jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsaki petek. Naročnina za avstrc-ogrske kraje za celo leto 5'44 K, za pol leta 2-72 K, za četrt leta 1-36 K; za Nemčijo za celo leto 5’96 K, za pol leta 2-98 K, za čei.rt leta 1’49 K-za Ameriko za celo leto 7’28 K. Posamezna številka 10 v. Reklamacije so poštnine proste. Nefraakirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati enkrat štiristopna petit-vrstica 20 vin, večkrat ceneje po dogovoru. 13. štev. V Ljubljani, dne 29. marca 1907. Leto X. NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo ‘Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo .Rdečega Prapora*, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1. Prijsis ji orpnizoviep delavstva! Velikonočni pondeljek, i. aprila 1907 točno ob 10. uri dopoldan 1 liti dvorani Jdnep in" shod Mkd lis prihitite v množicah na ta shod, na katerem hodo govorili: sodng Jta« (aaijar, Kandidat dfzatfnozborsliih VoliltcV litijska ograja, sodteg Stbin Krista«, držaVnozborsKi Kandidat za mesto Ejubljaua in obžinsHi s Vet ljubljanski. sedrsi dr. Mon Dermota, državnozborski Kandidat radovljiško - kranjskogorski VelilceV in Kandidat za občinski sVet V Cjtsbijani. Shod mora biti prava manifestacija yseh, ki s sedanjimi razmerami niso zadovoljni! Volilno-okrajn! odbor Volilno-agitacijskl odbor Jugoslovanske soc. dem. stranke v Ljubljani. Znamenja. Proč z jokom in stokom! Veselo je sedaj življenje na Slovenskem. Domači obrekovalci našega ljudstva, ki so imeli sicer v javnosti neprenehoma «mili slovenski narod* na jeziku in nekoliko gledaliških solza v očeh, med štirimi očmi so pa zaničljivo zamahovali z rokami in vzklikavali «Eb, naše jjudstvo je zabito in bedasto*, so postavljeni na laž. In pokazuje se, da ni bilo tam, kjer se je tarnalo nad ljudsko neumnostjo, nič druzega, kakor lenoba gospodov veljakov samih. Splošna in enaka volilna pravica je prišla za Slovence kakor mana iz nebes. Ona je kakor blagodejni dež, ki orosi izsušeno zemljo in jo oplodi. Splošna in enaka volilna pravica je vslvarila življenje pri nas. Odkar je ta čudna država »ustavna*, še ni bilo takega gibanja; niti doba takozvanega preporoda ni bila tako živa, kakor so naši drevi, ki pomenijo resničen preporod. Osramočeni so danes tisti, ki so klicali pekel in nebesa na pomoč proti volilni reformi, ker so videli samo mandate, a niso razumeli, da pomeni privilegij stagnacijo, močvirje in umiranje, dcčim je v splošni volilni pravici življenje. Osramočeni so, kajti že danes, par tednov izza sankcije volilne reforme, se kažejo njene blagodejne posledice, se kaže politično vzbujanje ljudstva, se kaže obnovitev. Volilna pravica je izvabila ljudstvo na vseh koncih in krajih v javno življenje. Takega političnega boja še ni bilo na Slovenskem, kakršen je sedanji. Celi kraji, ki se niso doslej brigali za politiko, ne po dnevi ne po noči, zapuščajo staro brezbrižnost in se vprašujejo, kaj je vendar ta državni zbor, kamor naj pošljejo poslance. Ljudstvo odpira oči in glave, ozira se po svetu in misli. Volilna pravica je povzročila, da prihaja narod na daty tisti narod, ki je bil doslej nekako imaginarno bitje, katero so si ustvarjali privilegirani političarji in častihlepni voditelji po svojih fantastičnih idejah. In naenkrat se vidi, da je ta narod vse drugačen, nego so ga opisovali v napitnicah in v jokavih patriotičnih pesmih, tudi vse drugačen, nego so ga slikali prevzetni veljaki, ki so že davno pozabili, da je bil tudi njih prvi dom med tem narodom. Tisto^»bedasto* in »zarukano* ljudstvo pokazuje, da je sestavljeno iz živih bitij, ki imajo vse organe za delo in mišljenje. 'Pokazuje pa tudi, da je že davno čakalo in upalo nedoločno, neizvestno ali z globokim hrepenenjem. Toda nihče ni prišel ki bi bil izpolnil hrepenenje, ali ki bi mu dal vsaj jasnosti. A porodila se je volilna pravica, ki je odprla pot med ljudstvo tistim, ki so jo že davno iskali, pa jim je bila zaprta. Jugoslovanska socialna demokracija je porabila novo sredstvo, kateri ji daje volilna reforma in hodi med riarod. S srcem polnim ljubezni do zaničevanih in zatiranih, ker je sama spočeta v zaničevanju in zatiranju, bodi meeT ljudstvo ih govorT z njegovim jezikom, z jezikom bede in trpljenja, z jezikom upanja in hrepenenje, z jezikom volje in umevanja. In odpirajo se ji srca potlačenih, teptanih in preziranih in ljudstvo jo razume. V kraje prihaja socialna demokracija, kjer se je šopirila ošabnost nedotakljivih mogotcev in njen nauk podira slavoloke, pod katerim so množice priklanjale hrbet, misleče, da so že počaščene, če se jim dovoli, upogibati se pod jarem. V druge kraje prihaja, kjer se je čuvalo nevednost z rafiniranim osamljenjem; in ušesa pijo žejno njen pouk in črpajo iz njega prepričanje, da so zmožni, rešiti se prokletstva. Slavne dni je že doživela jugoslovanska socialna demokracija v sedanjem volilnem gibanju. Težke skrbi je prizadela nasprotnikom, ki so naenkrat izpoznali, da s svojimi frazami ne zmagujejo več. Resnično: Tudi naši nasprotniki se gibljejo živahneje, nego pri tolikih volitvah po starem zi-stemu, kajti izpoznali so, da je socialna demokracija nevarna nasprotnica. Že pripovedujejo o sijajnih shodih svojih strank in lažejo o blamažah socialne demokracije. Ali dobiček teh zvijač ne more biti velik. Ljudstvo, ki je bilo samo navzoče na neštetih shodih, je imelo zdrave oči in vč, da sme več verjeti svojemu vidu, nego časnikarskim lažem. Veselimo se, da je tako. Pretežko delo socialne demokracije, delo dolge vrste let prinaša sad. In če se ne bi zgodilo nič druzega, kakor da se ruši stara politična apatija, nič druzega, kakor da narašča zanimanje ljudstva, bi bil to velikanski uspeh in lahko bi bili ponosni nanj. Toda volitve pokažejo še več; množe se znamenja in kdor jih razume, ve že danes, da ne izide jugoslovanska socialna demokracija iz teh volitev s praznimi rokami. Velikanska simpatija, ki si jo je pridobila, se izpremeni pri teh volitvah v strupen rezultat. Naše vrste se množe, naše kandidature se utrjajo. Štirinajsti majnik bode dan slave za jugoslovansko socialno demokracijo. Pozor, sodrugi in zaupniki! Po volilnem zakona Je vsak župan primoran, po plakatih ali pa potom pismenega oglasa na občinski tabli županske hiše Javno oznaniti, kdaj in kje leži imenik voiilcev na vpogled. Dolžnost sleharnega zaupnika in sodruga je, da se vsak dan prepriča, ako je tak oglas na občinslr tabli že nabit. Nihče naj se ne zanaša na druge, vsak se sam prepričaj o Jem. Kadar je imenik voiilcev že razpoložen, naj se vsakdor, ki je 24 let star in že eno let prebiva v občini, ob na oglasu označenih urah prepriča, če je zapisan v imeniku. Kdor tega ne stori, pa ni vpisan, izgubi volilno pravico. Dolžnost vsakega sodruga je, da se prepriča, če so tudi drugi so-drugi-voiilci vpisani. Ravnotako naj se vsakdo prepriča, če je kdo vpisan, ki nima volilne pravice. Kdor ne bi bil vpisan, pa misli, da ima volilno pravico, naj si nemudoma preskrbi potrebna izkazila, da je avstrijski državljan, je 24 let star in da prebiva že eno leto v občini (rojstni list, delavske bukvice, domovinski list itd.) in se poda k županu, da reklamira volilno pravico. Kjer bi župan skušal delati zapreke, naj se nemudoma ustmeno ali pa pismeno pritoži na okrajno glavarstvo oziroma to sporoči izvrševalnemu odboru stranke v Ljubljani, ki bo takoj storilo potrebne korake. Volilni imenik mora biti razgrnjen na vpogled skozi štirinajst dni ob urah, ki jih določi politična oblast. Čas in kraj volitve je označen na glasovnici, ki jo bo dobil vsak volilec. Župan in sploh nihče nima pravice, sodrugom prepovedati, volilnega imenika prepisati. Kjer je mogoče, naj se volilni imenik prepiše. Za Ljubljano bo stranka izdala posebna navodila. Zaupnike in sodrnge se naproša, da uredništvu »Rdečega Prapora* takoj naznanijo, ako je v kaki občini razpolovitev vol. imenika že oznanjena, na-’ dalje od katerega dne naprej in ob katerih urah se lahko vanj pogleda ter število voiilcev. Zadnji dan naj zaupniki imenik voiilcev Še enkrat natančno pogledajo, ako se ni koga namenoma ali pomotoma črtalo. Še enkrat: Vsakdor se prepričaj, če je vpisan; kdor ni, naj brez odlašanja reklamira. Reklamira se lahko tudi pri pristojnem okrajnem glavarstvu. Sodrugi in somišljeniki, spominjajte se volilnega sklada! mil Domače stvari. Baržoazija. S posebnim povdarkom je povedal urednik »Slovenskega Naroda* v torek, da je liberalna stranka na Kranjskem buržoazna. Ta con-fiteor pač ne razkriva nobene novosti, ali prišel je ravno pravočasno za državnozborske in občinske volitve in bode odprl marsikomu oči, ki je še mislil, da je tudi zanj prostora v liberalnem taboru. Stranka sama menda ne bode zadovoljna s tem priznanjem; saj se je vedno trudila, da bi bila zakrila svoj pravi razredni značaj in vedno je nastopala, kakor bi bila stranka vseh slojev slovenskega naroda. Ko se je hotela »reorganizirati*, je sestavila program, ki naj bi bil privabil veliko in malo, visoko in nizko in celo skrb za blagor delavstva je našla tam svoj prostorček. In bilo je vedno nekoliko »dobrih dušic, ki so verjele, da je tudi to mogoče. Slovenski Narod* pa hoče sedaj pregnati meglo, s katero se je obdajala liberalna stranka. Brez ovinkov in brez pridržkov pove: «Mi smo stranka buržoazije*. Kar torej ni buržoazija, naj zveže svoje culice in naj gre svojo pot. Kajti tisti, ki imajo kaj pod palcem, se ne morajo mešati z nemaniči. Tako je prav. To bi bila morala storiti liberalna stranka že davno in danes bi bilo marsikaj bolje, nego je. Kot politična organizacija buržoazije bi bila imela liberalna stranka raison d'etre, kot mešanica, ki hoče združevati pod svojo zastavo vse svoje, ga nima. Kajti ogenj in voda se ne strinjata. Buržoazija ima nedvomno pravico, organizirati se kakor vsak razred človeške družbe in tudi socialnim demokratom bi bila ljubše, imeti organiziranega nasprotnika, kakor pa, bojevati se z vojsko, katere ni videti. Ako bi hotela liberalna stranka le izpeljati vso buržoazijo iz klerikalnega tabora, bi imela dosti dela. Sedaj je seveda pozno, zakaj tudi buržoazija ne zaupa več dosti stranki, ki bi morala biti njena naravna zastopnica. Stranka buržoazije bi bila morala skrbeti za industrijsko politiko, ali na tem velevažnem polju ni znala ne orati, ne sejati: Zato uhaja tudi buržoazija iz njenih vrst. Kako naj bi ostali sloji delavskega razreda pod njeno zastavo? Česa naj bi pričakovali profesorji in učitelji, uradniki in uslužbenci, mali obrtniki in mali kmetje, industrialni in poljedelski delavci od stranke, ki hoče biti stranka buržoazije, torej stranka posesti, stranka obresti? Koristi bogastva in blagra revščine se ne da spraviti pod en klobuk; bogu ne more služiti, kdor služi mamonu, zato nimajo ničesar iskati v liberalni stranki tisti sloji, ki morajo živeti od dela svojih rok in svojih možganov. Nekdaj je zmagovala buržoazija s pomočjo delavstva, nekdaj je proletariat sprejemal brce v zahvalo za eminentno pomoč v boju proti fevdalizmu. Danes so se delavni razredi naučili, da se morajo zanašati na svojo moč, ne pa na milost kapitalistične buržoazije. Uradništvo, učiteljstvo, delavstvo razume, da se ne more izboljšati njegovih razmer, ako se ne naloži buržoaziji nekoliko bremen. Stranka buržoazije pa ne sme in ne more nastopati proti svojim pristašem, torej nimajo delavni sloji ničesar pričakovati od nje. Priznanje v »Slov. Narodu* je torej mnogo vredno. Po njem mora razumeti vsak uradnik, učitelj, mali obrtnik in delavec, da je liberalna stranka zanj prepovedana dežela. Koristi delavnih slojev ne more zastopati nihče drugi, kakor socialna demokracija. »Naš List* igra, odkar je prenehal biti priznano glasilo »mladih*, čudno, neumevno nalogo. Ost njegovega uredništva se obrača bolj in bolj proti socialno-demokratični stranki, samo proti socialno-demokratični stranki. Zadnjič je na vso moč priporočal liberalno kandidaturo gospoda Hribarja za Ljubljano; potem je smešil Cankarjevo kandidaturo v litijskem okraju v prilog klerikalni Povšetovi kandidaturi. Tudi v zadnji številki se zaganja v socialne demokrate, češ, da bi bila narodna nesreča, ako bi prišli slovenski socialisti v državni zbor. Nič nas ne briga, kaj je povzročilo ta preobrat v pisavi lista, ki si je bil pridobil mnogo simpatij ravno s prejšnjo nasprotno pisavo. Aii je ta transformacija zanj koristna, ali ne, nas nič ne briga. Toda če hoče sedaj »Naš List* prevzeti nalogo tistih, ki so prej vsak hip ekskomunicirali socialiste in jih postavljali izven naroda, tedaj mu bodi povedano, da so se Časi izpremenili in če bi res. mogli vreči socialne demokrate iz vrst slovenskega naroda, tedaj bi se ta slovenski narod prav zelo skrčil. »Naš List* meni, ; da ne bi storili socialistični poslanci v državnem fboru dosti za slovensko narodnost. Naj nam vendar clagovoii povedati, kaj so storili zanjo liberalni in * klerikalni poslanci? Socialni demokratje lahko mirne duše trdijo, da so storili za kulturo najbolj zapuš-čenih, zanemarjenih, preziranih slojev slovenskega naroda brez parlamentarnega zastopstva razmerno veliko več, kakor liberalni in klerikalni šovinisti skupaj. Seveda ne delajo z večno pijanim narodnjaškim patosom, ampak mirno in stvarno; zato pa tudi dosegajo večje uspehe. »Naš List* bi morda rad, da bi se tudi zanaprej slišalo v parlamentu dolgočasne šovinistične tirade; teh seveda od socialnih demokratov ne učaka. Ali če se gre za realno delo, za povzdigo kulture lastnega naroda, za gospodarsko povzdigo tistih slojev slovenskega naroda, brez katerih sploh ne bi bilo tega naroda, tedaj se upajo socialni demokratje kosati z vsako stranko. Sicer pa naj dela »Naš List* propagando, kakor hoče, za kogar hoče. Socialni demokratje pojdejo svojo pot tudi brez njega. Vedno so se zanašali na svojo moč, pa se bodo tudi odslej. »Nova Doba*, ki doslej v enajstih številkah še ni povedala nič novega, ima za vsako reč strašno mnogo prepričanja, samo nič dokazov. »Prepričana* je n. pr. da bode socialno vprašanje rešeno z zmago nacionalne ideje. To ni čudno, kajti »Nova Doba* sploh nima nobene druge ideje, kakor nacionalno, za katero misli, da ima poseben patent. Kdor za socialno vprašanje sploh nima zanimanja, z njim je težko polemizirati o socialnih načelih. Na vsako vprašanje ima odgovor: To bomo rešili na narodni podlagi. In vendar bi bilo lahko razumeti vsaj to, da je socialno vprašanje univerzalno in da ne pozna ne geografskih, ne jezikovnih mej. Namesto profe-soralnih razprav o logiki, naivnosti itd. naj nam »Nova Doba* rajši povd, kako hoče v mejah slovenstva odpraviti izkoriščanje slabejšega. Če pripoveduje, da je izkoriščanje samo delo tujcev, tedaj je to navadno slepilo. V podjetjih slovenskih kapitalistov teče seveda slovenskim delavcem kar med in mleko! Še nikoli se seveda ni zgodilo, da bi bil pometal slovenski kapitalist slovenske delavce na cesto, ako so zahtevali košček boljšega kruha, pa je vzel skromnejše italijanske delavce! In ker se godi tako, zato so delavci socialni demokratje. In ker jih kapitalizem mednarodno izkorišča, zato se združujejo in branijo mednarodno. Socialna demokracija je naravni produkt izkoriščanja in zato imamo pravico reči, da nam ni tuja, ker nam izkoriščanje ni tuje. če se pa postavlja »Nova Doba* na stališče, da nam je tuja, ker se je pojavila prej v drugih deželah, tedaj naj zavije osebno gospodarsko glasilo ves svoj nacionalizem v papir, kajti če se ne smemo učiti od drugih, potem se pa vrnimo v gozde. Gospodje medicinci iz »Gospodarske Stranke* naj kar nehajo ordinirati, kajti medicina nam je tuja, kirurgija tuja, psihiatrija tuja, ginekologija tuja; saj je zrasla vsa ta znanost na tujih njivah. Po železnici se ne smemo več voziti, saj lokomotiva ni slovenska iznajdba, semafor tudi ne. Z »Novo Dobo* naj končajo; izdelovanja papirja ni iznašel Slovenec, Gutenberg ni bil naš rojak, tipke in stroje za tisk so dobili najbrž od naših »narodnih sovražnikov* in menda je celo črnilo, s katerim rišejo svoje imenitne rokopise neslovensko ... V naši notici ni bilo nobene logične napake, ampak v uredništvu »Nove Dobe* je nekoliko preveč domišljavosti. Preden daje mladi list svoje osebne nauke vsemu svetu, naj se le sam nekoliko pouči o socializmu, pa bode menda iz-poznal, da ni naivnost na naši strani, temveč je naivno misliti, da se more odpraviti izkoriščanje med Slovenci, ako se ga ne odpravi povsod, prav tako kakor je naivno misliti, da se more gotovo obvarovati Slovence tuberkuloze in kolere, ako je doma pri Nemcih ali pa pri Italijanih. Narodno vprašanje ima svoje področje, socialno pa svoje. Kdor hoče oboje zmešati, spominja na Iciga, ki je dejal: Knofel is gut; Chokolad is gut; wie gut muss erst sein Knofel mit Chokolad. Iz ljubljanske kurilnice na južni železnici. Izkoriščanje delavskih moči je v ljubljanski kurilnici tako veliko, da si človek težko napravi pojem o njemj Največ morajo gotovo pretrpeti pomožni kurjači, ki so med strojnim osobjem trpini vseh trpinov. Služba je težka, plačilo premalo za življenje, a neveliko za smrt, razni predpostavljeni pa mislijo, da se posebno odlikujejo, ako jih šikanirajo kolikor morejo. Ako kak kurjač ni pri vožnji, mora delati zjutraj od 7. do 12., popoldne pa od pol 2. do 6. Potem se pa zgodi pogostoma, da mora iti ponoči na mašino in voziti, pri čemur je glavna napaka, da se mu pove to prepozno, bodisi kratko pred delopustom, ali pa kadar se izda službeni red, t. j. ob 6. zvečer, ali pa še pozneje. V mnogih slučajih se potrebuje kurjača ponoči, kar bi se mu lahko povedalo prej; ali zaradi tiste pretirane in brezumne varčnosti, ki je doma na železnicah, se ga ne pusti pred 6. uro zvečer od dela, da bi se ,mogel malo izpočiti in pripraviti za pot. Saj bi se sedaj ne moglo izrabiti njegove delavne moči do skrajnosti! Kako opravlja tak človek svojo službo neizpočit in nepripravljen, se lahko razume. Ves dan delati v kurilnici in pred polnočjo nastopiti vožnjo na Trst, ki traja 13—14 ur, če gre dobro, v Trstu imeti komaj 8—10 ur takozvanega počitka, pa zopet voziti 14 do 15 ur nazaj v Ljubljano, tukaj pa takoj snažiti lokomotivo in opravljati še druga dela, pač ni malenkost. Gorje pa tistemu, ki bi dejal, da ne more na vožnjo, ker ni spočit in ker nima ničesar pripravljenega, da bi vzel seboj 1 Njemu se preti, da se ga odtegne od vožnje, s kanalom, z odtegavanjem kronic i. t d. Da pa take grožnje uplivajo, je naravno, kajti vsakdo bi rad kaj več zaslužil. Zato se vda ubogi kurjač svoji nemili usodi, sebi v pogubo, nemisleč, da izpodkopuje vsaka taka vožnja njegovo zdravje in njegovo življenje. Naj se le pogleda starega kurjača, njegovo hojo, njegov život, pa se vidi, kako je izmučen; po svetu tava kot živa priča svojega trpljenja, od katerega se okorišča z železnicami špekulirajoči kapitalizem in razni gospodje, ki znajo varčenje z drugimi izrabljati za raznovrstne premije. Kaj se zgodi s trpinom na stare dni, se ne vpraša. Kot milost se mu da kakšno »lahko službo*, pometati sme ali čistiti stroje. Najsrečnejši je še, ako ga je železnica tako pobila, da dobi kakšno rento za nezgodo. Prišel bo še čas, ko otroci pri odhodu ne bodo prosili boga, da bi se oče srečno vrnil, temveč da bi ga zadela dosti velika nesreča, da dobi vsaj kak »Unfall*. Da se vzdržujejo take razmere, so pa največ krivi razni klečeplazci, ki je skrivoma potikajo okoli raznih voglov in so pripravljeni na vse. Ako bi ne bilo na železnici dosti delavskih moči, ne bi bilo treba vsega tega. To pa se doseže le, ako se organizirajo tudi kurjači od prvega do zadnjega. Kaj premore močna organizacija, je že zadostno dokazano. Zatorej na noge tudi, kurjači, pa dokažimo, da se zavedamo svojega človeštva in svojih pravic. Vsi v organizacijo in s tem do boljših razmer! Prst božji ali vrezal se je. Klerikalce novi zakon o svobodnem zborovanju silno jezi; radi bi imeli, da bi veljal samo za nje, socialistom pa da bi se lahko razbijalo shode, kakor se jih je nekdaj. Ker to ne gre, pa skušajo vplivati na gostilničarje, da bi ne dali svojih prostorov za obdržanje soei-alnodemokratičnih shodov. Hiša vam bo pogorela, krava bo crknila in na dnu pekla vas bo satan z vilami zbadal; s takimi in enakimi budalostmi skušajo farovški priganjači vplivati na gostilničarje. Pa gre trda. Pripetil se je slučaj, da je gostilničarju in posestniku g. Zakotniku v Mostah pri Ljubljani neposredno po socialnodemokratičnemu shodu krava steletila, pa tako nesrečno, da so teletu morali odtrgati glavo. »A vidiš, buh te j e štrafu, ker so sucijalmukrati imel pri teb shod!* je na to neki klerikalni kmet poučeval g. Zakotnika. No, ker je po mnenju do-tičnega kmeta beg bolj pravičen, kakor ta pregrešni svet, pa je naredil tako, da je 14 dni pozneje temu klerikalcu crknila krava! Ne vemo, ali se sedaj revež jezi na boga ali na dr. Šušteršiča. Ali naj je to prst božji? Bo že. Trda gre, trda. Gospod Kregar, ki, kajpada, še slutil ni, da klerikalci namerjajo njega postaviti kandidatom za Ljubljano in je to — hm, hm — zvedel še-le na znanem shodu »zaupnikov* v Unionu, se je naenkra tspomnil, da ima neprecenljivih zmožnosti za poslanca in pa, da je velik prijatelj, ne samo obrtnikov, ampak tudi delavcev, uradnikov itd. Po Ljubljani razpošilja zelo skromno štilizovana pisma, v kojih prosi posamezne skupine, naj skličejo shode, na katerih bo zaslišal želje, ki jih bo potem zastopal v drž. zboru. Zelo milostno, kajne? Tako pismo je poslal tudi pazništvu tobačne tovarne. Ljudje so prav hvaležni, da se najde kdo, ki skrbi za brezplačno pustno zabavo v —postu! Kregar piše: Pred volitvami je še precej časa za take shode, po volitvah ga pa ne bo. Mi pa pravimo: Ce bo g. Kregar skrbel za tako imenitno zabavo, bo volilcem čas pred volitvami še prekratek, po volitvah bo pa silno, silno dolgčas — g. Kregarju! Zaupniki pa taki! Kadar imajo liberalci kak zaupen sestanek, se »Slovenec* vedno pobaha, da je bil tudi kak njegov zaupnik navzoč. Ko bi mi hoteli govoriti, povedali bi lahko še kaj več, ako bi hoteli denuncirati. S takimi stvarmi se bahati ima »Slovenec* najmanj povoda, ker, kadar se vrši kak sestanek klerikalnih zaupnikov, dobi vabila tudi vse polno naših sodrugov. Znani so nam celo najzaupnejši sklepi klerikalcev, tako n. pr., da se hočejo pri volitvah ravnati popolnoma po so-cialnodemokratični taktiki. Če klerikalci ne verujejo, pokažemo jim lahko vabila — podpisana n. pr. od' drja. Pegana ali drja. Kreka itd. — na najzaup-nejše njihove shode. Nekateri klerikalni delavci že pripovedujejo, da bomo v par letih vsi socialni demokrati! To pokazuje, da kadar klerikalci govore o svojih »zaupnikih*, delajo samo — »pflanc*! Če se hočete ravnati po nas, probatum est — morda bo šlo! Hitra,pa nezanesljiva pošta. Gospod Škafar, hišni posestnik v Ljubljani, Cerkvene ulice št. 17, ni zadovoljen, da ljudje jedo samo njegovo kislo zelje, temveč je poslužen tudi s tem, da brezplačno prenaša pošte. Komaj je bil »prebuhštabiral* »Slovenca* od 18. marca, že je ves srečen zletel v svet, njegova usta pa so bila polna Kristan-Hribar-jevega kompromisa. Kristan je postal liberalec, izdal je delavce itd., je pravil g. Škafar. Dasi-ravno bi bilo to po mnenju g. Škafarja zelo žalostno, vendar je bil on tega zelo vesel, saj je lahko udrihal po sodr. Kristanu in socialnih demokratih. Gospod Škafar bi v prihodnje storil bolj pametno, da se o stvareh, ki jih ne razume, preje prepriča, pa če so tudi v »Slovencu* zapisane; če pa tega noče, bo pa bolje, da ostane doma in tlači kislo zelje, politikovanje pa prepusti drugim. Njegovo zelje ljudje radi jedo, po modrosti, kakršno prodaja, jih bo pa glava bolela. Ta je pa predebela. Dr. Šušteršič je na nedeljskem ljudskem (?) shodu v Unionu med drugim rekel: Na Francoskem hodijo sedaj same barabe v cerkev. V cerkvi so pokriti, kadč viržinke in čikajo. Naše mnenje je, da kdor hoče lagati, naj laže vsaj tako, da mu bodo ljudje verjeli. Zmožnih ljndij jim primanjkuje. Klerikalci so tako trdno uverjeni, da Gostinčar postane poslanec, da že iščejo namestnika za njegovo službo. In čudno: iščejo ga med socialnimi demokrati 1 Znamenje, da še za tisto lahko službico, ki jo opravlja Gostinčar, nimajo pripravnega človeka. Je pač tako. Kamniški dekan zdivja kakor bik v areni španskega amfiteatra, ko mu gladiator pomoli pred smrček kos rdeče pobarvanega platna, kadar začuje ime »Rdeči Prapor*. Ni mu všeč, da več Priloga „Rdečemu praporu" št. 13. iztisov »Rdečega Prapora*, zlasti v zadnjem času, prihaja tudi v okraj njegovega dušnega paševanja, pa d je stavil v nalogo, na vsak način zatreti ta »mrčes*. Ali previden naj bo, ker sicer ga bomo na drugem mestu prijeli za njegove kosmate uhlje. Ste razumeli? Kako delajo klerikalni žnpani pri sestavi volilnih imenikov? Županstvo v Črnem vrhu nad Idrijo ni vpisalo kar 12 volilcev iz občine Idrijski log — ker so socialni demokratje, dasi je lastnik hiš, kjer dotični volilci prebivajo, natančno že meseca svečana naznanil županstvu vse volilce. Županstvo je klerikalno, Vse seje izpustilo iz hudobnosti, češ, morebiti se bodo zanesli, ker so naznanjeni, pa se bodo zmotili, in 12 socialnih demokratov bode oropano volilne pravice! Ce bodo pa reklamirali, bodo pa imeli sitnosti, ker jim bode treba preskrbeti rojstne liste in iskaze o enoletnem bivanju itd. — Iz tega slučaja je jasno razvideti, da naj se reklamira povsod! Volilci! Pozor na volilne imenike! Vsakdo naj pogleda, če je vpisan! Ce ni, pa takoj reklamirati! Takoj, inače bode prepozno, klerikalci bodo povsod skušali oslepiti zavedne volilce za njihovo pravico. Tudi V Grosupljem je neki mož — katerega ime pa za danes še zamolčimo — ki misli, da bo prišel živ v nebesa, če bo železničarje odvajal od njihove organizacije. Možu, o kojem ne moremo ravno reči, da je neumen, svetujemo, naj se poboljša, pa malo pomisli, da kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce! Tržaški narodnjaki so prirejali zaupne shode po vsej okolici. Kakor so nam poročali razni so-drugi, se jim je v nekaterih krajih prav slabo godila; posebno na Greti, v Kolonji in na Verdeli jim je šlo še slabše nego drugod. V svoje odbore so vabili tudi naše sodruge; eden se je vjel na limanice, toda upamo, da se v najkrajšem času odreče tiste časti. Najnovejše vesti. Kranjski deželni zbor. Kakor čujemo, je vložil deželni odbor prošnjo, da se skliče deželni zbor, da more razpravljati o melioracijah. S prizadetimi strankami se vodi pogajanja, da se omogoči zborovanje. Dopisi. Glince pri Ljubljani. Velikonočni pondeljek pride v našo vas škof Jeglič blagoslovit temeljni kamen nove cerkve. Maloštevilni klerikalci pa bi radi, da bi napredne Glince sprejele škofa kakor svojega največjega dobrotnika. Zadeva dela zlasti nekaterim občinskim odbornikom, ki se delajo velike liberalce, seveda samo kadar so med štirimi stenami pri poliču vina, mnogo preglavic, kajti malo nerodno se jim zdi, zameriti se tako velikemu gospodu, kakršen je škof. Je pač križ, ko človek ne more biti liberalec in klerikalec obenem. V naši vasi je sploh veliko dvoživnih ljudi, ki svoj plašč po vetru obračajo in igrajo politiko dvoreznega noža. Značaj je mnogim nepoznana stvar. Spravili so se celo na prostovoljno požarno brambo, pa jo hočejo vpreči za štafažo tistemu škofu, ki je zadnjo nedeljo v Unionu mirno poslušal, kako je dr. Šušteršič čenčal, da hodijo na Francoskem same barabe v cerkev s klobuki na glavah in cigarami v ustih. Nič čudnega bi ne bilo, če bi čez par let dr. Šušteršič pravil, da so tudi pri viško-glinški požarni brambi same barabe. Po našem mnenju se bo žegen vseeno prijel kamna, če je požarna bramba oficielno navzoča ali ne. Pač pa ni požarna bramba nobeno paradno društvo, najmanj pa je njen namen, delati štafažo tistemu škofu, ki stoji na čelu stranke ljudskega poneum-njevanja. Kdor hoče ta dan delati štafažo v uniformi, naj le; mi tega nikomur ne bomo branili. Bomo vsaj videli, koliko jih je, ki se za groš pri-duše tisočkrat, pa takoj zlezejo v babjo kikljo, čim ugledajo škofovo palico. Ali slaba mora presti klerikalnim možicem, da se pri agitaciji za slavnostni sprejem poslužujejo oseb, ki so vse preje, kakor klerikalci. Znani žganjekuhar, katerega je še »Slovenec* lani krstil za »impresaria za ferker in unterholtungo* se je celo pre-drznil, da hodi od hiše do hiše nabirat milih darov za smreke in drugo tako »dekoracijsko rištengo*, kakor pravi sam. Pri socijalistih dela slabe »kšefte*; bolje pa se mu godi pri tistih, ki so dra. Tavčarja še včeraj povzdigovali do neba, danes pa so pripravljeni, celo drju. Šušteršiču poljubiti roko. So pač čudni liberalci! Nas tako početje pusti hladne — se bodo vsaj pojmi zjasnili, da bomo lahko ločili značajneže od neznačajnežev. Terorizirati pa se ne bo dal nihče, najmanj pa požarna bramba. Sodrugi pojdejo ta dan v Ljubljano na shod v Mestni Dom. Več Glinčanov in gasilcev. Rakek. Dne 17. t. m. je tukaj umrl sodrug Martin Ileršič. Sedeč s svojo hčerjo v gostilni, se je naslonil na mizo in zaspal. Ko ga je hotela hči zbuditi, je Sele opazila, da je bil mrtev. Prenesli so ga v mrtvašnico na Rakek. Neki delavec je šel k mežnarju, da naj zvoni. Ta pa se je zadrl! »Plačaj, če hočeš da se bode zvonilo 1» — »Ti bodemo že plačali!* — »Poprej denar, potem se bode zvonilo*. — Nato je delavec odšel in sodrug Ambrož je poslal temu surovežu («klerikalcu») 8 kron; ker je bila svota premajhna je mežnar dejal: Še 60 vin., drugače se ne bo zvonilo! Delivec je posegel v žep in je dal patentiranemu kristjanu še zahtevane vinarje. — Pogreb je bil v sredo ob 3. uri popoldne ob ogromni udeležbi. Občinstvo je razburjeno nad tako podivjanostjo. Pokojnik je bil 62 let star in je v občini rojen; služil je nad 40 let južni železnici. Trbovlje. Ni dneva, da ne bi ponesrečil v rudniku v Trbovljah rudar. Pretekli teden je pobilo kopača Romiha in bil je še gorak pod zemljo, ko je podsulo zopet S m o d i č a. Sicer prepoveduje naredba ministrstva nadurno delo dalje kakor tri ure na dan; ali rudniško podjetje se ne ozira na naredbo in morilec, ki se imenuje nenasitnost, prosto mori ljudi naprej. Gotovo se bode tudi zopet tu podtikala krivda rudarju — ki žalibog ne bode besede zinil več. Politični odsevi. Nagodbena pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado ne pridejo naprej. »Poučeno* časopisje ugiba neprenehoma o položaju, v resnici pa menda ministri sami ne vedo, kako pravzaprav stoje stvari. Raznaša se pač vsak dan druge vesti; tako se je razširil glas, da odstopa Wekerlovo ministrstvo, kar pa se je takoj dementiralo. Največ govori pač Košut, ki je pri neki slavnosti zopet izjavil, da je dolgotrajna nagodba že pokopana. Najverjetneje je pač, da se pokoplje nagodbo sploh. Tržaški deželni zbor je v trajni krizi. Predložen mu je bil nov mestni štatut za Trst. Slovenski poslanci so zahtevali, da se odloži posvetovanje, ker poslanci niso imeli časa, da bi bili študirali načrt. Večina je odklonila predlog. Začela se je specialna debata, tekom te so pa zapustili slovenski poslanci dvorano, ker se je odklanjalo vse njih predloge in zbor je bil nesklepčen. Vatikanska trmoglavost v vprašanju ločitve cerkve in države na Francoskem rodi plodove, kakršnih najbrže papež sam ni pričakoval. V Rimu so pač računali s tem, da izbruhne nepremagljiv upor proti novemu zakonu, pa so prav slabo računali. Mnogo katoličanov, ki so se sprijaznili z novim zakonom in vidijo, da od Rima ni upati dosti pameti, je ustanovilo neodvisno cerkev, ki ne prizna papeža, zametuje duhovniški celibat in vpeljuje razne nove reforme. Videti je, da se bode to gibanje precej razširilo. Rim je torej sam kriv, ako odpadajo verniki od njega. Novi bolgarski ministrski predsednik Gndev je izjavil v sobranju, da bode nadaljeval politiko Petkova. Vlada hoče predložiti več zakonskih načrtov o policijski službi in o nadzorovanju revolucionarne agitacije. To se je res zgodilo, posledica pa je bila, da je prišlo v sobranju do burnih prizorov. Vlada je začela z reakcijo na vse strani. Tako je predložila tudi načrt tiskovnega zakona, ki ima zelo poslabšati sedanje razmere. Ko je začel vodja opozicije Kristo v kritizirati načrt, je nastal pravi pretep med zastopniki večine in manjšine. Pristaš vlade Jonov je naskočil Kristova in ga je hotel tepsti. Opozicionalci so priskočili Kristovu v pomoč, vladinovci so hoteli odvleči Jonova. Pretep se je pa tedaj še le povečal in moralo se je zaključiti sejo. Med opozicionalci je silno razburjenje. V vatikanskih krogih so zelo vznemirjeni, ker se boje, da bi se objavilo papirje, ki se jih je našlo pri bivšem papeževem nunciju Montagniniju. »Corriere della sera*, ki je dobro poučen o vatikanskih rečeh, pravi: »Ako so objavi Montagninijeve papirje, pride do velikega škandala. Gotovo je, da se vatikan v tem škandalu ne omaže, kajti noben spis, ker se jih je našlo pri Montagniniju, ne meče suma na vatikan. Tega prepričanja se bode držala menda tudi Francoska vlada, pa ne bode po nepotrebnem izzivala škandala, ki bi lahko škodoval samo gotovim političnim osebam na Francoskem, ne pa vatikanu*. Med vrsticama tega žuganja je pač čitati — strah. Na Romanskem je izbruhnil pretečeni teden pravi kmečki punt. Prvi hip je bilo misliti, da se gre samo za hude antisemitične izgrede, ki ne bi bili nič novega na Romunskem. Kmalu se je pa pokazalo, da so kmetje vstali iz obupa in da je nastalo sila resno agrarno gibanje, popolnoma po vzoru podobnih gibanj na Ruskem. Nemiri so se bliskoma razširili po vseh straneh dežele. Uporni kmetje so naskočili ne le mnogo vasi in posameznih graščin, ampak cela mesta. Vse vojaštvo je mobilizirano, pa ne zadostuje, da bi zatrlo punt in začeli so že klicati rezerviste na orožje. Prve vesti so naznanjale, da so nemiri v jassijskem okraju. V Poduliloč se je zbralo 1000 kmetov, ki so vdrli v mesto, oropali židovske prodajalnice in naredili mnogo škode. Kmalu se je razširilo gibanje po dorobejskem okraju. Strašna beda je pripravila kmete ,do obupa, da so kar zdivljali. Med zahtevami je najznačilnejša ta, da se mora nanovo razdeliti zemljo. Ministrski predsednik Cantacuzeno v je odstopil z vsem konservativnim kabinetom; na čelo vlade je prišel vodja »liberalne* stranke Stourdz i. Nova vlada je ostavila vse dosedanje prefekte in je imenovala nova. Izdala je oglas, ki napoveduje, da se ustanovi poljedelsko banko za nakupovanje zemljišč in obljubuje, da se bode dalo kmetom državna posestva v najem, obenem da se odpravi tiste davke, ki najbolj tarejo kmeta. Ministra Haretin Mortzum ovideta v Moldavijo, da posredujeta pri kmetih. Doslej še ni naredil nastop nove vlade zadostnega vtiska, kajti poroča se, da so hoteli kmetje udreti v Galac, pa razrušiti luko in zažgati državna poslopja. Vnel se je boj med kmeti in med vojaki in 25 oseb je bilo ubitih. Boje se celo, da bi kmetje udrli v Bukarešt. Mesto je pod vojaško komando. Na Raškem je umrl bivši generalni prokurator svetega sinoda Pobjedonoscev. Kot eden naj-glavnejših stebrov reakcionarnega zistema je igral veliko ulogo in dolgo je imel največji upliv na carja. Proti reformam v naprednem smislu je neprenehoma ščuval. B;1 je pravi tip mračnega nazadnjaka. V raški dami je bil podan predlog z levice, da se odpravi vojna sodišča. Desnica je delala velik krup, ali predlog je bil sprejet z veliko večino. Debata, ki se je vnela o njem, je postala zelo burna. Stolipin se je odpeljal v Garskoje selo, da poroča carju. Pričakuje se, da poda Stolipin kmalu vladino izjavo o predlogu. V Maroka opazujejo sumljivo gibanje med prebivalstvom, ki je videti nevarno za Evropejce. V srednji Ameriki je vojna med državama Honduras in Nikaragua ter San Salvador. Baje so Honduranci popolnoma pobili združene čete iz Ni-karague in San Salvadora. Na drugi strani se pa poroča, da so nikaraške čete zavzeli mesto Te-gucigalpa. 5 prihodnjo SteVilko is« 5. aprila začne »Rdeči prapor" izhajati kot dnevnik. Kdor se Se ni naročil, naj stori to nemudoma, da ne bode upravniStvu po nepotrebnem otežčano delo. Iz stranke. Zaapniki v tržaški okolici in na Krasa so naprošeni, da pridno agitirajo, tudi ustmeno, za tiste shode, ki še niso objavljeni v listu, a ki se jim jih pravočasno naznani. Štajerski sodrngi, pozori Sodrugi v volilnih okrajih, v katerih kandidira sodrug Vinko Vidmar, ki so pripravljeni, kakorkoli pomagati pri volilni agitaciji, pri reklamacijah i. t. d., naj pošljejo svoje natančne naslove na adreso: Vinko Vidmar, Gradec, Peinlichgasse 11. Nabiralci naročnikov na dnevnik! Vsi za- upniki v Ljubljani in okolici, ki posedujejo bloke za nabiranje naročnikov, naj se najkasneje d vštevši 2. aprila zanesljivo zglase v upravnistvu »Rdčega Prapora* in prineso s seboj bloke, znamke in denar. Kdor bi se temu pozivu ne odzval, povzročil bi neljube posledice, da naročniki, ki jih je nabral, ne bi dobivali dnevnika. Vsakdo naj še enkrat pregleda naslovne listke, in eventualno izpopolni naslove. Tadi zunanje organizacije in zaapniki naj zanesljivo do tega dne vpošljejo nabrani denar z natančnimi naslovi vred. Praznih, ali pa ne docela izpolnjenih blokov in znamk ni treba vpočiljati. Vposlati je tudi naslove onih, ki še niso plačali cele naročnine. Kjer žele, da se list pošilja skupno v zavitku, naj se to nemudovna sporoči. Vsaka zakasnitev bi znala provzročiti nerednosti v dostavljanju lista. Naročnino se lahko nabira tudi po 1. aprilu. Naročnina za en mesec znaša 2 K, za pol meseca 1 K, za en teden 55 vinarjev. Sodrugi 1 Razvijte za dnevnik največjo agitacijo. Člani volilno-okrajnega odbora In vseh vo-lilno-agitacijskih odborov Ljubljane in okolice imajo v torek, 2. aprila ob 1/>8. uri zvečer v upravnistvu »Rdečega Prapora*, Frančiškanske ulioe št. 8, prvo nadstropje, skupno sejo. Posebnih vabil se ne bo izdalo. Sodruge, ki bi ne prihajali k sejam, se bo iz odbora izključilo in jih nadomestilo z novimi. Vsakdo naj pride točno ob določenem času, da se ne bo po nepotrebnem tratilo časa. Zaupnikom oddaljenejših krajev ta poziv ne velja. Shodi. Napovedani so: Kandidat za radovljiški okraj sodr. dr. Der-mota govori dne 31. marca (velikonočna nedelja) ob 3. popoldne v Radovljici (pri Bastlu); dne 1. aprila ob 3. popoldne govori v Lesčah (pri Wuchererju); dne 7. aprila se predstavi volilcem v K r a n j s k i-gori; dne 14. aprila pa sklicuje velik shod na Jesenicah. Za poslednja shoda se podrobnosti še oznanijo. V Kolo nji pri Trstu: Na velikvnočni pon-deljek ob 4. uri popoldne gostilni pri Matevžu volilni shod. V Rojanu pri Trstu: Na velikonočni pon-deljek ob 11. uri dopoldne v gostilni pri 12 murvah volilni shod. V Komnu na Krasu: Na velikonočni pon-deljek ob 3. uri popoldne na dvorišču gostilne S m er d e volilni shod. V Ljutomeru na Štajerskem: Na velikonočni pondeljek ob 10. uri dopoldne v dvorani gospoda Vuk ovca. Važne sklepe se je napravilo na zaupnem shodu železničarjev podružnic državne in južne železnice v Ljubljani, ki se je vršil v nedeljo 24. marca v salonu gostilne »pri levu*. Shod, katerega se je udeležilo izredno veliko zaupnikov s proge, pa tudi iz Ljubljane in okolice, je izvršitev sklepov naložil izvrševalnemu odboru, ki naj stopi v dotiko z železniški zaupniki. Debate, ki je bila deloma zelo živahna, so se vdeležili sodr. Petrič, Kocmur, Oražen, Udovič in Pregelj. Zbor je z zadovoljstvom vzel na znanje pojasnila sodr. Kocmurja, kot zastopnika okrajnega in izvrševalnega odbora, nanašajoč sc na »kompromis*, ki ga je iznašel dr. Triller in ki ga »Slovenec* na vsak način hoče iz trte izviti. — Sodrugi železničarji! Zaupniki Vas bodo v najkrajšem času obvestili o vsebini sklepov, Vaša najsvetejša dolžnost pa bo, da jim z veseljem in brez obotavljanja ugodile. Prevalje na Koroškem. V tretjem volilnem okraju na Koroškem so mislili, da bodo zapeli socialni demokraciji pri letošnjih volitvah »de pro-fundis*. Nemški nacionalci, ki so imeli pri zadnjih deželnozborskih volitvah nenaravno srečo, so upali, da bodo tudi letos pobirali slovenske glasove kar po tleh in agitirajo za Seifritza. Slovenski klerikalci, ki so tekom volilno-pravnega boja neprena-homa jokali, da ne morejo dobiti Slovenci na Koroškem niti enega mandata, so si s pomočjo fajmoštrov in kaplanov nekoliko organizirali stranko. Gospod Grafenauer se je v začetku delal, kakor da ne bi hotel za nobeno ceno kandidirati. Vendar se je dal hitro preprositi. In sedaj pripovedujejo, da zmaga njih kandidat kar brez ožje voliitve. Ali govore tako, da bi napravili sami sebi več korajže, ali pa da bi ustrašili socialne demokrate, tega ne vemo. Pač pa vemo, da se zaradi nas lahko bahajo, kolikor se hočejo; mi jim ne bodemo verjeli, ker nam pokazujejo vsi shodi, da je položaj ravno za socialno demokracijo izvrsten. Kar je bilo doslej shodov v Borovljah, Podgoro i. t d., so se vsi krasno obnesli. Ravnotako je bil zadnji shod v Prevaljah. To je vendar čudno: Slovenski klerikalci imajo polovico glasov in več gotovih; nemški nacionalci imajo nad polovico glasov zagotovljenih. Za socialne demokrate torej ne ostane niti en glas in vendar je največja udeležba na — socialno-de-mokratičnih shodih. V Prevaljah so bili zadnjič vsi prostori Ahacove gostilne tako polni, da skoraj ni bilo mogoče streči. Kdor pozna prostore, lahko preračuna, da je bilo najmanj 400 ljudi navzočih. Zbrali so se iz raznih krajev: posebno mnogo jih je prišlo iz Lješe in iz Gutenštajna. Shod je otvoril sodr. Laibacher, poročal je sodr. Etbin Kristan. Njegov govor je naravnost elektriziral poslušalce. Videli smo med udeleženci ljudi, ki so bili do zadnjega časa naši nasprotniki, a ob neopisno živem Kristanovem govoru so jim stale solze v očeh. Brez potrebe je govoriti o vtisku tega govora. Lahko pa rečemo, da se kaj takega še ni slišalo v Prevaljah. Kandidatura sodruga Kristana je bila sprejeta soglasno in z velikanskim navdušenjem. Danes je nedvomno, da bodo Prevalje in bližnji kraji pri letošnjih državnozborskih volitvah rdeči. Borovlje. Proti lažnjivemu podtikanju nemško-nacionalnih in fabrikantovskih časopisov, katerim se je v bratovski ljubezni pridružil slovenski klerikalni »Mir*, je bil dne 17. t. m. velik kovinarski shod, katerega so se udeležili kovinarji iz Borovelj, iz okolice in iz Podljubelja. Shod je sprejel sledečo resolucijo: »Na današnjem shodu zbrani kovinarji soglašajo z izvajanjem poročevalca o zadnji stavki rudarjev, obsojajo lažnjivo poročanje v »KSrntner Wochenblattu», v »Arbeit* in v »Miru* ter izrekajo zaupnikoma boroveljskih delavcev, sodrugoma Mahker in Neutzler popolno zaupanje. Podboršt pri Černucah. Pravijo, da je kranjski kmet zabit, tudi je Slovenski Narod, pisal da j$ ljubljanska okolica skozinskoz klerikalna. Na shodih, ki jih prireja volilno-okrajna organizacija v ljubljanski okolibi, pa se pokazuje ravno nasprotno. Volilski shod, vršeč se preteklo nedeljo popoldne v Podborštu je najsijajnejši dokaz za to. Par vabilje zadostovalo, da je prihitelo nad 200 kmetov na shod, ki so iz početka sicer nekoliko nezaupno, pozneje pa naravuost z velikanskim navdušenjem poslušali govornika. Ker sta »Slovenec* in »Domoljub* teden preje skrajno lažnjivo poročala o šentvidskem shodu, češ, da je bilo le malo volilcev navzočih, je sodrug Kocmur, ko je prebral par odstavkov iz dr. Šušteršičeve knjižice, tičočih se svobodnega zborovanja, pozval vse, ki niso še 24 let stari in pa one, ki sploh nimajo volilne pravice, da vzdignejo roke. Ko je vsled tega poziva moral tudi »Slovenčev« poročevalec g. Erman izdati se za nevolilca, zabučal je po zborovališču vihar smejanja. To je fanta iz škofovih zavodov tako osramotilo, da se je po drugem referatu sodr. Kocmurja izmuzal iz sobe,hladit si poparjene živce. Poročilo kandidata ljubljanske okolice, sodr. Josipa Petriča, je napravilo nenavaden globok vtisk. Po njegovem govoru je sodrug Kocmur pozval navzoče k glasovanju rekoč: Glasuje naj vsakdo po svojem prepričanju. Kdor s sodr. Petričem ni zadovoljen, naj ne vzdigne roke! Torej, kdo je za Petriča? Kakor bi elektrika šinila med zborovalce, dvigne se nad 200 rok, poslopje pa se je kar streslo klicev: Živel naš kandidat Petrič! Delavca bomo volili! Nasprotno ni _ne eden glasoval! Ge bi bil v tem trenutku dr. Šušteršič navzoč, lahko bil slišal, kako kmetje sodijo o njem. Neki kmet je zaklical? Gostinčar nas je pred šestimi leti farbal, da bomo kmelje dobili penzijon! Zdaj naj pride med nas, mu bomo že pokazali! Neki drugi kmet je rekel: Za nas ni treba nobenega shoda več, nam so že oči odprte; prosimo vas pa, da se napravi še en shod za tiste, ki danas niso tukaj. Vse kmete bomo pripeljali s seboj. Sklepni govor je moral sodrug Kocmur neštetokrat prekiniti vsled burnega ploskanja in viharnih dobro - in živijo - klicev. Prostorne sobe gostilne »pri Štefanu« so bile tako napolnjene, da so ljudje stali kar po mizah, v veži in celo pred hišo, od stropa pa je kapljala voda od silne sopare. Po shodu se je med kmeti razvil živahen razgovor, vsi pa so obsojali počenjanje klerikalcev, posebno pa dr. Šušteršiča. Na dan 14. maja bodo Černuče in sosednji kraji rdeči! Gorenjsko. Poleg že na drugem mestu opisanega volilnega shoda v Jesenicah, na kojem je z velikim uspehom govoril sodr. dr. Dermota, vršili so se v nedeljo in ponedeljak še v treh drugih krajih Gorenjske od kmetov in delavcev številno obiskani zaupni shodi, na kojih sta med velikim zanimanjem in naravnost velikanskim navdušenjem zborovalcev poročala sodruga Tokan in Pajntar iz Ljubljane. Izvrševalnemu odboru prihajajo prošnje za priredbo shodov celo iz takih vasij, ki se jih je do zadnjega časa smatralo za nepremagljive postojanke rimskega klerikalizma. Le žal, da organizacija v Ljubljani nima na razpolago toliko referentov, da bi zamogla vstreči željam vseh. Storila pa bo vse, kar je v njenih močeh, da bo popravila vsaj to, kar so zamudili liberalci. In ravno v tem času se pokazuje, kaj bi se zlasti na Gorenjskem storiti dalo, če naša liberalna stranka nebi bila tako brezmejno lena in nedelavna, Kadar bo štatus zaupnikov docela organizovan, šli bomo v zadnjo gorsko vas, da revolucioniramo kmete in pripravimo tla socialno-demokratični ideji! Jesenice, v nedeljo, 24. marca dopoldan se je vršil tukaj mnogoštevilno obiskan shod tovarniških delavcev. Poročal je sodrug T o k a n. Zares krasni, navduševalno zasnovani govor je napravil na zborovalce tak vtisk, da se je sodr. Tokan po končanem shodu komaj ubranil, da ga niso dvignili na rame in ga nosili po dvorani. Po Gorenjski veje nov, svež duh. Gorenji Logatec. Dne 17. ob 3. uri popoldne je bil v gostilni gospoda Sušnika velezaniraiv volilni shod, na katerem se je kandidat, sodrug Kopač predstavil volilcem. Sodrug Anton Kristan je obrazložil pomen državnozborskih volitev s posebnim obzirom na novo smer parlamenta in je podelil sodrugu Kopaču besedo, ki je, burno pozdravljen, razlagal program socialnodemokratične stranke. S posebno strastjo je kritiziral ljudske sleparije, ki pod krinko ljudske stranke opravljajo nečedne namene klerikalizma, Po 2urnera zboro-rovanju, katerega so se udeležili tudi sodrugi z Vrhnike, iz Rovtin, z Rakeka je zaključil sodrug Anten Kristan ta znameniti shod. Kandidatura je bila soglasno sprejeta! Dolenji Logatec. 19. t. m. je bil ob 10. uri dopoldne v gostilni gospoda Kokolavca v Dolnjem Logatcu shod, na katerem se je predstavil kot kandidat sodrug Josip Kopač. Predsednik shoda, sodrug Anton Kristan, je po krepkem nagovoru podal besedo sodrugu Kopaču, ki je v enournem vtlezaniiuivem govoru razložil socialno-demokraličm program. Shod je sprejel kandidaturo sodruga Kopača enoglasno z burnimi živijo klici na mednarodno socialno dnmokracijo. Zborovanje je trajalo 21/J ure. Greta. Kakor povsod, tako so sklicali tudi tukaj slov. narodnjaki zaupni shod volilcev, spadajočih v okoličanski volilni okraj, in čudo: Vsi zaupniki so bili naši sodrugi, katerih se je vdeležilo kakih 15—20. Posebno jo je naš neustrašeni sod. Škabar fino povedal narodnjakom, češ, da v teh krajih ni nič za njih zobe. Ko so videli, da ne morejo ničesar opraviti, so narodnjaki vabili sod. Škab ar j a, naj prihaja na njih seje v Rojan, čes da bo zastopal soc. demokrate. Seveda jim je povedal, da on to odločno odklanja, ker ima, že preveč opraviti na naših sejah, na katerih se mnogo več nauči, nego če bi hodil k njim, ki hočejo učiti sedaj, ko jim je čas že potekel. Barkovlje. V nedeljo 29. marca je bil v novem konsurnnem društvu volilni shod, katerega se je vdeležilo 120 volilcev. Shod je otvoril sodrug Žnideršič ter je po običajnem pozdravu dal besedo sod. J. Regentu, ki je v daljšem govoru raztolmačil program naše stranke, ki je veljaven tudi za naše poslance v državnem zboru. Omenil je potem najvažnejše reforme, ki so potrebne za osamosvojenje in napredek delavstva in slovenskega naroda sploh. Sodrug Regent je v svojem govoru pobožal tudi slovenske kapitaliste, dokazujoč, kako niso nič boljši od neslovenskih ter je med tem povedal tudi, da dočim psujejo slovenskega delavca, ki izpregovori iz potrebe italijansko ali nemško besedo, govore sami doma tuje jezike in se za slovenstvo sploh nič ne brigajo. Tiskar Pertot je ves čas skušal motiti govornika in ljudstvo, ki se je jezilo zaraditega, ga je potem prisililo, da se je oglasil za besedo. Sedaj je začel kvasiti, da je sodrug Regent psoval slovenske narodnjake; obrekoval je sodruga Regenta, da je plačan agitator slovenskih renegatov, ter da so vsi slovenski socijalisti zatajili svojo narodnost. Seveda mu je sod. Regent odgovarjal v lepšem tonu, ter končal z vsklikum, da bodo šele prihodnje volitve pokazale mnenje, ki ga ima okoličanski delavec o narodnjaškem delovanju. Razven štirih so se vsi izrekli za kandidaturo sodruga Jernejčiča. Vsiljuje se nam vprašanje; kaj bi naredili narodnjaški šovinisti, ako bi kdo izmed nas tako surovo nastopil? Bi mu li sploh dovolili govoriti? Odgovor si napravi lahko vsak, ki pozna narodnjake. Zavednosti je pač veliko več pri nas, nego pri njih. Verdela. Volilni shod, sklican v nedeljo 24. t.m. dopoldne, se je vršil ob lepem številu ondotnih sodrugov in delavcev. Opetovano je govoril sodrug E. Bischuff ter poživljal navzoče, naj se postavijo kakor zavedni delavci, da bo zmaga našega kandidata sod. A. Jernejčiča čim sijajnejša. Po shodu so se zbrali zaupniki ter izvolili iz svoje srede ožji odsek za pregledovanje volilnega imenika. Kolonja. V soboto dne 23. marca zvečer je bil tukaj v gostilni pri Matevžu, shod zaupnikov, katerih se je vdeležilo čez 50. Govoril je opetovano sod. J. Petejan, ki je raztolmačil navzočim volilni red. Po daljši debati, katere so se vdeležili sodrugi Šušmel, Štok in drugi, se je sklenilo, prirediti na velikonočni ponedeljek javni volilni shod ter je bil izvoljen ožji odsek za pregledovanje volilnega imenika, sesloječ iz 6 sodrugov. Brestovica na Krasu. V nedeljo dne 24. t. m. je bil tu na dvorišču gospoda župana Pirca velik volilni shod, ki se ga je udeležilo približno 200 oseb. Ob odobravanju sta govorila sodruga Marica in K er m olj. Prvi je po daljšem govoru, v katerem je tolmačil navzočim razliko postopanja meščanskih in naših zastopnikov v državnem zboru, ter logično sklepal iz tega, da prvi ne smejo ravnati drugače, če hočejo varovati kapitalistične in veleposestniške interese, ter tudi ne znajo, ne morejo zastopati koristi delavstva in kmetov, ki so odločno nasprotna interesom kapitalistov. Poživljal je tedaj, naj v svojo lastno korist in v korist vsega delavnega človeštva volijo v državni zbor socijali- M V -VrOa doplača sloU«r>$l*ei piL>OLJarr)ei 6. $tierjeDib dedičeu i i I ii i ■ i % i fr *l. j n P0(* n°rim strokovnim vodstvom, priporoča slavnemu občinstvu l fbjubljapi, UJolfoUe tiliee st. 12 Ustanovljeno leta 1855. Številka telefona 210. ■stičnega kandidata, ki je naš delavni sodrug Vinko Kermolj. Burno ploskanje in odobravanje, ki je sledilo govoru sod. Marice, se je še povečalo, ko je povzel besedo sod. Vinko Kermolj, ki je v daljšem govoru raztolmačil navzočim delo, ki se ga ima še storiti za koristi zanemarjenega delavskega in kmetskega stanu. Zahvalil se je navzočim za častni vsprejem ter za mnogoštevilno vdeležbo. Ko je dal sod. Marica na glasovanje kandidaturo sod. Mermolja, je bila vsprejeta z burnim odobravanjem. Brje na Krasu. V nedeljo, dne 17. I. m. popoldne je bil tukaj dobro obiskan volilni shod. Predsednik sodrug F1 o r e n i n je po kratkem uvodu predstavil navzočim našega kandidata sodruga Vinka Ker m olja, ki je razložil program socialno-de-mokratične stranke in njene zahteve za državni zbor. Potem je govoril sodrug Škerbic. Shod je soglasno in z viharnim ploskanjem sprejel kandidaturo K er m olj a. Garovec na Krasu. V nedeljo, 17. t. m. ob 2. uri popoldan je bil tukaj volilni shod, katerega •se je udeležilo nad 80 oseb. Otvoril ga je sodrug Marica, ko je po daljšem govoru predstavil so-cialno-demokratičnega kandidata sodr. Kermolj a, katerega je shod glasno pozdravil. Razven njega je govoril še sodr. Škerbic. Shod je soglasno sprejel Kermoljevo kandidaturo. Devin. V gostilni Galigaris je bil v nedeljo <17. t. m. popoldan volilni shod, na katerem sta govorila sodruga Škabar in Regent. Za uspeh tega shoda je najbolje izpričevalo, da so je vpisali 103 člani v lokalno organizacije. »Veliki Slovenec* gospod Mervič je pokazal pri tej priliki zopet toleranco svojega razreda; hotel je pahniti na cesto svojega najemnika, ker je nameraval dati devinskim sodrugom dvorano za poznejši zaupen shod na razpolago. Blagoslovljeni mož je pa zadržaval Slovence v cerkvi, misleč, da tako prepreči, da bi prišli na shod. Zmotil se je. Ljudstvo je pa videlo, kaj ima pričakovati od kapitalistov in od popov. Gorica. Današnji pondeljek, 25. marca, ki je v pratiki praznik, je bil pri nas izvečine delavnik. V veliki tovarni v Podgori, na južni, na državni železnici, v drugih večjih podjetjih, težaki v mestu i. t. d. so delali. Za socialno-demokratični shod torej zelo neugoden dan. Vendar se je zbralo v dvorani »Trgovskega Doma* nad 400 ljudi na ljudski shod, ki ga je sklical socialno-demokratični politični odbor in stranka je z uspehom tega shoda lahko popolnoma zadovoljna. Zastopani so bili na njem vsi količkaj industrijalni kraji okolice. Za predsednika je bil izvoljen sodrug Milost. Že pri volitvi predsedništva se je pokazal, da je ostal napovedani naskok liberalcev in klerikalcev v zraku. Bilo je sicer nekoliko prvih in tudi nekaj drugih navzočih, toda bili so le bolj redko posejani. Prvi je govoril sodrug Ropaš, ki je poljudno razložil razvoj raznih slojev in strank v narodih ter je pokazal, da se povsod združujejo krogi z enakim interesi, pa je naravno, da iščejo tudi delavci tako združitev na najširši podlagi, mednarodno združitev, ne da bi zato mogli biti imenovani protinarodne. Za besedo se je potem oglasil gospod Gabršček. Govoril je zelo lepo; iskal je same točke, ki naj bi združevale »narodno-napredno* in socialno-de-mokratično stranko. In milostno ne zameri delavcem, da se tudi oni organizirajo, ampak to naj store na »narodni* podlagi. Saj obsega narodno-napredna stranka vse sloje. Kadar dosežemo narodno avtonomijo, bodo vsi Slovenci srečni. Tista »malenkostna* nasprotja mednarodno-napredno in socialno-demokratično stranko, ki še obstoje, se bode lahko premostila. — Pri tej trditvi je izrekel navzoči sodrug Etbin Kristan samo besedico »Nikdar*, a ta je gospoda Gabrščka silno razkačila. Menil je, da prihajajo ljudje iz Ljubljane samo sejati razdor, medtem ko je na Goriškem treba zbližaDja. Kranjci ne poznajo goriških razmer, goriški socialisti naj ne poslušajo nanje i. t. d. Tistih par pristašev, kar so jih imeli liberalci na shodu, so ploskali, da so jim skorej popokale žile, ali odmeva niso našli. Gospod Gabršček je nato koj odšel, češ, da se mora odpeljati. Sodrug Kristan je izrekel obžalovanje, da ne more odgovarjati liberalnemu govorniku v njega navzočnosti. Potem pa je neusmiljeno raztrgal lepo prejo, ki jo je bil napredel gospod Gabršček. Omenil je, da je bilo njegovo petje uglasbeno le v ta namen, da bi odvrnil delavce od njih poti. Ravno nasprotja, ki so, je treba pokazati, ne pa slepiti sebe in druge, da jih ni. In ta nasprotja niso malenkostna, ampak prav globoko segajo. Narodno navdušenje gospodov kapitalistov izgine tisti hip, ko nastane vprašanje o profitu. Narodnjaški tovarnar posadi slovenske delavce tisti hip na cesto, ko zahtevajo boljšo plačo,. zastraži vrata z žandarji, pa najame cenejše delavce iz Italije. Delavce se pa takoj imenuje narodnega izdajalca, ako se le za dosego boljših gospodarskih razmer združi z delavci druge narodnosti. Če se pravi, da bodo v Zedinjeni Sloveniji srečni vsi sloji, je to navadna farbarija; bogatinu se bo dobro godilo, revež bo pa le revež. Za socialne demokrate ni narodna avtonomija glavni cilj; ali gotovo se bodo zanjo bolje zavzeli, kakor buržoazija. Sedaj ne pojdejo zopet za kapitaliste po kostanj v žrjavico, kakor so to delali doslej. Gospodje naprednjaki morajo enkrat izvedeti, da niso socialisti na vrvici nobene meščanske stranke in če misli gospod Gabršček, da morajo socialisti povsod in vedno podpirati liberalce, tedaj dela račun brez krčmarja. Kristanov vehementni govor je naredil globok vtisk in ko je končal, je zagrmelo po dvorani vse drugačno odobravanje, kakor po Gabrščekovi pesmi. Potem je poskusil svojo srečo dr. Puc, ki je hotel dopovedati zborovalcem, da je njegova stranka ljudska, ne pa buržoazijska, da na Goriškem sploh ni buržoazije in na Slovenskem sploh ni kapitalizma. Tudi njega je sodr. Kristan odločno zavrnil, dokazavši, da je ljudskost te stranke samo krinka. Ker je že poldne minulo — shod je začel ob 9. uri — je predsedništvo odstavilo drugo točko z dnevnega reda. Sodrug Ropaš je dal na glasovanje kandidaturo sodruga Milosta, ki je bila sprejeta proti enemu glasu ob velikem navdušenju. In tako lahko zatrdimo po pravici, da je bil ta shod sijajna manifestacija jugoslovanske so-cialno-demokratične stranke v Gorici. Socialni pregled. Pekovski pomočniki v Beljaka na Koroškem stoje pred velikim bojem. Podjetniki nameravajo presenetiti delavce s tem, da hočejo od praviti ugovor (Tarif) iz prejšnjih let ter poslabšati mezdne pogoje. Pripravljeni moramo biti torej na hudo borbo, ter prosimo pekovske delavce, naj nas podpirajo s tem, da ne iščejo in ne prevzamejo dela v Beljaku. — Pekovske pomočnike prosimo, naj obvestijo o tem vse tovariše. Zmaga čevljarskih delavcev v Trsta. V nedeljo 17. t. m. so imeli tuk. čevljarski delavci shod v delavskem domu. Sklenili so sprejeti ponudbo gospodarjev, s katero jim povišajo plače za 10% za splošno trgovsko delo in 15% po naročilu. Ustanoviti se ima tudi posredovalnico za delo, kateri so gospodarji tudi privolili. Danajski peki so od pretečenega četrtka v stavki. Stavili so zahteve glede skupnega tarifa, mojstri so pa zahtevali, naj začno obravnave še le 26. t. m. To je bila seveda navadna zvijača, kajti delodajalci so mislili, da bodo do tistega časa lahko pripravljeni, da bi tedaj lahko izključili pomočnike iz dela. Ta račun so jim prekrižali delavci. Na Dunaju ni dobiti žemlje in finega peciva. Tudi krščanskosocialni peki so se pridružili socialnim demokratom ter so silno razburjeni nad pisavo krščanskosocialnih listov, ki silno ščujejo proti delavcem. Doslej odklanjajo delavci in delodajalci posredovanje, pač pa so delavci pripravljeni na obravnave. Krajši delavci čas — boljša mezda. Iz poročila, ki ga je podal angleški konzul v San Frančišku svoji vladi, se razvidi, da je delalo dan pred potresom 60.000 organiziranih delavcev. Zanimivi so v tem poročilu podatki o delavnem času in o plačah: Peki . . Knjigovezi Mesarji . Steklarji . Kočijaži . Slikarji . Strojniki . Zidarji Kovači . Tlakarji . Stavci Čevljarji . Krovci Tapetniki Tesarji . Vidi se, da je posledica skrajšanega delavnega časa boljša mezda. Za delavce, ki znajo misliti, je to zelo poučno. Društvene vesti. Diletantska predstava. Pod vodstvom gospoda Dragotina Starca uprizore diletantje na Proseku Delavni čas Dnevni zaslužek ur dolarjev fcron 10 275 13-65 O1/t 2'— 10-— 12 2'25 11-25 8 6-50 32 50 10 3-— 15-— 8 350 17-50 8 3-50 17-50 8 5-— 25 — 9% 3-25 16-25 8 225 11-25 8 3-50 17-50 9% 2‘50 12-50 8 3-— 15-— 8 6-25 31-25 8 3-50 17-50 na velikonočni pondeljek v veliki dvorani gostilne gosp. Starca V o šnj a ko v o dramo v petih dejanjih »Lepa Vida*. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina 60 vinarjev. Po predstavi je ples; vstopnina za moške 2 K, za ženske 60 vin. Sodeč po razdelitvi ulog, je upati, da bode imela predstava lep uspeh. Naše sodruge vabimo na obilno udeležbo. Drnštvo »Ljudski oder v Trsta" naznanja, da ima svoj II. redni olčni zbor v torek dne 9. aprila ob 8. in pol zvečer v veliki dvorani »Delavskega doma* ul. Boschetto št. 5, I. nad. s sledečim dnevnim redom: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila. 3. Ustanovitev javne ljudske knjižnice in javnih čitalnic za Trst in okolico. 4. Otvoritev večernih kurzov za analfabete, za pouk o zgodovini, in o socialnih predmetih. 5. Razširjenje elementarnih in poljudno znanstvenih predavanj po mestnih okrajih in v okolici. 6. Dramatična šola in dramatične predstave. 7. Volitev novega odbora. 8. Slučajnosti. Ker se posebnih vabil ne bode razpošiljalo, so člani na-prošeni, da se vdeleže v velikem številu, zlasti ker se ima rešiti jako važne točke. Izkaz prostovoljnih darov. Volilnemu skladu ljubljanske okrajne organizacije so darovali: Organizovani mizarji stavbinske družbe 5 K; so-drugi tobačne tovarne po sodrugu Ropretu 2 K 20 v: orga-nizovani strojarji po sodrugu Bizjaku 5 K; sodrug Bizjak iz Rožne doline 1 K; sodrug Buda Josip 60 v, sodrug Fr. K., glavni zaupnik v Sp. Šiški, nabral 25 K. Skupaj 38 K 80 v. Kot strankin davek so prispevali: Organizovani tobačni delavci po sodrugu Ropretu 3 K 70 v. Za kuhinjo In dom. Kakor znano, je vsaki gospodinji v ponos, da prinese kolikor mogoče dobro, okusno kavo na mizo. Zlasti je tako pri nas, in zato je tudi Avstrija s svojo dobro kavo zaslovela po vsem svetu, Morda je torej tem bolj umestno opozoriti na nov način napravljanja, ki se je izkazal za izbornega. Skoro v vsaki družini rabijo dandanes Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo. Napravlja se najbolje tako, da se zmelje v ne premajhnem loncu, polije z vodo in zavre. Potem naj se sladna kava še dobro izkuha pet minut, nato je počakati, da se zavrelica nekoliko usede, in naposled se z njo v strojčku počasi polije zmleta zrnata kava. Kjer ne rabijo strojčka, se zmleta zrnata kava kar strese v vrelo zrnato kavo. Potem naj se vse premeša in počaka, da še »vleče* nekoliko minut, in končno se kava skrbno precedi. Najrajši rabijo vobče na pol Kathreinerjeve, na pol zrnate kave. Zaradi večjega prihranka pa se sme polagoma dodajati več Kathreinerjeve in zato manj zrnate kave. Za otroke, bolnike in sla-botnike se priporoča posebno napravljanje Kathreineve kave brez primešane zrnate kave. Tedaj jo je tudi politi z mrzlo vodo in dobro izkuhati. Mali trud se obilo poplača s tem, da se bolniki in slabotniki kmalu zdravstveno očvrste in da so otroci cvetočega lica. Izšla je v založbi časopisa »Naprej* v Idriji I. knjiga katero je spisal bivši katoliški kapelan H. Kirchsteiger.— Cena I. knjigi, obsegajoči 312 strani, znaša 2 K 60 vin. Vsakemu prijatelju dobrega in poučnega branja knjigo »Pod spovednim pečatom* prav toplo priporočamo. — Dobi se v Ljubljani v knjigarni L. Schwentner; v Gorici v knjigarni A. G abrš ček ter v Idriji pri upravi Usta »Naprej*. ii na s ppiijtn pr. Blaž Ljubljana, Sv. Jakoba trg 6 se priporoča za vse v to stroko spadajoča dela, kakor vizitnice, vabila, račune, naznanila i. t. d. Prevzamem tudi zunanja naročila. 4—2 Postrežba točna, hitra in najceneja. uti Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg Telefon št. 163. 2 52-29 v Ljubljani priporoča svoje Telefon št. 163. izborno pivo v sodcih in v steklenicah. Telefon žt. 187. Zaloga V Spodnji Šiški. Telefon št. 187. s- O Q* 5—< 0- >o