Učiteijski pravnik. —§ Vstetje vofaške službene dobe. Tovariša V. E. v B. icpozarjam za slučaj. da se pritoži na Državni savet z ozirom na tozadevni člainek v »Učit. Tov.« glede izvajani m_i. prosvete, da: »... te odredbe. na katere se prosilec opira, pa soveljale le za avstrijske d r ž a vn e uradnike , a ne tudi za učitejc osnovnih šol itd.«, na § 9. zakoma z dne 10. decembra 1888, betreffend die Rege lung der Personal- u. Dienstverhiiltnisse (Konenik 23. zv.), kjer pravi »Die den Volks- oder Biirgerschullehrern im Grunde ihrer militarischen Dienstleistung gebiirenden Versorgungsanspriiche s i n d g 1 e i c h jenen d e r C i v i 1-S t a a t sb e d i e n s t e t e n durch das Gesetz vom 27. Dezember 1875 (R. Q. Bl. Nr. 158), festgesetzt« — L u š i. —§ Važne določbe iz zakona o budžetskih dvanajstinah za avgust—november 1925. Prinašamo izvleček najvažnejših členov zakona, ki se nanašajo na državne uslužbence. Člen 2. Odobrava se kraljevski vladi, da sme utrošiti za mesece avgust-november leta 1925. preko iznosa odobrenih kreditov na part. 57 še znesek 50 milijonov dinarjev za iiveljavitev uradniškega zakona in zakona o prometnem osobju. Clen 7. Vse odredbe finančnega zakona 1924/25, kolikor niso bile ukinjene s členom 11. zakona o dvanajstinah za april-julij leta 1925. ali z drugimi zakoni. veljajo tudi za čas, za katerega se odobravajo krediti po tem zakonu. Člen 11. Odobrava se naknadni kredit po part. 57 budž. dvanajstin april-julij 1. 1925. v znesku 45 milijonov dinarjev za uveljavitev uradniškega zakona in zakona o prometnem osobju. Clen 14. Komorska doklada se pobira do uveljavljenega zakona o izenačenju neposredni-h davkov za vso kraljevino po čl. 242 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice od vseh davčnih obvezancev v državj neglede na to. da li plačuje kdo slične doklade že po starejših zakonih. Člen 20. Vsa izvršcna izplačila na plače, pokojnine, doklade in potne stroške državnih uslužbencev za čas od 1. septembra 1918 do 31. marca 1925, za katere ni bilo svoj čas dovoljno kredita, se priznajo kot stalni izdatki in se morajo kot taki zaračunati. Člen 39. Državni uslužbenci, ki so bili pred uveljavljenjem zakona o ustrojstvu vojske in rhornarice od 9. avgusta 1923 in uradniškega zakona od 31. julija 1923 izven službe (v pokoju, odpuščeni, v ostavki), pa so bili po uveljavljenju teh zakonov vnovlč sprejeti ali bodo sprejeti v drž. službo, ne morejo bitl upokojeni po novem zakonu pred potekom 3 let, odkar so vstopili vnovič v službo. Ce se upokoje taki uslužbenci pred potekom 3 let, se jim odmerii pokojnina po odredbah prejšnjih zakonov, vendar na podlagi prejemkov, ki so jih imeli ali bi jih imeli, preden so vnovie vstopili v državno službo, in ki ustrezajo položajni plači, ki so jo dobili z reaktiviranjem. Čas, ki so ga prebili v državnr službi, odkar so bili vnovič sprejeti, se jim računa procentualno. Rok 3 let se računa po efektivnem trajanju. Ta določba se ne nanaša na one, ki so bili upokojeni pred razglasitvijo tega zakona, bodisi da jim je pokoj- nina regulirana ali ne. Od tega so izvzeti oni uslužbenci, ki morajo biti upokojeni pred potekom 3 let po saraem zakonu, kakor tudi oni, ki so dovršili število let za polno pokojnino, ti pa lc pod pogojem, da ne bodo upokojenii na lastno prošnjo. Dalje se ne nanaša ta odredba na one uslužbenoe, ki bi biii pred potekom 31etnega roka upokojeni po členu 137., zadnji odstavek. uradniškega zakona (poškodbe ali bolezen, ki se je pojavila kot posiedica izvrševanja službe). in pa na družinske pokojnine uslužbencev. ki so umrli kot aktivni pred potekom 31etnega roka. Cltn 40. Uslužbenci, ki bodo napredovali v višjo skupino, dobe pravico na osebno pokojnino po prejemkih te skupine šele potem, če so prebili v tej skupini najmanj eno leto službe; v nasprotnem primeru jim pripada pokojnina po prejemkih one skupine, v kateri so poprei bili. Od tega so izvzeti oni uslužbenci, ki se upokoje zaradi poškodbe ali bolezni, ki so si io nakopaii v službi, in pa oni, ki so dovršili 60 let starosti, ali pa so postali duševno ali telesno nesposobni za službo. Ne velja pa to za družinske pokojnine državnih uslužbencev, ki umro kot aktivni. Clcn 41. Osebe, ki so dovršile 60 let starosti, ne morejo biti sprejete v državno službo. — Clen 50. Odredbam členov 31, 239 in 243 uradniškega zakona se daje sledeče zakonito tolmačenje: Povišek ;15/. najvišje stopnje osnovne plače se računa za pokojnino samo onim državnim uslužbencem, ki imajo 35 let eiektivne službe, oziroma onim uslužbencem državnih prometnih ustanov (železnica), ki imajo 26 odnosno 32 let efektivne službe. Državnim uslužbencem, za katere je izdana odločba, da se ne prevedo, pa so bili zaradi tega upokojeni, kakor tudi onim, za katere v obče ni bila izdana nikaka odločba o prevedenju, a ki so upokojeni pred potekom roka, ki je določen z zakonom za prevedenje. in siccr neglede na to, da li so do upokojitve dovršili zakonito število let službe oziroma dosegli starost, s katero morejo po zakonu iti v pokoj, pripada pokojnina po plači, ki so jo imeli za časa upokojitve, in siccr po prejšnjih zakonih.