PÄ^SBPKr";::^Äüliv ' Posamezna številka stane 60 vinarjev, • v "v'V tifar© Silina lisiu: — i Celo leto , . K 50‘— iPoi leta . . . „ 26*— -Ćetrt leta . . „ 13 — 2sttta! Iugoslavi!® : iCelo leto . . , 66.— :f® .iF©samez«e šieviike šiirik straneh 60 v. Neodvisen politiseli list za slovensko ljudstvo. JBwtaiMvo i. uprav ništvo: IMaribor, Koroška ulica it 5. — Telefon št. 220. rt''. Inserat! ali oznanja- é$éé'’- *e ra^unajo po K USO; 'S&th od enoredne ja Ut vrste: | ijPl^pri večkratnih oznaaifUij " • popust. ------ ilf: ^Straža“ izhaja v pon-del jek in petek popoldne ; A/ Rokopisi se ne vračaj ot,.; ,||j§Z uredništvom se mor«; Ogovoriti vsak dan olj 11. do 12. ure dopelda#. 10. številka. Maribor, dna 3. februarja 1920. Letnik XII Rusija — up Jugoslavije. Ako pregledamo ti mes delo pariške konference, Bftffflo priznati, da so razne v Parizu narodom narekovane mirovne pogodbe zadovoljile le: Francoze Angleže in najbrž tudi Italijane. Vsem drugim ntuo-£ìabb jx% ki so pričakovali, zahtevali in prosili oa on-rV-kiii üiogoicey mir m pravičnost, se jim je nalož b le neznosno breme, ki je podžgalo v srcih eh narodov ogenj nevolje in pohlepa po maščevanju. Pred vsem smo kruto varani ter razočarani v svojih prvotnih idealih združenja in osvoboditve vseh Jugoslovanov izpod tujčevega jarma mi Slovenci. Danes lahko beležimo, da iz Pariza ni pričakovati/ za nas Slovence prave svobode vseh naših bratov in še manj pa — pravičnosti. Za. nas Slovence je pač največje zlo, da ne posedamo v Parizu onega velesilnega zagovornika, ki je vedno podpiral balkanske Jugoslovane pri zgradbi svobode in samostojnosti — Rusije. Rusijo samo, to zagovornico jugoslovanstva, so izključili iz pariških mirovnih posvetovanj. Vendar sovjetska Rusija se ni .nip zmenila za to izključitev od strani entente, lotila se je sama dela in preureditve svojih zmedenih notranjih razmer. Boljševiška, armada je str‘a in pomendrala ob tla vse protisovjetske armade in danes stoji ta od entente zapostavljena Rusija na krepkih nogah milijonsko močne in dobro oboroženo armade , pred katero so se začeli tresti Angleži v Indiji, Poljaki in Rumimi. Veliko bolj nego jadransko vprašanje je začela zanimati Francoze in Angleže vojaška premoč sovjetske Rusije, za katero se ni nikdo zmenil, ko se je sklieavala mirovna konferenca v Pariz. Danes se posvetujejo v Parizu vsi francoski in angleški vojaško-mornariški šefi, kako zastaviti ali vsaj omejiti vojaški naval sovjetske Rusije. Z vojaško silo užugati po želji entente sovjetsko Rusijo so skušali: Kolčak, Judenič in Denjikin, Ta nasiliji. poizkus je končal s popolnim porazom teh generalov. .Bodo li zamogli. Anglija in Francija se postaviti po robu sovjetski armadi z vojaško silo? Ta. poskus je neverjeten in nemogoč. Odtod tudi nervoznost in strah Angležev in Francozov pred sovjetsko Rusijo. Manjšim narodom, katere je odslovila pariška konferenca kot neznosno obremenjene in razočarane nad svetovno pravičnostjo, se je z neverjetnim povz -digom sovjetske Rusijo rodil nov up, namreč: Kar je zagrešila na,d nami pariška konferenca, -bi • naj popravila in predrugačila na občno, zadovoljnost -Rusija. Na spomlad, če že ne prej, pride naval sovjetske armade preko Poljske, Galicije in Rumunije. Kaj čaka nas Jugoslovane ? Že carska Rusija nam je bila ključ do svobode in samostojnosti, tudi sovjetska Rusija ne bo tlačanila, svojih jugoslovanskih bratov, za katerih svobodo je stopila v svetovno vojno carska Rusija, Tudi nam Jugoslovanom naj velja kot žar upa v boljšo, res slovansko prihodnost gesio: Za kar sta nas ogoljufala Pariz in Italija, nam bo vrnila Rusija, ki vstaja in se vali na pomoč vsem zatiranim na strah Angležev, Francozov in Italijanov. Naloga nas Jugoslovanov je, da posvečamo več pozornosti dogodljajem v Rusiji, odkoder nam bo posvetila zvezda pravičnosti, .osvobojenja vseh naših zarobljenih bratov in naše državne moči veFko poprej, nego s Pariza, ki pozna le Italijana, ne pa nas Jugoslovanov, ki smo za Pariz malenkost, katero se poriva sem in tja po volji mogotcev, ki nimajo pravega čuta za usodo malih na : r dcv, katerim ie posvetil v temo sužnosti še le sedaj po '-vojm prvi žar svobode. Satn®npr»wa — program krščanskih strasti«, Nasproti pretiranemu centralizmu liberalnih in socialističnih strank se stranke s krščanskim programom po vseh državah borijo za samoupravo, bo- disi občin Bodisi dežel. Samouprava je bistvena točka krščanskega socijalizma. Samouprava občin: Občine so državice v malem, zato morajo imeti neko sa- twfüiiar-" ''H-d’.ff.- moupravo. Kolikor morejo občine same zadostiti svo-jim potrebam, naj država ne'posega vmes. Le v tem, česar občine same ne zmorejo, naj jih država podpira. Na Angleškem, kjer so občine največ storile za socijalno blaginjo vseh slojev, je vedno veljalo načelo: „seit government“, občinam samoupravo! Dalje samouprava dežel. Velike, moderne države ne morejo več centralistično reševati svojih nalog. Samouprava dežel pomeni razbremenjenje centralne uprave. Silno mnogo javnih poslov; bi se dalo opraviti eenejo> in bolje, če se da deželam več samouprave. Država s pametno urejeno samoupravo dežel, občin itd. je organizem, kjer vsak ud vrši sebi izročeno nalogo. Centralistična ' država pa je le skupek atomov, kjer je vsako samostojno udejstvovanje v državnem življenju onemogočeno, kjer vse. vlada le birokrat. Zato centralizem pospešuje razkroj države, kakor v stari Avstriji. V centralistični državi ni mogoč noben pravi napredek, ker v njej hi organskega življenja, samouprava pa vzbuja in razvija skrite življenske sile, daje ljudstvu novih pobud, novih nagibov in novih moči za gospodarski in sploh kulturni napredek. Centralizem je protinaraven, ker zatira in ubija sodelovanje ljudstva. Samouprava ima svojo podlago v naravnem pravu: Države so nastale le. ker občine in dežele niso mogle zadostiti vsem svojim .potrebam ; zato ima država pravico posegati v. občine in deželo le v' toliko in le tani, kjer same ne zmorejo ugoditi potrebam. Edino samouprava more tudi uspešno braniti naravne pravice manjšin v državi n. pr. Ircev proti Angležem, Jugoslovanov v nekdanji 'Avstriji. Samouprava temelji v naravnem, božjem pravu, zato je zahteva po samoupravi v programih vseh katoliških političnih strank. V Nemški Avstriji se bori krščansko-socijalna stranka za. samoupravo dežel, centralizem hočejo socijalni demokratje. V. Cekoslo-vaški so Slovaki in Moravani, kjer. ima 1 katoliška Ljudska stranka najmočnejšo oporo, za samoupravo Slovaške in Moravske. V Italiji se., je mlada katoliška Ljudska Stranku, izjavila za kar najširšo samo-pravo novih krajev, tudi Julijske Benečije, domovine naših odtrganih primorskih bratov, i’ Svici katoliška Ljudska, stranka že nad 80 let odločno brani samoupravo kantonov pred centralističnimi stremljenji, radikalne stranke. Pri tem se opira na ljudstvo. Revi' LISTEK. Hiš lastno junaštvo» (Zgodovina malega, junaka. Poslovenil Peter Paulič.) Ni bil več prejšnji lalikomišeljn Slavko, odkar mu je njegov gospodar dovolil, da sme vsak dan nositi živež na francosko torpedovko. In kadar je bil na tej svoji uradni poti, je stopal, zbran, resen. Njegovi tovariši so ga pogosto spremljali do Adamič-«voga mola, kjer je bila zasidrana torpedovka. S zavistjo so gledali,! kako so se mornarji prijazno žnjim pogovarjali in mu gledali njegove bujne, temne lase, med tem ko je. Slavko rdečega, obraza in vesi blažen motril svoje francoske prijatelje s svojimi .velikimi, živimi očmi. Pa ne/te zavidali -so ga njegovi tovariši za njegovo službo, ampak, tudi ponosni so bili nanj. Poleg njega so se čutili bolj varne,1 bolj korajžne in so na vkiez pozabili, da so bile onstran mola zasidrane še druge ladje s sovražno zastavo, pod sovražnim poveljstvom . Glej,- ravnokar se Slavko poslavljaj od mornarjev. Se enkrat, vsakemu poda roko, vsak ga še enkrat prijazno pogladi po licu in deček odhiti na suho, s svojim ljubeznivim nasmehom -na ustih. Njegovi mladi tovariši, ki so ga že nestrpno čakali, ga takoj vzamejo med se in radovedno sprašujejo, kaj so mu povedali Francozi. Ni jih veliko razumel, zato tudi seaaj nima kaj prav odgovoriti, a zopet in zopet še ..gredo njegove oči nazaj na ladjo j med tem ko ves srečen zatrjuje: to so vam fantje i Popolnoma so naši, na naši-strani. Tovariši se ga tesno oklenejo in tako se tnala družba vrne po glavni ulici proti domu. Ponosno stopajo in samozavestno gledajo v oči ljudem, ki jih srečujejo zlasti, tistim, o Merili vedo, da jih zavidajo za komaj dobljeno: prostost. Visoko vzravnan in ponosno koraka med njimi zlasti Slavko, kakor bi hotel, da vidi ves svet hrvatski trobojni trak, ki ga nosi/na prsih. Dobro ve, da te barve mnogim bodejo v oči. Toda to mu njegovo korajžo le še podžiga in vedno bolj je prepričan, da mora. v teh lepih barvah biti nekaj velikega, skrivnostnega in čuti, da jih nositi, pomeni veliko, veliko ... Na to misel je prišel še Le pred nekaj dnevi. Krt je nekega popoldne hodil ob morju, je opazil, da nobena ladja, ki so bile zasidrane v luk!., ni. imela zastave. .To ga je osupnilo. Obstal je in dolgo gledal te nage 'jambore, ki so /Strieli proti nebu otožno, kakor križi, ua pokopališču. In v resnici, ta svojih zastav oropana drevesa so pomenila smrt, da celo več kot smrt: bil je to še svež spomin na nekaj velikega, a gnilega, ki je razpadlo v .prah. Stara, večstoletna monarhija se je zrušila skupaj. — Slavko je o tem že,bral in tudi praviti je slišal, toda še le sedaj, ko je gledal te jambore brez zastav, je popolnoma razumel velikost tega dogodka. Se bolj se je njegovo hrvatsko srce razburilo tn zatrepetalo prihodnji dan. Bila je sreda, lep jesenski dan. Na vedrem nebu. je plavalo solnce, ki ga je le od časa. do časa zakril majhen oblaček a, samo za trenutek. Zakaj v prihodnjem) trenutku je že zopet posijalo na brezmejno morsko gladino, da se je videla, kakor čisto, raztopljeno zlato. Ladje v luki so še vedno brez zastav. Na obrežju se gnete neštevilno ljudstvo, ki koprneče pričakuje nekaj izvanrednoga, velikega. Tudi Slavko ne manjka. Na svojem starem mestu na? motu. stoji, tam kjer smo ga videli včeraj. Sluti, kaj da pride, ve, da bodo vse te ladje razobesile hrvatsko trobojnico. Srce ,mu trepeče od veselega razburjenja, noge se mu tresejo.. Cuti, sluti, da pride nekaj popolnoma novega, do sedaj nepoznanega. Kar zabobni topovski strel. Sirene na ladjah zacvilijo svojo staro, znano pesem, trombe zapojejo in pozdravljajo slavno, narodno hrvatsko zastavo, ki v tem trenutku zavihra raz glavu o ladje. Slavko ne sliši več, ne vidi več ničesar. Kakor omamljen stoji, jok ga duši. Okoli in okoli povsod burno, navdušeno klicanje, ploskanje, petja ... on pa joče. Drgne si z rojvo oči, dà bi videl. Glej, že je nekaj videl: na najbližji ladji veselo plapola v vetru I d dolga, (robarvna zastava. Morje na lahko valovi in nekaj valčkov, ki se v solu ca svetijo, kakor brušeni dijamanti, se prijazno zažene proti Slavku, kakor da bi prinašali pozdrave daljnega oceana svojemu mlademu .znancu. Kako lepa ta hrvatska zastava! . . . Oh. ko bi parno eno uro smel jadrati v njeni senci! ... je-.vzdihnil tik poleg Slavka star mornar sivih las, ki je Se vedno stal odkrit. In visoko zgoraj na nebu se je solnce trudilo iznebiti se malega, sitnega oblačka, ki ga je zakriva- lo., da ni moglo gledati tega veličastnega prizora ter ga obsijali s svojimi zlatimi žarki. Res, kako lepa je naša zastava, ponavljal je Slavko sam pri sebi. In kakor v sanjah je iskal z roko hrvatski trak, ki ga je nosil na prsih ter ga ljubko božal . . . Nekaj dni pozneje pa je laška vojska - 20.00(1 mož s konjenico, topovi, oklopnim! avtomobili in ne-brojno municijo izdajalski zasedla mesto. Takoj je. tudi izšla na_ Jugoslovane stroga prepoved nositi narodne znake. ’ Odločno in jezno jel Slavko zatrjeval svojim tovarišem: Jaz ga bom nosil vkljub temu. Kako pa se naj tudi prikaže pred svojimi Francozi brez svojega traka? Ti fantje ne vedo, kaj je strahopetnost. Ce bi ga pa videli brez trobojnice, bi se gotovo iz njega norčevali, češ: Kak zajec, kak strahopetnež. In drugi, Angleži in Amerikanci bi storili Isto. Kolikokrat je videl, da so hrvatske trakove, ki so jih otrokom iztrgali Lahi, francoski in angleški mornarji pobrali in jih njim nazaj pripeli na prsi. Gotovo, v tem okrasku mora biti nekaj svetega, kar vsi spoštujejo, razun. naših sovražnikov, Lahov. Vzeli ti. ga bodo, so ga dražili mornarji na tor-pedovkL Naj le poskusijo, se je korajžno postavljal fant. Njegova srčnost je dopadla Francozom. — Prav imaš! Korajža.velja! Toda nekega dne, ko je mirno šel svojo pol, ga naenkrat napade tolpa lakonskih, pocestnih pobalinov* Obstopijo ga, nadlegujejo, pretijo. Proč s to capo,, ščavo! Dalje prihodnjiki zi j sta komisija za Švicarsko listavo se je leta 1848 o samoupravi kantonov sama izjavila tako: „Četudi je narodno mišljenje dokaj napredovalo, je vendar kantonalni duh še vedno izrazit. Unitarski (centralistični) sistem bi se morda dal uvesti, pa ne ohraniti. Bo li Švica pozneje prišla do unitarskega sistema? Bo li potem namesto suverenih (samooblastnih) kantonov imela samo še okraje? Mogoče, toda čas' za to še ni prišel. Kantonalizera ima pregloboke korenine. Taka preosnova (kantonalizma v centralizem) bi povzročil krizo, za katero Švica ni pripravljena.“ Več stoletij nazaj sega medsebojna — četudi, rahla —■ zveza švicarskih kantonov. In vendar bi nasilni centralizem povzročil v Svici globoko krizo. Koliko resnejšo, naravnost državno krizo mora povzročiti pretirani centralizem pri nas Slovencih, Hrvatih in Srbih, ki smo živeli in se razvijali nad tisoč let državno popolnoma ločeni in imamo vsaki svoje narodne posebnosti. Avstrijski centralizem je privedel državo do razpada, ker se je upiral pravični samoupravi narodov. V Jugoslaviji vzbuja nasilni centralizem v ljudstvu nezadovoljnost in mržnjo do držav« ravno zaraditega, ker centraltstična uprava svojih nalog ne moro povoljno rešiti. Pametna samouprava pa, ki pritega manjše državne dele občine in dežele In s tem ljudstvo samo kar najbolj ,k sodelovanju pri upravnih poslih, ravno s tem najbolj vzbuja in goji njem zanimanje, zmisel in ljubezen do države.; Politične Testi. N a r o d «a banka SHS. Med SHS vlado iti Narodno banko je podpisana pogodba, s katero se spremenita Narodna banka v banko SHS kraljevin» od 1. februarja. Z a m e h j a v a b a n k o v c e v. Finančni minister je že izdal objavo, v kateri napoveduje, da se bodo začele jemati krono iz prometa v najkrajšem času. Rok za izmenjavo se ge bo podaljšal, upoštevale se no bodo naknadne prošnje, i Izplačevala se bo polna vrednost brez odbitka. Takoj po izmenjavi bodo likvidirane 20% priznanice. B o s a n s k a pokrajinska vlada začenja s kulturnim bojem, ker je izdala okrožnico, v kateri prepoveduje Marijine kongregacije in.' razveljavlja naredbo, da bi se moralo dijaštvo udeleževati ob nedeljah in praznikih službe božje. Proti tej nečuvani demokratski naredbi so se izdali ostro odločni protesti na deželno, bosansko vlado in na ministrskega predsednika. Predsednik za Slovenijo dr. Gregor Žer jav je podal demisijo (Hvala Bogu!). Ako bo demisija sprejeta (Bog nas usliši!), bi naj bil njegov nasled -nik dr. Kramer, ki pa se brani. (Dobro, ker je nezmožen in Žerjavovega kopita),. Za podpredsednika je določen Albin Prepeluh. Dr. Ravnihar ostane pri poverjeništvu za pravosodje. Brug Radičev slučaj! Mila nam majka, daleč smo prišli! Neznosno in neodpustljivo postopanj« ttemokra-fov in socijalistom Razmere postajajo pod to vlado vedno bolj neznosne. Človek se ne čuti vee varnega če ni demokraškega ali socialističnega riaziranja. Kje je še kaj pravice za državljane? Socijalisti Sirijo javno na shodili Qb meji in zlasti v Mariboru antidina-stično propagando r- brez kazni. Znano je, da o tem ve deželna vlada v Ljubljani. Do sedaj .se ni ničesar okreniio proti takemu hujskanju, ki deluje naravnost proti državi. Tajnika SKZ. g. Zebota, ki je rešil naše obmejne kraje, ki je deloval le v. dobrobit ljudstva, ki je širil propagando za Jugoslavijo in aa državnost v najhujših časih in liajtežnejših dneh, tega moža vtaknejo v ječo kakor kakega zločinca samo zato, ker je pristaš krščanske Kmetske stranka. Vi državniki, ki ste zaslepljeni, prosili še bos e Zebota, da bode reševal državno misel, zlasti ob meji! Italija. Itali.! a n s k a z b o r n i c a se sestane d ne Jugoslavi]». Mirovna konferenca je prisodila Pe - j čub Jugoslaviji. Beograjska vlada sama že čuti nujno J potrebo parlamentarnega dela. Vse važnejše odločitve, katere je objavila vlada brez sodelovanja parla* menta, so zadele od strani SHS naroda na resen od-Kakor n. pr. rešitev valute v razmerju 1 : 4. S. februarja 11 a l i j a je glede sporazuma z Jugoslavijo zelo optimistična. Italijanska vlada upa, da bo Jugoslavija popustila v svojih zahtevah. Italija se ne spušča v nobene dogovore več- Italijanski nacijonalisti mislijo prirediti po vsej Italiji velike manifestacije z zahtevo, da se izvede londonski pakt. Madžarska,. por. Naša zunanja poli ika glede jadranskega vprašanja se tudi nikakor ni obnesla brez, sodelovanja in sood-ločitve ljudskih zastopnikov. Naš zavoženi notranji in zunanji politični položaj zahteva to v sedanjih odločilnih trenutkih sklicanje parlamenta. Parlament naj končnoveljavns spregovori o valuti in poda ententi svoje zahteve v za nas življensko potrebni jadranski zadevi. P o Beo g r a d u se1 širijo vesti o sestavi koncentracijskega kabineta, kakor ga je že predlagal in zahteval Jugoslovanski klub davno. .V ta morebitni novi kabinet bi naj vstopilo: 6 demokratov, 4 radikalci in 2 člana Narodnega kluba. Socijalisti odklanjajo vsak vstop v ministrstvo, v kateremu bi bil kak Cia* Jugoslovanskega kluba.: , Pogaja n j a med vlado in opozicijo potekajo «godno. Zelo velika je verjetnost sklicanja parlamenta v prvi polovici februarja. Parlament bi naj odlo či!: jadransko vprašanje in novi volilni red. ¥ Beogradu bodo v mnc-gih točkah indi spremenili dr. Žerjavov volilni red za Slovenijo. Doba bivanja se bo znižala od dveh na eno leto ali na šest meseeeV. Z a p a r I amenta r n e volitve bo raz -deljena cela država v enotne okraje, katerim bodo š» pritegnjena tudi mesta. Samostojni volilni okraji ■> stanejo" tri mesta: Beograd s S mandati, Zagreb s i Jä Ljubljana s % mandati. Protest na. protest. Od vseli strani naši SHS kraljevine prihajajo protesti proti od Italijanov in entente predlagani rešitvi jadranskega vprašanja» Vsi klici SHS narodov so se strnili v eno odločno zahtevo: Zahtevamo svobodo za naše od Itali* jtanOT podjarmljen» brate! .Vlada naj òdklòni V o ! j I v » n n Madžarske m. Na Madžarskem so se vi Sile volitve v njihov državni zbor. Votivni red jo bil sicer veliko bolj modern, kakor pa nekdanji ali ’.-•'Vor zloglasni Tiszov načrt, Madžari sam; zatrj ’jejo, da sr. bile popolnoma svobodne. Izvoljenih je največ takozvanih krščansko-nacijonalcev 61, za njimi pride s.ranka malih kmetov s 155 mandati. Samo par mandatov so dobile neke druge strančice, ki se pa tudi načeloma malo razlikujejo od navedenih. Na colgo nasprotne stranke niso prodrle nikjer, izvoljen ni noben socijalist, noben repuvlikanoe Z eno besedo: državni zbor je tak, kakor ga hoče vlada. Po razsulu so postali Madžari najprej kar čez noč vsi rfipuhi.kanci, ker to ententi ni imponiralo, postali so r.ecega lepega dne boljševiki, sedaj so se čez noč odrekali boljševizmu in republikanstvu, ter čez noč postali monarhistično-krščanski. Ako jim tudi to ne pridobi naklonjenosti entente, postanejo lahko jutri zopet kaj drugega. M i 1 i j ousk a b o 1 j š e v i š k a armada ®-groža s svojimi oboroženimi silami predvsem Poljsko in Rsmunijo, kjer vlada grozen strah pred vojaškim preplovom sovjetske Rusije. Sam francoski maršal Foch je namenjen v Varšavo, da bi prevzel vodstvo ententno-poijskih čet, ki bi naj ustavil» prodiranj» beljševiške armade. P r o-t i b o 1 j Š e v i š k i general % SAdmL mia Kolčaka, katerega so ujele čehoslovaške čete, so ga izročile boljševikom v Irkutsku. Generala JudenP ča je aritirala estonska vlada. Sovjetska ruska vlada je poslala Poljski izjavo, v kateri, jej zagotavlja, da se lahko vs» gospodarsko m teritorijalno sporna vprašanja med Rusijo in Poljsko rešijo prijateljskim potom. Pristašem SKZ. na Štajerskem! Kmetje, kmetice, Vašega najboljšega zagovornika, požrtvovalnega Zebota so vtaknili đemokratje ,in socijalisti pod ključ. Stiri mali otroci in žena žalujejo doma, ker s> prepričani o njegovi nedolžnosti. Krušni njih oče je r zaporu, kot žrtev liberalno-demokraške gonj». Zbirajmo za trpečo družino sklad, da. ne bode trpela pomanjkanje v tej draginji. Prispevke za družil» (pošiljajte na tajništvo Slov. Kmetske zveze t Maribor* (Cirilova tiskarna). Darovi za Zelotovo družino „Slon. Goajmdav“ 800 K, „Straža1" 500 K. ravnatelj tiskarne dr. Jerov-Šek 100 K, Dr. Verstovšek 50 K. Slov. Kmečka Zvem .100 K. Fe j deminciiantje! Leta 1914 so nas Slovene« denuncirali nemškutarji in razne slovenske propalice, ki so‘hotele splaziti kvišku. Vsi smo še Zgražali nad temi suiti. Sedaj so prevzeli to nalogo podli ovaduM iz demokratskih, socialističnih' in samostojnih vrst; ovajajo na vse strani naše poštene pristaše, ker se nočejo ukloniti njihovem nasilju. Ti izrodki človeške družbe dobijo tudi zasluženo plačilo, ki ne bode izostalo.. Razkrinkali jih bodemo, prej ko si oni mislijo. *. Jugoslovanski dobro volci zahtevajo od vlad» kazen za vse poštenjake. Dobrovolci so zahtevali v Beogradu, da vlada na vsaki način dobi vse spis« od avstrijskih oblasti j, sodnij in vojaških komand, d* zamorejo klicati razne krivce preganjanja naših ljudi na odgovor. Gospod dr. Graselli, mi pač trdno u-pamo, da še pridejo pravici v pest vsi spisi, kater* ste Vi zagrešili kot špionaže oficir V Spilju ta, kot član „Überwaehungsamta" na Dunaju. Državni pravdnik Graselli in premogovna agentura. Ministrski predsednik Davidovič je dal svoj čas državnim uradnikom smernico, naj si zboljšajo sv«q gmotni položaj s postranskim zaslužkom. Tega mig Ijaja od zgoraj se je hitijo posluži 1 državni pravdnik Graselli in se vrgel na premogovno agenturo za mariborsko mesto, kar mu je vrglo postranskega zaslužka 3000 K. Dobro za enkrat, drugič bo ptoeal Pfeifer več. Opozarjamo to pot davčno oblast, da še po -žabi pogledati pri priznanju osebne dohodnina gosp, Grasellija, ali je ta gospod priznal onih 3000 % kot čisti dohodek, ki mu ga je vrgla premogoma agentura. Med agenti vidimo državne pravdni!;«: kieafu j& bomo izsledili tudi med verižniki. K i j ti b d e j s t v u. da se a am Franeozi ata« ptoeaaali v zadnjem času prijazni v jadranskem vprašanju, je poslal francoski predsednik Deschanel Da* riteovHta brzojavke, v kateri zagotavlja v imen* Francoske aaši državi prijateljstvo zapečateno na bojnik jMkjannh, kjer so s« borili Srbi ter Franeozi rtauo »I s«uni z® svobodo. . 5 Ha ultimatum iz Pariza je odgovorila nafti beograjska vlada, da smatra poročilo z dne 21. t. M, aa prijateljski predlog in ne za povelje, aahte-od zaveznikov rok, potreben za pozorno prou-gevaaje poročila. ¥ tej noti predlaga naia vlada, da *£"peda jadransko vprašanje razstedišeu ali ljudske-ftu glasovanju. Jugoslavija odklanja londonski pakt, falčrego se ni udeležila. Vsi Jugoslaviji naloženi pe-goji s« odklanjajo. V tej noti povdarja naša vlada,, d* m nikjer zajamčeno, da se bodo Jugoslaviji) pripada* toka ozemlja ter Zadar in Reka kot svobodni državi »prasnili, ker v zasedbo odločene čete so; se izjavile sau*, da se ne bedo pokorile poveljem svoje vlad«. 'Jugoslavija pa želi, da se reši sporu« jadranske vprašanj« prijateljskim potom. Ö t! g o f o * n »S* # 1 « R e m zavezniško nete glede jadranskega vprašanja je nap -avil v «atentata (brez Italije) zelo ugoden utis. Ameriško ftasc-tjj*}* pozdravlja našo odklonitev, ker Amerika j« u * v «rje» a, da se 'zanašajo Jugoslovani na podpor* sgo-jih jadranskih zahtev od strani Zedinjenih držav. - e* «it« j ds »f ica» t^sjjsmna f jsteiSoig ičtet: občne. enake, lajn«, direktne i* Čisto grojjferč-ne TufSfn« pravi««. Pogajanja med Jugoslavijo i» Avstrije se beete začela koncem februarja in sicer baj« v ljub Maui ««d Si’. Renaerjem i* Davi Soviče«. M r v a t s k a pučka stragi*)» pestala v B*togr.*d protest nrufi i?s»*»i|*vi ta«a« z ' poiskal vse tiste, ki so znani kot kričači in pretepači ter jth povabil v Šmarje, j Nekaj dni pred tečajem se je tudi vršilo posvetovanje, kako bi samostojni, skupne s socijalisti razbili tečaj. Resnica je, da je žebofa sunil divjak iz Slivnice z nožem in, da so mu samostojni ukradili njegove spise. Iz žepa njegove suknje ki je ležala mi mizi r ozadju odra, je tudi ob napadu zginila lislBtoa. Tsi udeleženci so Bili sami priče, da je g. Gobec iz Mestinjega ob L uri opozoril naše, da se v ozadju dvorane pripravljajo samostojni ha napad. In res je začel mesar Habjan po divjo tuliti in razsajati. Dejstvo je, da je bil Habjan povzročitelj napada i« nosi on tudi odgovornost za posledice. Naši ljudje niso pretepači,, branijo se le, v skrajnem slučaju Radi tega, je tudi povsem umljivo, rta s» je Habjanu z njegovimi divjaki posrečil ta ostuden napad, ki priča o veliki „oliki“ samostojni»*. Divjaški riepad ha «ase mirri» ljudi je rodi «e sana» r Šmarju ampak v «elei* aferaju in m preko njegovih mej m mašo stranko stotere sadove. Ljudi*, posebno resni kmetski možje so ©pregledali, kakih divjaških sredstev m poslužujejo samostojne^ in njih zavezniki, zagrizeni liberalni in socijalni. Lepi bratet so se našli v Omarju pri divjanju proti mirno zborujočim krščansko mislečim. Slovencem: samostojni mesarji m krčmarji, ki bi radi postali župani, boljše-▼iSte» podčastnik - „vojni dobičkar», hujskajoči liberalni pisači, socijaJdemokratiäpi pretepači in vsi tisti, ki radi brezplačno praznijo Habjanov«® litre,. Le zavijajte resnična, dejstva gg. liberalci in samosiojneži, le tolažite se » „koltruni“, na.ša stvar gre naprej. Koštruiie z nožaii, gorjačami in gnSiini jajei pa vam iz srca privoščimo. Pošteno ljudstvo v Šmarju in celem ©kraju pa je zveste na_strani Kmetske zveze, dugoslovaiislfi tisočald s ponarejenimi Žigi. Jadranska banka v Ljubljani porod# Kaiko* smo zv«r deli i» zanesljivega vira, kurzirajo na Dunaju jugoslovanski tisočkronski bankovci, maRkirani e Ägoi»> „Jadranska banka, Ljubflan# v eni vrotiei. Dovoljujemo si, opozarjati javnost na dejstvo, da so Bankovci s tem Žigo« brezdvomno falzifikati, ker j« upe-rahljala, naš» bimba, pri. žigosanje tokljuSn» lig» e besedilo» .Jadranska bank« — podružnica l|nbl|p' *»“11» sieer. kakor elđeijeaoj v Sveli vrsfieah. lV*pov«Ml fzvoa* tojik valet. Prepoveda,* je iz-vez fr**eosfiI i* šviearskfc fMfloPev, leMrjev, ang» ’ ’ " f Mater it#rl»ger, pM «fesfe». k* ftetlja*« « kih lir preko gotovih, v naredbah natančneje nave -đenih svot. Opozarja se, da delegacija ministrstva financ ni upravičena, da daje izjemna dovolila za izvoz višjih zneskov. Za takšna dovolila se je obračati neposredno na pristojno ministrstvo linanc (generalni inšpektorat) v Beogradu. V dotični vlogi naj prosilec navede in verodostojno dokaže, v kak namen želi izvoziti tujo valuto. Izvoz vseh ostalih valut, ki ne spadajo med gori naštete, je docela prost. Pravi naslov za Družbo sv. Mohorja je Prevalje, Koroško. Za invalide. Ministrski svet v Beogradu je dovolil za prèsiti bo invalidov kredit 25 milijonov dinarjev mesečno, š to svoto bi se naj regulirale invalid-dne doklade in pokojnine vdovam ter sirotam padlih vojakov. V Srbiji se bodi) izplačevale te doklade v dinarjih, pri nas pa v kronah. Vsa skrb za invalide bo odslej osredotočena, i- ministrstvu za socijalno skrb ki. se bo imenovalo od sedaj za naprej: ministrstvo za socijalno politiko in invalide. Lovski krogi. Podpisano društvo opozarja, da nameravamo dobiti večjo količino divjačine, predvsem jerebice za poživljenje slovenskih lovišč, ki so med vojno neizmerno mnogo trpela. Dogovarjamo se z nekaterimi veleposestniki v Nemški Avstriji, ki so pripravljeni prepustiti nam nekaj divjačine. Cene pa še niso fiksirane, vendar niso pretirane. Poživljamo tiste lovce, ki si hočejo nabaviti jerebice itd., naj to nemudoma sporoče podpisanemu odboru. Stvar je pereča in bi priglasov po 5. februarju ne mogli več u-«»oštevati. — Odbor Slov. lovskega društva v Ljub -Ijani, Miklošičeva cesta št. 8. Mariborski Orel vabi svoje člane in prijatelje na fantovski večer, ki se vrši v sredo 4. t. m. zvečer ob pol 8. uri v dvorani Kat. pom. društva (Apotekar-jeva ulica). Na razgovoru bodo važne notranje gadove in posebej predmet : Orel v javnem življenja. Razgfed po svetu. Dunaj zahteva priklopitev k Nemčiji. Naeijona-listično ‘demokratična stranka je sklicala 25. t. at. na Dunaju v rotovž in pred to poslopje ogromno zborovanje z bojnim klicem: „Glad ali priklopitev!“ Razni govorniki tega zborovanja so Zahtevali odločno združenje Avstrije z Nemčijo, ker Avstrija se sama ne more držati in so Avstrijci že tudi siti veclnega bera^ Čenja pri enteriti. Zborovanje je zaključila resolucija, ki pravi: Naše ljudstvo poginja, vi veste (Avstrijska republika), da mu ne morete pomoči. Pustite nas k našim bratom, pustite nas k Nemčiji, ne tirajte nas predaleč, da ne razdere razjarjeno ljudstvo proti vagi volji (vlade avstrijske) mejnika, ki! ga ločijo oft materin» zemlje. G Avstrija je začela te dni z žigosanje« »no in dvekronskih bankovcev. Nemški generali v boljševički armad! na Ruskem. Sibirske čete boljševiške armade poveljuje nemški general Blücher. Boljševiški polk 28 je Zavzel Omsk pod vodstvom nemškega generala Isena. Nemški generali in vojaški strokovnjaki so prideljeni v Moskvi raznim boljše,viškim vojaškim tomisijaaa. iKguba Nemčije na deželah in liadstvu. T letu 1910 je obsegala Nemčija 540.857 kv. km in prebivalstva pa 65 milijonov. Po mirovnem sklepu je morala odstopiti Nemčija 65.014 k v. k in s 6 milijoni prebivalstva, Od teh od Nemčije odtrganih prebivalcev govori: 3.8 milijona nemški jezik. 1.7 milijona poljski in 240.000 francoski. Pokrajine ljudskega glasovanja, ki so fieli Pruske, obsegajo 33.429 kv km s 3 milijoni prebivalcev. Od, teh govore nemški 1,31$.000, poljski 1.253.000 in 184.000 danski. Nemčija izgubi torej v toj vojni 98.443 tv km — 18% dosedanjega obsege — na 9 milijonov prebivalcev — 14% predvojnega stenja prebivalstva. Izročitev bolgarskega keelja Rerđinftriđ«. Shde- sfc« vlada je zsritevate. od vrhovnega sveta izročitev bu{g«rsfeega kralih Ferdinanda, ki s« »abata'v- fto»-iiji. Smrtma kazen *s Poljskem v obrambo žeiezHie. Poljska republika pripravlja zakon o smrtni kazni za vse one, ki bi se pregrešili » poneverjenje», tatvin© in goljufijo- pa tudi oni, ki se pustijo j-odkupRi. Železniški minister zahteva upeftavo to postave, da upo-stari enkrat red na poljskih železnicah in s» enkrat končajo grozne in neznosne razmere pri želea*toah. Število brezposelnih v Berolinu je znašalo tekel po vojni 52.000; leta 1919 je naraslo n» 187.000 f» j< .padlo sredi meseca januarja 1920 na dO.QRÌD, Morilci ruske carjeve družine, 14 po številu, »o bili vsi usmrčeni radi umbra 'earsle «HruŽin* i« ker so oropali mrtva trupla, 1 Egiptu — v Taupi je došto do kry«»Bi »po -padov med angleškim vojaštvom in domačini. Ubitih jf bile p »i tem. beju 20 Imnačivoti S5 oseb p« ra« -j«*ik Uvez v Anglijo, Kakor poroča a«-š* te^evska v Loiröosu trgovski in obrtniški aBoreiei # Iijub^iani, je angleška riatta prepovedala uvoz sintd-Hteik Barv, sintetilail ofrogtrlj, opt. sfefkl i* 'dru-steklenele blaga,, neroelana, enftčmfll inap?« “ »evtor i* «pt**ih kemikadl. Pc(gg tega te te «Vre#»« x«fra nje» «vez Kaailjte Hala naznanila. pr» za;; vreže. Ponudbe na „Balkan“ trg. Sped, in komis. deL dražba v Maribora. 42 Jesensko pr s sc« in več vozov proda Tratenžek Sr. J arij ob Pesnici. 74 2 ispa Msrasonija na prodaj v Maribora, Tegetthofova ulica št. 64, I. nadstropje. 65 Želim mesta oskrbnice ali gospodinje na deželi. Razumem vsa v ta poklic spadajoča ženska dela in ne gledam na veliko plačo, ampak prijazno ravnanje. Naslov tokaj. 73 Les 22 rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kupi v vsaki množini „Sever i» društvo lesnih indnstrijal-eev dravske doline MARIBOR Tegetthofova certa 45. Cebelni vosek, suhe satine in odpadke sveč ku-inje po naj višji dnevni ceni J. :0pač, svečar v' Ljubljani, Gospo- svetska cesta 90, Spodnja 1799 Kupujem naj višjih cenah hlode, rezan tesa« jelov kakor trd les ter rsakovrstna drva za kurivo. ___jtua uiva jna lvuaivv/. Glaser, lesna trgovina v Mariboru. 179 pri Predam posestvo v dobri legi na ravne a. Tudi zamenjsm za manjše! Posestvo obstoji iz njiv, travnikov, gozda, pol orala vinograda, vsega skupaj 28 oralov. Zraven je tudi mlin! Več pove Anton Žerjav, postaja Brežice. 78 „Ve r d a r” radila im na deblo in Mino! NAZNANILO ! Dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem I 15. t. m. prevzel staro renomirano veletrgovino glacirana in neglacirana odprta v vrečah,kakor tudi glaeira aa v zavoj po 200 in 500 g poljubno množino po najnižj. dnev. cen. prodaja Ivo C^BCViČ. Glavni trg štev. 21 podružnica MARIBOR. Persljsko kožo, vezano dekliško obleko, belo obleko, belo moire-svilo, roza-atlas, bel dvojnat barke st, celo obleko, bluze, roza-atlas-čevlje, nove bele polčevlje št. 38, rjave pariške svilnate flor-nogavice, rokavice, nove brisače, mojderce, dwalice, vesanehlalaike, moške spodnje hlaSe, daljnogled, britev, vezano pisalno mapo, svilnate trake, žimnice za stole iz usnja za boljne, ortopedični sobni telovadni aparat, ročnike, špagat, izrezljano držalo za brisačo, majhen železni štedilnik, veliko banjo za perilo, škafe, likalno desko, štelažo in razno drugo proda gdč. Šmidi, Maribor, Koroška cesta 18, 1 nadst. 76 Dobava jekla. Urad za pospeševanje obrti ima na razpolago ca 4-5 vagonov jekla. Jeklo bomo skušali oddajati v večjih množinah. Interesenti naj se zglase pri našemu uradu do 7. februarja v Ljubljani. 77 Prva slov. brivnica Tegethofova ulica št. 22 (preje g. Gredlič) se slavnemu občinstvu priporoča. Za točno in čisto postrežbo jamči 1824 Fraa Novak, brivec. POZOR, Oskar Reiter-jm v Siovenjemgradcu katero bom vodil v istem velikem obsegu kakor moj prednik. Moja dolgoletna praksa v različnih'veletrgovinah mi bo omogočala svojim cenj. odjemalcem v vsakem ozira ustrezati. Posebno važnost bom polagal na solidno, prijazno točno in hitro postrežbo. Imel bom vedno veliko izbiro manufakturnega, špecerijskega in železninskega blaga, katerega bom oddajal na drobno in debelo. Kupujem vse deželne pridelke po naj višjih dnevnih cenah. Izurieno uradnico stenogmfinjo sprejme dr. R. Plpuš, odvetnik v Mariboru. 61 Alojzij Sniušek Za obilen obisk se priporočam 64 z odi. spoštovanjem Alojzij Dular. kom. skladišče Maribor, Slattili trg 6, 1 srajca, lepo pisana z ležečim ovratnikom, dobro šivana 1 komad 85 K, 1 p. črnih ženskih nogavie 38 K, trgovcem popust, črn in bal sukanec po dnevnih cenah. * Nadomestiti 86 zamore popolno'pomanjkanje bombaževega blaga, oziroma zelo visoka cena istega, z barvanjem domačega platna za poletno obleko. moško in žensko obleko svetlo in temno, v modri, rjavi, črni, sivi in zeleni barvi za žensko obleko nbeljeno domače platno, najmanj 8 -10 m dolgo kot modro (plavo) tisk (po vzorcu). Barvam rjavi, črni, sivi in zt Izdelam J. Pinterič, ‘»»ara. modrotiska >4 Velikovec, Koroško, Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel glavni zastop Vzajemne zavarovalnice banice „SLAV1JE“ v Pragi za sodnijske okraje: Mavibcr Sv. Lenart, Slov. Bistrica, Mar breg in Slov. Gradec 1 ter prosim, da se interesenti tozadevno obračajo za pojasnila na spodnji naslov. Zavarovalnica sprejema vsa zavarovanja kakor, proti požaru, vlomu in življenju po nojnižji ceni ter se slav. občinstvu najtopleje priporoča. Spoštovanjem •ri—*1 «Č-V. m % s m k s » s m s s m % % m % m s s- a ^ 5 ............1111..S s fei m s r#i Mantis« Sisdlsr, glsswn« zastopnik ianko „Slav je5' v Maribor u, Vetri njok é uL 10, m a ij Zavarovanje zoper Škodo po požaru! Edina slovenska zavarovalnica zoper škodo, povzročeno po požara je ljubljanska 5 sai Vzajemna zavarovalnica. Slavni zastop za naše obmejne kraje je v C e!J n (Breg) ; v Mariboru daje pojasnila zastopstvo „Vzajemne“ v pisarni Augasse št, 10; V Kamnici pri Maribora pa v pisarni Posojilnice. Jugoslovani, zavarujte se pri domači zavarovalnici m m m m m E« KO H N STE! Ü in A. REiSMAN trgovina 1 usui®» MARIBOR GRAJSKA ULICA '20 priporočata sla ruemu občinstvu svojo bogato logo raznovrstnega usnja ter črevljarskih trebščin po najnižjih eenab. po- 52 S & H m m % m S % S S Lesni trgovciII V zelo prometnem trgu na Sp. Štajerskem bi bila izvrstna trgovina z deskami in latami. — Prostor selo pripraven zato ter prodajo lesa bi prevzel trgovec posestnik iz omenjenega kraj. Ponudb. p. „dober uspeh“ na upravn. ,Straže* en Zdrulane veletrgovine ANTON KOLENC, ELSBACHER CVENKEL IN RAVNIKAR v CELJU se priporočajo k nakupu na debelo žita, mlevskih izdelkov, kolonijalnoga in raznovrstnega tu- in inozemskega blaga. Točasno imamo oddati : fini špirit, milo, oves, svinjsko mast in kisovo kislino. a E E S 21 S E & E ŠT H s a % ss s a s k s a sa E M IDEAL" Fran Josipa cesta 9 Maribor Vetrinjska ulica 16 Čist lime & sa ženske in moške obleke. Vodstvo odlikovano na razstavi v Parizu 1914. Potrebujete trpežne 44 ? čevlje ? Slovenski slaščičar MILAN KOSER : MARIBOR Potem si oglejte veliko zalogo pri Jakobu Lah, Maribor, sw trt j tam dobite zanesljivo močne, vsakovrstne čevlje, po uajnižji otmi tako tudi galanterijsko blago, torbice za trg, potne košare itd. Ckajski trg Postrežba točna! Gene brez konkurence! Karel Kocijančič fcamnosaška industrijska obit « Mariboru SeMUarlava ulica 25 priporoča, svojo zelo bogato zalogo v žrfik, nagrobnih spomenikov, ploščah za ami-value mize in za pohištvo, vsa betonska in podobarska dela. Prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča cerkvena dela kot oltarje, prižnice, ter sploh vsa cerkvena dela v kamnu, kot svedoči mariborska frančiškanska cerkev. Ves obrat na stroje! Lastni kamenolom pri Slov. Bistrici, industrija za granit, mramor is fsisnvt. .L .634-421 se priporoča cenjenemu občinstvu v poset in za naročila finega in navadnega peciva in slaščic za gostije in domače potrebe. 1650 Pienieneotrobe v «saki mn« lini tudi InseriraJte v „Straži“! cele vagone se • dobivajo ori tvrdki ki je neoporečeno najbolj razširjeni list. Ferdo Seri, Z Maribor, “‘L*, Korošk I ÖSgemieBl unsšMkii Step» HÄ fbKaaan Si* b MmMm» SHfeTiSSBgjl Is uaMsfih; Scaserei] „Straža*