svitli cesar razsodi o vprašanjih, ki jih ministra ne moreta rešiti. Največ preglavice jima dela eolnina.
Nemški konservativci se že pripravljajo na deželne volitve in upajo, da obdržč vse dosedanje poslance v kmečkih skupinah in si na Gor. Štajerskem še pridobč enega poslanca.
Cesarski namestnik v Inomostu,
baron Schwarzenau, je dobil čast tajnega svetovalca Nj. veličanstva, menda zato, da ni prišlo do sprave med Nemci in Lahi. Misli se, da bi podlaga zanjo ne bila srečna.
Učiteljska zaveza je imela v Trstu svoje zborovanje. Vdeležila sta se ga tudi stebra napredne kranjske stranke, župan Hribar in dr. Tavčar. To povč dovolj, kak veter da je vlekel v tem zborovanju. Kakor se sodi
ima. In če pride mnogo sovražnikov zmagali je bomo», odgovarjajo vojaki v slabi madjar-ščini. «Tudi meščani naj se bojujejo, tudi oni imajo očetnjavo, tudi oni so obljubili zvestobo kralju!»
Mizar in kovač se spogledata in zodo-voljno pritrdita. Kovač odhiti v hišo, pa se kmalo vrne s steklenicami dobrega vina ter ga poda husarom: «Pijte tovariši! Od sedaj smo tudi mi vojaki! Naj živi kralj! Smrt Turkom! Sramota bojazljivcem!»
Husari se ponosno zravnajo in zavpijejo: «Pogumni so zmiraj zmagali, Ogerska se nikogar ne boji!» Nato pijejo. V tem pridejo ostali iz hiše, zasedejo konje in oddirjajo kot vihar iz mesta. Le nekateri so ostali v mestu, da vzdržujejo red na cestah, kjer se nahaja vedno več beguncev.
Od balkona mestne hiše se oglasijo trombe, kraljeve zastave se razobesijo, katere meščani radostno pozdravljajo. Juričič v poveljniškem oblačilu, spremljan od župana in mestnega beležnika stopi na balkon. Z rokami da znamenje, da želi govoriti in kmalo zavlada grobna tihota. Vse oči se uprejo na junaško postavo hrvatskega poveljnika. Iz njegovih očes sija hrabrost in bojna odločnost, kar navduši slehernega.
«Meščani!» začne govoriti z zvenečim, močnim glasom, in njegove besede so donele
iz poročila, ni jim šlo vse gladko. Primorski učitelji brž niso z »zavezo« in njenim glasilom zadovoljni.
V Zagrebu so se bila sešla hrvatska pevska društva. Narodna veselica je bila v Maksimiru sijajna. Izmed pevskih društev je bilo 33 odlikovanih.
Zanimivo štetje. V Rojanu pri Trstu je tržaški magistrat naštel 77 Slovencev, šolska statistika pa izkazuje samo slovenskih šolskih otrok 200. Tu se pač javno vidi, kako silovito se o številu Slovencev v Trstu in okolici »moti« tržaški magistrat.
Italijanski kralj bi kaj rad videl, da ga obišče kateri katoliški vladar v Rimu. Doslej ni imel tega veselja. Možno pa je, da mu to uslugo stori predsednik francoske republike, ni pa to še gotovo, kajti on, Loubet, se še ustavlja.
Samostanske ljudske šole zapira minister Combes na Francoskem še nadalje, toda ljudstvo se mu upira skorej povsod in tudi višji častniki se nočejo vdeleževati te krutosti in drug za drugim jemlje rajši slovo od vojaštva, kakor da se udajo ministru ter mu pomagajo katoliške šole zapreti.
Nemški cesar Viljem rad govori, a ima skorej vselej nesrečo v svojih govorih in jih mora semtertje preklicati ali tako razlagati, da bi ne bil tega rekel, kakor se je izprva objavilo.
Na Bavarskem je veliko jeze nemški cesar povzročil, ko je hotel sam dati 200.000 mark vladarju Luitpoldu, ki mu jih je deželni zbor odrekel, in sicer zato, ker še ni dal slova ministerstvu, ki vleče na protestantsko stran.
Švica gradi trdnjave ob avstrijski meji. Ob reki Lintk začela je Švica graditi nove trdnjave. Tamošnji uradni list sicer zatrjuje, da nima gradenje trdnjav drugega pomena, nego da se vojaki urijo v zidanju trdnjav. A tega mnenja pa niso drugi, posebno ne dunajski listi ter povdarjajo, da ima gradnja teh trdnjav važnejši pomen.
Ruski car misli odstopiti, ker se ne čuti varnega in nima moči, svoje skrivne sovražnike premagati. Naslednik bi bil Mihael Aleksandrovič. Ta novica ni verjetna.
Na Angleško je prišlo več burskih generalov in sprejema jih ljudstvo z zadovoljstvom. Toda ni verjetno, da se Buri tako hitro sprijaznejo z angleško nadvlado. Ne bode dolgo, ko zopet potegnejo meč in se poskušajo rešiti angleške sile.
Kitajci so dne 15. avgusta zopet posedli Tientsin in evropske čete imajo le nekatera mesta v svoji oblasti. Miru pa zato krščansko
kot mogočen grom, kot glas trombe, kličoče v boj. «Meščani! velika nevarnost nam preti. Turška vojska je samo nekaj dni oddaljena, kmalo bo pred mestnim obzidjem ter bode zahtevala, da se predamo. Kot zvest služabnik svojega kralja, ki me je postavil za poveljnika v tem mestu, ne smem njegovega imetja nikomur dati, namreč ga braniti. In to hočem storiti! Na vas je toraj ležeče, da ohranite čast svoje domovine. Od sedaj za-naprej ste bojevniki za cerkev in kralja, za življenje in imetje. Zmaga ali sužnost — volite! Oboje vas zna doleteti!
Meščani! Husari opazujejo vsako gibanje sovražnikovo. Jeden poslanec kliče poveljnika avstrijske armade na pomoč, in ako mi vi pomagate, upam z božjo pomočjo zadržavati sovražnika, in če ga je dvakrat večje število. Sedaj pa pojdite v cerkev, molite in prosite našega Gospoda Jezusa Kristusa in svetnike za varstvo in pomoč, potem pa hitite se oboroževat in utrjevat. Le pogum, in On, ki vlada celi svet, ne zapusti svojih, ki na njega zaupajo. On je vsegamogočen ter bo dal našim slabim močem zmago nad mnogo številnejšim sovražnikom ter podelil zmago tistim, ki varujejo znamenje sv. križa. Ali imate vero v našega Boga? —»
«Imamo!» odgovorijo vsi enoglasno; «za Gospoda, ki je za nas umrl ter nas tako
ljudstvo ne bode imelo, ker ga domače ljudstvo sila sovraži in ga kitajska vlada le pisano gleda. _
Dopisi.
Gornja Radgona. Malo je menda ljudi na svetu, katerim bi ne ugajala godba ali lepo ubrano petje ter smelo rečem, da sem popolnoma prepričan, da je naš gornjerad-gonski okraj jeden med onimi, kateri je obdarovan v obilni meri z darovi muzikaličnih talentov. Opazovalec našega okraja se je gotovo prepričal, da pri nas mladina z velikim veseljem prepeva in gode, da se je na naših lepih veselicah mnogo krasnih pesmic prepevalo in tudi mnogo milodonečih komadov udarjalo ob tamburici. Dragi rojaki, mili Slovenci ter prijatelji godbe in petja! Gornja Radgona je mejišče našega okraja ob Muri. Od jedne strani prežijo na nas kruti madža-roni in ob drugi strani drzni nemškutarji, katerim bi se srce smejalo od veselja, ako bi videli, da mi nazadujemo, da bi naše društveno življenje kmalo poplavila deroča Mura. Sklenili smo torej v Gornji Radgoni ustanoviti novi poraz za Nemce na slovenskem polju, kateri bi naj bil ponos in kinč gornjeradgonskega okraja, ki bi naj vzbujal v mladih srcih ljubezen in vnemo za slovensko pesem in godbo, za naš narod slovenski, in to nas je nagnilo, da kmalu zagleda novo društvo beli dan v Gornji Radgoni, ki se bo glasilo: »Slovensko pevsko in tamburaško društvo v Gornji Radgoni.«
Dragi Slovenci gornjeradgonskega okraja! Novo društvo bo torej za celi okraj. Tudi vsak drugi ima pravico pristopiti, kdor se le zamore vdeleževati skupnih vaj, koje se bodo vselej pravočasno naznanile gospodom pevo-vodjem v določenih krajih. Več nas bode, večja bode čast za naš okraj! Posebno pa moramo skrbeti, da si tudi vzgojimo svojo društveno godbo in ako dosežemo to, smemo biti ne samo mi, temveč vsak zaveden Slovenec ponosen na tako društvo! — Namen društvu bo, gojiti slovensko petje in godbo v gornjeradgonskem okraju ter prirejati poštene veselice v našem političnem okraju in tudi izven našega okraja. Pravila so že odposlana na c. kr. namestnijo v Gradec in nam naj bo torej sveta dolžnost, da se po-primemo z vso vnemo novega dela. Prosimo torej na tem mestu vrle gospode pevovodje od Sv. Jurija, Kapele in Antonja, naj nam
zveličal. Mi se hočemo vojevati, trpeti in če treba tudi umreti!»
«Prisezite pri sveti zastavi očetnjave!» zakliče Juričič ter vzdigne zastavo.
Meščani padejo na kolena, vzdignejo desnico in zakličejo: «Mi prisegamo, da ne bomo nikdar zapustili našo zastavo in našega poveljnika!» Nato blagoslovi duhovnik prisegajoče, priporoči je v varstvo Materi Rožji, sv. Štefanu in sv. Martinu.
In šli so v procesijah od cerkve do cerkve in potem domov pripravljat na obleganje mesta.
Juričič je izvedel, da se bliža čez 300.000 mož turške vojske in s 300 lahkimi topovi, ki mečejo večina kroglje velikosti gosjih jajc. «Čim gosteji je sovražnik», misli si hrabri Juričič, «tem gotovejše morajo zadeti moje kroglje.» Izvedel je tudi, da hočejo Turki napasti Dunaj. Začel je misliti, mu li bo mogoče zadrževati Turka tako dolgo, dokler se kraljeva vojska ne zbere. Akoravno pade Kisek ter občuti maščevanje barbarov, bo vsaj rešena država. Junak se je sklenil darovati, ali molčati je moral o tem pred prebivalci, da ne zgubijo poguma.
Juričič si izbere izmed meščanov 700 najmočnejših in najhrabrejših, je oboroži in porazdeli med izurjene husare ter odkaže vsakemu stolp ali zid, katerega ima braniti. Ostali morajo stražiti, zidovje in okop v dobrem stanu ohranjevati, strelbne potrebe
blagovolijo kmalo poslati imena in kateri glas da pevec poje, ter koliko tamburašev pristopi, da se potem naznanijo pesmi, katere bi pri otvoritvi skupno peli. — Ti pa, draga mladina našega okraja, naj ti srce igra od veselja, da boš imela svoje društvo, v katerem boš zamogla pod jedno zastavo korakati, ter buditi s svojim krepkim glasom mrzla srca za naš slovenski narod. Od Vas, vrli mladeniči iz Gornje Radgone, Sv. Jurija, Kapele in Sv. Antona, je mnogo odvisno, kako bo napredovalo naše novo društvo. Delajte torej z vso vnemo, da nas bode kot listja in trave! Zato pa »Naprej zastava Slave!« »Mi vstajamo in Vas je strah!« In ko bomo prvič skupno nastopili ter zapeli našo narodno pesem, smelo rečem, da nas bodo slišali tudi sosedje Radgončani!
Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi,
A delo in trud nam nebo blagoslovi!
Kapela pri Radgoni. Že dolgo časa ni bilo slišati popolnoma ničesar od Kapele; vse narodno delovanje je ponehalo. Kar presenetilo nas je bralno društvo, katero je priredilo po res precej dolgem odmoru dne 17. t. mes. veselico, katera je sijajno uspela. Za prireditev te veselice si je največ zaslug pridobil dični predsednik bralnega društva gosp. Zemljič; vrle narodne kapelske fante in dekleta je g. Čirič v kratkem času naučil več lepih pesmij in upamo, da bo g. Cirič tudi zanaprej vodil pevski zbor kapelski in delal na to, da se bo vsa naša mladina, katera ima toliko zmožnosti in veselja do petja, zbirala pri pevskih vajah. A da se je veselica sploh vršila, da so se igralke in igralci tako izborno vrlo izvežbali, za to gre največja hvala vrlemu slovenskemu učiteljstvu pri Kapeli, v prvi vrsti pa neumorni režiserki gospici Lj. Poljanec. Da se ljudstvo zanima za take veselice, je pokazala ogromna udeležba. Že pred napovedano uro pričetka je bil obširen vrt gostilne »pri zidu« ves prenapolnjen. Smelo lahko trdimo, da se malo-katero društvo more ponašati s tako obilno udeležbo. Ko je pevski zbor dovršeno zapel par pesmij, je pozdravil g. Zemljič kot predsednik bralnega društva vse navzoče, omenil, da imamo goste od Sv. Križa in sicer navdušeno slov. mladino iz Vučjevesi, Bučečovec in Bunčan; nadalje iz Ljutomera in sicer večje število zastopnikov slov. akadem. fer. društva »Bodočnost«, iz Gornje Radgone, od Sv. Jurija na Ščavnici, od Sv. Antona, iz Petanec in posebno je omenil, da zavzema izmed navzočih Kapelčanov večina naša slo-
in živež donašati bojevalcem. Ženam in de-kletam zaukaže imeti pripravljeno vrelo vodo in olje, ter streči starcem, bolnikom in ranjencem.
Tako pripravljen pričakuje junak sovražnika. Dne 9. avgusta se prikažejo prve čete pod vodstvom Ibrahim-paše, kateremu sledi sultan z glavno vojsko v daljavi tri dni hoda. Kmalo je bil Kisek obdan od vseh strani s Turki; na gričih so se razpostavili topovi. Grozno streljanje se prične. Grom sledi gromu, da se zemlja stresa in kroglje padajo na hiše kakor toča. Tri dni traja že streljanje in akoravno se brambovci pogumno branijo, jih je vendar mnogo pobitih po ulicah in hišah. Povsod se vidijo trupla in ranjenci; žalostni kriki polnijo zrak, prihajajoči iz ust žen in otrok, ki ne najdejo nikjer varstva pred morečimi kroglami. In ta krik in stok povzroči pri brambovcih malodušnost, ker mu težko de, videti svoje v sili zapuščene. Tam prižvižga kroglja in predere prsi mlademu dekletu, ki nese svojemu očetu strelivo; nesrečni oče priskoči vzdigne mrtvo hčerko, kroglja prižvižga in oče se zvrne mrtev zraven mrtve hčerke. Mladenič odbija junaško napade, zamolkel vsklik in cvet življenja se zgrudi okrvavljen na tla Daroval je mlado življenje domovini. Mamica, ki je baš prihitela, pade nezavestna na sina Strašni trenutki vladajo v mestu. Pri vsakem koraku kosi smrt.
venska mladina, v prvi vrsti vrle kapelske mladenke. Ker ni bilo vreme ugodno in je vedno polagoma deževalo, ni bilo mogoče gledaliških iger uprizoriti tako, kakor bi se dalo pri lepem vremenu, moral je tudi od-pasti slavnostni govor. Prva igra — Lurška pastarica — se je igrala izborno; med vsemi igralkami pa sta svoji ulogi najbolje rešila Otilija, grofinja Eleonora in Bernardka. Pri drugi igri — Pravica se je izkazala — je žel berač (slovenski mladenič Kralj) zasluženo priznanje; med ostalimi igralci, kateri so vsi izvrstno pogodili svoje vloge, se je odlikoval Abraham (slovenski mladenič Korošec). Ko se je zapelo še več mičnih pesmic, je bila veselica končana; pričela se je prosta zabava, katera se je vršila deloma v gostilni »pri zidu«, večinoma pa v narodni gostilni g. Divjaka. V gostilni pri zidu je govoril g. modroslovec Pušenjak o pomenu izobrazbe za slovenski narod in povdarjal, da je dolžnost vsakega, se po dokončani ljudski šoli še naprej izobraževati, ter priporočal ustanovitev zimskih poučnih tečajov, kakor ustanovi kmetijska zadruga na Cvenu kmetijsko-poučni tečaj v zimi, in kakor se tudi snuje poučni tečaj v Konjicah. Le tedaj, ako bo naš narod dovolj izobražen, je povdarjal govornik, vedel bo razločevati svoje prijatelje od svojih neprijateljev, le tedaj bo spoznaval vrednost dobrih knjig in časopisov in tedaj bo delal vsak na to, da lažnjivi prerok »Šta-jerc« izgine iz vsake hiše. Nato se je licitirala jedna palica v korist družbe sv. Cirila in Metoda in se nabrala lepa svota za to preko-ristno vseslovensko družbo. V gostilni gosp. Divjaka je govoril g. modroslovec Majžer o pomenu bralnih društev. Vršile so se tudi napitnice; napilo se je delavnemu predsedniku bralnega društva, gosp. Zemljiču, kateri najbolj deluje na to, da bi gornjeradgonski okraj res kmalu pokazal slovensko lice, napilo se je našemu vrlemu učiteljstvu, napilo se je bralnemu društvu in se mu želel procvit, napilo se je za slovensko petje navdušenim kapelskim mladeničem in mladenkam ter njih vodju, napilo se je tudi vrlemu narodnemu ženstvu, katero tako neustrašeno stopa na dan. Prosta zabava, pri kateri je pevski zbor kapelski zapel več mičnih pesmij, je trajala pozno v noč. A nekaj neljubega ne smemo zamolčati. V gostilno k g. Divjaku so prišli razgrajat in izzivat trije kmetski fanti nasprotne stranke (baje v to najeti, kakor je jeden izmed njih sam priznal) in s tem motili zabavo. Zapomnite si to! Kaj takega se ne bo več zgodilo; bralno društvo bo prihodnjič že v naprej storilo korake, da taki ljudje ne dobe pristopa.
Sklepajoč svoje poročilo o tej vrlo dobro uspeli veselici bralnega društva, pozivam isto, naj deluje še v bodoče z vsemi močmi za dosego cilja, katerega si mora postaviti vsako bralno društvo: izobraziti slovenski narod in mu tako zagotoviti boljše uspehe, kakor do sedaj, na političnem, kulturnem in gospodarskem polju.	V. P.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Katoliško slovensko politično društvo „Sloga" v Središču priredi v nedeljo, dne 24. avgusta 1902 ob 3. uri popoldne svoj izvanredni občni zbor, pri katerem poročata gg. poslanca dr. Miroslav Ploj in dr. R o s i n a. Slovenci vdeležite se v obilnem številu, da izrazite poslancema svoje težnje in želje. — Po shodu je veselica v gostilni g. Jožefa Šinko v Središču, pri ka-terej svira godba središke požarne brambe.
Osebne vesti. Realčni profesor v Gradcu g. Ivan Papež je šel v pokoj in dobil tem povodom naslov šolskega svetnika. — Gosp. Fran Roš, pomožni uradnik pri okrajnem
glavarstvu v Kranju je imenovan c. kr. vladnim kanceiistom v Celju.
Zborovanje. Iz Artič se piše »Slovencu« : Dne 31. avgusta t. 1. zboruje politično društvo »Sava« v gostilni »pri Slovencu«.
Škof Strossmajer se je povrnil iz Slatine v Djakovo.
Pomilostil je nas presvitli cesar 21 jetnikov. Od teh jednega v mariborski kaznilnici.
Na Pragerskem so prijeli trgovko z dekleti Julijo Hirschfeld iz Budimpešte. Odpeljali so jo v Ljubljano v ječo.
Za pogorelce v Podovi je daroval državni poslanec in ud deželnega odbora v Gradcu, g. Franc Robič 10 K in g. dr. Fr. Firbas v Mariboru 10 K. Mi še enkrat naznanjamo, da radi sprejemamo darila v ta namen.
Izžrebale porotnikov v Mariboru.
V četrtek, 14. t. m., so bili za jesensko porotno zasedanje izžrebani naslednji porotniki, in sicer glavni porotniki: Jurij Manfred, mizarski mojster, Karol Soss, trgovec, Franc Nekrepp, krojaški mojster, Jan. Škoflek, blagajnik hranilnice, Franc Verhonig, kovaški mojster, Ignacij Widgar, hišni posestnik, vsi v Mariboru; Janez Baumgartner, posestnik v Pernicah, Ignacij Amer, posestnik in gostilničar pri Sv. Martinu pri Vurberku, Franc Reininger, posestnik v Polički vasi, Alojzij Velebil, veleposestnik v Malečniku pri Sv. Petru, Anton Wretzl, posestnik v Gornjih Hočah, Peter Trinko, posestnik v Razvanji, Franc Sirk, trgovec v Slivnici, Janez Slavič, trgovec pri Sv. Lenartu, Franc Wello, posestnik v Žicah, Anton Zorzini, gostilničar v Slov. Bistrici, Andrej Suppanc, trgovec v Moravčah, Franc Schütz, posestnik v Peklu, Karol Hrastnik, posestnik in mesar na Spod. Polskavi, Franc Ozimič, vrvar v Slov. Bistrici, Franc Pergler, gostilničar v Slov. Bistrici, Jakob Glaser, posestnik na Spod. Polskavi, dr. Edvin Ambroschitz, odvetnik, Jos. Goriupp, usnjarski mojster, Ludevik Kropil, medar, Alojzij Saria, okrožni komisar, Leopold Šar-ner, marelar, Rudolf Wibmer, posestnik, vsi v Ptuju; Vincenc Pernat, gostilničar pri Sv. Vidu pri Ptuju, dr. Gustav Delpin, odvetnik v Ormožu, Alojzij Osterc, posestnik v Stari novi vasi, Kristjan Kovač, veleposestnik pri Sv. Antonu na Pohorju, Franc Joniš, posestnik v Zg. Gogentalu, Matija Bežan, c. kr. notar v Marnbergu, Alojzij Benitz, hiSni posestnik v Marnbergu in Janez Petrun, gostilničar v Ribnici ob kor. žel. Kot namestniki porotnikov so bili izžrebani: Jos. Druschkovitz, lesni trgovec, Kari Fric, mesarski mojster, Anton Gaiser, hiSni posestnik, Ferdinand Hartinger, trgovec, Karol Jarčič, hiSni posestnik, Jožef Kokošinek, trgovec, Anton Kramberger, mesarski mojster, Simon Kotzbek, hiSni posestnik in Ferdinand Lösch-nigg, gostilničar.
Ponesrečen sprevodnik. Zeleznični sprevodnik južne železnice Julij Gruber je padel z vlaka in se smrtno nevarno poškodoval.
Kolesar ponesrečil. Založnik Kosler-jevega piva v Gaberju, g. Jožef Sveti je padel pri Vitanju tako nesrečno s kolesa, da je umrl.
Utopil se je v Muri pri Spielfeldu pekovski učenec Franc Hecl, doma iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Ponesrečenca je odnesla pri kopanju deroča voda. Utopljenca še niso našli.
Ponesrečil se je v Reki pri Hočah učenec Franc Pehar. Igral se je s svojimi součenci pri žagi gosp. Kiffmana ter je pri skakanju padel tako nesrečno na drevo, da je Se isti večer umrl. Večna luč naj sveti njegovi mladi duši!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Dne 15. avg. umrl je tukajšnji cerkveni ključar Korošak iz Jamne nagle smrti. V jutro ob štirih, ko je šla hčerka na božjo pot k Sv. Trojici, je bil še zdrav in živ in edno uro potem, ko
je vabilo k službi božji, ga je prišel mlajši sin budit: «Oče vstanite, ako hočete priti k maši; ravnokar vabi!» Ko ni dobil odgovora je Sel sin bližje in našel očeta — mrtvega. Naj v miru počiva!
Nesreča. Na postaji v Poličanah se je spotaknil železniški uslužbenec in dobil roko pot kolo, katero mu je odrezalo 4 prste.
Poučni tečaj za bučelorejo. Vsled odloka c. kr. deželnega šolskega sveta bode imelo štaj. bučelarsko društvo tudi v tekočem letu in sicer od 13. do 17. septembra 1902 poučni tečaj za bučelorejo. Vsa naznanila in vprašanja se naj naslovijo na društvenega tajnika, c. in kr. stotnika v pokoju, g. Franca Zenker v Gradcu, Merangasse 3.
Strela udarila je na Velike Maše dan v gospodarsko poslopje posestnika KoroSca po domače pri Bežikovih v Dragotincih pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ter ubila telico. Pogorelo je vso gospodarsko poslopje s slamo, krmo in neizmlačeno snopje. Ubogi pogo-relci!
Nova Štifta pri Gornjemgradu. Od
16. avgusta naprej bode hodil vsak pondeljek, sredo, četrtek, petek in soboto pismonoša med Novo Štifto in Gornjemgradu. Poštna nabiralnika se obesita dva v tej občini.
V Marenbergn so baje že kupili zemljišče, na katerem začnejo prihodnje leto zidati protestantovsko cerkev. Protestantov-ski listi pišejo, da bode sezidalo cerkev prusko društvo, takozvani «Gustav-Adolf-Verein». To društvo pošilja protestantovske pastorje na Avstrijsko in posebno na Spodnje Štajersko, da — delajo Nemcem pot do Adrije.
Sv. Martin v Rožni dolini. Veselica v prid dijaškemu domu. K tej veselici, katero je priredilo šmartinsko bralno in pevsko društvo, prišlo je na stotine zavednega ljudstva od blizu in daleč. Mnogo odličnih gostov je bilo videti iz Galicije, Vojnika, Celja in Dobrne. Posebno pohvalno je omeniti bralno društvo v Dobrni, katero se je korporativno udeležilo veselice s 30 člani. Odbor je lepo poskrbel za zabavo. Petje in šaljivi nastop sta se izvrstno obnesla. Nad vse ugoden utis je naredil govor g. Rebeka. Razlagal je veliki pomen «Dijaškega doma» in priporočal izvrševanje gesla «Svoji k svojim». Ljudstvo je z glasnim odobravanjem pritrjevalo njegovim besedam. — Šaljiva tombola, šaljiva pošta, menažerija itd. provzročile so obilo smeha in veselja, katerega nam niti slabo vreme ni moglo skaziti. Nagnalo nas je sicer v notranje prostore in nas razdelilo na več oddelkov, a navdušenost se ni polegla — saj je bil prinos za nadaljni kamen «Dijaškega doma» že v blagajni!
Celjske novice. Na cesarjev rojstni dan ponesrečil se je v Celji slikar Jos. Ban-dek. Slikal je pri čč. šolskih sestrah v prvem nadstropju; slučajno ga je prijela božjast in ga vrgla skozi okno na dvorišče. Prepeljali so ga v bolnišnico. Ponesrečenec je oženjen in ima več otrok. — Umrl je v Celji 20. t. m. Ferdinand Pell6, ki je bil dolgo časa trgovec, a se je v zadnjem času bavil le še s prevažanjem premičnin iz kolodvora. Bil je miren in posten Nemec. N. v m. p.!
Iz Hajdine. Na predvečer 18. t. m so so se slišali po dalekoznanem ptujskem polju mogočni streli. Res živo je bilo gromovito pokanje možnarjev! Srce je lahko vsakemu od veselja skipelo, ko je bilo slišati, da tudi slovenski narod ni zaostal v proslavljenju goda svojega dobrega vladarja Franca Jožefa 1., vladarja, kakorSnih ne pozna zgodovina mnogo. Iz srca kličemo besede, katere je še javno zapisal paznik hajdinskega muzeja, g. Martin Vnuk, na duri starodavnega Mitras-templa: »Bog ohrani, Bog obvari — Nam cesarja, Avstrijo ...
Učenje tiskarskega obrta. Ta stroka je še premalo znana med našim ljudstvom, in vendar je to v sedanjem času takorekoč najboljša in zanimiva obrt. — V tiskarni sv. Cirila je izpraznjeno mesto za učenca.
Nemcev se seveda oglaša veliko, ker so že spoznali, kake vrednosti je to. Učencu, ki se hoče učiti tiskarstva, je potrebno, da znâ slovenski in nemški jezik, mora imeti dve gimnaziji ali vsaj tri meščanske Sole, ter najmanje 14 let star. Slovenci! spoznajmo vrednost tiskarstva ter se poprimimo tudi tega obrta. Dandanes je potrebno, da napredujemo v vseh strokah. Tiskarsko delo ni težko delo, treba le umnosti. In Slovencem, ki se lahko ponašajo s svojim razumom in spretnostjo v vsem, bilo bi vse le igrača. Upamo, da se bo naSe ljudstvo od sedaj bolj brigali za to velevažno obrt.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 24. avg. priredi fer. društvo »Bodočnost« poučno predavanje, katero je združeno s predstavo s skioptikonom. Upati je, da se bode ljudstvo v obilnem številu udeležilo predavanja kakor tudi te velezanimive predstave, ki je povsodi dobro uspela ter dosegla lep in ugoden uspeh. Pričakovati je tembolj mnogobrojnega obiska, ker se vrSi ta predstava v blag namen, namreč, da se čisti dohodek porabi za tukajšnje na konjih in v narodni noši opravljene Slovence, ki se bodo vdeležili o priliki slavnostne otvoritve Prešernovega spomenika v Ljubljani. Torej na svidenje pri Sv. Tomažu v nedeljo!
Konjerejcem. Dne 25. avgusta 1.1. bo v Središču sejem za žrebeta. To je edini sejem te vrste na Spod. Štajerskem. Dolžnost spodnještajerskih konjerejcev je, prignati svoje konje, posebno žrebeta, v obilnem številu na ta sejem, da zamorejo kupci izmed obilo prignanega blaga izbirati. Na tak način bo po letih ta sejem zaslovel in konjerejci bodo na domači zemlji brez posredovanja prekupcev, kateri pri prodaji visoke svote v Škodo konjerejcu odtegnejo, dobro svoje konje prodajali. — Konjerejci ! obilo konj privabilo bo tudi mnogo kupcev. Pokažimo tedaj, da znamo v domačem kraju kaj vspeSnega za povzdigo nase konjereje storiti!
Za slovenske obrtnike. V večjem, živahnem trgu na Spodnjem Štajerskem se ponuja prilika dobremu narodnemu peku, naseliti se in si bodočnosti zagotoviti. S pe-karijo je zvezana tudi žganjarija in kramarija. Razun tega najde dober kruh tudi mizar in čevljar v ravno istem trgu. Pojasnilo daje »Slovensko obrtno in trgovsko druStvo« v Celju, kamor se naj prosilci obrnejo.
Na Ptujski gori se je obhajal dne 17. t. m. zvečer cesarjev rojstni dan z ba-klado. Med baklado se je pridno streljalo in godlo. Večina okenj je bila razsvetljena in na hišah so visele cesarske in slovenske zastave. Tudi sveta maša se je darovala za našega presvitlega cesarja.
Žitne cene. V Mariboru: 1 hI pSenice 15 K 80 v, rži 13 K 40 v, ječmena 13 K 40 v, ovsa 14 K 40 v, koruze 13 K 80 v, prosa 15 K 20 v, ajde 13 K 40 v, fižola 20 K. — Na Dunaju 50 kg pšenice 8 K, rži 6 K 70 v, ječmena 7 K 25 v, koruze 5 K 55 v, činkvanta 6 K 30 v, ovsa 7 K 55 v, fižola 10 K.
Cerkvene stvari.
Pri čč. sestrah v Mariboru je bila na veliko gospojnico lepa slovesnost. Ko so premil. knez in škof podelili 11 devicam samostansko obleko in je več drugih storilo začasno, oziroma večno obljubo. Preoblečene so bile : S. Bazilija, roj. Ivana Zigart iz Slivnice pri Mariboru; S. Severina, roj. Marija Lobnik iz Sv. Štefana pri Velikovcu; S. Andreja, roj. Trezika Kastelic iz Zatičine; S. Nepomucena, roj. Marija Slapnik iz Mot-nika; S. Viktorina, roj. Trezika Jeretin iz Babnega pri Celju; S. Luitgarda, roj. Marija Schweiger iz Marnberga; S. Silvestra, roj. Marija Ravnik iz Bohinjske Bistrice; S. Lidija, roj. Marija Türk iz Prepole na dravskem polju ; S. Joahima, roj. Antonija Pilat iz Pazina; S. Florijana, roj. Uršika Fermé iz Sv. Štefana pri Zusmu in S. Paskalija, roj. Jerica Neuwirt od Sv. Ane na Krembergu.
Društvena poročila.
Bralno in pevsko društvo, Maribor'
se pripravlja za predstavljanje igre »Divji lovec«. Upamo, da se bode društvo prihodnjo zimo večkrat pokazalo na odru, kakor lani; posebno ker se bode vpeljalo v zimsko sezono s tako krasno igro.
Mariborski dijaški kuhinji so darovali sledeči p. n. dobrotniki ozir. dobrotnice: S. Nezvan 10 K, J. J. kot kruh sv. Antona 2 K, L. Vozlič, kapelan 7 K, mladenič od Sv. Marjete ob Pesnici kot kruh sv. Antona 2 K, neimenovan kot kruh sv. Antona 2 K, dr. Kac kot kruh sv. Antona 20 K, neimenovana gospa kot kruh sv. Antona 5 K.
Mili darovi za družbo vednega če-ščenja: Črešnjevec 44 K, Sv. Martin v Rož. dol. 20 K, Svičina 11 K 80 v, Cirkovci 32 K, Polenšak 21 K, Ptuj 52 K 12 v, Sv. Vid pri Valdeku 50 K, Sv. Peter niže Maribora 20 K, Sv. Ilj v Slov. gor. 36 K, Marnberg 20 K 74 v, Crnagora 15 K, Polje 20 K, Planina 10 K 70 v, Sv. Marija Magdalena v Mariboru 8 K 20 v, Sv. Florijan v Doliču 28 K 80 v, Gornjigrad 72 K 17 v, Nova Štifta 14 K 12 v, Solčava 19 K 20 v, Ljubno 22 K 10 v, Kamca 10 K, Sv. Peter pri Radgoni 53 K, Pameče 100 K, Središče, dve neimen. 100 K, Ljutomer 18 K, Sv. Križ pri Ljutomeru 38 K 40 v, Sv. Anton v Slov. gor. 8 K 76 v, Vel. Nedelja 50 K, Sv. Tomaž pri Vel. Ned. 40 K, Sv. Lenart pri Vel. Ned. 4 K 20 v, Sevnica 26 K, Artiče 30 K, Luče 17 K.
Slov. akad. fer. društvo „Bodočnost" priredi s pomočjo dijaštva pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. v nedeljo, dne 31. avgusta t. 1. v prostorih stare šole veselico s tamburanjem in igro «Šolski nadzornik». Začetek ob polu
4.	uri popoludne. Po vsporedu prosta zabava v gostilni g. Franc Koserja s šaljivo pošto.
Sestanek naših nepolitičnih društev.
«Slovenska krščansko-socijalna zveza» je razposlala nepolitičnim slovenskim društvom vabila za sestanek, ki se vrši pod pokroviteljstvom prevzv. ljubljanskega knezoškoia dr. A. B. Jegliča dne 7. in 8. septembra t. 1. v Ljubljani. Opozarjamo, da k sestanku niso vabljena gospodarska društva, ker ta društva imajo že lepo organizacijo v «Gospodarski zvezi», pač pa je treba ustanoviti trdno vez za vsa naša bralna, izobraževalna, pevska delavska društva. Seve imajo pristop tudi člani gospodarskih društev kot posamezniki. Kdor se želi udeležiti, naj svoje ime na dopisnici naznani č. g. Luki Smolnikarju, stolnemu vikarju v Ljubljani. Posebno je želeti, da pridejo na sestanek možje ali mladeniči tudi iz onih krajev, kjer še ni izobraževalnih društev, ker se bodo na sestanku mnogo naučili. Vspeh sestanka bodi, da vso našo domovino preprežemo z izobraževalnimi društvi. Ako kako društvo pomotoma ni dobilo vabila, naj to takoj naznani na zgoraj omenjeni naslov. Pozivamo vsa naša nepolitična društva, da nemudoma izbero odposlance za sestanek in to takoj naznanijo «Slovenski krščanko-socijalni zvezi», da se še pravočasno zanje morejo preskrbeti v Ljubljani stanovanja. Ustanoviti se mora trdna zveza nepolitičnih naših društev, ki bo društveno življenje poživljala in pospeševala, zato smo prepričani, da se naša društva z veseljem odzovejo klica «Slovenske krščansko-socijalne zveze».
Jubilejno slavnost v proslavo 25 letnice sv. Očeta Leona XIII. priredi Marijina družba v Hajdini pri Ptuju v nedeljo, dne 31. avg. ob 3. uri popoldne na vrtu gosp. M. Gregoreca pri cerkvi (ob slabem vremenu se vrši slavnost v šoli) s sledečim vsporedom: 1. Deklamacija «Sveti Stolici» s živo podobo ob koncu. 2. Nova Leonova himna (komp. J. Mitterer, besede dr. A. Medved). 3. Deklamacija «Slava Leonu» z papeževo pesmijo ob koncu. 4. Slavnostni govor (dr. A. Medved).
5.	Prolog k «sv. Neži». 6. «Sv. Neža», igro-kaz v 2 dejanih. Med posameznimi točkami vdarja domači pomnoženi tamburaški zbor. — Vstopnina 10 kr., sedeži 30 kr. — Ker
je čisti dohodek namenjen za družbino zastavo, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Zahvala. Bralno društvo pri Sv. Bol-fenku pri Središču se tem potom prisrčno zahvali g. Rudolfu Kolbeznu, trgovcu v Gra-bah pri Središču, za podarjenih dvajset krasnih knjig, Bog dal obilo posnemalcev!
Dobrna pri Celju. V nedeljo, dne 24. avg. ob polu 4. uri popoldne se vrši na Dobrni velika cesarska slavnost. V sporedu je petje, slavnostni govor in gledališki igri: «Kmet Herod» in «Jeza nad petelinom». — Posebej vabila se ne bodo razpošiljala, zato tem potom vabi odbor «Bralnega društva» k najobilnejši vdeležbi. — Vstopnina 10 kr., sedeži 20 kr.
Sv. Lenart v Slov. gor. Pevski in tamburaški klub bralnega društva priredi v nedeljo izlet k Sv. Trojici in sicer v gostilno g. Mlineriča. Izletniki se zbirajo v bralni sobi v posojilnici, odkoder je skupni odhod ob tretji uri, prihod pa k Mlinariču ob štrti uri. V slučaju grdega vremena se vrši izlet prihodnjo nedeljo.
Iz dragih krajev.
Vojaške vaje. Slovenski celjski pešpolk št. 87 bode imel svoje vaje na Kranjskem pri Rakeku. Od 26. t. m. naprej se bodo vršili manevri okoli Divače in Sežane proti Trstu. Od tam se peljejo skupno s primorsko-kranjskim polkom št. 97 na ladijah proti Pulju, kjer se bodo skusili izkrcati, kakor ob vojskinem času. Isto bo poskusila tudi mor-narnica. Izkrcanje bodo zabranjevali deželni brambovci in trdnjavsko topničarstvo. — Ni še znano, kedaj pride cesar k tem velezani-mivim morskim vajam. Gotovo je, da jim bode zadnji dan prisostoval. — Zanimivo je to, da vzamejo k tem najtežjim vajam izključno slovenske polke. S tem se da našim vojakom najlepše izpričevalo.
Velikanska slavnost hrvaških pevskih društev povodom 40 letnice pevskega društva »Kola« v Zagrebu se je vršila te dni. Navzočih je bilo v Zagrebu nad 1000 pevcev, mej njimi 60 slovenskih in nad 10.000 gostov iz raznih krajev Hrvatske.
Samomor poštne upravnice. V Weg-scheidu na Gornjem Štajerskem je nenadoma prišel v poštni urad poštni kontrolor. Poštna upravnica mu je dejala: »Prosim potrpljenja za trenotek», ter se je hitro oddaljila v svojo sobo. Nakrat je počil strel. Poštna upravnica gdčna Woitsch se je ustrelila.
Avstrijski pravosodni minister Spens Booden je na počitnicah na grad Stablovici pri Opavi, ker je obolel na vnetju črev. Morali so ga operirati. Minister je operacijo srečno prestal.
Velika nesreča se je zgodila 14. t. m. ob 11. uri po noči v Klosterneuburgu pri 15. pionirskem bataljonu pri ponočnih vajah na Donavi. Treščila sta skupaj pionirski oddelek, sestavljen iz petih pontonov, na katerem je bilo 28 pionirjev, 6 podčastnikov in 3 častniki, in parnik s tako močjo, da se je ponton na desni strani tako hitro potopil, da se vojaki niso mogli rešiti v njem, ampak morali so se izročiti valovom deroče Donave. Ker so znali vsi plavati, so se rešili nekateri do obrežja; eden se je rešil z velikimi ranami, katere je dobil pri tresku. Priplaval je do obrežja, tam so ga potegnili tovariši iz valov. Imel je glavo vso razbito, roko zlomljeno in prsi poškodovane. Bil je čvrst slovenski fant in je drugo leto služil. Nekateri so klicali za pomoč in stokali v vodi, ker so jim moči ponehavali; pa zastonj so klicali pomoči, ni je bilo od nikoder. V temni noči morali so pustiti svoje mlado življenje v valovih deroče Donave. Med ponesrečenci bili so večinoma Slovenci iz Kranjskega.
Otroci ovadili očeta. V londonskem predmestju Witechopel so trije otroci opozorili redarja na nekega moža. ki je stal pri avtomatu za čokolado in z magnetom kradel denar iz avtomata. Redar je tatu prijel in
odvedel kot priče tudi otroke s seboj. Izkazalo se je, da so ovadili otroci lastnega očeta. Storili so to na ukaz matere, katera bi se bila rada ločila od moža, ki je bil lenuh, tat in surovež. Velela je otrokom, naj očeta povsod zasledujejo ter ga naznanijo, če ga zalotč pri tatvini. To se je tudi zgodilo, in žena se loči sedaj od hudobnega in nemarnega moža, ki je zopet zaprt zaradi tatvine. Policijski komisar pa je ženi svetoval, naj se izseli, predno pride pijanec iz ječe.
Velik požar. V Novem Jorku v Ameriki je uničil požar veliko hišo, v kateri je stanovalo več sto družin. Zgorelo je 6 oseb ter mnogo ranjenih.
Kako kje solnce sije. Najbolj solnčna dežela v Evropi je Španija, tam sije solnce na leto več kot 3000 ur. Za njo pride Italija z 2300, Francija z 2100, Avstro Ogrska z 1900, Nemčija z 1700 in Angleška z 1400 urami. Ali če tudi sije v Angliji solnce najmanj časa, pade tam največ dežja in snega. V Londonu pade 10 krat več dežja nego v Parizu.
Zlato v ogrski reki. V ogrski reki Neri so zasledili zlato. Neka nemška družba je priredila potrebne priprave za pranje tega zlata. Govori se, da se nahaja v tej reki zlato v veliko večji množini nego v ameriških rekah.
Obesili so v Kraljevem Gradcu v sredo
20.	t. m. 25 letnega Ivana Jaroša, ki je dne
21.	septem. lanskega leta na zverinski način umorii 15 letno Marijo Suhanek, razkosal njeno truplo in je potem deloma sežgal.
Iznajditelj petrolej s ke luči umrl. V New-Jersey v Ameriki je umrl 3. avgusta t. 1. Ferris, ki je prvi rabil petrolej za razsvetljavo. Star je ail 84 let ter je dosegel s svojo iznajdbo veliko slavo.
Princezinja delavka. V neki žgalnici apna v Odesi na Ruskem dela princezinja Helena Zvuloukidje kot navadna delavka. Princezinja delavka dela od 6 ure zjutraj do 6 ure zvečer in dobi na teden plače — 1 rubelj t. j. približno 3 krono. Pred leti je zgubila po nesreči vse svoje premoženje, na kar se je odločila, da gre služit za delav&o.
Velik vihar je divjal v petek v Pragi in okolici. Ubitih je bilo v praški okolici pet oseb.
Pobegel protestantski pastor. Pastor Teodor Zieme v Wollinu na Nemškem je poneveril 36.000 mark in pobegnil. V bedi je pustil ženo in pet nedoraslih otrok.
Iz šole: V neki šoli je vprašal učitelj učenca: »Katerega spola je mačka?« Učenec: »Moškega!« Učitelj: »Kako prideš do tega?« Učenec: »Zato, ker ima brkel«
Moč domišljije. Pri Landohutu v Šle-žiji so nedavno nekega posestnika neznosno zobje boleli. Vsled njegovega ječanja se zbudila žena, ki mu je svetovala naj se namaže z žganjem, ki je bilo na oknu. Mož je res to storil, kmalu so bolečine ponehale in posestnik je zaspal. Ko pa se je zjutraj žena zbudila, videla je svojega moža po celem obrazu črnega. V prvem hipu se je grozno prestrašila in začela vpiti. Pozneje se dognalo, da je mož pomotoma vzel steklenico s črnilom namesto z žganjem ter se je namazal po obrazu. Toda posestnikova domišljija je vendar pripomogla, da so bolečine prenehale.
Deklica v žaklju. V Neaplju na Italijanskem so dobili na krovu parnika «Sza-panj» neko mlado deklico zašito v žaklju. Deklica je izjavila, da je iz bližine Neaplja in da se je hotela prepeljati k stricu v Marseille na Francoskem. Ker ni imela denarja za potovanje, se je hotela prepeljati kot «blago».
Kava. Pri nas se kava pije, a povsodi tega ne delajo, ampak kavo — jedo, kakor n. pr. v Ugandi. Drugje zopet kuhajo kavine lušine in listje, ki je posebno polno kafeina, ki daje kavi duh. Na Sumatri se prodajajo kavini listi prav po ceni. Evropejci trdijo, da kavino listje diši po — tobaku. Kava iz ka-vinih listov je močnejša kakor iz zrn. Ako
je mešana z mlekom, je podobna naši kavi.
V	Abesiniji kuhajo zrna z lupinami in jih zabelijo z maslom in solijo ter jih snedo! Tako navado imajo tudi Egipčani. Znano je tudi, da se delajo iz kavinih lupin alkohol in likerji.
Samomor radi materine bolezni. V
Gradcu se je ustrelil 40 letni asistent južne železnice Adoli Supantschitsch vsled žalosti, ker mu je zbolela mati, pri kateri je stanoval.
Shod steklarjev se je vršil na Dunaju, pri katerem so zahtevah, da smejo steklo prodajati le steklarji.
Prestop v katoliško cerkev. Leta 1901 je v Londonu nad 1500 (torej 300 več ko 1900) oseb prestopilo v katoliško cerkev.
V	mestu Saiford tudi več kot 1300. V celi Angležkej (brez Škotske) je prestopilo nad 20.000 oseb v katoliško cerkev. Značilno je, da je med spreobrnjenci zastopano večje število anglikanskih duhovnikov.
Strašna smrt se je dogodila te dni v Beli Peči na Gorenjskem. V tovarni za železno orodje se je razletel velikanski brus za sekire s tako silo, da je bilo slišati pok na daleč okoli. Brus je počil na dva kosa, ki sta zletela v zrak do stropa. En kos je zgrabil brusača in ga zagnal kviško, da se je še pod stropom zavrtel v kolobaru, ter padel zopet na tla — ves razmesarjen na glavi in spodnjih delih telesa. Zlomilo mu je obe nogi pod kolenom ter ga vsega zmečkalo. Prihitel je domači župnik, ki je ponesrečencu podelil zv. zakramente. Malo je upanja, da bi nesrečen delavec še ostal pri življenju.
Iz prirodine računske knjige. Naša zemlja prehodi v svojem enkratnem diru okoli solnca 934 milijonov kilometrov, toliko kilometrov pota bi se reklo, stori človek s zemljo vred v enem letu. Starček ki je romal s zemljo skupno 100 let skozi večnost, je premeril torej blizu en bilijon kilometrov zemskega pota. Človeško srce napravi na leto nekaj čez 36 milijonov udarcev. V vsaki minuti umrje in se obrodi v naši krvi 175 milijonov krvnih zrncev. — Naše telo ima čez dva milijona potnih luknjic v koži ali žležic; naše truplo ima nadalje čez 200 različnih kosti razne velikosti in oblike in pa čez 500 mišic, kojih vsaka se hrani v krvi in stoji pod vodstvom živčevja.
Gospodarske drobtinice.
Gnoj in gnojenje.
(Dalje.)
4. Katera teh redilnih snovi pride v enem ali drugem slučaja posebno v poštev.
Dosedaj smo sklenili pri gnojenju'ozirati se le na dušeč, kali in fosforovo kislino ter apno. V živinskem gnoju, ki je takorekoč raz-krojena rastlinska tvarina, imamo vse te snovi še nekako v pravem razmerju. Živinski gnoj je rastlinam kakor kruh človeku. V vsakem oziru je tečen. Pa za delavca bode kruh še tečnejši, če ga maže z maslom ali če ima poleg njega kos slanine za prigrizek. Istotako zna tudi živinski gnoj bolj tečen postati, ako tu in tam s pomožnimi tako imenovanimi umetnimi gnojili pomagamo. V teh pomožnih gnojilih so prvine dušeč, kali in fosforova kislina posamezno zastopane, tako, da si lahko po potrebi za vsak slučaj posebej z eno ali drugo pomoremo. Pri porabi teh pomožnih gnojil pa te ne bodemo slepo v en dan trosili, kajti primeroma nizke cene pridelkov ne dopuščajo stroškov, ki se ne izplačajo hitro in dobro. Tako Kakor se sedaj mnogokrat rabijo umetna gnojila, ta čisti dohodek zemljišč mnogokrat večinoma še krčijo nego da bi ga povišala. Prej ko se poslužim umetnih gnojil, prevdaril bodem pač dobro sledeče:
¡<») Katero redilno snov zahteva dotična zemlja?
Pameten kmetovalec skušal bode to vprašanje najnatančneje rešiti in sicer prevdaril bode, katera snov je potrebna in pri kateri množini te snovi v pomožnih gnojilih zamore najvišji čisti dohodek doseči. Pomožna umetna gnojila stanejo denar, današnji dohodki kme-
tijstva pa ne dovoljujejo denar broz hasni izdajati. Najbolj se bode izplačalo gnojenje s pomožnimi gnojili tedaj, ako gnojimo z isto snovjo, katere je najmanje v zemlji. Zemlja zna imeli mnogo kalija in dušca. Na taki zemlji ne gnojimo s kalijem in dušcem samim, ker bi bilo brezuspešno. Te množine kalija in dušca šele tedaj izkoristimo, ko pognojimo s primanjkujočo snovjo, to je s fosforovo kislino v taki meri, da spravimo vse redilne snovi v nekako pravo razmerje, na primer tako, ka-koršno je v rastlinah. Vspeh gnojenja se torej ravna po isti snovi, katera je rastlinam v najmanjši množini na razpolago. Veriga zna biti zelo močna, zna imeti razun enega sam8 vse močne člene. Če pa verigo nategnemo, se bode le kmalu raztrgala, ker je eden sam člen slab. če pa oni slab člen močen napravimo, tedaj bode zdržala vedno toliko kakor najslabejši člen.
b) Kako prevdarimo in se prepričamo s katero snovjo je treba gnojiti.
Znanstveno preiskavanje tega vprašanja ni stvar kmetovalčeva. S tem se pečajo možje, ki v službi znanosti in narodnega gospodarstva delujejo na to, da tajnosti narave kolikor mogoče razsvetljijo. Marsikatero tajno naravo so že obelodanili, in na tej podlagi zamore kmetovalec pogojno svoj dobiček iskati.
A) Iz načina gospodarstva.
Katera redilna snov je na dotičnih zemljiščih v najmanjši množini, katero treba pomnožiti, dokupiti, sklepa se približno že iz načina gospodarstva. Tam, koder se le orga-nične tvarine izvažajo n. pr. sladkor, škrob, špirit itd., tam ostanejo rastlinske redilne snovi skoro vedno v enaki množini v zemlji. Kjer pa se mnogo žita prodaja pa manj z živinorejo peča, tam pa manjka v prvi vrsti dušca. Kjer pa se veliko živine redi, posebno kjer se živina pita, tam bode pa v prvi vrsti fosforova kislina manjkala. Gospodarstva, ki imajo primerno velike in dobre travnike, ne bodo imele lahko vzroka se pritožiti čez pomanjkanje dušca. Posebno pa ona gospodarstva ne, ki prideljujejo mnogo detelje. Kjer se travniki in detelja s fosforovo kislino in s kalijem gnojijo, tam so razmere še ugodnejše.
Na njivi, ki meri n. pr. jeden oral, pridelamo n. pr. pri pšenici \\ q zrna in 24 q slame. V tem pridelku odvzamemo zemlji v zrnu 45-75 kg dušca, 1144 kg kalija, 17'38 kg fosforove kisline; v slami pa odvzamemo zemlji 23 04 kg dušca, 30*24 kg kalija, 10*56 kg fosforove kisline, torej skupaj 6b-80 kg dušca, 4168 kg kalija in 27 94 kg fosforove kisline. Če slamo prodamo, moramo povrniti zemlji v eni ali drugi obliki 98'80 kg dušca, 41'68 kg kalija in 27"94 kg fosforove kisline. Ako tega ne storimo, zemljo ropamo in prišli bodemo gotovo do stališča, ko bode popolnoma opešala. Dokaz temu so bivša rodovita polja ameriška, katera morajo dandanes po manjšem ali večjem številu let, ko so se le oropali tudi z umetnimi gnojili gnojiti. Kadar pa slamo tudi doma porabimo, tedaj bode že manj teh snovi manjkalo, kajti pridejo zopet po gnoju polju v korist. Če' imamo vinograd, pa iz tega le vino jemljemo ter mu vse druge v njem prirastle tvarine povračamo, bode zadostovalo, ako vsako leto oralu 25 q dušca, 15 q kalija in 8 q fosforove kisline vračamo. Tako ohranimo vinograd pri enaki moči. V slučaju pa, če bi se iz vina le žganje kuhalo, tedaj sploh drugega gnoja ne bi skoro nič rabili. Isto velja glede sadja. Kjer se sveže sadje prodaja, bode treba najbolj gnojiti, kjer se le sadjavec dela in tropine po kompostu vračajo, treba bode manj tujega gnoja, skoro nič pa tedaj, ako se le žganje kuha. Ce vemo, koliko redilnih snovi
smo zemlji jemali, koliko in katere smo po-vračaii, potem prilično lahko sodimo, katerih snovi najbolj manjka.	(Dalje sledi.)
Gospodinjska šola v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori peti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 28 K, ali za ves tečaj 336 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic» 10—12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu; če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj). Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo sta-rišev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, katerim je treba priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če pa bo v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 15. junija 1902.
Poslano.
Brezpogojno prvo mesto, bodisi kot primesi zrnati kavi, bodisi kot nadomestilu zanjo gre dandanes Kathreinerjevi Kneippovi sladni kavi. To pa zato, ker ima poleg drugih prednosti samo ona vonj in okus zrnate kave, o čemer priča mnogo izrecil prvih avtoritet. Slavni profesor pl. Pettenkofer se je izjavil: „Po svojem kavi podobnem okusu bistveno preseza vse druge kavine surogate." Drugi pravijo: „Jako intenzivno ima vonj in okus žgane zrnate kave." Njen vonj je posebno krepakj podoben kavi in čist." „V dokazni množini ima aromatske sestavine, kakršne ima tudi zrnata kava." „Mnogoteri poiskusi so soglasno izpričali,, da jo je moči označiti kot izdelek, ki se zelo bliža zrnati kavi." „Po vsebini aromatskih snovi je Kathrei-nerjeva sladna kava v užitni vrednosti zelo podobna pravi kavi" itd. Zato je umevno, da prihaja ta kava čimdalje bolj priljubljena in da jo že vobče rabijo in udomačujejo kot tečno in zdravo rodbinsko kavo.
Loterijske številke
Gradec 16. avgusta: 38, 34 25. 18, 6. Dunaj 16. avgusta: 25, 55, 43, 86, 45.
Društvena naznanila.
Dne 24. avg.: »Mladen. in dekl. zveze v Dobrni pri Celju« velika cesarska slavnost s petjem, slavnostnim govorom in gledal, igrama. Začetek ob polu 4. uri pop. » » » »Kmetijskega bralnega društva v Krčevini pri Ptuju« letni občni zbor ob 4. uri popoldne v gostilni g. Blaža Vindiš na Štukih in predavanje gosp„. Franca Benkoviča o umnem gospodarstvu ter prosta zabava. Dne 31. avg.: »Kmet. bral. društva v Št. Lovrencu nad Mariborom« veselica v prostorih, g. Skačeja.

Slovenska trrdka!
Weberjevih dedičev naslednik
VINCENC ČAMERNIK
oblastveno preiskušeni kamnoseški mojster 299 5	v o e 1 j u
Nova ulica štev. 11.
Delavnica mramornatih altarjev -♦£•1 ter drngih umetnih kamnoseških del,
čez 200
nagrobnih spomenikov
različnih mramorjev, granitov in sijenitov
po najnovejših, modernih načrtih
-vedno v zalogi. "^SSNS
Vsa stavbena kamnoseška dela.
Pohištvene plošče za mizarje. — Likanje in struganje mramora s strojno silo.
JLastni Kamenoloml.
Obrise lia zahtevanje izdelam takoj. — Priznano solidna in fina dela. — Postrežba točna.

Naznanilo.
Dva
živinska sejma
• v Kamci i
na cvetni ponede-deljek in ponedeljek po angeljski nedelji.
Kupci in prodajalci se uljudno vabijo, posebno pa kmečko ljudstvo, da prižene obilo živine.
Občinski urad Kamca
pri Mariboru, 19. avg. 1902.
Bogomir Pečar,
župan.
Za okrožje živinorejskih zadrug Admont, Judenburg, Kindberg, Knittelfeld in Ljubno bode
dne lO. septem. 1902 v Šmihelu pri Ljubnem (St. Michael ob Leoben)
I. plemenski sej m
goveje živine mursko dolske pasme.	884 1-1
Na ta sejm priženejo samo le udje gori navedenih zadrug bike in telice nad pol leta stare; nudi se torej najlepša prilika, nabavati si plemensko živino zanesljivo čiste mursko dolske pasme (Murbodner).
Pojasnila daje „Zveza gospodarskih zadrug ua Štajerskem — v Gradca, Meklplatz 1.
Vsaka beseda
stane 2 v.
Najmanj» objava 45 v.
MALA OZNANILA
Vsaka beseda stane 2 vin.
Vsaka beseda
stane 2 v.
J Večkr. objava ) po dogovoru.
„Siidsteirische Presse",
časnik v nemškem jeziku, izhajajoč dvakrat na teden, stane mesečno eno krono, za eno leto 12 kron. Slovenci so prošeni, da delajo za razširjenje tega lista, ki je tako dobro uredovan in vsestransko o svetovni politiki kakor o južno-štajerskih razmerah tako podučljiv, da lahko nadomestuje vsaki nemški časnik po slovenskih hišah in narodnih gostilnah. „Siidsteirische Presse" zagovarja odločno ravnopravnost Slovencev in poučuje tuji svet o pravičnih slovenskih težnjah, ter je za to neobhodno potreben. Ko bodo Slovenci dosegli ravnopravnost narodno, v šoli in uradu, še le tedaj lahko list preneha. Zahtevajte list po gostilnah in kavarnah, kjer so na razpolago že drugi nam sovražni listi. Naročnina in inzerati se pošiljajo na:
Administration der „Sndsteirischen Presse", Marburg.
Dobro ohranjeno peč
0 ima naprodaj £ krajni šolski svet Št. Andraž
p. Velenje, Visoka je 2'50 m, dolga 80 cm, široka 70 cm. Kupci se blagovolijo oglasiti pri načelniku g. Mart. To-38i 3-2	minšeku p. d. Petelinšeku.
Martin Tominšek, načelnik.
se mora znamka za odgovor pridejati.	
Proda se. Posestvo z vinogradom v prelepem kraju na slovenskem Štajerskem. Obsega 2 in pol orala povsem z ameri-kansko trto nasajene in ograjene vinske gorice, 7 oralov polja in travnikov, 300 sadnih dreves ter čedno hišo z gospodarskim poslopjem. Posestvo je od železniške postaje pol ure od trga četrt ure in 100 korakov od podružne cerkve oddaljeno; zato je tudi za upokojenega gosp. duhovnika jako pripravno. Cena nizka. — Vet pove upravništvo lista. 304 10—9	tijskim orodjem vred za 5300 gld. Natančno se izve pri g. Janez Špriceju, učitelju pri Sv. Marjeti ob Pesnici. 2—1
	V najem se da. Hiša na deželi se da v najem. Pripravna je za vsakoršno obrt. Kje ? pove upravništvo. g92 3—1
	V najem se išče. Pekarija z gostilno ali pa tudi sama pekarija na dobrem kraju se išče. Ponudbe na upravništvo. 390 3—1
Hiša s stanovanji, zraven vrt za zelenjavo, sadonosnik in njiva, ae po ceni proda v Mariboru. Ferdinand Kocmut, Koroška ulica 122. 253 3—1	
	Proste službe. Postranski zaslužek, trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s pre-vzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste restante. 235
Stroj za šivanje, še dobro ohranjen, se po prav nizki ceni proda pri g. Jožefu Verdnik, Spodnja Nova vas, pošta Slovenska Bistrica. 365 3—2	
Zidana hiša, 15 minut od magdalen-ske cerkve, s 3 sobami, kuhinjo in kletjo, travnika in vrta okoli pol orala, 1VS orala je lesa, se proda v Poberžah. — Naslov pri upravništvu. 366 2—2	
	Organist in cerkovnik z dobrimi spričevali, cecilijansko izurjen, želi službe. Naslov pri upravništvu. 372 3—2
	Mlad mož, zanesljiv in pošten, išče službe kot služabnik od 1. oktobra t. 1. kje na Štajerskem, Kranjskem ali Koroškem. Pisma prosi pod: D. M. 33 na upravništvo. 374 2—1
Orgije z dvema spremembama, 4 oktave, v prav dobrem stanju in s prijetnim glasom, se po nizki ceni prodajo. Najbolj pripravne so za učence in tudi organiste, da sebe in pevce vadijo. Naslov pri upravništvu „SI. Gosp." 367 3—2	
	Prodajalka, Zmožna slovenskega in nemškega jezika, ki razume tudi šivati na stroju, se sprejme pri g. Heumayer Marija, glavni trg 1. 375 3—1
Malo posestvoi deset minut od postaje Pesnica, se pod ugodnimi pogoji proda.] Vsega je 4 oralov: [vinograd, sadonosnik in njiva s hišo vred. Več se izve pri lastniku Janez Krivec na Ranči	
	Kovaškega učenca sprejme Jernej Ribič, kovaški mojster na Drazenbergu, pošta Sv. An» na Krembergu. Oglasi naj
h. št. 60. 383 2—1	se osebno. 376 2—1
Hiša s 6 stanovanji, lepim vrtom, velikim dvoriščem, primerno kletjo in studencem se prostovoljno proda v Studencih pri Mariboru št. 125. 388 1—1	Mlinar išče mlin za tretjino ali v najem. Tudi gre za nadmlinarja in za Žagarja. Kdo? pove upravništvo. 379 3-1
	Učenec se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom pri Ivan Koletnikovi naslednici na Črni gori pri Ptuju, ki je z dobrim vspehom dovršil ljudsko šolo. 378 3—1
Hišo s saeonosnikom in vinogradom ter njivo proda Janez Hedin, posestnik v Razvanji pri Mariboru. 386 1—1	
Stroj za jabolka mleti se proda po ceni. Posestnik, ki ga želi kupiti, naj se oglasi pri Franc Sebiču v Št. Juriju ob juž. žel. 383 1—1	
	Priden trgovski pomočnik se sprejme v trgovini z manufakturnim blagom Matija Sterger v Mariboru, gosposke ulice. 393 3—1
Posestvo oddaljeno pol ure iz Maribora, blizu okrajne ceste, meri okoli 23 oralov, obstoji iz hiše z gospodarskim poslopjem, vinogradov, travnikov, sadonos-nika in gozda, se proda z živino in kme-	
	2—3 deklice sprejme na stanovanje in hrano v sobo s poseb. vhodom začetkom šolskega leta Alojzija Sivka, Bergstrasse št. 4, Maribor, j 389 1—1
Otvoritev prodajalnlce.
Cenjenemu p. n. občinstvu iz mesta in okolice nljudno naznanjam, da sem otvortl
O prodajalnico dežnikov in solnčnikov O O
v Mariboru, Burggas^e S.
Priporočam svojo veliko in raznovrstno zalogo dežnikov in solnčnikov po najnižjih cenah. Vsake vrste prevlake za dežnike in solnčnike so vedno v zalogi. Prevzemam tudi vsa v to stroko spadajoča dela ter izvršim ista točno in zelo po ceni.
Priporočam se v obilna naročila ter zagotavljam, da se bodem trudil s točno postrežbo in dobrim delom pridobiti naklonjenost in zadovoljnost cenjenega p. n. občinstva.
Z odličnim spoštovanjem
sso 3-2	Anton JFornara,,
izdelovatčlj dežnikov in solnčnikov.
Rudolf Novak,
jermenar in sedlar v Mariboru grajski trg (Burgplatz) PU
priporoča cenjenemu občinstvu vsake vrste vprege za konje, razne vrste sedlov, različne popotne kovčege itd.
Vse lastnega izdelka in najboljše kakovosti.
Tudi je v zalogi več vrst že rabljenih ME" vpreg za konje.
Oklic.
Alojz Korez, rimsk. katol., kovač v Mariboru, rojen v Ptuju na Štajerskem dne 14. maja 1873, sin Mihaela Korez in Jožefe Korez in Monika Bujanič, roj. v Belici kom. Czakovac, sobarica, stanuje v Mariboru roj. Belici, hči Ist-vana Bujanic in Terezije Bujanič roj. Taradi, s tem naznanjata, da stopita v zakon.	387 i—i
Vizitnice
vsako j ali© vrste
priporoča
tiskarna sv. Cirila.
m\
mm
m
•iS***?:
V.'.'.-.V.»
Trgovina z železnino „MERKUR"
FETE1
-v Oelju.3 Oraška cesta. štev. 1J3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in str ->v; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete
VJF" Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. V4
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
kmm
mm

m
Postrežba točna.
(5ene nizke.
«S*
jiil HI
S w
JÉ
M
¡fti'i'iSí?
1
n
Tiskarskega
učene €9•
ki je dovršil vsaj dva gimnazijska razreda ali tri razrede meščan-ske šole, je star najmanj 14 let. ter vešč slovenščine in nemščine, MC" sprejme takoj
tiskarna sv. Cirila v Mariboru
koroške ulice št. 5.
373
L
Pri kmetijski razstavi v Riedu 1901 najvišje odlikovanje z zlato svetinjo.
Novo!
Podkove za vole
patent. Zehetbauer.
Neobhodno potrebno za posestnike, gospodarstva, pivovarne, žganjarije itd.
Glavno zastopstvo: 455 25-23
Echinger &Fernau
DUNAJ XV, Neubaugurtel 7 in 9.
Prospekti na zahtevanje.
Novo!
Deiuetry <-In mac
283 13—9
Maribor
kotlar
Kaserngasse št. 13.
Maribor
se priporoča cenj. p. n. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor: popravila pri parnih kotlih za parne stroje, za barvarije, usnjarije, pri parnih kotlih za beljenje platna, pri izdelovanju sveč in magarina, dalje za paro- in vodovode iz bakra ali železa.
Različni kotli za perilnioe in kotli za žganjarije so v zalogi.
Pocinjnje in popravlja točno in po ceni.
Naznanilo.
Na Jernejevo bode sta v Središču ""
letos £5. avg-u-
živinski sejem
posebno za žrebeta težkega plemena. Kupci in prodajalci se vljudno vabijo.	382 2-2