II » Leto LXX štev. 255 V Ljubljani, v četrtek, 5. novembra I942-XXI S^JZSfTSSfc*Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za tnozem-itvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček rat, Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za inserate. Podratnicat Novo me« t o. SLOVENEC Abbonameatl: Mete 18 Llr«| Estero, me-m 20 Ur«, hdunone domemcu. anno 34 Lir«, tjtero 50 Lire. C. C f J Lubiana 10.650 per gli abbo-namentt: 10.349 per la inierzloni. Filiale l Novo me« t o. S Izključna pooblaščenka za oglaSevanje Italijanskega in tujega § izvora: Unione Pubblicita Italiana S. An Milano. § libaje viak daa z]ntra| razen p ooedeljka la dneva po praznika. Uredolltvo la apravai Kopitarjeva 6, L|obI|ana. a Redazione, Ammlnlatrazloaai Kopltar|«va 6, Lublana. | Concesslonaria esclnslva per la pnbbllciti dl provenienra Italiana Tclelon 4001—4005. | ed estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A...Milana. Bollettino No 892 Tenace resistenza delle truppe delCAsse Nemico non ha ottenuto alcun risultato — Malta bombardata II Quarticr Generale delle Forze Armate co-munica: Sul fronte di El Alemein la tenace resistenza e 1'indomito valore delle truppe delPAsse non lianno consentito al nemico, lieppure ieri, di ottenere alcun risultato dai suoi retirati potenti attacchi condotti con masse blindate c di avia-zione. Gli aeroporti di Malta sono stati raggiunti e colpiti dai bombandieri tedesehi; uno »Spitlirc«, ve-niva distrutto dalla caccia di seorta. Vojno poročilo št. 892 Junaški odpor osnih sil Sovražnik ni dosegel nobenega uspeha — Malta bombardirana Glavni slan Italijanskih Oboroženih sil objavlja: ' Na bojišču pri El Alameinu junaški odpor in ncukročen pogum osnih sil tudi včeraj nista dopustila sovražniku doseči nobenega uspeha pri njegovih ponovnih močnih napadih z množicami oklepnega orožja iu letalstva. Nemški bombniki so dosegli in zadeli letališča na Malti. Lovci, ki so spremljali bombnike, so sestrelili cn »Spilfirc«. Rimske proslave na obletnico zmage Na grob Neznanega junaka so bili položeni venci Kralja in Cesarja, Duceja, Stranke in Oboroženih Sil Rim, 4. nov. AS: Na obletnico zmage so bili v Rimu pred žrtvenikom domovine narodni s|>o-minski obredi. Oh 8 je vod Kraljevih oklopni-kov položil nn grob Neznanega vojaka velik venec. ki je imel na modrem traku kraljevske znake. Ob 8.1? je bil pri kapelici položen velik Duccjev venec. Ob 8.10 je bila tamkaj poklo-nitev Oboroženih Sil. Poveljnik glavnega stana maršal Italije favallero so je skupno s podtaj-niki vojnega, mornariškega in letalskega mini- strstva ter z načelnikom glavnega stana Vojske in načelnikom glavnega stana Milice poklonil junakom ter položil na grob lovorjev venec. Bataljon je izkazal čast. Pred žrtvenikom so bili razpostavljeni častniki vseh stopenj. Med obredom je vojaška godba zaigrala himno 1'ia-ve. Ob devetih je sledila poklonitev narodne fašistovske stranke. Tajnik Stranke Vidussnni je z vsemi člani direktorija in /. voditelji bojnih organizacij stopil nn stopnice, ko jc bil v kapelico položen lovorjev venec. Beneški trg je'bil napolnjen z vsemi znstop. stvi in z zastavami ranjencev, borcev, vojnih prostovoljcev, dVužiu padlih in vseh drugih bojnih organizacij. Nato so bili položeni venci senata, zbornice Tašijev in korporacij, proviniial-negn zas|o|istv a, rimske zveze in uprave. Narod je prisostvoval z ganjeno spoštljivostjo in glo-boko vdanostjo vojaškim obredom nn proslavi zmage. Tako se jc z /.ancM-nnMjo junakov zopet posvetila vera v moč in veličino domovine. Hudi boji v Kavkazu V Stalingradu se nadaljujejo očiščevalni boji — Sovjeti ne morejo nikjer preko Dona Hitlerjev glavni stan, 4. nor. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V zapadnem Kavkazu in v odseku ob Tereku trajajo hudi boji dalje. Bojna letala so z dobrim učinkom napadla pristanišče v Tuap-s e j u. V Stalingradu so nadaljujejo očiščevalni boji. Pri tem je bila obkoljena sovražnikova skupina. ki se je upirala. 1'rolisunki Sovjetov so se izjalovili. Oddelki strmoglavskih letal so napadali zbirališča čet zapadno od Vnlginega kolena. Pri brezuspešnih poskusih za izkrcanje severno od mesta je izgubil sovražnik spet eno topnifarko. Na donskem bojišču so madžarske četo odbile Novi podvigi italijanskih letalcev v Rusiji Rim, 4. nov. AS. V prvi vrsti izredno pogostih letalskih podvigov so oddelki italijanskega lovskega in ogledniškega letalstva na vzhodnem bojišču stalno preiskovali sovjetsko razvrstitev ter ponovno nastopali nad sovražnimi silami m pripravami. Naši lovri so smelo nasprotovali močnemu sovražnemu protiletalskemu odporu ter v nizkem poletu obstreljevali strojnična gnezda, če- te ter utrdbo. Ogledniška letala so prav tako v ofenzivnih oglednih poletih sodelovala v bojih proti sovražni razvrstitvi ter spuščala strelivo na skladišča kakor tudi na obrambne utrdbe. Velik prispevek italijanskega letalstva k 6edan[im bojem na vzhodu jo dobil zadoščenje na ta način, da ga je vSeraj nemško vrhovno poveljstvo imenovalo v svojem poročilu. Angleži se hoje notranje ruske krize Stockholm, 4. novembra. AS. »Timesov« moskovski dopisnik poroča, da se tc dni Sovjetska zveza pripravlja na proslavo 25. obletnice rdeče revolucije. Pred proslavo so v teku velike politične in propagandne priprave, ki naj dvignejo pobitost ruskega ljudstva, katero bo moralo v zelo neugodnih okoliščinah preživljati drugo vojno zimo. Povsod po Rusiji so organizirali zborovanja, na katerih popisujejo položaj, ki ga skušajo orisati ljudstvu v kar najbolj rožnatih barvah. V Rusiji skoro nihče več ne verjame v možnost drugega bojišča in vsi ž4»e pod vtisom, da se bodo morali Rusi sami zoperetavljati nemški grožnji. Tudi tisk je v zelo previdni obliki istega mnenja. Angleški časnikar je vsled tega mnenja, da bi lahko ta čut, osamljenosti v veliki nevarnosti izzval notranjo krizo in veliko pobitost, ker še Rusi doslej niso bili nikdar tako celotno zapleteni v vojno. Zanimivo je, da so v Rusiji sprejeli angleško ofenzivo v Egiptu z velikim skepticizrnom. Angleški dopisnik piše, da so v tej vojni Rusi že večkrat z navdušenjem zasledovali angleške vojaške ofenzive do njihovega poloma. V zvezi z novim zavezniškim napadom hočejo videti Rusi 6tvarne uspehe. Sovjetski tisk objavlja angleška vojna poročila iz Kaira v nekaj vrsticah brez komentarjev. Nova neumnost angleške propagande Berlin, 4. novembra. AS. Taulero Zulberti po-roča v »Piccolu di Trieste« o naslednji izmišljotini angleške propagande: Angleška propaganda je razširila poročilo, da so nemške sile v Egiptu sestavljene iz vojakov, ki so jih nemške oblasti 6 silo spravile pod orožje v zasedenih ozemljih, med katerimi naj bi bili tudi Poljaki. Slovaki in Cehi, ki da 6e v masah vdajajo. Nemške čete da so sestavljene po večini iz mladih fantov med 17. in 19. leti, ki so fizično mnogo slabši, kakor so bili nemški vojaki lansko leto. Naradnje London zagotavlja, da imajo italijan6ko-nemškc sile velike težave s preskrbljanjem vode in municije. Merodajni krogi na Wilhelmstrasse pripominjajo, da 6e komaj splača o tem govoriti, kajti ta poročila zopet dokazujejo neumnost angleške propagande. Ce bi bila ta poročila resnična, bi bil general Montgomerv 6 svojo gigantsko armado pač slaba figura. Iz tega bi izhajalo, da bi osno poveljstvo 6 peščico slabo oboroženih, 6labo oskrbljenih mož skoro brez vode in 6treliva, 6 peščico bivših vojnih ujetnikov, nabranih po zasedenih krajih in prisiljenih v vojsko, kljubovalo močnejši armadi, ki sta jo kdaj postavila na noge angleški imperij in Združene države. »Italijanski dom« v Ženevi Ženeva, 4. nov. AS: Ob navzočnosti italijanskega ministra vBernu eksc. Tamara, generalnega konzula, italijanske kolonije ter predstavnikov prijateljskih držav je bil včeraj v Ženevi odprt »Italijanski dom«. Ta slovesnost je bila goreča manifestacija patriotizma Italijanov, živečih v Ženevi. Velikanski ciklon v Bengaliji Bangkok, 4. nov. AS. ftele zdaj se je zvedelo, da je velikanski ciklon prejšnji mesec opuslosil več pokrajin v Bengaliji. Nad 10.000 oseb je bilo mrtvih v Mendahoreju in okrog 1000 v Pargamsu. 75% živine jo prav tako izgubljenih. Ciklon se je nenadoma začel 16. oktobra zjutraj in je trajal do prvih ur naslednjega jutra. V Bengalskem zalivu je povzročil cikloij 16. oktobra popoldne veliko morsko trombo, ki se je približala obali ter opustošila znaten del Mendahoreja. Viharno deževje je podrlo vse slabše zgrajene hiše. V Miibna-horeju je povzročil ciklon pravo zmešnjavo in je mesto čisto odrezal od sveta. Šele nekaj dni po nesreči so bile vzpostavljene zveze s svetom, brez katerih ni bilo mogoče reševanje. Nov ravnatelj za tuji tisk v Nemčiji Berlin, 4. nov. AS. Nemški minister za ljudsko kulturo in propagando je imenoval nekaj novih ljudi v svojem ministrstvu. Med drugim je bil namesto padlega profesorja Karla Boemerja imenovan za ravnatelja tujega tiska dr. Emst Brau-weilcr. Pogreb Ludwiga Sieberta Berlin, 4. nov. AS. Hitler je izdal nalog, da pokopljejo pokojnega bavarskega ministrskega predsednika in predsednika nemško akademije Ludvviga Sieberla na državne stroške. Koliko izda Švica za svojo nevtralnost Bern, 4. nov. AS. V poročilu o državnem proračunu za leto 1943, ki ga je zbornici predložila švicarska vlada, stoji, da bodo stroški za obrambo švicarske nevtralnosti od začetka vojne pa do konca prihodnjega leta znašali 5962 milijonov švicarskih frankov. več poskusov za prekoračenje reke ter zavrnile tudi krajevne sovražnikove sunke. Sovjetska skupina pri Voronežu je bila v borlii od moža do moža uničena. Na L a d n š k e m jezeru so potopila nemška letala skupino vlačilcev in en tovorni parnik. Osma angleška armada je na bojišču pri KI Alameinu tudi včeraj nadaljevala svoje nad-močne pehotne in oklepne napade ob močnem sodelovanju letalskega orožja. Seiiiško-italijanska oklepna armada jc v ogorčenih borbah zopet odbila sovražnikovo naskoke. Lahka nemška vojna letala so včeraj obletavala letališči L u c c a in 11 a I Far na otoku Malt i. Nad severozapadno državno mejo je bil podnevi sestreljen štirimotorni bombnik, nad obalo Rokavskega preliva pa eno angleško lovsko letalo. V jngozapadnl in jugovzhodni Angliji so lahka nemška bojna letala obstreljevala za vojno važne cilje. Berlin, 4. nov. AS. Iz vojaškega vira so je izvedelo, dn je včerajšnji nemški napad dosegel nove lokalne uspehe. Po trdih bojih so bili zavzeti mnogi bloki hiš, spremenjeni v boljše viške trdnjave. Nemški strmoglavci so neprestano bombardirali utrjene industrijske zgradbe v severnem delu mesta. Bojna letala so napadala boljševiško topništvo na vzhodnem Volginem bregu in prisilila več tojiov k molku. Zadeto jc bilo tudi veliko bencinsko skladišče. Berlin. 4. nov. AS. Na bojišču pri Tereku se razvijajo boji v glavnem v smeri proli velikim potem čez Kavkaz. Jugovzhodno od reke Tereka so nemške in zavezniške čete nadaljevale svojo zmagovite napade prvenstveno ob važnih vojaških poteh, kjer so naletele na težavno ozemlje ter na močne sovražne utrdbe, katere so Sovjeti žilavo branili. Gorato ozemlje, v katerem se vršijo sedanji boji, je presekano s številnimi dolinami, l>o katerih tečejo hudourniki in reke. Tam su skrivajo močno utrjeni Sovjeti, ki so zelo spretni pri postavljanju obrambnih utrdb. Nemške napadalne čete so s podporo metalcev ognja in lelal spustilo v zrak in zavzele mnogo takšnih utrdbic. Pri zadnjih nastopih je bil sovražnik vržen iz. velikega in važnega območja, preko katerega so šlo sovjetske zveze s pokrajinami onstran Kavkaza. Drugi nemški in zavezniški oddelki čistijo nanovo zavzete pokrajine vzhodno od Tereka. Na odseku pri Tuapseju Nemci počasi, toda stanovitno napredujejo proti novim ciljem. Oddelki nemških strelcev so se spustili v bitko s številnimi sovjetskimi silami, katere so branilo neko važno višino. Slovaške čele so uničtie skupino sovražnih sil, ki so jo imele obkoljeno. Sovražnik je imel težko izgube v ljudeh in gradivu. Mnogo ujetnikov je liilo prijetih. Jugovzhodno od Tuapseja jo sovražnik ponovno izvedel krepke napade, ki pa so bili vsi odbiti z velikimi izgubami za nasprotnika. Monakovo. 4. nov. AS. »Volk. Beobachler« takole piše o podmomiški vojni: Dočim angleški tisk zagotavlja, da postajajo pomorska pota svobodnejša pred nevarnostjo osnih podmornic in da so sedanjo izgube zadnje, da so bile ustanovljene novo neranljive pomorske ceste in da je megla zavezniška sila, so uspehi nemškega podmoriii-škega orožja vedno značilnejši, ker omejujejo slare veliko tradicionalne prekooceunske ceste iu njihovo delo v zalivu reke Sv. Lovrenca, odpira nova težka vprašanja za Anglosase od rtiča Dobre nadc do Kanade, to jo uspeli mladih posadk, ki imajo za seboj tri leta zmagovitih izkušenj, dočim angieško-ameriška mornarica ni dorasla niti času uiti prostoru. Finsko vojno poročilo Helsinki, 4. nov. AS. Finsko vojno poročilo poroča, dn jc sovražnik skušal priti na dveh mestih s čolni preko Svira na zahodni aunuškl ožini, pa jc bil odbit. Bol j proti vzhodu sta bili odbiti dve sovražni skupini pred finskimi boj-nimi vrstami. Na južnem odseku se jc ponesrečil slabši sovjetski napad. Na ostalem bojišču običajno ogledniško delovanje. Boji med Elisto in Astrahanom Berlin, 4. nov. AS. Po dveh mesecih je včerajšnje nemško vojno poročilo prvič omenilo boje v Kalmukih med Elisto iu Astrahanom. Neka sovjetska kolona, ki je prišla od Volge, se jo podala proti Kalmuškim jezerom, da bi presenetila nemške posadke v Kalmuški stepi. Toda ogledni-ška letala 60 jo pravočasno zapazila. Nemci so napadli r motoriziranimi patruljami ter celo kolono skoro pojiolnoma uničili. V Berlinu ni ločno povedano, na katerem delu Kalmuške puščave so bili boji in zalo ni mogoče o tem boljševiškem poskusu najti potrdila za poročila, ki so jih zadnje dni širile tuje agencije, češ da so Nemci v tej slepi nedaleč od Astrahann ustanovili oporišča za svoja letala, katera imajo nalogo napadati boljševiške pe-trolejske in trgovske ladje pri Aslrahanu ter v drugih severnozahodnih pristaniščih Kaspiškega morja. Kolikšno važnost pripisuje nemško poveljstvo napadom na sovražno plovbo v tem morju, Ibn Saud protestira Ankara. 4. nov. AS. Ibn Saud je kot predstavnik muslimanov iz Arabije, Vzhodne Afrike ter drugih azijskih islamskih narodov izrazil globoko nejevoljo muslimanskega prebivalstva nad Anglijo, ker je prepovedala letošnje romanje v Mekko. Ibn Saud je vložil pri angleški vladi formalni protest zaradi prekinitve zelo stare častitljive muslimansko tradicije. Zaradi tega protesta so prišle angleško-ameriške oblasti v velike škripce in poslanika Anglije ter Združenih držav v Teheranu sla se podala v Gcddo, da bi poskušala pomiriti Ibn Sauda in ga pripraviti do uniaknitve njegovega protesta. W Plutokratske »zmage« Odgovorni ljudje bodo nekoč poklicani na odgovor Berlin, 4. novembra. AS, Taulero Zulberti poroča v -»Piccolo di Trieste« iz Berlina: V pomanjkanju vojaških zmag se bogataši že nekaj mesecev bijejo na »bojišču«, kjer lahko zmaga 6amo oni, ki jc v stanu biti najbolj brjUilen. Knjiga Žida Kauf-manna, enega izmed mnogih Rooseveltovih svetovalcev, je predlagala za radikalno rešitev nemškega vprašanja, naj se sterilizirajo V6i nemški državljani od 18. do 50. leta. Nesporen uspeh je dosegel jx>zneje predlog nekega drugega odličnega predsednikovega prijatelja: iztrgati nemškim materam nežne otročičke ter jih odpeljali v tujino, kjer bi jih vzgajali. Ta predlog je bil očividno večini bolj všeč, ker je o njem poročala celo neka radijska postaja. Tudi v propagandnem pogledu — tako piše »Zeilung Dienst Graf Reiscnach« — je nevarno nositi iia prodaj medvedio kožo, ker bi medved lahko pozneje zahteval zelo drag račun. Edini namen tega je: Roosevelt in Churchill bi rada dopo-vedala svetu, da še nista opustila svoje trditve, da Anglosasi sicer izgubljajo vse bitke, dobili po bodo vojno. Kar 6e tiče nemškega ljudstva, ie odveč reči, da se 6očutno smeji tem zablodam. Nihče mu nc bo mogei skriviti iasti, toda odgovorni ljudje bodo morali nekoč dajati odgovor za te zablode. se vidi iz vojnega poročila, da je bilo od 65 potopljenih in poškodovanih ladij v Črnem in Kas-piškem morju kakih 40 ladij zadetih v Kaspiškem inorju. Kakor je znano, sovjetske sile za preskrbo severnega odseka z bencinom nimajo druge poli, kakor Kaspiško morje in je zato potopitev vsake petrolcjske ladje zanje velik udarec. Pogovori s slovenskim ljudstvom: Dva zvona časnikar q. Alessandro Nicotera je imel snoii po rndiu Ljubljana naslednje predavanje: V prvih dneh se jc zdelo, da so bili vsi Slovenci naši prijatelji. Nekaj mesecev pozneje se je zdelo, da so vsi naši sovražniki. Edeu je snoval v tej smeri, drugi v drugi. Sedaj smo prišli v tretje dejanje tragikomedije, ko so na eni strani komunisti, na drugi strani pa proti-komunisti. V zgodovini — in nekega dne se bo morala pisati zgodovina o teh dejstvih — bo treba reči, da so pri nastopu slovenski uradni krogi tolerirali komunizem in du je protikomunistični nastop prišel iz naroda in sicer kot giban je odpora in obrambe, nakar je v Ljubljanski po-, krajini nastal tudi uradni protikomunizem. Toda za zgodovino bo treba poudariti, da so v začetku isti krogi z dobrim razpoloženjem gledali na komunistične priprave in to zaradi brihtne nade, da bodo lahko oni pobrali sadovo setve nezadovoljnega jiodtalnegu gibanja. Pri tekmi v obrekovanju okupatorja in v lahkotnem rodoljubnem govoričenju, kateremu so svoje glasove primešali sami komunisti, se jc ustvaril prav kmalu splošen koncert in le malo jih je bilo, ki so predvidevali, kako sc bo vso lo končalo. Drži tedaj to zgodovinsko dejstvo o usodni napaki v nerazumevanju. Komunistom so dajali konkretno pomoč nekoliko skoraj vsi, ti pa so sc naravnost [Kidali k svojim načrtom revolu-cionirifnja dežele. Za to prevratništvo so torej več ali manj odgovorni vsi, razen nevedno ljudstvo. Seveda pa ta odgovornost narašča v razmerju s stopnjo kulture in socialnega [Kiložaju, ki ga vsakdo zavzema. Danes jc pozno vreči na dan opravičila in je smešno predstavljati se za nevedneže, ko pa so sc vsi zavedali, da gre za zakrivljeno politiko v škodo Italije. Odgovorili elementi so zavzeli stališče in zagovarjali obrazec — (Nadaljevanje na 2. strani.) Visoki komisar odprl šolsko kuhinjo za 2000 otrok Ljubljana, 5. nov. Včeraj ob 12.30 je bila odprla ob navzočnosti Visokega komisarja in predstavnikov mestnih oblasti šolska kuhinja, ki jo je za XXI. leto organiziralo in uredilo zvezno poveljstvo ljubljanskega GIL-a. l'ri otvoritveni slovesnosti, ki je potekala v skrajno skromnem obsegu v ljudski Soli na Vodovodni cesti, so bili razen Visokega komisarja navzočni zvezni tajnik Orlandini, general Monla-gna kot zastopnik poveljnika uinuidnega zbora, predstavnik škoTa. župan general Rupnik, zaupnica ženskega fašija, kvestor, zvezni podpoveljnik GILL-a z načelnikom glavnega stana, pokrajinski šolski nadzornik in druge osebnosti. V šolski dvorani je ravnatelj Wagner toplo pozdravil Visokega komisarja iu se zahvalil za vse, kar je fašistična vlada storila za otroke, po trebno pomoči, in mu zagotovil, da bodo on in ves učiteljski zbor nadaljevali s svojim lojalnim delovanjem v korist šole in učencev v nameri, da bi tudi s tem dali zgovorno priznanje za vse, kar je fašistična vlada storila za slovensko mladino. Visokemu komisarju sla izrazila toplo zahvalo tudi ravnatelj deške in ravnateljica dekliške ljudske šole. Vsem se je zahvalil Eksc. Grazioli, ki je posebno poudaril, da je pp Pucejevem nalogu zvezno poveljstvo Italijanske liklor,ke mladine v Ljubljani uredilo kuhinjo s plemenitimi nameni in s precejšnjimi stroški, da bi mogla vo-čina potrebnih otrok uživati dobroto kuhinje. Potem je povabil navzoče kakor tudi gojence, naj izrazijo svojo hvaležnost Duceju in 6vojo priznanje zveznemu tajniku, zveznemu podpoveljniku in Prva novemberska sreda na trgu Ljubljana, 4. novembra. Prva novembrska sreda, prva sreda v mesecu, ko valovi tržno življenje z močnim utripanjem, ko sc skušajo gospodinje založiti z raznimi živili, ki lahko trajajo dalj časa in niso pokvarljiva, je bila danes na živilskem trgu srednje živahna. Lepo, jesensko navdahnjeno vreme je dajalo posebno ozadje. Gospodinje so na trgu iskale zlasti gobe, povpraševale so [>o jurčkih, ki so jih imele nekatere nabiralke, stare in izkušene ženice že zanje pripravljene, druge gobe pa so bile v veliki izbiri na prodaj. Gobji trg je bil res razmeroma velik in živahen. Ženske in fantki so prinesli kar škfife, jerbase in celo polne kovčege raznih gob, zlasti mnogo čebularjev, ic/evk in mraznic. Za zadnje gobe, ki jim Ljubljančani navadno pravijo sivke po njihovi tem-nosivi barvi, je bilo večje zanimanje in so jih gospodinje tudi rade kupovale, kajti male in sveže mraznicc so prav dobre za vlaganje. 'Ie so bile po tržnem ceniku veliko dražje kakor starejše in večje. Sedaj jc prav ugoden čas za nabiranje poznojesenskih goli. Ni prehud mraz, pa tudi ne premočno deževje. Na Vodnikovem trgu je bilo drugače primerno razgibano življenje in razmeroma dober promet. Bile so večje zaloge rdeče čebule, s katero se mnogi skušajo založiti. Cvetlični trg je postal popolnoma prazen, kajti pred praznikom Vseh svetnikov je bila zadnja ugodna sezona za vrtnarje. Danes je bilo žc prav malo krizantem na trgu. Cvctače jc še vodno dovolj na izbiro in v nakup. O domači, trnovski in krakovski zelenjavi, zlasti solati ni treba mnogo besedi. Endivija je letos čudovito dobra in slastna. Ker ni slane, še vsa zelenjava bolje uspeva in ni toliko poškodovana (m njej in po mrazu, kajti lelos še nismo doživeli, da bi bila jutranja temperatura pod ničlo ko lani osorej. Na trgu je bilo dalje precej kislega zelja in zraven tudi mnogo lepiti in debelih zelj-natih glav. Tu in tam jc človek naletel na domača jabolka II. vrste. Prvovrstna in zdrava jabolka sadjarji skrbno varujejo in hranijo. Na trg prihaja samo izbirek in zato jc tudi cena temu primerna. V vsaki pratiki je prva novembrska sreda zaznamovana kot velik trž.ni in sejmski dan. Ob tržnih dnevih je bilo v stari Ljubljani sila živahno vrvenje, ko so kmetje iz. prav daljnih krajev pripeljali na težkih parizarjih svoje jesenske pridelke in drugo blago na trg in ga prodajali meščanom. Prignali so ludi veliko goveje živine in prašičev. Na ljubljanskih sejmih je bilo še pred 50 leti kaj živahno kupče-vanje in barantanje. Prignano je bilo do 2000 glav razne živine, ki so jo kupovali razni tujci, tako mesarji z Dunaja in Moravske odnos iz Češke. Zadnji so posebno radi kupovali prašiec-pršutarje. Iz teh so potem delali v Pragi šunke, ki se je vračala nazaj pod imenom »praška šunka«. Naivneži so mislili, da rede v Pragi posebne vrste prašičev, iz katerih naj delajo to šunko. Pa so bili kranjski pitani prašiči, ki so jih naše kmečke žene skrbno redile in jeseni določevale, koliko prašičjih glav se naj proda s posredovanjem zaupnega barantača. njegovim sodelavccm za vse, kar so storili v korist nepremožnih otrok. Zvezni podpoveljnik se je zahvalil Visokemu komisarju za njegove besede in pod|>oro, ki jo ob vsaki priložnosti izkazuje pobudam stranke in mu zagotovij, da l>o GILL skrbel in pospeševal z vsemi sredstvi to delovanje, za katero hoče Duce, da so razvije do skrajnih možnih meja. Takoj nato so šli Visoki komisar, zvezni tajnik in drugi oblastniki v dvorane pritličja, kjer jo bilo že veliko dečkov in deklic zbranih ob mizah. Ko so se pojavili, so otroci vstali in pozdravili po rimsko, nakar je tnala deklica izrazila Visokemu komisarju zahvalo v imenu vseh prisotnih in mu izročila šopek rož. Visoki komisar je imel na olroke besede prisrčnega pozdrava in jih opomnil, da dolgujejo zahvalo za darove, ki jih prejemajo, le Duceju. Po blagoslovitvi prostorov in po molitvi so otroci obedovali, Visoki komisar pa je pregledal vso prostore in kuhinjo. Med obiskom je ravnatelj šolo sporočil Eksc. Grazioliju, da so vsi otroci z redkimi izjemami zahtevali, da jih vpišejo v GILL. Visoki komisar Sporočilo pokrajinskega Dopolavora Pokrajinski Dopolavoro sporoča: Z dneiu 28. oktobra izgubijo veljavo vse izkaznice Dopolavora, ki so bile izdane v teku tega letu slovenskim državljanom v Ljubljanski pok rajini. Zaradi tega se od 20. oktobra naprej ne more nihče smatrati za člana organizacije Do- polavoru. Kdor bi želel ostati vpisan tudi XXI. letu, mora predložiti novo prošnjo za vpis. Obrazci za* tako prošnjo se dobijo pri pokrajinskem Dopolavoru in pri občinskih Dopo-lavorih ter pri tajništvih javnih uradov in ravnateljstvih podjetij. je z besedami živega zadovoljstva pohvalil delovanje v korist šole Ko je odhajal iz prostorov šolske kuhinje, je prihajala druga skupina dečkov, da bi prišla na vrsto Tudi s to skupino sta se Visoki komisar in zvezni tajnik pogovarjala. Samo v tej šolski kuhinji bo dobivalo obed okrog 2000 otrok. To je visoka številka, ki je zgovoren dokaz za napore, ki jih fašizem žrtvuje na tem področju za tukajšnje prebivalstvo. Jabolka so zlasti pozimi izvrstna hrana Že od nekdaj so imeli jabolka kot dobro zdravilo za poživitev živčevja zaradi obilice fosforja. Zato se priporoča uživanje jabolk zlasti ljudem, ki si zlužijo kruh z napornim delom z glavo. Jabolka pa pospešujejo tvorbo krvi, kisline pa, ki jih plod vsebuje, preprečuje razne bolezni. Tudi na vitaminih sc jabolka bogata. Vsako sadje, posebno še jabolka uživamo surova in če le mogoče neolupljena. Seveda so tudi razni kompoti in druge prikuhe odlična in zdrava jed. Po me6lih je gotovo najtežje vprašanje, kako shraniti jabolka, da jih obdržimo čim delj in ostanejo zdrava. Navadno vidimo jabolka med oknom, kjer je zanje najneprimernejši prostor, saj 60 stalno izpostavljeni spreminjanju topline. Najprimernejša shramba je dobra, zračna, ne-presuha in neprevlažna klet. Tu lahko priredimo posebne police, na katere zložimo sadje v 1 ali več plasteh, lahko pa jih hranimo tudi na kupu. V prvetn slučaju lahko sadje večkrat nemoteno pregledamo tn odstranimo vse nagnilo 6adje; pač pa oddajajo jabolka razložena po policah hitro vodo, 6e zgrbančijo in zgube na teži. Na kupu imamo sicer več dela z prebiranjem, a tu jabolka ne izhlapevajo toliko vode in ostanejo bolj sočna. Vrste 6 lirapovo kožo kot kanadke in kostnači se bolje obdrže na ku|>u. Nekateri jabolka pred shranjevanjem zbrišejo, kar je popolnoma napačno, saj s tem odstranijo mastnovoščeno plast, ki brani sadje pred gnilobo in drugimi glivičastimi boleznimi. Pred vzimovanjem je treba vsako jabolko prav skrbno pregledati in odstraniti vsa obtolčena, črviva, bolna, krastovo ali kako drugače poškodovana jabolka, ki jih preje porabimo. Samo popolnoma zdrava spadajo v shrambo. Prostor, kjer sadje shranjujemo, ne sme hiti pretopel. V taki shrambi se glivice hitreje razvi-■■■■■■■■■■■■■■BSBHHBDIIHBaHU Razdeljevanje oblačilnih nakaznic Danes v četrtek 5. novembra t. 1. !>o mestni preskrbovalni urad pričel dostavljati oblačilne nakaznice na dom upravičencev z izjemo pripadnikov vojaških sil, ki morajo dvigniti karte v uradu. Kot je bilo že javljeno, se smejo oblačilne nakaznice uporabljati od (>. novembra 10+2 in veljajo do konca leia 19-13. Imamo samo dve vrsti nakaznic in sicer sive barve za osebe, ki so že dovršile 4. lelo in rožnate barve za otroke od 1. do dovršenega 4. leta. Otroci do enega lela karte ne dobe. Prejem oblačilne nakaznice mora podpisati vsak osebno, ali družinski glavar ali pa odrasla oseba v družini za člana družine. Podpisi morajo biti čitljivi lako, da se kasneje lahko ugotovi, kdo je prevzel oblačilno nakaznico. Osebe, ki so prišle v Ljubljano po 11. aprilu 1911., morajo podpisati posebno izjavo, ki bo priložena oblačilni izkaznici. Čo bi pa taka oseba slučajno ne dobila priloženo izjavo, naj jo zahteva od raznašalca. Predno gori navedene osebe ne izpolnijo omenjene izjave, jim dostavljalec ne sme izročiti oblačilno nakaznice. Cena oblačilne nakaznice znaša 1 liro. Naprošamo upravičence, da je v dneh dostave vsaj en član družine, ki je zmožen podpisati prejem oblačilne nakaznice doma in da ima pripravljen denar. Reklamacije za prejem oblačilnih nakaznic pa bo prevzemal urad šele po končani razdelitvi. Posebej pa opozarjamo, da naj družinski glavarji oziroma osebe, ki bodo prevzemale oblačilne nakaznice, vrnejo vse nakaznice onih oseb, ki so začasno ali stalno odsotne in to zabeležijo na hrbtni strani potrdila. Pri stalno odsotnih je navesti tudi razlog odsotnosti in kraj bivališča. Začasno odsotni pa bodo dobili oblačilne nakaznice kasneje na uradu. jajo, poleg tega pa tudi sadje prehitro zori. Zamo-tahi kemičnoliziološki pojavi povzroče, da doseže odtrgan plod slej ali prej ono 6topnjo razkroja, ki mu pravimo druga zrelost ali mednost. Seveda se s tem to delovanje ne konča, pač pa se razkrajanje nadaljuje dokler sad ne strohni. Da ta čas čim bolj podaljšamo, hranimo jabolka v hladnih + 2 do -h 5" C toplih prostorih V prostora, k|er imamo sadje, ne 6tnemo hraniti drugih močno dišečih stvari kot na primer kislega zelja, petroleja, bencina itd., da se 6adje ne navzame tujega vonja. Dostikrat pa je shranjevanje 6adja po mestih v kleteh ali v posebnih shrambah nemogoče, ker teh ni ali pa so neuporabne. Tu si pomagamo z drugimi prostori, navadno z nekurjenimi sobami. Tudi tu uredimo primerne )x>lice, ali pa zložimo jabolka v lesene zaboje. Seveda moramo v tem slučaju sadje še bolj skrbno odbrati, predno ga vložimo. Zgodi pa se, da navzlic pazljivosti gnije kakšno jabolko, ki okuži tudi ostale. Da pa se temu izognemo, zavijemo vsak sad posebej v časopisni papir in ga tako osamljenega vložimo. Namesto v papir shranjujemo jabolka v stihem žaganju ali v mivki, vendar 6e tudi tu ne smejo plodovi med seboj dotikati. V zaboj nasujemo za prst mivke ali žaganja, na katerega zložimo v vrstah jabolka. Ko je dno polno, nasujemo zopet žaganja, da izpopolnimo prazen prostor in je tudi na jabolkali vsaj za pest žaganja Slično zložimo drugo, tretjo in ostale vrste. Namesto v zaboj zlagamo jabolka tudi v 6od. V suhi shrambi pokrivamo sadje na policah s papirjem, da preprečimo preveliko izhlapevanje. Lahko pa postavimo v shrambo posodo z vodo. V vlažnih prostorih pa odvzamemo odvišno vlago z živim apnom. Svetloba v sadni shrambi ni potrebna, ker se 6adje bolje obdrži v teini. Svetloba pospešuje namreč razkrajanje 6adja. Z nekaj dobre volje in s pravilnim ravnanjem, bomo prav lahko obdržali sadje, zlasti jabolka do prvih pomladanskih mcsecev, ko nam bo 6adje zamenjala že prva zelenjava. Prenos bivših jugoslovanskih državnih papirjev Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino sporoča, da se z ozirom na čl. 7 sporazuma )>od-pisanega v Berlinu dno 22. julija 1042 državni papirji bivše Jugoslavije, ki se nahajajo na tako prejšnjem kot anektiranein ozemlju ene izmed nasledstvenih držav bivše Jugoslavije in ki pripadajo fizičnim ali pravnim osebam, ki imajo svoje domovinstvo in svoj stan v prvotnem ali priključenem ozemlju druge nasledstvene države, lahko prenesejo na osnovi predhodne odobritve pristojnih organov nasledstvene države, kjer so ti papirji deponirani. Za papirje, prijavljene v smislu kr. dekreta z dne 1. junija 1941 šl. 492, ki so deponirani pri »Banca dTlalia« v Ljubljani, daje dovoljenja Pokrajinski urad državne blagajne Ljubljana, Puccinijeva ulica 9. V ta namen morajo prosilci vložiti prošnjo na navadnem papirju s potrdilom o njih pristojnosti in sedežu na prvotn"tn ali priključenem ozc-iniju druge nasledstvene države. Slično se bo pokrajinski blagajniški urad pobrigal za hitro rešitev prošenj za prenos, ki bi jih predložile fizične ali pravno osebe, ki pripadajo tej pokrajini, za prenos vrednostnih papirjev v njih iasti, ki so deponirani v priključenih ozemljih druge nasledstvene države. Tudi lake prošnje se sprejemajo na navadnem papirju in morajo biti opremljeno s f>otrdilom o sedežu in pristojnosti prosilca. (Nadaljevanje s 1. strani) zneje so se izdajali za neodgovorne — ki si ga moramo prav dobro zapomniti: »Boljše s komunisti kukor pa z Italijani.« ln to stališče še sedaj zagovarjajo tako imenovani nacionalistični odseki. Drugi obrazec je bil: »Ni treba obtoževati komunistov, ker so tudi oni Slovenci.« S takšnimi načeli so zavezali oči ljudstvu in so ga pcljuli neizogibnim katastrofam nasproti. To ulvogo ljudstvo, ki ni na univerzi proučevalo, kaj je komunizem, ta del ljudstva, ki ni niti najmanj vedel, kaj je kolhoz ali pa ljudski koinisar, je bilo nato izdano in je moralo plačevati račune, dasi ni niti najmanj slutilo, kaj se dogaja, plačevati je moralo z zaplembami in terorizmom, z lažnimi ovadbami in usmrtitvami, to je s celo dolgo vrsto strašnih in krvavih nasilstev, s katerim se komunizem navadno uveljavlja, da bi se nato na razvalinah naroda proglasil zu rešitelja ljudstva. Tisti, ki ni hotel uli vedel predvidevat^ poprej, je sedaj nem opazoval vse to s strašnim obrazom. Vendar pa ni nikdo mignil, da bi' šel na jiomoč tein nesrečnim kmetom, kuterih žalo-igra se je na|>olnila z vsemi svojimi strahotami in v nepopravljivem razmerju. Nato je morsikdo pomislil, da bi naloga italijanske vojske mogla biti uničenje komunizma. Prav gotovol K temu pa naj tudi še dodamo, da je naloga naše vojske še širša in ta je uničiti sovražnike Italije, pa naj Ivodo komunisti ali ne. Če bi bili sovražniki Italije tudi protikomunisti, je jasno, da jih mora italijanska vojska uničiti na isti način. Da pa ostanemo pri zgodovini tudi v tej točki, jc treba podčrtali, da vojska ni prišla v to pokrajino, da bi, kakor se to pravi, za Slovence šla po kostanj v ogenj. Ni bila in ni navzoča, da l>i uničevala porajajoče se podtalno gibanje, medtem pa bi se Slovenci zabavali. da bi gu razplaintevali aktivno ali pa z molkom. Komunizem je bil pojav, ki ga je bilo treba likvidirati na političnem poprišču, če bi bila volja za to, in sicer poprej na tem poprišču, kakor pa na policijskem poprišču. V tistem trenutku pa, ko so se rajši odločili za nered, kakor pa za sodelovanje, so poslcdice morale biti tiste, kot so. O teh posledicah pn si ni treba domišljati, da so italijanski vladi povzročule čezmerne skrbi in to'.iz dvojnih razlogov. FaSističnu vlada je predvsem v največji meri vlada reda po svoji definiciji; zato bi ji bilo vsekakor ljubše izogniti se nesrečam nereda. To je bilo pomirjevalna naloga. Ko pa je vlada ugotovila, da gre zn rešitev vprašunja ne v smislu sodelovanja, ampak za rešitev policijskega vjirošanjn. tedaj je morala vlada nekoliko opazovati, da bi ugotovila vse nevarne elemente ali pn zanesljive, ker so se tnko odkrito razodevali. Boljši je vedno sovražnik od navideznega prijatelja. Ko pa so v gotovem času po taktični zmoti ali pa zaradi tega. ker jih je zapeljala strast, navidezni prijatelji vsi prešli v nasprotni tabor, se je položaj osvetlil in tedaj je bilo treba odstraniti nekaj sto ali nekaj tisoč sovražnikov več. Druga vrsta misli pa je tale: do protiko-munističnega nastopa ne bi bilo nikdar prišlo in ne bi rodilo končnih sadov, če bi se pripravljal poprej med doktrinnr.ji in politiki, medtem ko sedaj daje sadove, ko je izšel iz same krvi ljudstva kot vprašanje ohranitve življenja in morale. Uveljavil se je kot križarska vojski* civilizacije. To je lep nauk zn vse tiste, ki so se dolgo držali zadaj in sicer iz temnih računarskih razlogov, iz razlogov zgrešenega političnega računa. iz razlogov protiitalijanske zavisti, zaradi brezbrižnosti pri razkrivanju početnikov sovjetske »revolucije«. Ti še mogoče čakajo na ukaze iz Londona. Tod« ljudstvo se ni moglo dati pobijati v pričakovanju njihove lagodnosti, da bi jim sledilo v njihovih nesmiselnih namenih in zato je moralo samo poseči |h> sredstvih, da uveljavi pravico. Kdor jc moral prenašati umore in bedo, je z vsem prepričanjem s protikomunizmom. Ni pa moči prisegati na uradni protikomu-nizem, ki se je izcimil iz političnega oportu-nizma. Ni treba biti star volk,™a se lahko razume, da se ta protikomunizem ni ustvaril zato. da bi delal uslugo italijanski vladi. Rodil se je zelo pozno in se je obesil zadaj iz potrebe, ki se je najprej čutila na deželi, pozneje pa v mestu v obrambi proti največji nesreči, ki je tedaj doletela to ljudstvo na deželi. Uradni protikomunizem je protikomunizem denarnežev od včeraj, ki so utrujeni in ki so mogoče navrtnni. To je protikomunizem plahih, ki se hočejo trenutno navdušiti s pogumom. Tak pristanek je vedno negotov in nezanesljiv pri ljudeh, ki se čutijo osumljene in si ne upajo odvrniti svojih ušes od glasov iz Londona, Moskve ali pa iz drugih sumljivih virov. Po vreščanju revolucionarnega zvona nas ne prepriča končno niti zvonenje tega drugega zvona. Sanje in resnica O iskrenosti teh izjav si ne moremo ustvariti nohene prave sodbe. Najbrž je Canevero želel sporazum iz zgolj gospodarskih razlogov, verjetno pa je, da se je med fašodsko krizo hotel prikupiti Angležem in odstraniti sleherno nezaupanje s te strani. Zveze med Italijo in Anglijo pa so kmalu prejele še novo okrepitev. Sporazum, ki sta ga Anglija in Francija sklenili o gornjem Sudanu dne 21. marca 1899, so v Rimu razlagali lako, kakor da je s to pogodbo bila notranjost Tripolitanije prepuščena Franciji in kaj takega bi Italija morala smatrati za spremembo dejanskega stanja (slatusa quoa) ob Sredozemskem morju. Italijani pa so že dolgo gledali na Tripolita-nijo kot na svojo posest in so se zelo vznemirjali nad vsem, kar se je tam moglo prigoditi, Poskusili so pri angleški vladi doseči izjavo, češ da Anglija odobrava italijansko stališče in v ta namen so skušali pridobiti tudi pomoč Nemčije. Toda iz vsega lega ni bilo nič, ker si Salisbury ni hotel vezati rok za bodočnost. Dclcasse pa je lahko spravil dobro karto in je Italiji sporočil zagotovilo, da Italija nikakor ne bo nikjer našla Francije na svoji poti, kadar koli bi postavili svoje zahteve na Tripolitanijo. Tako smo pregledali razmere v trojni zvezi In lahko ugotovili, da so se te zveze že zelo spermenile in da niso bile takšne, kakor so bile v' Bismarckovem času. Toda zanimivo je ugotoviti, da je do sličnih pretresov prišlo v zavezništvu med Francijo in Rusijo. Tako je carjev mirovni proglas v času krize okoli Fašode zelo slabo vplival lia Francijo je vrgel senco na zveze med francosko republiko in Rusijo. Francosko ljudstvo si je sedaj bilo na jasnem, na kakšno carjevo pomoč bi moglo računati pri boju za povrnitev izgubljenega ozemlja. Francozi so bili jezni in užaljeni in zalo v tem času nikdo tli maral kupovali obveznic iz ruskih posojil v Franciji. Seveda je francoska vlada morala računati z drugimi dejstvi in okoliščinami ter se na razpoloženje Irancoskega ljudstva ni mogla ozirati. Vojaška zveza z Rusijo je bila sklenjena za čislo določene primere in položaj v letih 1898—1899 ni bil tak, da bi se Francija mogla odreči temu zavezništvu. Trojna zveza sicer resnično ni bila tako pomembna, kakor v preteklosti. Toda med Francijo in Anglijo so se zveze zelo poslabšale in nikdo ni vedel, kakšno stališče bi v primeru hujšega spora zavzela Nemčija. O tem so se francoski vojaški voditelji pogovarjali z ruskim vojnim ministrom Kuropatkinom, ko jo v oktobru 188S obiskal Pariz. Tedaj je bilo sklenjeno, da naj ostane vojaški dogovor tak, kakor je bil poprej, samo v tem oziru se naj izpopolni, da bi bilo določeno, koliko moštva mora vsak član zavezništva postavili na bojišče v primeru potrebe. Medtem pa je iz avstrijskega notranjega položaja stopilo novo vprašanje v ospredje. Opažal se je strah, kaj bi se zgodilo, če bi habsburška monarhija zaradi svojih notranjih težav razpadla. Vsekakor bi se trojna zveza razšla. V monarhiji bi se začel narodnostni boj in vsekakor bi nemška vlada v Berlinu sklenila prisvojiti si nemške pokrajine habsburške monarhije. V tem primeru bi skoraj gotovo izbruhnila evropska vojna, ker bi Rusija nikakor ne mogla dopustiti, da bi češka prešla pod berlinsko oblast. Ko sta Francija in Rusija sklenili zavezništvo, nista predvidevali razvoja v Avstriji tako, kakor se je lo godilo v lelih 1896 do 1899. Dogovorjeno je bilo celo, da naj zveza med Rusijo in Francijo ostane v veljavi samo toliko časa, dokler bo obstojala trojna zveza. Če bi Avstrija razpadla, bi trojna zveza nehala in konec bi hilo tudi francoskoruskega zavezništva. In to bi povrh vsega se zgodilo v trenutku, ko bi bila Evropa pred novo vojno in bi bila trdna zveza med obema državama bolj potrebna ko kdaj koli poprej. Da bi razjasnil ta vprašanja, je zunanji minister Dclcasse nenadoma odpotoval v Pelrograd (avgusta 1899). 0 njegovih razgovorih v Petrogradu so je moglo le malo ali nič izvedeti. Kdo je mogel Del-casseja obvestiti o tem, kaj se lahko zgodi v Avstriji? Najbrž Kra-maržev članek v francoski reviji ni mogel napraviti takega vtisa. Zato bo verjetneje, da so se zlasti Rusi, ne pa Francozi, prestrašili zaradi bližnje krize v Avstriji in da so io Delcasse moral podali v Petrograd na ruski poziv. O tem obstoja vsaj eno pričevanje in sicer izpisek iz dnevnika generala Kuropatkina. Kuropatkin je bil sprejet pri carju v oktobru 1898 in je vsebino razgovora takole popisal: »Poudarjal sem, da mi ne moremo storiti mnogo za mir, dokler ne bomo zasedli Carigrada in Dardanel. Tedaj bomo imeli dovolj moči in dovolj možnosti za zveze z drugimi slovanskimi državami in mogli bomo postaviti temelje za federacijo med slovanskimi državami in nami. Tedaj bomo uničili načrte Viljema II., ki hoče Turčijo potegniti na svojo stran in proli nam. Prav tako hoče prikleniti nase Romunjo, nato pa še Srbijo in Bolgarijo in mi bi nazadnje, če bi prišlo do vojne med trojno zvezo in dvojno zvezo, mogli doseči komaj to, da bi te države v tej vojni bile nevtralne. Naša zasedba Dardanel bi pospešila razpad habsburške monarhije. Tedaj bi lahko prepustili nemške avstrijske pokrajine Nemčiji, Nemčija pa bi morala Franciji vrniti Alzarijo in Lotaringijo. Poudaril sem carju, da Nemčija tega ne bi hotela storili prostovoljno. Obrambna moč Nemčije je tako velika, da bi se po razpadu Avstrije ponesrečil napad Rusije, Francije in zavezniških slovanskih držav na Nemčijo. Vsekakor bi bilo vse odvisuo od vojaških poveljnikov z dveh strani. Najugodnejši trenutek pa bo prišel tedaj, kadar bo Nemčija zapletena v vojno proti Angliji in Ameriki. Do te vojne pa bo prišlo, ker nemška industrija vedno bolj narašča in si bo Nemčija morala iskali novih trgov po svetu.« Te pripombe in izjave vsaj nekoliko pojasnjujejo vse, kar se je razpravljalo na ruskem dvoru. O vsem tem pn je v zgodovini nabranih zelo malo podatkov. V ruskih arhivih se v teh časih najdejo spisi o tem, kako je Rusija dajala pobudo za zbližanje med Francijo in Nemčijo, zagovarjala je zavezništvo med obema državama na la način, da bi Nemčija vrnila Franciji Alzacijo in Lotaringijo, v zameno pa dobila francoski Kongo ali pa kakšno drugo kolonijo. Ali so Rusi resnično predlgali kaj takega, kar omenja Kuropatkin v zvezi s primerom, če hi razpadla avstrijska monarhija? 111 je Delcasse bil pripravljen sprejeli kaj takega? Resnično je Delcasse nato izrazil misel, da bi pristal na pogajanja z Nemčijo v tem smislu. (Dalje.) Lepa slovesnost na vojaškem pokopališču Ljubljana, 4. novembra. Vferaj dopoldne je bila n aitalijanskem vojaškem pokopališču v Ljubljani slovesnost polaganja vencev na spomenik, ki je v središču pokopališča, kjer so trupla vojakov, umrlih med vojno 1915—1918 in med gveriljo proti komunističnim roparjem v Sloveniji. Ob strani spomenika je slabi godba mestne posadke, skupina skvadristov v orožju in oddelek čet mestne posadke. Za vsak odsek grobov je Zvezni tajnik določil eno fašistično ženo, da položi cvetje na grob junaško padlih vojakov. Ob 10 je prišel na pokopališče Visoki komisar, ki ga je spremljal Zvezni tajnik, general Montagna, ki je zastopal tudi poveljnika armadnega zbora, župan general Rupnik in podžupan coni. Tranchida, kvestor, podnačelnik glavnega stana armadnega zbora, pokrajinska zaupnica ženskega fašija, tajnik* fašija Ljubljane in druge civilne in vojaške osebnosti. Ko je skupina oblasti stopila v sveti prostor, se je podala pred pi- ramido, ki spominja na žrtev italijanskih bojevnikov, je godba zaigrala himno Piave in olx>ro-ženi oddelki so izkazali čast z orožjem. Prapor ljubljanskega fašija je bil ob strani spomenika v spremstvu skvadristov, ki so se vojskovali v več vojnah. Visoki komisar, Zvezni tajnik, general Mon-tagna in župan Ljubljane so položili lovorjeve vence in so nato pozdravili po rimsko. Ko se je razvijala ta kratka slovesnost, 60 fašistične žene sipale cvetje na grobove tako, da jc imel vsak grob svoje cvetje v spomin in zahvalo. Kot začarane so se oživele vejice, ki pokrivajo grobove in se povezale s cvetjem, ki so ga polagale plemenite roke fašističnih žena na grobove. Po pozdravu pred grobovi padlih med veliko vojno sc je Visoki komisar in ostale oblasti podal pozdravit grobove padlih v Sloveniji, nato pa je z dejanjem plemenitega tovarištva pozdravil kostnico avstrijskih padlih. Tudi tU, kjer jc žarel plamen v žarah, so položili vence cvetja Visokega komisarija in župana in je bilo izkazano spoštovanje mrtvim. Eksc. Visoki komisar se je udeležil izročitve plamena bataljonu Nizza Visoki komsiar je včeraj dopoldne poselil vojašnico, kjer so nastanjeni skvadristi batajlona »Nizza«, da prisostvuje obredu izročitve plamena, ki ga je poklonil general Ez.io Oarihaldi, odposlanec skupine Nizardo iz Brescie. Obred, ki se jo razvil v okvirju vojaške resnosti, so prisostvovali generalni poročnik Montagna, ki je zastopal tudi poveljnika armadnega zbora. Zvezni tajnik, podnačelnika Glavnega stana U. armijskega zbora, glavni tajnik skupine Nizardo in druge voja-jaške oblasti. Sprejet s predpisanimi znamenji, je Ekscel. Grazioli, ki ga je obenem z generalom Garihaldi-jeni in drugimi oblastmi pozdravil poveljnik bataljona, 1. senjor Tebaldi, vstopil na obširno dvorišče vojašnice, okrašene z venci in zastavicami, kjer je bil postrojen v orožju bataljon, katerega jo predvedel renturion Bellomo. Ko je obšel železno vrsto, je general Garihaldi izročil nosilcu plamen in je obenem naslovil skvadristom povzdigujoče besede prostovoljskega duha ter naslovil pozdravne besede v svojem in v imenu Načelnika glavnega stana Milice, poudarjajoč svoj ponos, da ima pori svojim poveljstvom bataljon Nizza. Podrobno je opisal duhovni pomen plamena, ki je od Garibaldinske epopeje preveval duše legionarjev in ki še vedno traja v tradiciji junaštva in slave. General Garihaldi je pokazal cilj, ki se zdi sijajen kakor zastava in ki bo dosežen za vsako ceno. Svojo plameneče besedo je končal s pozdravom Nj. Vel. Kralju in Cesarju ler Duceju. Mogočni zvoki Garibaldijeve himne so zadoneli in zaključili resni obred, ki je zaradi svoje globoke vsebine, vere in ljubezni prevzel značaj obreda. Visoki komisar, general Oanbaldi in drugi oblastniki so se nato napotili v vojaško bolnišnico, kjer so jih sprejeli ravnatelj, vojaški kaplan in sanitetni zbor. Tu je general Garibaldi izročil vojni križec za hrabrost vojaku Arigu Megriju ki je bil ranjen v akcijah proti komunistom. Nagovoril je vojaka s pohvalnimi besedami ter se nato pogovarjal tovariško z vrlo črno srajco. Eksc. Grazioli, general Ciaribaldi in drugi zastopniki oblasti 60 se mudile drug za drugim pri vzglavju ranjencev, ter so za vsakogar imeli besede vere in tolažbe. Poset se je vršil v ozračju plamenečega navdušenja in s lem je bila potrjena še enkrat neizčrpna vera junaških bojevnikov, ponosnih na darilo Domovine. Ti vojaki imajo samo eno željo: | da bi čimpreje zopet zavzeli 6voje mesto v boju • in v slavi. Strašna smrt župana Mu in tovarišev Uradni zapisnik o poškodbah in vzrokih smrti izkopanih žrtev, ki so jih mučili in ubili partizani Ekshumacija teh žrtev je bila 28. oktobra 1942., ter so pri tem sodelovali in bili prisotni kot priče: Brulc Janez, 6in umorjenega bivšega župana, Bab-nik Nande, vojaški korat, M. V. A.C., Udovč Fratft, Zajčji vrh štev. 2, Lojk Anton, Zajčji vrli Štev. 11, Bartolj Jože, Stopišče štev. 4. 2e ob priliki ekshumacije pokojnih žrtev so priče mogle ugotoviti neštete poškodbe na truplih, katere so r.iogle biti zadane le od divjaške grobe nasilnosti. Župan Brulc Franc, je ležal v približno 1.20 m dolgi jami na trebuhu, noge je imel upognjene v kolenih nazaj. Na hrbtu in deloma na vratu mu je ležala velika skala. Nekaj metrov nižje sta v skupni jami ležala županov 6in Jožef Brulc in posestnik Turk France zvita drug ob drugem; tudi ta jama ni bila dosti daljša od prve. V bližini in tudi v jamah je bilo najti sledove ognja — zoglenele ostanke polen itd. Da bi se strokovno zdravniško ugotovilo poškodbe na truplih pokojnih žrtev, je bil naprošen g. okrajni zdravnik dr. Korbar A., da pregleda trupla in da strokovno ugotovi nasilne poškodbe na truplih pokojnikov. Pregled se je vršil dne 29. oktobra 1942. v Stopičah pri mrtvašnici. Trupla so bila v glavnem prav dobro očuvana, ter je bila mogoča identifikacija poedinih žrtev. Pri pregledovanju poedinih trupel je Bilo na posameznih truplih ugotoviti sledeče poškodbe, ki eo z gotovostjo bile zadane nasilno: 1. Na truplu pokojnega župana Janeza Brulca je bilo mogoče ugotoviti sledeče: Na glavi zdrobljene nosne kosti, oči in veke grobo iztrgane, po-rezane ali posekane zgornja in spodnja ustnica, jezik iztrgan ali pri korenu izrezan, ker ni bilo mogoče ugotoviti niti ostankov jezika, odrezano ali odtrgano levo uho. Na desni strani obraza popolnoma zdrobljena spodnja čeljust in lična kost. Na trupu spredaj obširne rdeče jrodpludbe, deloma ožgana koža in površni defekti, kot j>osledica silnih udarcev in paljenja z ognjem. Na desni roki manjkajo prvi trije prsti, na levi dva prsta. Nobena teh poškodb ni bila naravnost smrtna, tako, da je mogoče skoraj z gotovostjo soditi, kar kažejo tudi nekatere poškodbe, da je bil še živ zakopan. 2. Na truplu sina prve žrtve Brulc Jožefa je bilo ugotoviti: na glavi, oči z okolnim tkivom grobo iztaknjene, nos jx>polnoma zdrobljen, levo uho odtrgano, desno uho do polovice odsekano, spodnja čeljust popolnoma zdrobljena, isto deloma tudi zgornja čeljust. Desna roka na treh mestih zlomljena. Na levi podlaktici močne poškodbe in podplutc. Pokojnik je umrl verjetno vsled fioškodbe možganov, kot posledice silnih udarcev po glavi. 3. Truplo tretje žrtve Turk Franceta, posestnika iz Zajčjega vrha štev. 6, kaže sledeče nasilne poškodbe: na glavi — na čelu velika rana, desna lična kost popolnoma zdrobljena, levo oko z okolico izbito iz lobanje, odbita ali odtrgana desna polovica nosu; najtežja, smrtna poškodba je zadaj za levim ušesom, na tem mestu je popolnoma zdrobljena lobanja in gotovo tudi poškodovani možgani. Desna roka v zapestju zlomljena, zlomljen je tudi palec na tej roki. Na obeh rokah so na obeh zapestjih globoke odrgnine, kot posledica vrvi ali verige s katero je moral biti pokojnik zvezan. 4. Truplo pokojnega Vidmar Antona, rojenega 12. I. 1912. iz Št. Jošta štev. 15 kaže, da je bil pokojnik z vehementno silo udarjen po glavi tako, da mu je ta sila zlomila tilnik, kot posledica tega udarca je tudi popolnoma zdrobljena desna stran obraza. 5. Na truplu Vidmar Lojzeta, roj. 23. III. 1913. iz Št. Jošta štev. 15. je na glavi ugotoviti, da ima popolnoma zdrobljen zatilnik in je bila ta poškodba gotovo smrtna. Na obeh rokah ima hude poškodbe — desna je v komolcu vsa zbita, leva ima popolnoma zdrobljeno zapestje. 6. Na truplu pokojnega Ovniček Franceta, roj. 11. XI. 1905. iz Zajčjega vrha štev. 4, je spredaj na prsih — za prst nad in znotraj prsne bradavice na levi strani vidna urezna rana, ki sega 6kozi srce in je vidna tudi na hrbtni 6trani na odgovarjajočem mestu; soditi je, da je bil s silo zaboden ležeč na hrbtu. Razen te smrtne poškodbe ima pokojna žrtev popolnoma zdrobljeno desno zapestje. Razen teh naštetih poškodb je na vseh truplih najti sledove pečenja z ognjem in podpludbe na mnogih mestih po telesih, ki kažejo, da so bile vse žrtve prav kanibalsko mučene, predno jih je 6mrt rešila trpljenja. S top i če, dne 29. X. 1942. Dr. Korbar, sanitetni referent v Novem mestu. Botanični vrt v lepoti jesenskih barv Ljubljana, mesto vrtov in nasadov, ima v svoji sredi še en biser, ki pa ga meščani kaj malo poznajo. Ta ie botanični vrt. Prvi zvončki, znanilci pomladi, prve trobentice iu vijolice sc odpro najprej na botaničnem vrtu. Tudi jesen, čas protestnih barv. se v tem vrtu najprej opazi, ko prejenja cveteli planinska flora, čeprav so ostale cvetice še v bogatem razkošju cvetov. Tedaj vemo. da ie jesen blizu . . . Mrzla megla oktobrskih dopoldnevov ovija vrhove stoletnih dreves in brani sončnim žarkom. da bi s toploto pobožali zadnie jesenske rožice, ki se stiskajo pod bledozelenimi listi in trepetajo od mrzle megle. Jesenske astre ali nebinc, se s svojimi kot poletno nebo modrimi in od poljubov mrzle rose mokrimi cvetovi obrača io zu božaiočiini sončnimi žarki. Tudi jesenski podleski odpro na široko cvetne čaše, da bi i i nt zadnji čmrlii — trubadurji prinesli zaželjeni cvetni prah, da bi iim nc bilo treba zadovoljiti se z lastnini pelodom. Korčki, ti nežni znanilci jeseni, povcšaio trudne in mokre glavice. Le sončni žarek, ki se prikrade skozi orunienelo listič dreves zdrami zaspančka. da zadrži opojno okoli njega. Tudi temu so ure žo štete, še nekaj dni in trudna glaviču bo zu vedno zaspala. Sem in tja vidimo vitko-stebelne japonske anemone, ki z belimi in rožnatimi cvetovi krase jesen v botaničnem vrtu. Vsako noč umre nekai teh rožic, tako. tla bo ostal vrl kmalu popolnoma prazen. Vendar pa ie vrt navzlic temu zanimiv. Sedai zore ali pa so že dozoreli prav različni plodovi. Koliko plodov drobnih in karminusto-opekasto rdečih ima samo ncšpljevec (coto-ncasterl. Med tenmozelenim listjem se rdeči plodovi lepo odražajo in so koj primerni za v vazo. Tudi različni trni (crulucmis) so polni dobrot za lačne ptičje kljune. Med njimi so najglasnejši kosi, ki hočejo povsod prvo mesto. Gotovo so si v svesti. da imajo na botaničnem vrtu že domovinsko pravico. Pa ne samo plodovi, pač pa tudi semena drugih rastlin so zanimiva. Med njimi imamo neke vrste rnzstlino, ki napravi precej velike semenske glavice. V njih ie na stotine semen, katera imajo za padalu dolge svilene nitke, ki bi se dale najbrž dobro uporabiti za pridobivanje svile. Tudi buče so zanimive. Saj tu iih vidimo prav čudnih oblik. Med njimi ie pač cvclanthera explodeus najzanimivejša, ker vrže seme po več metrov daleč, če se lc dotakneš zrelega plodu. Med tobaki. ki jih ie okoli 15 vrst, najdemo havanski, viržinski, kuha, haiti. portoriko in še vse druge boli znane vrste. Marsikateremu strastnemu tobnkariu se bi sline kar po-cedile, če bi videl lepe svetloruincne tobakove liste. V isto družino spadajo tudi paradižniki. Na gredici poleg tobaka rastejo tri vrste divjih, še ne kultivirunih paradižnikov, ki imajo rumene in rdeče plodove podobne hruškam, slivam in češnjam. Se mnogo je drugih semen in plodov, ki so vredni, da se iih ogledamo. Jesen ie lepa tudi zaradi različnih barv listja. Ta lepota se posebno lepo vidi pri veliki množini drcvia in grmovja v botaničnem vrtu. Različne vinske trte, divje in okrasne vzpon inv-ke so že pobarvale svoje liste s temno knrmi-nasto barvo, kot bi bili oškroplicni s krvjo. Druga drevesa so postala svetlo rumena, pri nekaterih ie list io počrnelo ali porjavelo. Najlepši med njimi je ginkovec. Ta rastlina ic doma na Japonskem in je do 30 in visoko drevo z močnimi simetričnimi vejami. Iglice (drevo spada h smrekam) so združene v večjo pahljačo in porumene v jesenskem soncu kaj hitro. Rahli sunki vetra trgajo posamezne liste, ki se kakor metulji citrončki pozibavaio. dokler nc padejo nu tla. Toda. ko prva slana popari listič, se vsujejo vsi listi nn še zeleno trato, da se zdi, kot bi bila ta potresena s samimi cekini. Pravljica jc kmalu končana. Proti nebu steza drevo mrzle in gole veje kot bi prosile od neba pomoči zaradi oropanega oblačila. Po vrtu se pridno gibljejo vrtnarieve roke. Treba ie izkopati vse rastline in gomolje, ki ne preneso naše zime. Vsem tem ie potrebno pripravili primerno zavetje. Tudi muze, oleandri, iavorike in različno drugo grmovje jc treba presaditi v lonce in postaviti — kani? V rastlinjak boste razsodili. Da. toda naš botanični vrt ne premore rastlinjaka, čeprav sc trudi vodstvo že gotovo 60 let. da bi se tudi na botaničnemu vrlu postavil vsaj zasilen rastlinjak. Tako pa je treba vse te rastline postaviti v primerne tople grede, v hišo in v sobe, kjer pa le slabo prezimijo. Ko bo delo končano in bo sneg pokril vse rožice, da iim zima ne bo mogla škodovati, se bo pričelo delo s semeni. Na tisoče in tisoče vrečic s semeni bo treba urediti po rastlinskih Za Miklavža izide »Slovenčev koledar« Naročite ga takoj po ugodnostni ceni 20 lir Za kaj so umirali? Umori tisofev žrtev, padlih od roke komunističnih oboroienih oddelkov, so povzročili med vsemi Slovenci silovit vtis. Pred vsemi, tudi takimi, ki so morda kdaj sočustvovali s komunizmom in ga podpirali, leži nepobitno dejstvo: tisoči umorjenih Slovencev; dejstvo, ki se nikakor ue daje več zatajiti. 01) teh umorih se sedaj mnogi sprašujejo in ugibajo: za kaj in za koga so umirali ti ljudje? Zakaj so bili pobiti? Vsako človeško dejanje vodijo neki razlogi. Brez razlogov se to ni dogajalo. 'Tudi pri tem ogromnem morjenju so morali odločati neki premišljeni načrti, in to obojestransko, up samo pri tistih, ki so pobijali, marveč tudi pri tistih, ki sn sc dali pobiti. Ni treba veliko govoriti o namenili ubijalcev. Ubijali so zato, da si zagotovo svojo oblast. Res je, da je tudi ogromno primerov ubijanja iz slasti ali iz osebnega maščevanja, ki je kakor plaz šlo za načrtnim ubijanjem komunistične stranke. A vendarle je v glavnem vse to klanje bila premišljena akrija komunizma, da se iznebi svojih nasprotnikov, ki bi utegnili zavreti razvoj komunistično revolucije. 0 značaju komunizma, o njegovih namenih, o njegovem zadržanju do vere. Cerkve, narodnosti itd., smo žc pisali. Vse to jo negativno in skrajno pogubno. Pozornost se nam pa tu obrača predvsem na ono vprašanje, ia kaj in za koga so prav za prav umirale vse te žrtve. Ali ni bilo mogoče, fe gledamo t njihovega stališča, izogniti se mučenju in smrti? Treba je pojasniti najprej neko drugo vprašanje: kdaj so začele padati žrtve in kdaj so je dvignil odpor proti komunistični revoluciji? Ali je odpor logična posledica tolikih grozodejstev iu tolikih žrtev, ali pa so se ta grozodejstva začela izvrševali, žrtve začele padati zato, ker narod ni hotel sprejeti zahteve po revoluciji, ker je prešel v odpor proti komunizmu že prej? Danes na to vprašanje že lahko mirno in določno odgovorimo: grozodejstva, ropi, umori, požigi, ki jih je povzročil komunizem v Sloveniji, so posledica odpora ljudstva proti borbenemu brezboštvu. borbe. kj jo je slovensko ljudstvo napovedalo komunizmu že takrat, ko sn začeli nastopati prvi propagnlorji komunistične revolucije. Zaman jo skušal komunizem omajati poštenost slovenskega ljudstva. Ker je tividel. da z zvijačnostjo in prepričevanjem ne more doseči svojih namenov, so začelo padati žrtve. Ni torej popolnoma resnično, da bi šele tolik žrtve in tolika škoda dvignila ljudstvo v odpor proti komunizmu. Resničiicjše je drugo: ker so narod ni hotel ukloniti komunizmu, je komunizem zadivjai nad njim ter povzročil neslišno razdejanje. Žrtve torej, ki so padale od komuni ličilih strelov ali komunističnih nožev, so v glavnem padale za svoje protikomunislično prepričanje. V največjem delu pa je odpor ljudstva proti komunizmu zrastel iz verskih nagibov, in tudi žrtve so posledično padalo zaradi pripadnosti k verskemu prepričanju. Ne zanikamo, da je bilo tudi mnogo primerov masovne podivjanosti komunističnih tolp, ki so morile iz drugih nagibov, bodisi iz slasti, bodisi zaradi očitkov vesti, bodisi zaradi materialnih koristi, bodisi zaradi osebnega maščevanja; toda vodilni nagib na obeli straneh je bil vendarle borba vere proti neveri. Za to resnico imamo dane« Ze veliko jasnih dokazov, tudi iz sodnih zapiskov partizanskih sodnikov. Svetli primeri stopiškega župana Brulra. učiteljice Celui-Ijcre, fiikn Sušteršifeve, župnika Komljanrn in kmeta Šaloharja iz Vrhov, ki so bili vsi stavljeni pred zahtevo, da se odpovedo katoliškemu prepričanju. nam poleg tolikih in tolikih drugih primerov dovolj zgovorno odgovore na vprašanje, za kaj in za koga so umirale naše žrtve: umirale so za svojo krščansko zavest, umirale so za vero. Ogromno klanje, ki ga je izvršila nad Slovenci komunistična stranka, nima torej le v sploš-fi nem značaja protiverskega dejanja, marveč je tudi 1 v mnogih posameznih primerili dokazano, da so se žrtve dale zavestno pobiti zato, ker niso hotele zatajiti svoje vere. In tn ie prav tisto, kar moremo nasproti toliki sramoti, ki jo je mednarodni komunizem naprtil Slovencem, postaviti kot protiutež, kot junaštvo, ki daleč odtehta ves greh in zločinstvo komunizma. Naši mučenikl. ki sn se raiši dali ubili sredi najhujših muk, kakor pa da bi privolili v komunizem in s tem zataiili vero. so nam vrnili čast. ki nam ga jc vzelo divjanje brezbožnega komunizma. družinah, jih izpisati ter izdati seznam. To sezname razpošlje vodstvo v tuje države po botaničnih vrtovih, kjer iih pregledajo in nekatere naroče. In zopet priromajo seznami nazaj. Tu ugodc kolikor ie mogoče željam naročnikov, ter odprcmiio semena. Seveda dobi tudi naš vrt mnogo seznamov tujih vrtov in seme prav tako naroči. Pred to svetovno vojno ie imel vrt stike z več kot 150 drugimi vrtovi. Kot vidimo ie naš botanični vrt znan daleč naokoli, tudi v prekomorskih državah, sai io pošiljal seme tudi na Japonsko, Avstralijo, Ameriko, Javo itd. Ljubljanski botanični vrt je odprt vsakomur in sicer brez vstopnine ob navadnih uradnih urah. Izkoristimo sedaj zadnje lepe jesenske dneve in obiščimo vrt, da sc bomo navžili zadnjih jesenskih krasot. KULTURNI OBZORNIK Slovenska slovstvena čitanka Pri pokrajinski šolski zalogi v Ljubljani je izšla v vrsti novih učbenikov Slovstvena slovenska čitanka za višje razrede srednjih in sorodnih šol, ki je bila odobrena z odlokom Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino dne 31. avgusta 1942-XX. Cena 38 lir.) Tako smo dobili za sedaj nekak nadomestek Grafenauerjevih čitank za višje razrede srednješolskega pouka, ki so bile že zdavnaj razprodane ter smo zadnja leta bili v teh razredih gotovo brez pravih učbenikov ter navezani na učiteljevo besedo in razumevanje. Sistematično delo naših znanih >čitankarjev« je lepo končalo svoje delo za jx)laganje temeljev popku slovenščine in slovenskega slovstva ler literarne umelnosti sploh za nižje razrede srednjih šol, literarni pouk za višje razrede pa je prav zaradi večno se spreminjajočih učnih načrtov ostal še v načrtu sistematične obdelave. Sedanja Slovenska slovstvena1 čitanka je napravljena po Grafenauerjevih čitankah za višje razrede srednjih šol (I—IV knjiga), ter tako v eni knjigi (str. 390) prikaže celotni razvoj slovenske literarne zgodovine od najstarejših začetkov narodne in cerkvene književnosti do najmanjših pesnikov in pisateljev v lepi kronološki ureditvi in z najznačilnejšimi zgledi. Tako smo s to knjigo dobili posrečeno antologijo slovenskega slovstva, ki naj nudi gradivo za pouk slovenske slovstvene zgodo- vine v višjih razredih naših gimnazij in njim so- , rodnih šol. Že prej so se Grafenauerjeve čitanke i odlikovale po tem. da nudijo mnogo čtiva, na po- | dlagi katerega naj pride dijak sam do lastne sodbe o pisatelju: tu pa so odpadle vse opombe ter je ostal samo še tekst, kategorično izbran in smotrno prikazan. Dijak, ki ga prebira v tem sistematičnem izboru, dobi najboljše prijeme za pravilno oceno pisatelja, pa tudi za čas in pomen doticnega literarnega pojava. Učiteljeva živa beseda mu more vtis samo še ojačiti ter literarne pojave samo še osvetliti z razložitvijo življenjskih in socialnih razmer osebe in časa ter občinstva. Nedijaku bo pa ta antologija lepa galerija slovenskih kulturnih delavcev ter problemov, ki so jih reševali za povzdigo kulture jezika in življenja sploh ter lepote še posebej. Šketova stara slovstvena čitanka je dobila novega sodobnega in moderno izpopolnjenega naslednika za šole, za občinstvo pa je ta izbor naravnost edina izbrana antologija, ki jo moremo predstaviti tudi tujcu, želečemu se spoznati z našim duhovnim razvojem po besedah in delih pisateljev samih. Lepo jo postavljen temelj proučevanju slovenskega slovstva z obširnim izborom najlepših slovenskih pripovednih pesmi ter narodnega blaga sploh. Srečno uvaja io narodno pesništvo stara legenda Od kod zemlja?, ki jo je zapisal Trdina, pa jo razbral v zadnjem letu dr. Grafenauer, dokazujoč, da sega njen postanek še v razdobje skupnega življenja Slovanov v Zakrpatju. Častitljiva starina, ki zasluži častno mesto! Nato slede zapisi drugih pesmi ter prenaredbe, pri katerih je vedno označen zapisnikar oz. prireditelj. S pre- govori in reki se zaključuje ljudsko izročilo. Nato sledijo zgledi in dokumenti našega pismenstva, ki še ni književnost, dasi novejši raziskovalci najstarejših naših jezikovnih spominkov govore sedaj tudi že o stilističnih vrednotah tega pismenstva ter bi tako spadal že v književnost (literarna vrednost II. brižinskega spomenika!). Tu so ti naši rokopisni spomeniki do Trubarja Iako jasno podani, da je viden prehod iz staroslovenščine (Zografskj zbornik) v slovenščino kot samostojen jezik. Staroslovenščina je podana v transkribirani slari cirilici (ne glagolici) ter vsaj bistveno poznanje staroslovenščine tvori temelj slovenskemu jezikovnemu pouku. Slovensko književnost začenja Trubar, katerega podobo nosi tudi naslovna stran knjige. Protestantska doba je prikazana v lepih odlomkih z vsemi problemi dobe in svojega hotenja, s kolebanjem med pisavo — zgled slovenske pisave v gotici —. in neustaljenostjo črk ter ljubeznijo do slovenskega jezika in novega duhovnega toka. Tu kakor v poznejši katoliški dobi je mnogo člankov prevedenih iz nemščine ali latinščine, iz katerih je jasnejše videti napor do-tičnih pisateljev in kar tudi načeloma spada v slovensj tULIjlMU, t! Zlati ženin je bil roj. 17. okt. 1803 v Zrkovcali pri Mariboru, ljudsko šolo je obiskoval pri D. M. v Brezju, gimnazijo pa v .Mariboru in v Novem mestu, kjer je maturiral 1SS3. Po odsluženem enoletnem vojaškem roku je bil 1SS4 6preje- v službo pri bivši ao. vojni mornarici v Poli, ki ji je posvetil vse življenje. Od IS. septembra 1S95 do 0. junija 1S97 je napravil službeno pot okrog sveta na korveti »Saida«. L. 140» je bil premeščen k mornariški sekciji na Dunaju; nato je do 1909 služboval zopet v Poli od 19(^9 do 1915 pa ponovno na Dunaju in je bil večkrat zastopnik mornarice pri a. o. niedparlamentaruih delegacijah na Dunaju in v Budimpešti. Vojna 1. 1915—1918 je prebil zopet v Poli, nato je bil pol leta šef mornariške pen-zijske likvidacije v Ljubljani naslednje leto pa na Dunaju, kjer je bil upokojen kot generalni komisar. 1919—1920 je bil član jugoslov. likvidacijske komisije na Dunaju. Nato se je preselil v bližino svojega rojstnega kraja, v .Maribor, kjer je bil od-1921 — 1931 ravnatelj tovarne za brušeno steklo »Kristal Več let je bil tudi občinski svetnik. Od 1. 1932 živi skupno s svojo poročeno hčerko dr. Alelito Stele-Pivčevo v Zeleni jami. Poročil se je dne 5. novembra 1S92 na Dunaju z g. Ano roj. Iluber, hčerko steklarskega mojstra v Lenaugasse v VIII. okr. in občinskega bvelnika ter zvestega sodelavca krščansko socialnega dunajskega župana dr. Karla Luegerja. Kot Dunajčanka se je gospa Ana prav dobro znala v najrazličnejših miljcjih, kijih ji je naklonilo življenje. Dunaj, Pola, Zrkovce. Maribor in nazadnje Ljubljana. Zivljenski večer preživljata slavljenca, ki sta v septembru stopila v SO. leto življenja, pri hčeri, zetu in vnukih.Srebrno poroko sta praznovala 1917 med prvo veliko vojno. Dolgoletnemu naročniku riašega lista želimo, da bi vsaj demantno poroko mogel praznovati v miru! V Zeleni jami v krogv svoje družine praznujeta danes 25-letnico zakonske skupnosti ugledna zakonca g. Kolenc Jože in njegova soproga ga. jo še kljub sedmim križem, saj je star že 75 let, čil in krepak, da še sam zleze na jablano in obira jabolka. Prod dnevi pa je imel nesrečo, da je padel z jablane in si zlomil desno nogo. Delavka 1'rancka Golobova nn Igu ima 67 let. Padla je in si močno poškodovala desno nogo. Delavcu Albertu Lazarju v Ljubljani je padla opeka na glavo in mu prebila lobanjo. — Stenosrafskr posebni tečaji — dnevni in večerni — se prično 6. novembra. Začetni in nadaljevalni oddelek, brzopisne vajo po dikta-tu. Specialni tečaji po hitri in najuspešnejši metodi. Učnina nizka. P<*-ebni oddelek za di-jake-inje. — Posebni tečaji zn strojepisje, knjigovodstvo, jezike i. t. d. — Vsi tečaji so priznani od pristojne šolske oblasti. Novi prospekti s slikami in informacije tla razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. — I)ve žrtvi na visečem bradu. V hrogenškem gozdu vozi čez reko Ach viseči h rod Lastnik broda je bil poklican, da bi prepeljal neko žensko Jez roko. Ko so ni vrnil domov, so ga šli iskat in našli brod prazen sredi nad reko. Truplo brodnika so našli tisoč metrov daleč od broda v roki, truplo ženske pa še niso nunrli najti. Očividno so se mod vožnjo odprla vrata kabino in jo ženska padla v pet metrov globoko roko. Brodnik, ki je bil znan dober plavač, jo hotel žensko rešili, pa so mu zaradi visoko narasle vode ni posrečilo in sta oha utonila. — Tajna komunistična organizacija v Sevili odkrita. V Sevili na Španskem se jo policiji posrečilo. da jo odkrila tajno komunistično organizacijo in aretirala iz. 17 članov obstoječi tako imenovani revolucijski odbor. Hišne preiskave pri komunistih so odkrile obsežen agitacijski material, ki ga jo organizacija dobila od uradnega angleškega zastopstva v Španiji. — 2(i smrtnih žrtev letalske nesreče. Pri Gibraltarju so je zgodila strašna letalska nesreča. Veliko Štirimotorno prometno letalo jo priletelo z Malte z 88 osebami. ?,e skorai na cilju pa jo letalo nenadoma padlo v morje. Samo dvanajst oseb 6e je moglo rešiti, 26 jih jo pa utonilo. — Črnci vidijo tudi ponoči. Splošno je znano. d« z napredovati jem kulture postajajo človeški čuti slabši. Vid, sluh. in vonj so jiri divjih narodih neprimerno ostrejši kakor pri prijiad-nikih narodov, ki imajo visoko razvito kulturo. Nov dokaz za ta pojav so prinesle znanstvene preiskave, ki so jih i/vršili v Italiji glede vida. Z večimi tisoči belili in črnili 'ljudi so napravili naslednji poskus: V popolnoma temnem prostoru se je postavil zdravnik 40 metrov daleč od poskusnih oseb. Držal je v roki palico, ki je bila na oni strani prolepljona z belim papirjem. To palico jo obračal jiroti poskusnim oselvitn zdaj s prelepljeno stranjo, zdaj z neprelcpljeno stranjo, vodoravno in navpično. Izkazalo se je, da so vsi črnci mogli razločiti beli papir v pojKilni temi, medtem ko jc le nekaj belili ljudi moglo razločili bedi papir šo le potem, če se jim jc zdravnik s palico približal na petnajst metrov. — ščurke iščejo s časopisnimi oglasi. V praških listih je te dni izšel ogla«, da se iščejo živi ščurki po pet pfenigov. Najprej so mislili, da je to neokusna šala. Noto se je pa izkazalo, da jx>trehuje žive ščurke neki znanstveni pre-izkuševalni zavod za poskuse. Vodja zavoda se je najprej obrnil na različne trgovine z živalmi, pa jc dobil jiovsod odgovor, da ščurkov ne prodajajo. Nato je poskusil svojo srečo T ' nekaterih velikih pekarijah. kjer so ga ipa tndi zavrnili, po nekod celo na žaljiv način. Končno je poskusil z oglasom. To jo pomagalo. Prišlo jo toliko ponudb, da je potreba zavoda — 200 ščurkov tedensko — krita za dolgo časa. — Zastavljalnica postala nepotrebna. Zastavljalnica v PI zn n je v likvidaciji. Vsi uradniki so že nastopili druge službe. Opustitev zavoda se utemeljuje s tem, da je zaradi zboljšanja socialnega položaja postala širokim slojem zastavljalnica nepotrebna. v .s" ' • .a . , . r; - •' •V • sv .■» * ' Bojišče v Egiptu: Angleški top, ki so ga zaplenile italijanske čete in nato uporabljale proti Angležem. eije: Trgovsko učilišče »Christofov učni znvod«, Ljubljana, Domobranska 15. I Simfonični koncerti v Ljubljani: Za letošnjo koncertno sezono in ima Glasbena Matica ljubljanska v svojem načrtu celo vrsto sinfoničnili koncertov, ki se hodo vršili na pobudo članov opernega in radijskega orkestra, ki so se združiil v sinfoničui orkester. Serijo teh koncertov Ivo otvoril ponedeljkov koncert v veliki un ionski dvorani z naslednjim sporedom: 1. Smetana: Libuša. Slavnostna predigra; 2. Čajkovski: Koncert za violino in orkester. Vio-lin-solo l>o igral violinist Albert Dermelj, eden najdelavnejših pa tudi najbolj nadarjenih naših mladih violinistov; 5. Schubcrt: NcdovrSciia sinfonija; 4. Verdi: Sicilske večemice. Predigra k istoimenski operi. Orkester, ki je v polni zasedbi, bo vodil priznani naš dirigent gospod j Drago Mario Šijanec. Spored je izvrstno se- j stavljen in bo nudil gotovo prvovrsten užitek, " za katerega nam jamčijo vsi priznani sodelavci, dirigent, solist in člani sinfoničnega orkestra. Namen vseli teh koncertov jo popularizirati sin-fonično fflasbo, zato so tudi cene tako nizko nastavljene, da je obisk vsakemu mogoč. Sedeži oil 5 do 15 lir, stojišča po 4 lire. dijaška po 2 liri so v preprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Začetek koncerta bo točno ob 18. uri v ponedeljek 9. t. m. v unionski dvorani. DRUŽINSKA PRATIKA ZA LETO 1943 je izTla in se dobiva v nakup v prav vseh knjigarnah kakor tudi v boljših trgovinah in tralikah Cena Izvodu L2-- Zahtevaj'e povsod le našo DRUŽINSKO PKATIKOI Veronika. Danes bosta obnovila pred oltarjem v kapelici 6v. Vincencija zakonsko obljubo, katero sta storila na današnji dan pred 25 leti v Stopičah pri Novem mestu. Njuna življenska pot ni bila sicer posuta z rožicami, vendar sta kot ugledna katoliška zakonca s krščansko potrpežljivostjo prenašala vse tegobe življenja, tako da je njen zakon srečen in zgled katoliškega zakona. — Kot dolgoletnima naročnikoma »Slovenca« jima iskreno čestitamo k njunemu jubileju in jima želimo, da bi dočakala še zlato poroko. — Milo jesensko vreme. V dobrih 24 tirah se je poprej hladno vreme omililo in v sredo se je pojavil milejši vremenski val, ki je prinesel primerno veliko vlage, n tudi primerno toplejše jutro, to pot brez barjanske mogle, kar jo spet znamenje, da se bo vreme hitro pre-okronilo. Tudi barometer je nekam zanihal, kar kaže na dež. Barometer pada, termometer pa se dviga, da se tako po domače izrazimo. V torek je bila dosežena najvišja dnevna temperatura + 15.2°, od zjutraj do 14 v torek se je dvignila kar za 10 stopinj. V sredo je bil zaznamovan tudi višji jutranji temperaturni minimum + 7.8° C. Leni osorej je bilo prav mraz. Ravan je pokrivala do 20 om visoka snežna odeja. Pozneje je natsopilo ju/no vreme, nato pa je sredi novembra pritisnil prvi, močnejši mrzli val. Letos je še nekam toplo in nismo še imeli slane, niti ni še jutranja temperatura zdrknila pod ničlo. Barometer je v sredo zjutraj padel na 765.5 mm. jo še vodno nad nor-malo. Sedanje vreme je kaj ugodno za nabiranje in grabljenje stelje. Na njivah se pospravlja zelje. — Razne nesreče. Na kirurgičnem oddelku splošne bolnišnice v Ljubljani so bili sprejeti nekateri poškodovanci, ki so utrpeli hujše poškodbe raznih telesnih delov Ivan Lovše, 40-let-ni delavec, doma v Zgornjem Kaliju, jo bil zaposlen pri nakladanju hlodov. Težak h!od_ mu jo padel na levo nogo in mu jo zionni. Stari (Simon Čampa, doma iz Zapotoka ph Sodražici glasfceno-irestrumsntaitii koncert Zaradi nepričakovanih ovir je odpovedan glas-beno-instrumentalni koncert, ki naj bi bil prirejen v Ljubljani 7. in 8. novembra. Vsi listi, ki so že kupili vstopnice za ta koncert, jih lahko vrnejo pri blagajni opernega gledališča. Za Miklavža izide Naročite m takoj po lodnostni ceni 20 lir' ■■aaaiaaaaaHMBaaHMBHina«BagH» 1 Stolna kongregacija Kraljice presv. rožnega venca in stolna kdngregncija Marijinega varstva za gospe imata skupno sv mašo s skupnim obhajilom v petek, 6. t. m. ob četrt na 7 v kapeli v Alojzijevišču. Pridite polnoštevilno! I Na I. moški meščanski šoli v Ljubljani (Prule) se prično redni pouk v ponedeljek, dne 9. novembra v šolskem poslopju na Prulah. Ta rlan naj pridejo učenci v šolo ob 10.50 dopoldne. Oni učenci, ki iz opravičenega vzroka niso mogli doslej opraviti kakega izpita oziroma se vpisati v šolo, morejo to opraviti še v dneh 9. in 10. novembra. Opozarjajo se, da je to zadnji rok. 1 Jakopičev paviljon bo te dni zopet oživel. V nedeljo 8. novembra 1942 ob II. uri bo odprta razstava, na kateri bodo razstavljena dela kiparjev J. Kalina, K. Putriha in slikarjev S. Kre-garja in N. Omorse. Razstavljenih bo 70 del in to samo nova. Prav .gotovo ne bo nikogar, ki bi zamudil obisk to zanimive razstave slovenskih umetnikov. Vabljeni ste vsi. Posebnih vabil ni. I Visokošolci-ke in dijaki-in.i>*\ ki obiskujete rodne srednje, strokovne in visoke šole, porabite svoj prosli čas čim koristneje, da se priučite toga ali onega praktičnega predmeta. Dne 6. oklobra se pričnejo posebni tečaji za strojepisje, stenografijo, knjigovodstvo, italijanščino itd. (Izbira predmolov po želji.) Vsi tečaji so priznani od pristojne šolske oblasti. Učnina zmerna. Tečaji bodo trajali 5-4 mesece, tedensko do 4. ure pouka. Podrobne informa- 1 Učite se strojepisja.' Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji — dnevni in večerni — prično 6. novembra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Učnina zmerna. Specialna, strojepisna šola! Največja moderna strojepisnica. — Oddelek tudi za di.jake-inje. — Posebni tečaji za stenografijo, knjigovodstvo, italijanščino. Izbira predmetov po želji). Vsi tečaji so odobreni od pristojne šolske oblasti. — Novi piro-spekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. 1 Opozarjamo, da bo v petek popoldne predstava ob 15. Ponovili bodo Gregorinov dramatski ciklus »Oče naš...« prvič po znižanih cenah od 15 lir navzdol. 1 Prva mladinska predstava v tekoči sezoni bo v nedeljo ob 10.30 dopoldne. Igrali bodo »Sne-guljčico« v stihih Pavla Golie. V tej priredbi imata polog glavnih oseb velik uspeh razbojnika Fri-ce in I"'race. 1 Čas zahteva, da se naučimo čim več svetovnih jezikov, zalo se vpišite čimprej v jezikovno tečaje, kjer bomo po lahki, razumljivi in hitri metodi poučevali vse moderne jezike, predvsem italijanščino, nemščino in francoščino. — Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in 14 do 16. Jezikovni tečaji, Mestni trg 171. 1 Staršem dijakov srednjih, strokovnih in ljudskih šol. Vpeljali smo dopoldanske in popoldanske ure za dijake(«inje) vseli sr., strok, in ljudskih šol. Vsak dijak ima dve uri dnevno pouka (razlaga, poprava nalog, izpraševanje). Vodimo stalno skrb z.a vsakega dijaka tudi na šoli, katero obiskuje. One dijake, ki redno nc obiskujejo šole, pripravljamo po učnem načrtu, da koncem lota lahko polagajo razredni iznit. Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in 14 do 16. Korepetitorij, Mestni trg 17/1. V vsako hišo »Slovenca«! Naznanila > GLEDALIŠČE. Drama. Četrtek, 5. novemlira oh 16.30: šestero oseb išfio avtorja. Itetl A. — Petek, 6. novembra ob 15: Oče naš. Izven. Znižane ceno od 15 lir navzdol. — Sobota, 7. novembru ob lli: Hamlet,. Izven. Cene od 18 lir navzdol. — Nedelja, 8. novembra ob 10.30: SueguljČtča. Izven. Znižano cene od 10 lir navzdol. — Ob 16.30: Deseti brat. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Opera: Četrtek, 5. novembrn ob 16: Don Paf>quale. Ited Četrtek. — Petek, 6. novembra nI) 16: Boceaceio. Opereta. Izven. Znižano, cene od 18 lir navzdol ROKODELSKI ODER. »Firma«. Je naslov odlični komedl.il, ki jo bo vprtzoril Rokodelski oder« v nedeljo 8, nov. Dejan jo nas popelje k bogatemu vcle-trgoveu Brandtu in gledališki igralki Otočki Heleni. Zn smeh in dobro voljo bosta skrbela Ilrandtov knjigovodja in administrator Hiliček in hudomušna garderoberka Marta Vsem. ki si žele prijetnega razvedrila, obisk toplo priporočamo. — Opozarjamo na začetek. ki ho točilo oh pol 5. konce pa oh 6.15. Pre-skrhite si vstopnice v prodprodaji, ki bo na dan predstave od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni. Petrarkovn 12-1. RADIO, četrtek, 5. novembra: 7.30 Pisana glasba — 8 Napoved časa — Poročia v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.15 Koncert Klasičnega tria — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Pet minut gospoda X 13.15 Poročilu Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Izmenjalm koncert z Nemčijo — 11 l'o-ročiia v italijanščini — 14.15 Koncert Itadijskega orkestra vodi dirigent D. .M. Sijanee — Pisana glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Pesmi za vse okuse vodi dirigent Segurini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Itoinanee — 20 Napoved čas« — poročila v Italijanščini — 20.20 Komeniar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesnil — 20.15 Ll-r;'na prireditev družbe EIAR: Prijatelj Frio — glasba: Mnscngnl V odmorih: predavanje v slovenščini, zanimivosti v slovenščini, poročila v italijanščini. LEKARNE. Nofno službo tma.to lekarne: mr. Leu-slek. Itesljevu cesln 1, mr. Hahovee, Kongresni trg 12 in mr. Komotar. Vič. Tržaška cesta 48. POIZVEDOVANJA. Izgubila se Je oh Ljubljanici — ftmnrtiinfca — na pokopališče v petek 30. oktobra zlata domska ura z zapestnico. Najditelj se naproša, da jo proti nagradi vrne na upruvo -Slovenca . Z Gorenjskega V Ccrkljnh grntle vodovod. Cerklje in nekaj okoliških vasi je dobivalo doslej pitno vodo iz nekega javnega potoka. Preiskava vode v potoku pa je imela neugoden uspeh, zato so sklonili zgraditi nov vodovod. Cevi so že nabavljene in talna dela, ki jih opravljajo domačini sami, so že v polnem toku. Upajo, da bo voda tekla že pred zimo. Načrt je izdelal in dal vsa potrebna navodila državni zavod za gospodarstvo z vodo. Dekleta vojne pomožne službe v Kranju. Te dni se je pripeljalo v Kranj 40 deklet vojne pomožne službe. Na kolodvoru jih je sprejela okrožna uprava in jih- spremila v njihovo skupno bivališče v strankinem domu. Dekleta bodo v Kranju zaposlena v javnih uradih stranke in države. Poročil se je v Vodicah gasilec Alojzij Gubano z Julijo Jerovšek. Nepoštena služkinja. Nedavno je stopila na Jesenicah pri inž. Oroszvjti v službo porrtčena hišna jxmiočnica Terezija T. Po treh dneh si je stanovanje v toliko ogledala, da je v času, ko je bila sama doma, ukradla več oblek in dragocenosti in s plenom izginila. Aretirali to jo v Kamniku, kjer se je hotela skriti. S Spodnjega Štajerskega Umrla je v Mariboru za.sebniea Ana Vre-čak stara 55 let. V mariborski bolnišnici je umrl 4S letni posestnik Alojzi j Korošec iz Zg. Dupleka. V Cel ju sta umrla 25 letna Greti Zam-parutti in 79 letna Uršula Bučar. Vlak ga j^ povozil. Dne 29. oktobra je na postaji Šoštanj povozil osebni vlak 59letnepa krojača Venceslava Nemca. Bil je takoj mrtev. Nesreče. Posestnik Štefan Viha.r, 55 let star, iz Radizla pri Slivnici je padel s podstrešne čumnate in si zlomil ramo. Dimiiikarjeva žena Julijana Purga.j iz Maribora si je po nesreči zastrupila desno rok. Mod potjo v cerkev je 75 letna posestnica Frančiška Terant padla tako nesrečno, da se je hudo poškodovala na glavi. 55 letna posestnica Mari ja Breznik iz. Negove se je peljala s konji, ki so se pa splašili. Breznikova je padla z voza in dobila hude notranje poškodbe. 56 letni konjski hlapec Jožef Vod u šele iz Braslovč je padel s kolesa in se tako hudo poškodoval po glavi, da je nezavesten obležal. !z Hrvaške V Zagrebu je umrl poznani_ upokojeni srednješolski profesor dr. Jožo Dujmušič, ki mu je bil prirejen lepo pogreb. Zanimanje za stenske časopise v Zagrebu. V Zagrebu izhaja skoraj vsak teden stenski časopis, ki ga izobešajo tvrdke v izložbenih oknih in ga tudi lepijo na zidove. Zagrebčani se z velikim zanimanjem ustavljajo ob stenskih časopisih. jih prebirajo in si .ogledujejo sliko. Mod slikami vzbujajo posebno zanimanje slike z obiska Poglavnika NDH na vzhodnem bojišču, dalje slike hrvaških Dorcev-doitrovoljccv na vzhodnem bojišču in od vzhodnem morju, slike z afriškega bojišča iti s Kavkaza. Ženske bodo čistile zagrebške ulice. Prod nedavnim je zagrebška občina pozvala ženske, naj se prijavijo kot snažilke za čiščenje ulic. Časopisje odobrava ta poziv in pristavlja, da morda ni več daleč čas, ko bodo ženske pozvane tudi še v razne druge in morda tudi še težje poklice. Pri tem opozarja na zglod, v Nemčiji, kjer ženske z uspehom opravljajo službo na cestnih in državnih železnicah. Prireditev za nemško zimsko pomoč v Zagrebu. 30. oktobra je bila v hrvatskem državnem gledališču v Zagrebu prireditev za nemško zimsko pomoč. Prireditev je obsegala pester koncert, na katerem je nastopila godba nemške vojne komande in pevski zbor nemškega letalskega zbora v Zagrebu pod vodstvom kapeinika Frica Massa. Zagrebčani so se prireditve udeležili v lepem številu. Operne predstave za ustaško delavstvo. Kul-turno-prosvetna zajednica hrvatske delavske zveze je priredila konec oklobra prvo operno predstavo za ustaško delavstvo. Igrali so »Nikola Subica Zrinjskega«. Predstava je bila razprodana, kar je razumljivo, saj so bile vse vstopnice po 10 kun. Podobne delavske predstave bodo prirejali še večkrat. Ureditev dečjega doma v Banjaluki. V Banja-luki 60 preuredili veliko zgradbo v dečji dom. V tem domu bodo dobili streho olroci padlih in olroci beguncev. V domu bodo otroci dobivali celotno oskrbo, pa tudi obleko in obutev. Begunci sami, katerih je v Banjaluki precej, pa so dobili od državnih obia6ti podporo v znesku enega milijona kun. iS! Neka« za mlada »rca Ukradene strešice Bii^m® 5fi. ostri zobje so se zapičili v njegovo majhno telesce, slišali smo prestrašeno cviljcnje in čudno po-klanje. »Ali boš!« je lan-t z motiko zamahnil proti psu, ki je prestrašen izpustil svoj plen in nas je nato, za nekaj korakov proč, dvignjenih uhljev in laz.krečonih nog opazoval. Kazal je zobe, rumeni plameni so se nni vžigali v očeh in vsak čas je bil pripravljen, da zbeži. To izzivajoče vedenje me je razkačilo. Zagnal sem knjigo v n|cgovo sovraštva polno mrdo. Knjiga se je razprla in se iztrgala iz platnic. Padla jc na tla, a pes je zbežal. Nato nas je razdraženo obkrožal. A mi smo gledali ubogega, malega krta, ta onemeli motor, ki ne bo nikdar, nikdar več ki hal in piska!. (F. Jankovič). Ubogi Miško! Trdo je bil kaznovan za svojo sladkosnednost. Vsi so se mu smejali, velikemu fantu, ki seslja. Otroci so kar pokali od smeha, ko jim |e v trgovini hvalil »Sveže makove 6trucke« namesto »svežih makovih štručk« in mesto »čokoladnih rogljičkov«, »čokoladne rogljicke«, pa ponuja! »jabolčni strudclj« m »roziceve piškote«, nalo pa klical svojega gospodarja v prodajalna: »QoLepo prosim, daj mi moje stresice nazaj, srčno prosim, dragi častitljivi gospod!« je pri tem zašepctal. Ponoči se mu je res sanjalo, da jc v njegovo sobico prikorakal gospod praded in da je bil kar zelo ljubezniv z njiin. In glej! Zjutraj je Miško spet znal reči tako kot prej: »Dobro jutro, gospod Žeželj!« Ko je njegov gospodar videl prelepi sladkorni venec, je odločil, da bo ta veljal za Miškovo pomočniško delo. Ves srečen je Miško odšel z neko naročeno torto na pot. Kar satnemmu se mu je smejalo in žvižgal je predse, da je bilo kaj. »No, kdo pa ste, mladi mož. da ste tako sijajne volje? ga je vprašal nekdo, ki ga je srečal. »Miško Maček, jionioč-nik pri slaščičarju žežlju!« je glasno zavpil in >š«, »č« in »ž« 60 mu kar šumeli iz ust. BOTANIKE Po rosni ali deževni kapljici se preobrača drobna kroglica, giblje 7. hičkom kot 7. veslom in si pomaga naprej do cilja. Na listku pa opazimo še druge spremembe. Borovim storžem podobne kroglice se na vrhu nekoliko podaljšajo in odpro. Biček usmeri drobno telesce do kroglice, se počasi nanjo usede in preide v notranjost. Veliki trenutek je končan. Moška semenska celica se je združila z jajčno in skupaj bosta ustvarili novo rastlino, sedaj pravo praprot. To skrivnostno oploditev je praprot gotovo podedovala iz pradavnine, saj so si takrat pomagale z vodo pri oploditvah skoraj vse tedanje rastline. Kasneje so to spremenile; le nekatere alge in praproti so jo obdržale. Morsko, jezersko in rečno vodo so nadomestile sedanje rastline 7. drobnimi rosnimi kapljicami, ki pripomorejo novemu bitju do življenja. Krt Nekaj je rilo n.i robu griča. Tako počasi, tako neopazno, da bi kako površno oko to kar prezrlo. A kdor je bolje opazoval, je utegnil videti, kako so nežne trave drhtele, kako so ti mali gozdiči obupano padali, in sleherna bilka se je preplašeno oklepala ozračja. Dolga sled je kazala krtovo pot. V svoji veliki vnemi je zdaj pa zdaj pokazal svoj gobček in je živčno kihnil, a nato jc delala ta siepa, mala živalca kakor stroj marljivo dalje. Odložil sem knjigo in sem opazoval krta. Trave so prestrašene druga drugi pošej>etavale, ko se je vedno bolj meni bližal. Z vinograda so prihajali fantje in dekleta. Namignil sem jim, naj I1I10 prihajajo. Čeprav niso mogli ničesar videti, so vendarle koj vedeli, kaj da je. Po pretili so se bližali. Eden 6e je že pripravil in je vzel motiko z rame. Prišli so. Mala strojna živalca je koj opazila, da je nekaj sumljivega v bližini. Nobena travica ni več vzdrhtela, ničesar ni izdajalo njegove pričujoč-no6ti. Čakali smo. S|x>glednli smo se, vedoč, da občuti mala živalca, kakor najobčutljivejša tehniška naprava, sleherno hrstljanje naših kosti, da, celo naše smehljaje. A dozdevalo se je, da ni bil nezaupljiv. Se z večjo vnemo je vrtal svojo pot dalje, kakor majhen motor, ki si je te male hipe dobro izbral. / Tedaj je priskočil fant z motiko in tedajci je že vrgel pred nas črno. tnalo in drhtečo živalco z rušo zemlje in travnatimi koreninicami vred. Krt je kaj vedro planil kvišku in se je brž. ko vijak, zaril v zemljo, da je fant komaj utegnil vreči ga 6j>et iz zemlje. Krt je 6pet stal na glavi in se je porival urno in naglo v zemljo ko v presno maslo. A fant ga | je spet jiobral iz zemlje in ga vrgel zdaj med de- | kleta. Začudil se je, da je bilo toliko vreščanja in da je bil spet zunaj. Kihnil je, malo zaprskal in se polrkljal po tleh. Nato 6e je, kakor magnet, ki se zmeraj obrne k sredi zemlje, spet postavil na rilček in v tem hipu ga je zgrabil divji gobec, Miško Maček je bil vajenec pri slaščičarju žežlju in je bil prav priden in [x>šten fant. Mnogo se je trudil, da bi se dobro naučil sladke slaščičarske obrti in vedno je tekal sem ter tja; enkrat je bil v blesteče čisti kuhinji, enkrat v trgovini, nato pa 6pet 6 tortnimi škatlami na poli k odjemalcem. Njegova bela slaščičarska obleka z visoko kapo se je kar svetila od snažnosti, in otroci so bili vedno veseli, če so od daleč zagledali slaščičarja Mika, kajti vedno je imel v žepu kaj 6lad-korčkov zanje. V Zežljevi trgovini je visela stara slika, ki je predstavljala starega očeta gos|x>da žežlja, častitljivega gospoda z rdečo žametno suknjo. Videti je bila, ko da oči tega starčka ves čas slede vsakomur, kamor koli gre jx> trgovini. Pred to sliko je Miško občutil kar nekak svet strah in nikdar si ni upal posladkali sc malo, s katero od dobrih reči, ko so bile razstavljene naokrog, kajti zdelo se mu je, da ga častitljivi praded ves čas strogo opazuje. Tedaj 6e je zgodilo, da je dobil slaščičar Že-želj veliko naročilo. Mestni župan je priredil veliko zabavo in je naročil ducat najfinejših tort iz mandeljnovega testa in čokolade ki naj bi bile vse okrašene z mestnim grbom in začetno črko županovega imena — bilo mu je ime Šolar. — Grb in črka naj bosta vlita iz marcipana. Precej je bilo dela, toda malo preti večerom je stalo na mizi v trgovini dvanajst mojstrovin slaščičarske umetnosti. Ves dan se je gos|iovsod enako.--Ce pa še malo odlomim, tudi ne bo še nič videti; oh, kako je dobro...!« Preden se je Miško zavedel, jc pojedel vse strešice z vseh dvanajstih tort. Mahoma je videl, da 60 na tortah črke S namesto Š in prestrašen je naglo stekel iz prodajalne in urno zlezel v posteljo. Skušal je hitro zaspati, toda slaba vest — in mogoče tudi obilni marcipan v njegovem želodcu — 6ta povzročila, da sladkega sna ni in ni bilo. Nenadoma pa se je 6trašno prestrašil in planil v postelji pokonci. Nekdo je jx>trkal na vrata. Kaj 60 mogoče že odkrili njegov zločin? Tedaj pa so se počasi odprla vrata in kdo je prišel noter, v rdeči žametni suknji iti z belo lasuljo na glavi? Nihče drugi kot častitljivi stari oče Zeželj! Mišku so začeli zobje šklepetati, ni vedel, ali satija ali je rc6, in hotel je brž zlesti pod odejo, toda nič mu ni pomagalo, 6trogi 6tarček jc že stal pri njegovi postelji in ga jezno opazoval. »Ti si ukradel marcipanove strešice!« je rekla oživela slika s strašnim glasom. »Da ali ne« »Da,« je jokal Miško. »Za kazen boš odslej moral izgovarjati vsak č ali š ali ž, kakor da nima nad seboj nobene strcšice. Vse »strešice« ti bom vzel z jezika. Da si boš zapomnil, kdaj si bil tako lahkomiseln in nezanesljiv boš od danes dalje seslja!.« Strahotni prastari oče je iztegnil roko v belih čipkastih zapestnikih in z njo divje mahal Mišku pred obrazom. Ubo- ZA1ITEVAL JE ŠEST JEZDECEV IN VOZ TER ODRINIL PROTI H AR A M B ASE V EMU GRADU. VOZ IN JEZDECI SO SE POSKRILI V GOZDU. SKRJANEC PA JE SAM KRENIL K HARAMBAŠI. Kje je drugi palček? gemu fantu so se od groze ježili lasje in zobje so nni šklepetali, hotel je prositi usmiljenja, toda vrata so se že odprla in spet zaprla, neusmiljena prikazen je izginila. Naslednje jutro je Miško mislil in upal, da je sanjal. Toda. ko se je tresoč in plašen splazil v prodajalno, ni verjel, da prav vidi — tam so stale razpostavljene torte, lepo okrašene in ne|x>škodo^ vane, kakor da ne bi bil nikoli stal pri njih neki predrzni vajenec in pojedel z njih vse marcipanove strešice Postrani je Miško pogledal na sliko častitljivega pradeda in zdelo se mu je, da se la zlo-često smehlja. Tedaj je stopil v trgovino gosj>odar. »Dobro jutro, gosjxxl Zezelj!« je zavpil Miško. »Kako se imenujem?« je neljubeznivo vprašal slaščičar. »žeželj —« da, saj Miško je hotel reči, toda če se je še tako trudil, ni in ni mogel spraviti iz sebe »z«, samo »z« je izjecljal. »Oprostile, gos|x>d Zezelj,« je obupan hitel, »ampak ne moreni, ce se se tako mučim, ne morem rcci »Z«. Saj mi je strasno težko in zal, ampak kaj morem za to?« »Taka prismodarija,« 6e je jezil gospod Zeželj. »Da ne moreš reči »ž« in »š« in »č«? Preneumno! No, povej no, kako se pa pišeš«? »Miško Maček!« je bilo komaj slišati Miška. Gospod žeželj se je zdaj mor.-\l zasmejati. »No, kaj takega! Ta je pa dobra! Zdaj imam pa vajenca brez 6trešic! Ha-ha-ha! To ti je šala in pol!« Skrivnostno življenje praproti Iz življenja praproti teh skrivnostnih gozdnih rastlin vemo kaj malo. Da je praprot res čudovita rastlina, poznamo iz narodnega bajeslovja, saj je mogoče s praprotnim semenom slišati v kresni noči pogovore živali. S praprotnim semenom? Saj praprot vendar ne napravi nikakih pravih semen! Res je, praprot ne napravi semen, pač pa tro|se, to so brezplodne celice, ki pod ugodnimi pogoji vzkale, da dajo osnovo za novo življenje. V trosnih glavicah se porajajo mikroskopsko majhna zrnca, ki so 6ilno lahka, da jih lahko nosi veter več kilometrov visoko. Te trosne glavico se drže spodnjeoa dela listov s kratkim vratom. Glavica sama pa je tudi drugače čudovito prirejena. Na eni strani ima močne vrhnje celice, ki so na notranji strani obdans z debelejšo zaščitno kožico, na zunanji strani pa je kožica skoraj prozorna in , tanka. Zaradi suhega zraka se izpari del celičnega soka skozi tanko mrenico, notranji ovoj celice se zato skrči, kar povzroči na nasprotni strani večjo napetost, ki slednjič pretrga celice in v zrak se vsuje polno trosov. Tak tros pade na vlažno zemljo in čez nekaj dni razvije tanek srčast listek, na katerem opazimo že z navadnim |iovcčevalnint steklom drobne, zaprtim borovim storžem podobne kroglice. Na drugem mestu, proti koncu listka, pa so razviti mnogi, cevkam podobni, razmeroma dolgi rogljiči. Ko je trosov listek dovolj star, 6e v nočni tišini, ko je padla na zemljo rosa, ali pa je orosil liste droben dežek, zgodi na njem čudo. Iz dolgih cevčic so prikotalijo na dan drobcene kroglice, ki imajo polžasto zavit biček, na koncu bička pa je precej tankih migitalk. KO GA JE BRIVEC PO SVOJE SPREMENIL IN POLEPŠAL, JE SKRJANEC ODŠEL K DVORNEMU KROJAČU, KJER JE DOBIL OBLEKO IN ŠKORNJE, KAKOR SO JIH NOSILI ROPARJI. Sadje so sušili Pri Jarčevih so sušili sadje. Da ne bodo knhali žganja, je dejal gospodar, škoda lepih jabolk in hrušk, ko je pa dosti bolje, če pozimi jedo krhlje. No da, malo ga bodo še pripravili za 6tarega očeta, drugo naj pa otroci zrežejo. V hiši je bil velik živ-žav. Vsak je s svojim pipčem rezal jabolka za krhlje. še Matevžek, ki je biil komaj tako velik, da je začel nositi hlače, je hotel pomagati. »Matevžek, to ni zate, urezal se boš v prst, potem boš pa jokal. Pa še bolelo te bo. Ko boš malo večji, prihodnje leto, boš pa že lahko tudi ti rezal,« mu je rekla mati. »Saj se ne bom u-czal mati, pazil bom«, je ugovarjal. No. pa dele fe vseeno dobil. Zbirali je krhlje, ki so jih drugi rezali, in dajal v košaro. »Ti pa nikar tako debelo ne reži, Stanko«, je opomnila Vida brata. »Kaj pa veste ve ženske«, je modroval Marko. »Sadje se posuši, če je pretenko rezano, ne ostane v njem soka. Jaz že vem, ko sem že toliko let pri tem delu.« »Ti pa, ti,« ga je zavrnila Minka, »saj si šeie v šolo začel hoditi. Toliko let, seveda že režeš, pa si le lani prismodil v sušilnici kar polno košarico krliljev.« »Če bi jih bila ti sušila pri takem ognju, bi se še ti prismodil n. Tako pa vedno samo jezik brusiš in gledaš drugim jiod roke, sama pa vse tako narediš, da se mora človek samo jeziti.« »Tiho bodi. Marko«, je dejala Vida, »da ne boš šel v kot.« »Ti me še ne boš postavila v kot, to ti pa povem. To sineta reči samo mati in oče. Nikar ne misli, če st že birmami, da moreš ukazovati. Te bom tako pocukal za kite, tla bo vse skup letelo, ko se boš drla po stari navadi.« »Mirujte, ne prepirajte se sredi dela«, je opominjal Andrej, najstarejši. »To ni lepo, če bomo tako delali, ne bomo niti do večera na-rezfili. Popoldne mor« biti delo storjeno, da začnemo sušiti. Ko se vrne oče iz trga, mora biti vse končano.« Bratova beseda je nekoliko zalegla. On je bil resen in miren fant in govorili so, da ga bodo dali v šole. On je sicer zatrjeval, da ne bo nikoli pustil gospodarstvo drugim, a kaj se ve, bil je še preotročji, da bi mogel o tem odločati. Rezali so, se prepirali in prerekali. Tudi smejali so se. saj si v resnici niso bili tako v la.seh, kot bi človek mislil, ko jih je poslušal. Nagajali so si, ctikali se za rokave, Marko, ki je sedel poleg Vide, jo je včasih pocukal za kite, ki so ji visele čez hrbet. Pri obedu so povedali očetu, da so zrezali že vse sadje, ki je bilo pripravljeno za sušenje. »Lepo,« jih je pohvalil oče. »Zdaj boste pa nanesli dračja k sušilnici. Deklet« naj prineso košare s sadjem, fantje naj se pa poprimejo drugega dela. Ti, Stanko, boš oči.stil late, Marko. ti boš pa pripravil z« grmado.« »Jaz tudi«, se je oglasil Matevžek. »Ti mi pa ne skači krog ognja, da se ne opečeš. Gledal boš že lahko, blizu mi pa ne hodi.« Matevžek se je malo namrdnil, a vedel je, da ne pomaga nič, če oče ka j reče. Pridno so delali in sušili. Vida in Minka sta lepo zložili krhl.jp po latah, Marko je pa zakuril ogenj. Pazili so. da se sadje ne bi preveč pripeklo, ko je kar pokalo v grmadi. A nesreča le ni počivala Ko so bili vsi pri delu, je Matevžek prijel za kol in začel drezati v ogenj. Majhen je bil pa ni dosegel in se ie preveč približal grmadi. Krik je planil med otroke, vsi so priskočili. Matevžek se je tako prestrašil, da se ni mogel niti jokati, Hitro ga je Marko potegnil od sušilnice, s Stan-kotom sta ga prijela čez roke in ga odnesla v hišo. »Za božjo voljo, kaj se je pa zgodilo!« je kriknil« mati Brž je položila Matevžka na jh>-steljo in hitela namakati platneno cunjo v ja-neževo olje. Stanko in Mo.rko sta stala ob postelji in jokala. »Ali se je hudo opekel«, je vprašal Stanko. »Brž. »lecita ga. morda je še kaj hujšega«, jima je ukazala. Slekla st« ga, Marku so se kar roke tresle. Pa so videli, da ni dobil hujših opeklin po telesu. Po rokah je bil precej opečen, tudi lasje so bili osmojeni, vsi pa s-o se bali, kdaj bo odprl oči. če ni celo oslepel. Delo je kar zastalo. Vida in Minka sta sami sušili in zraven jokali. »Sami smo krivi, ko pa ne pazimo nanj. Toda kdo bi mislil, da se lxi kaj takega zgodilo. Bogve, kakšen je, ta naš ubožec«, je govorila Vida Z Matevžkom pa nt bilo tako hudo. Dolgo se ni zavedel, boij od strahu kot od bolečin je omedlel. Otroci so pustili vse vneetar in stali pri njem, božali so ga in pomilovali. Nazadnje je Je odprl oči. »Hvnla" Bogu«, so sP ^rsi oddahnili. Kar zasme.jnli so se drug drugemu in solze so se lesketale v očeh. »Matevžek, ali me vidiš?« je vprašala mati. Mali je jx)kima| z glavo. Prav počasi je dejal: »Mati. tako me peče.« »Bo kmalu bolje, Matevžek, kar potrpi. Veš, olja sem ti dala na opekline, pa boš kmalu zdrav.« Zvečer je sedel oče na posteljo in gledal sinka. Ka.r hudo m 11 je bilo. ni ga kara! z.a njegovo neposlušnost samo Boga je prosil, da ne bi bilo kaj hujšega. Stari oče je sedel pri peči. »Saj sem ti rekel, da otroci niso za takšno delo. Pa bi se lahko še kaj hujšega zgodilo Soj smo prej tudi sušili, pa kar na peči. Oh, ta sušilnica, vedno sem se bal, da se ne bi kaj pripetilo«, je govoril. Sin je molčal. Glednl je Matevžka. ki se mu je poznalo na obrazu, ila trpi, pa ni hotel povedati. Tako mu je bilo prav, da je ta otrok znal prenašati bolečine molče. Matevžek je ozdravel. Nekaj let je imel še sledove jio opeklinah. Sadja pa kljub vsemu ni nehal sušiti, le bolj je pazil nase in na druge. Kaj pravite? »To vam je bilo nekaj!« pripoveduje urar. »Nedavno je prišla k meni gospa in je kupila uro za fiO lir. Dala mi je stolak, in ker nisem imel drobiža, sem da! bankovec menjati v sosedni trgovini. Nato sem dal gospej tO lir, in ona jc brž odšla. Čez nekaj časa nato, pa mi je sosed prinesel bankovec nazaj, češ da je jionarejen. Hočeš nočeš — sem mu moral vrniti teh 100 lir. Koliko škode sem imel — kaj pravite?« Rešitev ■jij ni- ui;mqojp z 35 m jtj pO ijgoupsjA om z Bjfpo d[ nd nj -ojjjrd^js >|3.Viqop jojjnjj Budijo! ouiiucjnu of tdjujn rpoj? n 'af>o>(5 sit t!>j.T|qop 311 etmu iissos rp 'sijsunod sj 'afajjuj. -fcu £3pud cs3j OQ • 00l oujuejbu 3f 3po))Š Iz otroških nst. »Koliko bratov imaš še, Ivanček « »Dva — pa e enega dvojnega.« Zaman. Nekdo je izgubil pravdo in rekel odvetniku: »Gospod doktor, jako mi je žal, da ste sc zaston j trudili « »Zaman, zaman,« je odvrnil odvetnik, »pa ne zastonj!« Stmoa je še za 35 milijard le! Do sedemnajstega stoletja se je posluževal človek skoraj izključno le živalske pogonske sile; le majhen del te sile mu je nadomeščala vodna sila. Ko so potem iznašli pogon na paro. so se različne iznajdbe hitro vrstile. Pogonu na paro |e sledila skrivnostna moč elektrike, ki ie na višku in obvlada ves svet. Človek bi mislil, da tej iznajdbi ne more slediti nič bolj popolnega. In vendar ugibajo ti/iki in elektrotehniki, kako bi pritegnili v službo človeka še drugo pogonsko silo, ki bi nadomestila, oziroma izpopolnila elektriko. — 7.z ugibajo, kako bi zajeli skrivno-tno inoč atomov, ki jih skriva vsemirje in, ki čakajo, da bo segla po tijih človeška roka. Skrivnost teli čudovitih sil je v 6oncti in v zvezdah. Človeštvo do nedavnega ni vedelo, da izvira energija iz atomov. Stoletja in stoletja je bilo mnenja, da daje toploto edino le ogenj. Znanstveniki so mislili, da je sonce ogromna peč, ki je ustvarjena zato. do obseva in greje zemljo. Mislili so, da se moramo le tei veliki grmadi zahvaliti za razsvetljavo in za toploto. Toda, če bi bilo sonce zakuriena grmada, bi dogorela, kakor do-gori vsaka grmada. Na podlagi le domneve so učenjaki postavili drugo trditev, namr®č da sonce in zemlja r svojo težnostjo proizvajata to|iloto. Iz tega sklepajo učenjaki, da utegne biti sonce staro kakšnih pet in dvajset milijonov let. Lepa starost, vendar kratka doba, kajti geologi zatrjujejo, d;^ sprejema zeinlia svojo toploto od sonca najmanj stokrat delj Pred dobrim poistoletjem so iznašli radioaktivno silo. Henrik Becquere! je prvi opazil, da kovina uran izžareva žarke in, ako ploščo ovije-mo s črnim papirjem, se pokažejo lologralične slike. Kmalu poleni sta zakonca Curije iznašla radij. Pokazalo se je, da radij izžareva tri vrste žarkov, ki proizvajajo toploto. Petdeset gramov radija bi zadostovalo, da bi v hipu zavrelo 1 kilogram ledu. lak kuhalnik bi bil zelo pripraven, ko bi ne bil tako drag S petdesetimi grami radija bi lahko ?egrevali vodo dva tisoč pet sto let.' I/ radiia pridobivamo še druge kovine, celo svinec, ki se pa nekoliko razlikuje od navadnega svinca, tudi je nekoliko lažji. Velika večina sncvi, ki jih kemiki no/n;i|o. so v bistvu mešanica teh elementov — tako imenovani isotopi. Druga ra-dij-ka snov ie uran ludi uran ie mešanica isolo-pov. v katerem prevladuje snov (99%) isoiojxiv, ki predstavljajo 2'JS atomov. Ostanek pa meri 235 atomov in je bolj radioaktiven kot prva 6iiov. la proizvaja lahko 5 voltov energije. Pa |c še drugačen način pridobivanja elektrike iz atomov; s povečanjem toplote. Čim bolj je plin vroč. tem hitreje se atomi premikajo. Pri toploti milijon stopinj se atomi sukajo s tako naglico. da atomi' in njihovi deli kar prekipevajo. Pri tej vročim se zgodi, da se litij in hidrogen zmešata in dasta helij z neskončno množino energije. Preskušala s tolikšno vročino pa bi bila na zemlji nemogoče, zakaj naši stroji, ki proizvajajo elektriko, dosežejo komaj do 1000 voltov vročine. Na jKivršini sonca pa je kakih 0000 voltov. Ta toplota se postopoma veča in izginja v notranjost >onca. l/računali so, da je v jedru sonca najmanj 20 milijonov voltov. Nasprotno so druge zvezde mrzle in ledene. Na njihovi površini je do 12 tn snega. — Toploto posredujejo samo atomi. Atomov pa je v vsem i r ju neskončna zaloga in sonce n.is bo ogrevalo vsaj še 35 milijard let. Vsaj tako 60 izračunali učenjaki. (»La Stanipa«.) Šport Flcgemctna zveza ie odgovorila: Oh zaključku lista smo prejeli poročilo nogometne zveze, ki je med tem že pretresla položaj, ki jc nastal po nedeljskem sporu zaradi tekme KorclaniMladika. Pristojna športna oblast j'» proučila poročilo sodnika, kakor tudi pritožbo SK Ljubljano in razveljavila igro, pri kateri se Korotanci niso borili kakor treba. Tako je v II skupini turnirja starejših stanje točk naslednje: Ljubljana 3, Mladika 1, KorotanO. I (Hode finalne tekme za prvenstvo jesenskega turnirja sporočamo, da bo igrala v nedeljo, 8. t. ni. ob 1.") na stadionu Ljubljana proti vodilnemu klubu I. skupine SK Marsu. Sodil bo g. Vrhovnik Vladimir. Pri Sshaferju in risovih učencih llermals spada med manj znameniti dunajske okraje. Iu »o tovarne, parki, velike 6tanovan|ske hiše in še nekaj, zaradi česar je ime tega okraja znano vsai med športniki 1 u je tudi drsalna palača, delavnica Karla Schalcrja, edina znamenitost I iernalsa. O Schaferju ni treba posebej pripovedovati, zakaj vsakdo ve, da gre za sedemkratnega olimpijskega prvaka v umetnem drsanju. Schaler že več let ne tekmuje več, o njem pa slišimo vsako jesen, ko odpreio drsališče v llernalsu. Sedaj je samo še učitelj drsanja, vendar tako znamenit in iskan, da se zbira krog njega drsalna elita mnogoterih evropskih narodov. Umetno drsališče v palači »En-gelinann« so odprli 15. oktobra in bivši svetovni prvak je začel spet s svojo »visoko šolo« plesa na ledu. Ni lahko priti v palačo v času, ko je Schaler pri delu. Stari vratar pri Engelmannu odganja mnogotere radovedneže in odpira vrata 6amo nadebudnim učencem, od časa do časa pa hidi naročenemu časnikarju. Pravijo, da mora biti tako in trdijo, da gre za resno prizadevanje, ki diši po umetnosti. Po strmih stopnicah pridete najpreje v stekleni salon, od tam pa v veliko dvorano s prostrano ledeno površino. Najpreje vam padejo v oči močni žarometi, potem pa dobile tale vtis: veliko mladine in veliko pisane volne vseh barv. Dekleta in fantje v rdečih, modrih, rumenih, črnih in kdo ve še kakšnih pulovrih švigaio po ledu. se vrtijo v piruteh, poskakujejo kakor slavni Axe Paulseti in voziio »met-ec«. Prostor v kotu je rezerviran za vadbo obveznih likov. V dvorani je precej mirno. Slišite samo svojevrstno šumenje drsalk, kt režejo po ledu vse mogoče in nemogoče ornamente. Zdaj pa zdaj spregovri drsalni učitelj št. 1 — Kari Schafer, ki navadno graja .. In ko stojite dalje Časa ob tem zgodnjem otoku se prepričate, da imate pred seboj pravo mešanico narodov. Prevladujejo kajpada GtHPODJK POZOR! Klobučarna „PAJK" strokov, očisti, preoblikuje in prebarva vse vrste klobukov po nizkih cenah. I.astna delavnica. Se priporoča Rudolf Pajk, Sv. Petra c. 38 Nemci, slišite pa tudi madžarsko, slovaško, nizo-zemso, švedsko in norveško govorico. Dunajski tekmovalci so že začeli s treningom in bodo čez dober mcsec. ko bodo prve drsalne prireditve, že v dobri lormi. Pohiteli pa 60 tudi nekateri ino-zemci, da ne bi zaostali za njimi. Med drugimi znanimi tekmovalci obeh spolov vidite v Schaler-jevi šoli tudi tri Norvežanke, o katerih smo poročali preteklo sezono. Tu sta sestri Turida in ficrda Bernstad in predlanska norveška prvakinja Cierda Meinl. Posebno pozornost posveča drsalni učitelj mladi Turidi, o kaieri so že lansko leto pisali, da bo naslednica Sonje llenei. V Schaler-levi šoli pa niso samo dekleta in fantje, ki se pri-, pravljajo na mednarodne tekme. Tu vidite tudi nekaj otrok bogatašev, ki iščejo v vseh strokah najboljših učiteljev in tudi v — drsanju. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani bo slavilo prihodnje leto 50 letnico svojega obstoja in uspešnega delovanja kakor čitamo v prilogi »Planinskega vestnika«, ki vabi k naročnini za prihodnji letnik. Spodnještajerski nogometaši so 6e v nedeljo slabo odrezali. Mariborski Rapid je gostoval v Ro-sentlialu in podlegel z 2:4 (1:3). Graški SK je igral na svojih tleli z Železničarjem iz Maribora in odpravil goste z 2:1 (l 0). l udi Celjani so bili v nedeljo ob obe točki, ki so jih pustili v Leibnitzu po igri, ki so io izgubili v razmerju 2:3 (0:0). > 1000 gledalcev je prisostvovalo v Mariboru boksarski prireditvi, ki je bila propagandnega značaja. lioksarski sodnik Latidecker je imel v tej priložnosti kratko predavanje o vzgojnem in športnem pomenu boksa, potem pa 60 gledali zanimive tekme med gosti iz raznih mest Štajerske in Koroške. Po prireditvi 60 ustanovili tudi v Mariboru boksarsko družino. Podmilšek je postal klubski prvak mariborskega kolesarskega društva »Edelvveiss«. V nedeljo so priredili zaključno cestno dirko na 47 km dolgi progi. Prvi je prispel na cilj Podmilšek in zmagal 6 časom 1:22. Sledili 60 Maschera, Horvat, Lokar, Plevnik in drugi. Pet se jih ozira po Sclimelingovi dedščini. Boksarska zveza v Rimu objavlja, da se je doslej prijavilo pet boksarjev, ki se želijo boriti za naslov evropskega prvaka v težkem razredu. To so: \Valter Neusel, Italijana Ltiigi Musina in Lazzari, Šved Olle Tandberg in Belgijec Karel Sys. Zelo verjetno je, da bodo priredili najpreje izločilne tekme. O madžarskem plavalcu dr. Csiku, ki je zmagal na olimpijadi v Berlinu na 100 ni prosto (to je bila takrat velika senzacija) čitamo, da je še vedno med aktivnimi in da je nedavno nastopil na tekmovanju v Budimpešti. Na isti progi je dosegel po šestih letih še izborilo znamko 1:01.2. Za slavo pa se mu ni treba več boriti, zakaj Csik je menda edini športnik, kaferemu so živemu postavili doprsni spomenik. To se je zgodilo v njegovem rojstnem mestu nekaj časa potem, ko 6e je vrnil iz Berlina z lato olimpijsko kolajno. V adrijanskih solinah Adrijanske soline so pod strogim državnim nadzorstvom, kar je dokaz, kako je važno in dragoceno to »belo zlato« Ta svet. ki se blizu Triesteja razteza vzdolž obale Istrije, Ssnte Lucie in do San Bartola, je poseben svet, čuden, tuj, brezbarven in ti stiska srce in dušo Koder koli seže pogled, se vrstijo soline ob solini, sami umazano sivi četvero-kotniki, ki so videti kakor neznansko velike šipe izložb, ki že po več mesecev niso bile umite. Vmes se v tej pusti pokrajini dvigajo enonadstropne. ubožne kamnilne stavbe delavcev na solinah. Sredi iz solili vstajajo augajoča se in mahedrava lesena ogrodja Črpalk, ki njih platnena jadra štrlijo v zrak kot lopute mlinov na veter. Pokrajina v sivini Na kilometre daleč se raztezajo soline po ravnini. Ozki nasipi, ki se ob njih lomijo valovi Adrije, ločijo solinske naprave od morja. To je 6vet. ki sestoji iz samih majhnih jezerc, valobranov, mlak in prav toliko majhnih i eksistenc. To je pokrajina v sivini, pokrajina za- J niorjenih želja Glasovi sv?'a so tu umolknili. Tu je bolj tiho ko r.a pokopališču Slišati je le hreščanje črpalk, ki jih premika veter, ali klic kakega delavca, krik galeba — in drugega nič. Nad solinami se dviga zgoščeno, slano oziačje in utrujeni molk samote; zares brezujm; kraj dela. /\'fikn pridobivajo sol Pridobivanje soli je na vso moč preprosto Ze od nekdaj uporabljajo isti način proizvodnje. Preproste črpalke črpajo vodo iz enega četverokotnika v drugega, ki je višji. Sčasoma se beli kristaii sesedejo na trdo poteptan:h tleh teh bazenov. Sol se odkruši in tvori skorjo C i in voda izpuhti ali čim jo s posebnimi korci spravijo proč, pograbijo so! z navadnimi lesenimi grab-Ijami skupaj, dajo jo v korita in odnesejo pod streho. To je ves potek dela Na ta način pridobljeno »belo zlato« naložijo potem na jadrnice in jo odpeljejo v pristanišče, predvsem v Trieste. Ko je sol »zrela«... S soljo ravnajo tako obzirno, kot bi bila kako dragoceno živo bitje. Zares da niti na lastne otroke ne pazijo tako kot na to, da ima sol vso udobnost. Nasprotno — otroci morajo še prav krepko pomagati in morajo sol, ki so jo ugrabili morju, v težkih posodah prenašati, da se ne pokvari In zalo čim več otrok ima kak so-linski delavec, tem boljše zanj. Sleherna delovna moč, ki jo ima na razpolago, pomeni zvišanje solne Muzej mlinov Nemčija ima poleg velikih umetniških in zgodovinskih zbirk tudi več manjših muzejev, ki so važni kot ogledalo nekdanjih šeg, običajev, navad in omike nemškega ljudstva. V teh muzejih najdeš vse, kar je važno za uk preteklosti kakega naroda. Ponekod imajo zbrane najrazličnejše preproge, drugod obleke, glasbila itd. Zanimiv je tudi muzej v Altenburgu, središču za izdelovanje igralnih kart, v katerem hranijo nad 4C00 vrst igralnih kart iz preteklih 6toletij. Po vojni pa se bo tem Vrhnja prevleka za kolesne plašče Iz New Yorka poročajo, da je družba *US Ruber Kompany« iznašla neko sredstvo za prevleko avtomobilskih plaščev. ki bi jih varovalo pred prehitro porabo. S to prevleko bi se trpežnost plaščev podaljšala za pet tisoč kilometrov. Očitno gre za neko vrsto prevleke, ki oi bila v glavnem '.nul-zija asfalta. Avtomobil s takimi kolesi pa ne bi mogel voziti hitreje kot 50 km na uro. Roman o Carusu Pisatelj Frank Thiess je napisal roman o italijanskem pevcu Enriku Carusu. Delo obsega več knjig, od katerih nosi prva naslov »Napolitanska legenda«. V njej pisatelj opisuje mladcet slavnega pevca. nagrade, ki jih računajo na kilograme. Moški, ženske, otroci — vsi delajo v solinah, da bi prejeli čim več solinskih nagrad. Ko je sol »zrelat. vlačijo malčki dan za dnem »belo zlalot proč V njihovih bivališčih so za 6ol določen: najboljši prostori. Kar gore same soli se kopičijo pred vrati pa do strehe Pri slehernem koraku se Iu zasliši škrlanje zrnate, belosive soli pod nogami. Sol je zlato, »beio zlato«l Sol je kruh! Ce ni soli, tudi ni kruhal Delavci prejemajo pičlo tedensko tnez.do, a zato tem višje nagrade. Ravnateljstvo solin je jako socialno in človeško: čim več narediš, tem več zaslužiš Čim več soli boš oddal, tem višje nagrade boš prejeL Njegovo veličanstvo —- toplomer. Vsak deževni dan je v solinah izgubljen dan. Sleherni deževni dan pomeni prav toliko lir izgube za solno nagrado in s tem skrbi in nadloge. Oh deževnih dnidi počiva delo v solinah. Deževni dnevi 60 prisiljeni prazniki. Kakovost soli je odvisna od posebne topline. Pri 26 stopinjah Celzija pridobivajo jedilno sol, pri 28 pa grenko sol. Zatorej z največjo skrbjo opazujeio toplomer — ali se živo srebro dviga — ali pada. Toplomer je v solinah prvi gospodar, ki ukazuje delu. Šele ko pridirja burja čez soline, v oktobru, novembru takrat se ustavijo črpalke. Tedaj je konec s pridobivanjem soli, delopust tja do pomladi. Pozimi počiva delo v solinah. V zimskih mesecih se ti delavci ukvarjajo z ribištvom, s popravljanjem mrež in solin ter črpalk. Cim pa 60iiee topleje zašije in so dnevi daljši, se tudi soline spet oživijo. Leto in dan je delo isto v tej brezoblični pokrajini. Nekje cveto majnice, nekje zori 6adje — tu pa »rasle« 6amo »belo zlatot. SGARAVATTISEMENU S. A.. PAD0VA Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zelenjavo, krmila itd. Chiedere offerte. — Zahtevajte ponudbo. Delavniki: 15-30. 17-30, Sloga od 14 dalje, nedelje in prazniki: 10, 13-30. 15-30, 17-30 Film iz vojaškega življellia Sest ur dopusta V glavnih vlomih: lneeborg Tlieek, Fritz Kanipers, Rol( Moebins Vsak dan predstave! Ob 14. lfSO in :7'4(i Konec predstav ob lt']f> KINU SCO«* . TEL. 27-30 Tenorist CillSEPPK LUGO poje arije in popevke v sijaini glasbeni komediji Bogastvo ni sreča Prvi šlager-film sezone! KINO MATICA - TEL. 22.41 Odlična družabna koinediin iz ameriških bogataških krogov Medeni tedni -v trofe Annle Naggl. Warren Hnll, Henry Mollison KINU UNION . TEL. 22-21 Ali ste ie naročeni na Vsak naročnik zavarovan Peza življenja je strla nocoj po mučnem trpljenju mojo ljubljeno ženo, brezmejno požrtvovalno mater šestih otrok in staro mamo sedmih vnukov in vnukinj, gospo Klementino Vršenj roj. Božič Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 6. novembra 1942, ob pol 4 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Krištofa k Sv. Križu. I)ra()o pokojnico ohranimo v lepem spominu! Ljubljana - Zagreb - Beograd, dne 4. novembra 1942. Ivan Vrščaj, višji šolski nadzornik v pokoju A. Fosjazzaro: 29 jezeru Nekdo je potrkal na vrata. Grof Cezar je s|>oročil Siliti, da je bil z gosli v salonu in ga prosil, da bi prišel k njim. Silla je naprosil Steineggeja, naj gre namesto njega, naj ga oprosti pri grofu, češ, da ima več nujnih pisem, ki jih mora šo nocoj sestaviti. Steinegge jo odše! vts zamišljen. Kaj je vendar nameraval Silla? Isto vprašanje so si slavili prebivalci najnižjega nadstropja Palače. Gospodična Fani je nemudoma sporočila svojim tovarišem o tem, kako si je njena gospodinja privoščila »oni črni tulipan«, ki mu Fani ni mogla nikdar odpustiti, da ni hotel opaziti, kako lope in drzne so njeno oči. Kuhar je zvedel za novico od občinskega svela, ko je z delom tega sedel pri grbasti Francki pri kozarcu vina. Pripovedoval je, da jo takrat gospod Silla ves trepetal in da je bil bled kol siena. »Bog ve. gospod Pavel, kako se bosta zdaj pogledala ona dva. Moja gospodinja se ne boji nikogar.« I \ Nekdo je prišel povedat, da se je gospod Silla umaknil v svojo sobo in da sploh ne namerava priti k večerji. »Zuritk« mu .je ves čas delal družbo; ko pa ga je zapustil, je bil ves pre-paden. še druga novica jo prišla v podzemlje. Silla je poslal iskat britve, ki jih je prej izročil vrtnarju, da mu jih odnese v Como nabrusiti.. »Videli boste,« ie dejal Fani, »da je ta tepec sposoben, tla se umori, nc da bi dal komu krajcar napitnine.« »Molči!« — jo je zavrnila Ivanka. »Če bj le slišni gospodar! 1'oieg tega pa je prav tvoja gospodinja kriva vsega.« »Me prav nič ne briga,« je odvrnila Fani. »Prav golovo bi mu ne hotela prisil i niti enega gumba. Videla sem, kake lepe cape ima. Doktor jo mnogo eleganlnejši od njega.« Ko je imenovala doktorja, se je Fani zvonko zasmejala »Ubogi doktor!« je dejala in se znova zasmejala. Kar ni mogla prenehati se smejati. Ni pa hotela povedati, čemu se smeje. Tudi v dvorani, kjer so bili zbrani gostje, so vsi mislili na Silla. Nihče ga ni omenil, ker je bila pri mizi tudi Marina in ker grof o vsej zadevi ni vedel še nič. Grofu se je zdela čudna mladeničeva zaposlenost, saj so pošto odnašali šele okrog poldne. Rekel pa ni nič. Marina je bila nenavadno dobro razpoložena. Njen srebrn smeh, ki se je pogostokrat oglašal, kakor zvonček skritega škrata, je imel zmagoslaven prizvok. Včasih se ie tudi ona smejala brez vsakega vzroka kakor Fani. Smejala se je posebno, ko je odhajal doktor. Videlo se je, da je Sillova odsotnost niti malo ne vznemirja. Ure so minevalo in mesec se je polagoma dvigal za temnimi oblaki, ki so se še vedno gro-mndili na vzhodu. Od časa do časa so se pretrgali in se znova zgrnili nad njim. V teh kratkih presledkih je mosec osvetljeval oknaJSillove sobe in prodrl s svojimi bledimi žarki tudi v notranjščino. Silla je pisal. Pero je skoraj brez prestanka brzelo po papirju. Listi so se napolnjevali drug za drugim. Ko jih je bilo že lepo število napolnjenih. se ie poro končno ustavilo. Silla jih je še enkrat prečital in se zamislil. »No!« je dejal in jih raztrgal. Vzel je drug list. Zdaj pero ni več tako br-I zelo. Misel se je borila z besedo in morda sama s seboj. Ura je bila pol dvanajstih. Silla je odprl okno in poklical Sleineggeja. Slišal je, da je hodil nad njim. »Pridite k meni,« mu je dejal. Steinegge je 6tekel k oknu. V prvem navalu svoje velikodušne ljubezni bi se bil najrajši pognal kar skozi okno. V naslednjem trenutku je izginil in par sekund pozneje je že pritekel v mladeničevo sobo. v plašču in brez hlač. V tem hipu pa niti sam niti Silla nista opazila, da je bil smešen. Silla mu je pohitel nasproti in dejal: »Odhajam.« »Odhajate? Kdaj?« »Zdaj.« »Zdaj?« »Ste mislili, da bom še mogel spati pod to streho?« Steinegge ni odgovoril. »Peš grem do..., tam pa bom počakal prvi vlak, ki gre v Milan. Prosim vas, bodite tako dobri in izročite to pismo grofu Cezarju. Tu je tudi nekaj denarja. Razdelite ga po svoji uvidevnosti med sltižinčad. K sreči še nisem spravil sem svojih knjig. Puščam pa tu svoj kovček. Ali bi ga hoteli poslati za menoj v Milan?« Steinegge je prikimal. Nekaj ga je tiščalo v grlu, da ni mogel spregovoriti. »Hvala vam. Ko boste kovček odpremili, sporočite mi s pismom, ki ga naslovite v Milan, poštno ležeče. Temu priložite tudi ključ, ki vam ga zdaj izročam, ker je tu pa tam še nekaj mojih stvari.« »Torej hočete zares odpotovati kar tako?« »Prav tako hočem oditi. Veste, kaj sem pisal grofu? Pisal sem mu, da so moji nazori preveč različni od njegovih, da bi mogel delati z njim. Da mi ni treba podajati drugih, neprijetnih razlag ter da se ne vdam, če bi silil vame, naj ostanem, zato odhajam tako. V pisnlu ga zato prosim oproščenja in mu zagotavljam svojo hvaležnost. Pismo je prav za prav nesramno in niti malo ne dvomim, da se bo grof jezil name. Ne zdi se mi vredno, da bi obtoževal njo. Pisal sem ji, a potem sem pismo raztrgal. Prepričan pa sem, da bo razumela, da sem hotel odgovoriti njej, ko sem tako nenadoma pretrgal vezi. ki so njej dale povod, da me je sramotila. Upam, da bodo tudi vsi ostali razumeli.« »Zaradi te ženske!« je vzkliknil Steinegge in stisnil pesti. »A najhujšega Še ne veste,« je zamrmral Silla. »Ne veste še, koliko podlosti je v meni. Povedal vam bom. Ze ob sami misli, da bi mogel poljubiti ramena te ženske, trepetam po vsem telesu. Je to ljubezen? Ne vem in tudi ne verjamem. Gorje, če ne bi imel v sebi dovolj moči, da zatrem to bolečino in jezo ob zavesti, da me sovraži! Da. tako je. Razumem, da se temu čudite, a je prav tako. Kljub temu pa sem še mož; zato odhajam. Podajte mi roko. še več: objemite me < Steinegge ni mogel spregovoriti besedice. Objel je prijatelja z obrazom smrtnega sovražnika, a z nežnostjo ljubečega očela. Nalo je vzel iz žepa staro, oguljeno 'obačnico in jo z obema rokama ponudil mladeniču. Ta ga je presenečen pogledal. »Dajte mi svojo,« mu je dejal Steinegge. Tedaj je Silla razumel. Vzel je iz žepa svo,'o tobačnico, ki je bila še bolj stara in oguljena. Molče sta si jih zamenjala. Preden je odšel, ie Silla vrgel še zadnji pogled, zadnji strastni pozdrav maternim spominom. Zdelo se mu je, da angel prosi zanj, da bi mu Bog dal novih moči za še kaj hujše boje, ki ga čakajo v bodočnosti. Odšel je na dvorišče skozi okno v pritličju. Ni hotel, da bi ga Steinegge spremljal. Poslednjikrat mu je stisnil roko in previdno stekel preko izdajalskega drušča. Nato pa se je začel počasi spe-njati po stopnicah med cipresami. Od časa do časa je obstal v senci dreves, ki je padala j>očez na stopnišče, razsvetljeno od bledih luninih ža rkov. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenčiS