UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke bo od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se na sprejemajo. : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9"—, četrtletna K 4’50, mesečna K 1 *50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za : '• ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—. : : Posamezne številke po Q vin. Štev. 247. V Ljubljani, v torek dne 2. aprila 1912. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznlkoA. .* / .* ob pol 11. dopoldne. \ ■. \ UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., posiana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ■ ■■— — Reklamacije lista so poštnine proste. ———• Leto II. Klerikalizem in ljudstvo. Klerikalna stranka ima doslej na Slovenskem še največ takozvanih pristašev. Kljub te-mu je to kolos na prstenih nogah, ki se nenadoma lahko polomijo, pa se navidezni velikan hi-P°nia lahko zvali po tleh kakor je dolg in širok, fakaj ta hrust ni velik po svoji notranji moči ne kot stranka, temveč stoji le kot množica ljudi, ki se dajo slepo voditi bolj iz verskih, kakor pa iz političnih in gospodarskih nagibov, ^e ne bi bii vsak dan klerikalnega gospodarstva škodljiv, bi se lahko mirne duše prepustilo casu, da opravi svoje delo in neizogibno bi prišel dan, ko bi izginila vsa klerikalna slava kakor kafra. Zakaj vzroki propada tiče v klerikalni stranki sami. V človeškem življenju so gospodarski mo-menti najmočnejši in v zadnji vrsti odločujejo 0 vsem. Lahko se primerijo posamezni izjemni s^čaji; lahko se zgodi, da se kdo ne zaveda do-v°lj jasno svojega gospodarskega položaja in svojih gospodarskih interesov. Tudi velike sku-Pine lahko žive včasi v taki nejasnosti. Ali vse te izjeme ne ovržejo pravila, da je vsa človeška zgodovina dolga veriga gospodarskih procesov, j|a kateri visi vse drugo, kar smatramo za življenje človeštva. Gospodarske razmere imajo v sebi to moč, j*a se prejalislej pririnejo do človeške zavesti. *n najmočnejši je v življenju, kdor najbolje po-?Pa vire in pota gospodarstva, kdor ima najširše gospodarsko obzorje. Velika večina slovenskega ljudstva je na *ent polju še silno zaostala. Deloma ji je neznan Pomen gospodarskih vprašanj sploh, deloma pa ne razumejo, v kakšni zveji so posamezni gospodarski problemi med seboj in kako se stičejo z drugimi rečmi. Ta nevednost, ki je največ kriva, da so nas drugi prehiteli in prekosili v ysakem oziru, ustvarja ono podlago, na kateri je mogla zrasti moč klerikalne stranke. Ali ta ‘Undament je slab in nezanesljiv, ker je neved-n?st nekaj, kar traja od danes do jutri, ni pa n'kjer jamstva, ki bi zagotovilo njeno večnost. Pač je res, da so na Slovenskem ljudje, ki vSe zavedno, prav iz gospodarskih nagibov, ^rže klerikalne stranke. Njihovi interesi so jih privedli vanjo, in dokler jih klerikalci pospešujmo, ostanejo pri njih. To so posamezniki, ka-"rr'm je stranka pribavila ugodno življenje, Službo, zaslužek ali sinekuro, in nadalje so to Pripadniki slojev, katerim koristi klerikalna politika. Ali število obojih je razmeroma majhno, lovensko ljudstvo to ni. Velika množica je dandanes še klerikalna, ker še ne ve, kaj ji politično Gristi in kaj škoduje, pa ker ne zna ločiti po-v iTnih 'l! gospodarskih vprašanj od — verskih, y katerih prav tako nima jasnega pogleda, ka-*°r ne v prvih. Predvsem ta množica še ne ve, . aj dovolj natančno ne, da niso gospodarski 'Pteresi vseh ljudi, vseh slojev, vseh razredov enaki. Nekoliko razlike sluti pač vsakdo; ali od !e slutnje pa do točnega spoznanja je dolga pot. 1,1 dokler ta ni preromana, gre klerikalna pšeni-Ca lahko v klasje. Toda na to pot mora priti tudi slovensko l)udstvo po vseh deželah in prehoditi jo bo mo- ralo do konca, do popolnega razumevanja. Za to skrbi gospodarsko življenje, za to skrbi bič, ki pada slabejšim neprenehoma po plečih. Beda je jako zanesljiv učitelj, ki se bo uveljavil tudi pri nas. Le škoda, da je ta šola zelo draga in da zahteva sila bolestne žrtve. Naravno je, da mora biti klerikalna politika prikrojena po enem kopitu; če bi bili v rimljanski stranki najženialnejši in najplemenitejši ljudje, ne bi mogli izpremeniti dejstva, da je v sedanji družbi kvarno enemu, kar je drugemu ugodno in da prinaša prvemu korist, kar dela drugemu škodo. liiia bi laž, če bi kdo trdil, da klerikalci nikomur ne pomagajo; ali s tem, da koristijo enim, morajo neizogibno škodovati drugim, in nazadnje je le vprašanje, če je več tistih, ki imajo od klerikalne politike dobiček, ali pa je več onih, katerim škoduje. Koristna je ta politika bogatim in zelo bogatim posedujočim slojem. V državi je tako in v deželah, in v občinah ni drugače. Iz teh slojev pa ni sestavljena večina slovenskega naroda. Ne glede na to, da odbija klerikalizem meščanstvo, je njegova politika efektivno škodljiva malim posestnikom, malim kmetom, kočarjem itd., vsem mezdnim delavcem in vsem poslom. Ker je na Slovenskem premalo splošne, vsled tega pa še bolj premalo politične in gospodarske izobrazbe, je bilo velikemu delu teh slojev dokaj nemogoče spoznati omenjene razlike in škodljivost klerikalizma. Malo je pri nas malih kmetov, hlapcev, dninarjev, malo celo srednjih kmetov, ki bi razumeli carinsko politiko in njene učinke, militarizem, svetovno trgovino, razmerje med industrijo in poljedelstvom itd. Zato je še mogoče slepiti. Ali posledice zaslepljevanja se zapisujejo na kožo ljudstva; čuti jih velika množica, ki služi sedaj klerikalcem iz neznanja. Prepad med bogatini in reveži pa postaja pri tem vse širši in globokejši; in kadar bo dosti velik, ga bodo morali opaziti tudi tisti, ki so do-siej še najbolj nevedni. In tedaj mora klerikalizem pasti. Ali škoda je žrtev, ki jih zahteva ta proces, če ostane ljudstvo prepuščeno tej prisilni samo-izobrazbi. Velikansko bi bilo trpljenje, preden bi prišle množice po tej trnjevi poti do pravega spoznanja. Zato ni dovolj čakati, da se razvijejo razmere same od sebe. Socialna naloga je izobračevati, poučevati, organizirati te množice, da se okrajša proces in prihranijo prevelik žrtve. Sedaj je boj proti klerikalizmu še težaven, ker ima nazadnjaška družba moč v rokah in ker je ljudsko neznanje veliko. Ali ta boj je poln nade, ker je klerikalizmu izrečena obsodba v nujnem zgodovinskem razvoju. In če se danes krepko in odločno postavimo v ta boj, bo od dne do dne lažji in veselejši. Kajti tudi znanje ima čudežno moč v sebi; izprva se ga nevedni ljudje branijo, če ga skusijo, pa zahre-pene po njem, da jim ga nikoli ni dovolj. Pot je začrtana; torej po njej do cilja! Učinki ogrske krize. Ko je bil Klmen I1edervary v petek zopet na avdijenci pri cesarju in je zvečer poklical vse ogrske ministre na Dunaj, kjer so sklenili ročno pismo, katero smo včeraj objavili, je Emile zola: Rim. (Nadaljevanje.) v. Pierre je stopal za svojim tovarišem po 'r°kih, samotnih cestah, kjer je bilo vse negib-.'l0 in tiho kakor na pokopališču. Noben voz J1 noben pešec ni prišel mimo. V nekaterih uli-^.an ni bilo pešpoti, plevel pa je prepletal še ne-akovano vozno cesto kakor polje, ki se vrača v Prvotno prirodno stanje; kljub temu so bile že let izvršene priprave za plinsko razsvetlja-°» na drogih pričvrščene navadne svinčene ^°vi. Hišni posestniki so s pomočjo debelih de-ek hermetično zaprli okna ob obeh straneh v Pritličjih in nadstropjih, da jim ni bilo treba plakati davka za okna in vrata. Druge, komaj ričete hiše so bile iz strahu, da bi nastalo v eteli zavetišče za vse tolovaje iz dežele, za-^rajene s koli. Ali najžalostnejše izmed vsega bile mlade razvaline, te visoke, krasne, nedo-rsene, niti ne ometane zgradbe, ki še niso pri-eie svojega življenja kamenitnih velikanov, So se že jele razpadati na vse strani; pod-j. ctl so jih morali z vsakovrstnimi umetnimi ustavami, da niso sprhnele na tleh. Srce je lii\ človeka kakor v mestu, kjer je nalezle £ ,bolezen Pobila vse prebivalce; bilo mu j* kakor da je tukaj razsajala kuga, vojna, bom-jji , 11a« in da hranijo zevajoča ogrodja še njih Cin ' ()t°ž|leiši je postal in neskončen °veški obup se ga jc lotil, če je pomislil, da v "i bila smrt, temveč zgrešen porod in da kon-a uničevanje svoje delo, preden pridejo zasanjani, zaman pričakovani prebivalci vlivat p r.n mrtvorojenim hišam življenje. Temu se je 'družila še strašna ironija; na vsakem vo-ee / 80 M0 krasne marmornate table z imeni • st — s slavnimi, iz zgodovine izposojenimi 'Pleni Grackhov. Scipija, Plinija Pompeja, Ju- ni* Škarja, ki so se bleščala nad temi nepopol-n*. Podirajočimi se zidovi kakor zasmeh, ka-r udarec, ki ga daje preteklost moderni ob-e,n9Klosti. ^Zopet se je Pierru zablisknila resnica, da i„o a,,e vsak, kdor poseduje Rim, plen te marin 1?,C| blaznosti, te puhle potrebe, da bi zidal slav ' i,n narodom zapustil spomenik svoje c- Za Cezarji, ki so kupičili svoje palače na Palatinu, za papeži, ki so zopet zgradili srednjeveški Rim in pritisnili nanj svoj grb, prihaja zdaj italijanska vlada, in tudi ona ne more postati vladarica mesta, ne da bi se takoj zganila želja v njej, da ga obnovi še v sijajnejši bleščo-bi, še v silnejši veličini. Tla so ji sama vdihavala to misel; kri Avgusta se je zadnjemu, ki je prišel, dvignila v glavo in mu vlila blazno željo, da bi iz tretjega Rima napravil novega vladarja sveta. Odtod so prihajali velikanski načrti, ciklopska obrežja, enostavna ministrstva. ki so tekmovala s kolosejem; zato so zra-stle nove četrti z ogromnimi hišami vseokrog starega mesta iz tal kakor mala mesta. Pierre se je spomnil na kredasti, rdečkaste, stare strehe obdajajoči pas, ki ga je bil videl s stolnice sv. Petra in ki sc mu je zazdel iz daljave kakor zapuščen kamnolom; zakaj ne le na Prati del Castello, tudi ob Porta S. Giovanni, pred Porta S. Lorcnzo, pri vili Ludovisi, na višavah Viminala in Eskvilina so se že razpadle nedo-gotovljene in prazne četrti po plevelu zapuščenih cest. Po dvatisoč letih čudovite plodovitosti so bila tla končno videti izčrpana, in kamen spomenikov ni hotel več poganjati. Kakor usahnejo in poginejo nanovo nasajene češplje in črešnje v zelo starih sadnih vrtovih, tako tudi novi zidovi niso več našli hrane v rimskem prahu, ki je obubožal od tolikega števila hramov, cirkusov, slavolokov, bazilik in cerkva. In moderne hiše, ki so hoteli, da naj bi se tukaj zopet množile, nepotrebne, prevelike, od podedovane častihlepnosti vse napihnjene hiše niso mogle dozoreti; polovična, od zevajočih oken preluknjana pročelja, ki niso imela dovolj moči, da bi se bila dvignila do strehe, so obstala neplodna kakor suho grmičevje na njivi, ki je preveč rodila. Strašna žalost tega pogleda je bila zlasti v tem. da se je taka stvarjajoča. minola veličina dovršila v takem priznanju sedanje obne-moglosti, da ne more Rim, ki je nekdaj pokrival svet s svojimi nerazdejanimi spomeniki, zdaj nič druzega ustvarjati kakor razvaline. »Sčasoma jih pač še dovrše!« je vzkliknil Pierre. Narcisse ga je osupel pogledal. »Za koga pa?« Da, to je bilo strašno. Oh. teh pet ali šest-stotisoč prebivalcev, o katerih so sanjali, da časopisje naneslo deloma senzacionalne vesti v javnost. Pisalo se je, da je bil cesar pripravljen izvajati skrajne konsekvence, če se ogrska vlada ne bi vdala zahtevi, da opusti resolucijo o rezervistih. Te skrajne konsekvence so tolmačili tako, da je bil cesar pripravljen odstopiti. O tem, kar se govori na takih avdijencah, se navadno ne poroča nič podrobnega, zato je popolnoma nemogoče kontrolirati, če imajo te vesti zanesljivo podlago ali ne. Gotovo pa je, da je imela omenjena avdijenca zelo resen značaj. To se razvidi iz različnih momentov. Da skliče ministrski predsednik vse ogrske ministrstvo brzojavno na Dunaj, je tako nenavadno. da se že iz tega spozna, kako resen je bil položaj z uradnega stališča. Potem, ko se je Khuen Hedervary vrnil v Budimpešto, je v klubu vladne stranke razlagal, kako se je zasukala kriza, in je v svojem govoru dejal sledeče: »Položaj je postal tako resen, da bi bili. če bi izvedli logične posledice iz njega, stali pred situacijo, katere ne bi mogel po mojem mnenju noben Oger prenašati brez skrbi in žalosti.« Nadalje je Khuen razlagal, da je bila potrebna odločitev brez najmanjšega obotavljanja in da je bilo treba obvarovati narod »resnih zapljetljajev, ki bi se bili zgodili, če bi bila krona izvajala posledice iz svojih nazorov. Potem je govori grof Tisza, ki je omenil ročno pismo in dejal, da »priča vsaka vrstica o neskončni resnosti položaja.« V njegovem govoru je bilo še več takih momentov, po katerih bi bilo slutiti, da se je cesar resno bavil tudi s svojim osebnim vprašanjem. Uradni korespondenčni urad £>a prinaša sledečo oficielno izjavo: »Današnji jutranji listi podajajo sliko, kako da je potekla petkova avdijenca ministrskega predsednika grofa Kliuena Hedervaryja, ki je dala v javni diskusiji povod za dalekose-žna izvajanja, ki pa ne soglašajo popolnoma v pcsame-iiosCi. Ker so v poteku avdijence izrečene besede po navadni rabi naravno odtegnjene javnosti. ni treba posebej povdarjati, da se omenjenim posameznostim ne more prisoditi nikakršna avtentičnost.« V tej izjavi je tako malo odločnosti, da mora navsezadjne vendar vsakdo sam soditi, koliko verjetnosti pripisuje ali ne pripisuje čas-niškim vestem. Seidlovo pismo. Dunaj, 28. marca. Ker je nemški nacionalec Seidl v parlamentu trdil, da je njegovo pismo, o katerem se je govorilo na današnji seji, poteklo le iz uljudno-sti, je vredno, da se ta pisarija objavi. Pismo se glasi: Opava, 23. junija 1911. Prečastnif ji >;, (Euer Hochwiirden!) Za volilno pomoč krščansko-socialnih vo-lilcev ob priliki ožje volitve, ki je omogočila ta- immm S**-' utsch*’ Rio ae J a netro Swakopm •.. ,1 V* .( t-rc-jetiMi Včeraj smo poročali, da je podrl v Nauenu hud vihar stolp za brezzično brzojavljenje. Današnja slika nam predučuje stolp, ki je bil visok 200 metrov in je bil poleg Eiffelovega stolpa najvišja stavba na zemlji. Stolp je bil tudi najdrznejša železna zgradba. ko sijajno volilno zmago, Vam izrekam, Vele-častiti, svojo najsrčnejšo zahvalo z udano prošnjo, da blagovolite to zahvalo sporočiti tudi gospodom Vaše stranke v Vašem župnijskem okrožju. Obenem izražam svoje najglobokejše obžalovanje nad tem, da se je dunajskemu judovskemu časopisju posrečilo, nemške volilce mesta Dunaj takg shujskati, da so naše uspehe na deželi, ki so si jih skupno priborili nemški nacionalci in krščanski socialci proti brezdomovinskim in veri sovražnim socialnim demokratom, njihove zmage na Dunaju vsaj deloma zopet popravile. Kolikor morem storiti, da se tako brez-pametno naziranje med nemško naprednimi e-iementi v bodoče onemogoči, bom storil rad. Ako bi bil drugače v položaju, da Vam, Velečastiti, ali pa kakemu Vaših častitih somišljenikov v Vaši fari lahko izkažem uslugo, potem prosim, da vsak čas razpolagate z Vašim udaniin Seidlom državnim poslancem. Tako se glasi to čedno pismo. A kdor ima v glavi zdrave možgane, bo dejal, da to ni u- pridejo, na katere še venomer čakajo — kje so zdaj? Na kateri bližnji selski planjavi, v katerih oddaljenih mestih žive? Ce jc moglo prve dni po osvojitvi le veliko patriotično navdušenje upati v tako prebivalstvo, je treba dandanes že čudne zaslepljenosti, če se hoče verjeti, da še pride. Poizkus je bil videti, da je bil storjen, Rim je obtičal, nobenih vzrokov ni. ki bi mogli podvojiti prebivalstvo, ne v zabavah, ki jih daje, ne v dobičku njegove trgovine in industrije. katere nima, ne v živahnem scialnem in gospodarskem življenju, za katero ni več videti sposoben. Na vsak način bi bilo zato treba mnogo let. Kako naj bi se torej obljudile gotove, prazne hiše, ki čakajo le še na prebivalce? Za koga naj bi se dogotovile hiše, ki so ostale le v okostjih, pa sc razpadajo na solneu in dežju? Ali naj torej ostanejo, deloma brez mesa in izpostavljene vsem vetrovom, deloma zaprte, neme kakor grobovi, za uedogleden čas, v svoji klavrni, nepotrebni in zapuščeni grdobi, tam kjer so? Kakšno strahoto pričajo pod tem krasnim nebom! Novi gospodje Rima so slabo začeli; toda bi li se upali razdejali, kar je storjenega, če zdaj vedo, kako bi bili morali delati? Zdaj, ko je videti definitivno izpridena in izgubljena miljar-da. ki so jo bili vtaknili v to skazo, so si zaželeli Nerona z neomejeno in brezmerno energijo, ki naj bi pograbil bakljo in cepin pa vse sežgal in razora! v imenu maščujočega razuma in lepote. »O«, je nadaljeval Narcisse, »tukaj sta kon-tesina in knez«. Benedeta je dala ustaviti voz na križišču samotnih cest; in zdaj je korakala z Darijem po teh širokih, tihih, s plevelom zaraslih ulicah, ki so bile kakor ustvarjene za zaljubljene ljudi. Oba sta bila vzhičena od izprehoda in nista več mislila na vso žalost, ki ju je dovedla sem. »Oj, kakšno krasno vreme!« je dejala vesela, ko se je sešla s prijateljima. »Le poglejte to lepo solnce!... In človeku de tako dobro, če hodi malo peš po deželi.« Dario se je prvi nehal razveseljevati ob modrem nebu in ob užitku, da vodi svojo sestrično izpod pazduhe. »Draga moja, ker vztrajaš na svoji muhavosti, ki nam gotovo pokvari ta lepi dan, mo- ramo zdaj poiskati one ljudi... Ali najprej se moram orientirati. Saj veste, slabo se spoznam v krajih, po katerih ne hodim rad ... In potem je ta okraj s svojimi mrtvimi cestami in mrtvimi hišami preaboten; človek ne vidi ne ene figure, na katero bi se spominjal, ne ene prodajalne, ki bi mu pokazala pravo pot... Ali zdi se mi, da je tukaj. Pojdite kar za menoj, bomo že videli.« Vsi štirji izpreljajalci so se obrnili srednjemu, proti Tiberi se raztezajočemu delu okraja. Tukaj se je že začelo sestavljati neko prebivalstvo. Lastniki nekaterih gotovih hiš so si napravili iz tega toliko dobička, kolikor je bilo mogoče; oddajali so stanovanja za jako nizke cene v najem in se niso jezili, če je bilo treba čakati na najemnino. Zato so se tukaj naselili siromašni uradniki druge revne družine, ki so plačevale počasi, ali vendar nekaj. Najhujše pa je bilo, da so planile, ko se je porušil nekdanji Geto in ko so se napravile preseke, da se je dobili v Trasteveru nekaliko zraka, prave tolpe ljudi brez kruha, brez doma in skoraj brez obleke nad nedograjene hiše in udrle vanje s svojimi telesi in s svojim mrčesom. Ali morali so zatisniti oči in trpeti to nasilno prilastitev, če niso hoteli vso to strašno bedo izpostaviti na javni cesti na ogled. Tem strašnim gostom so torej padle v roke velike zasanjane palače, te ogromne štiri in petnadstropne hiše, z monumentalnimi deli, z visokimi kipi okrašene stavbe, kjer so se nad pročelji raztezali od Kariatid podpirani balkoni od enega konca do drugega. Povsod je manjkala lesenimi ob oknih in vratih. Vsaka teh nesrečnih obitelji si je izbrala svoje; ena je imela celo kneževsko nadstropje, drugi so bile ljubše manjše sobe, v katerih se je stlačila po svoji volji. Tupatam so bila okna zabita z deskami, vrata zamašana s pomočjo cunj. Strašno perilo se je sušilo po izklesanih balkonih in te nesnažne zastave so vihrale z negodno porojenih, v njihovem ponosu ponižanih pročelij. Hitro so se obrabljale in neznansko skrunile prelepe bele stavbe, sramotne proge in grdi madeži so jih pobrizgali; skozi krasna vrata, ki so bila ustvarjena za kraljevski izvoz ekvipaž, je tekel nesnažen potok z odpadki in živalskim gnojem, pa se zbiral na cesti brez pešpota v lužah, ki so smrdele do neba. Ijudnost, temveč hlapčevsko klečeplazenje, obenem pa dokaz, kako so bili nemški nacionalci pri volitvah odvisni od klerikalcev. In to si je vredno zapomniti. Dvajset let železničarske organizacije. Včeraj 1. aprila je minulo dvajset let. ko se je rodil začetek današnje avstrijske železničarske organizacije. Ta dan se je namreč ustanovilo leta 1892. društvo prometnih uslužbencev. ki je razširjalo svoj delokrog tudi na dunajske tramvajske uslužbence. ! Dvajset let ni mnogo v teku silnega so- j cialnega razvoja, ki računa s povsem drugačnimi dobami kakor posamični človek v svojem kratkem življenju. In vendar je že teh dvajset let železničarske organizacije zadostovalo, da je dobilo življenje avstrijskih železničarjev v svoji celoti bistveno drugačno vsebino in da so se od tedaj razmere temeljito izboljšale. Pred dvajsetimi leti je bil avstrijski železničar suženj. ki ga je poljubno izkoriščal zasebni in državni kapital. Šele socializem je pokazal izkoriščanim železničarjem pota za skupno delovanje v moderni strokovni organizaciji. In karkoli so železničarji dosegli v teku dvajsetletne dobe. so dosegli samo s svojo organizirano silo. Dasi se zavedamo, da je še dolga pot do izpolnitve vseh železničarskih zahtev, vendar ne more niliče utajiti velike razlike v položaju avstrijskih železničarjev danes in pred dvajsetimi leti. Preletimo z bežnim pregledom gibanje železničarjev od leta 1892.! Štiri leta po svoji ustanovitvi je sklicalo društvo prometnih uslužbencev obenem s petimi drugimi železničarskimi strokovnimi društvu. ki je bilo z njim združeno v centralni organizaciji, prvi avstrijski železničarski kongres na Dunaj v Mariahilf. Kongres je imel predvsem namen, da pokaže javnosti resnično sliko neznosnega položaja avstrijskih železničarjev. Avstrijske železniške uprave so namreč slikale položaj avstrijskih železničarjev v jako rožnatih barvah. Kongres je te kapitalistične spletke temeljito razpršil s tem, da so poročali na njem o železničarskem položaju aktivni železničarji. Takoj za kongresom je zboroval prvi zvezni zbor. ki je sklenil, da centralizira pravno varstvo in ustanovi zvezno tajništvo. Zvezno tajništvo je tudi imelo nalogo, da obenem z uredništvom lista »Der Eisenbahner« odpravi nezaslišane krivice, ki so se godile železničarjem v pravosodju. Ako se je zgodila nezgoda in je prišel železničar pred sodišče, tedaj se je opiral sodnik pri preiskavi in sodbi na be-sedlo navodil, dasi se služba navadno ni opravljala natančno po določilih besedila. Sodniki tega niso vedeli in tako so bili železničarji zaradi nezgod često po krivično obsojeni. Da javnost in zlasti sodnike v tem oziru pravilno informirajo in da si pribore krajši delavnik, so železničarji na južni železnici leta 1896. uspešno izvedli prvo pasivno resistenco. Javnost se je tedaj res poučila, da je razlika med železničarsko službo v teoriji in praksi, obenem je organizacija sama priskrbela pred sodiščem obtoženim železničarjem strokovnjaških zagovornikov — tako da se železničarji niso več tako brezobzirno obsojali. To je bil prvi uspeh železničarske organizacije. Nadalj-ni uspeh je bil povzdiga za samozavesti železničarjev, ker jih je organizacija pogumno branila pred samolastnimi predpostavljenimi. Tedaj pa, v cvetu razvoja, je zadel organizacijo težak udarec reakcije. Dne K), marca 1897 je brutalna Badenijeva vlada razpustila organizacijo, češ da je nevarna državi; med parlamentarnimi junaki, ki so delali za razpust. je bil tudi veliki krščansko-socialni apo-stel dr. Jan. Ev. Krek. Organizacija, ki je štela ob razpustu članov 25.000, je nazadovala na 11.000 članov, ki so se zbirali okolo strokovnega lista »Der Eisenbahner«. Leta 1898. pa je stopila na plan nova ustanovitev z naslovom »Splošno pravo-varstveno in strokovno društvo za Avstrijo«, kakor se imenuje še danes. Z neumornim delom je imela organizacija leta 1903. zopet prejšnjih svojih 25.000 članov, < Leta 1902. je zboroval drugi avstrijski železničarski kongres, ki je poslala nanj tudi vlada prvič svojega zastopnika. Kongres se je izrekel za enotno centralistično železničarsko organizacijo. Odslej je organizacija močno naraščala, kar se je kazalo tudi v lepih uspehih. L. 1907. je organizacija izsilila na privatnih železnicah izpolnitev zahtev, ki so se bile dovolile že leta 1905., obenem pa je priborila želeničarjem še drugih ugodnosti. Leta 1908. je dosegla, da so se uvrstili čuvaji v 111. službeno skupino. Priboril se je znesek 14 miljonov za izboljšanje položaja na državnih železnicah; temu zgledu so morale slediti tudi privatne železnice. V zadnjem času pa se je določila po trdovratnem boju svota 21 miljonov K za izboljšanje položaja državnih železničarjev. Vse to je delo organizacije. ki so jo pri nje prizadevanju čvrsto podpirali socialno demokratični poslanci v parlamentu. Organizacija je zdaj poskočila na 59.000 članov, roda na vseh avstrijskih železnicah je zaposlenih nad 300.000 železničarjev. Samo šestina je torej organizirana in obilo dela še čaka zavedne železničarje. Za železničarsko organizacijo je torej dvajset let čvrstega, vestnega dela in ponos jo mo ra navdati, ako se ozre na plodove svojega dela. Toda gledati je treba naprej, kaj se mora še dovršiti. Oledati je tudi treba na to, da sovražniki ne izpulijo, kar so si železničarji že pridobili. Vse to delo pa bo dovršila tista moč, ki je moderna velesila vsega napredka organizacija! NOVICE. * Manire katoliškega princa. V Biskupicu pri Geviču na Moravskem domuje princ Thurn-Taxis, ki bi prav rad veljal za imenitnega kavalirja in nemajhen je njegov ponos na mo-drokrvnost svojega pokolenja. Mnogo, si domiš-ljuje fini princ tudi na svoje katoliško pobožnjaštvo in njegova samozavet je še poskočila, ko je bil vsled privilegijske volilne pravice e-den izmed postavodajalcev Moravske. Ampak napram svojim bližnjim se plemeniti gospod ne vede ne kavalirsko in ne krščansko. Te dni je plemenitaš svojega logarja oblagoda-ril s priimki iz vsega živalstva, nato pa mu je dal naslednji pobožni nasvet; »Ako koga zalotiš pri obrezovanju dreves, ustreli ga in pobij ga! V petih minutah je mrtev in zjutraj ga pokopljete. To ti povem po češko in ne francosko, da me razumeš. Torej me razumeš, ti osel?« Dne 20. t. m. je opazil princ s svojega okna 14-letnega študenta, ki si je urezal od grmovja šibo. Takoj je planil iz gradu s kolom v roki in podil študenta do njegovega stanovanja. Tam ga je dohitel in ga je tako pretepel, da je imel ubogi študent natrgana ušesa, po hrbtu s krvjo podplute pege in otekle roke. Na slični način je blagorodni princ pretepel z lastno tno-drokrvno roko še celo vrsto oseb. Po svojih gozdovih obeša pobožni kavalir na drevesih podobe svetnikov,svojim logarjem pa plača po 14 kron mesečne plače in jim da vsako leto tri mernike slabega žita. Pobožnost in brezsrčnost, princevsko kavalirstvo in surovost; vse to lahko rase na enem drevesu. * Oiicialna statistika avstrijskega morskega ribištva izkazuje sledeče: Ujeli so 43,319.925 rib. katerih skupna teža je znašala 10,960.895 kilogramov. Ujete ribe so bile vredne 8,856.247 kron. Število in skupna cena ujetih rib sta letos v primeri z lanskim letom padli, to pa je največ zaradi tega. ker je bil letos izredno slab lov na sardine in sardele. Poleg tega so ulovili letos avstrijski ribiči 365.859 morskih pajkov, znanih pod imenom »grancievole« v vrednosti 157.034 K in 74.068 norveških morskih rakov, znanih pod imenom »scampi« v vrednosti 146.099 K. Lov na ostrige izkazuje 3,078.340 ostrig, ki so vredne 63.178 K. Lova se je udeležilo letos 16.879 ribičev s 5288 ribiškimi ja-drenicami in čolni. Skupna vrednost vsega ribiškega orodja s čolni vred je znašala v minulem letu 6 miljonov kron. Najizdatnejši je bil letos lov na jegulje, ki izkazuje izdaten napredek proti lanskemu letu. * Ženska volilna pravica na Danskem. Na Danskem imajo žene v vseh velikih mestih občinsko volilno pravico. V glavnem mestu Kodanju imajo moški in ženske enako občinsko volilno pravico, samo z davki ne smejo zaostati. Letos so se žene drugič udeležile volitev; letos je bila udeležba večja kakor v zadnjem volilnem boju. Zlasti delavske matere so stopale k žaram številnejše kakor poprej in edino njim se mora socialna demokracija zahvaliti za zmago, ki jo je osvojila. Izvoljeni sta bili dve socialno-demokratični ženi. sodru-žica Crorie, tiskarniška delavka, in sodružica Ana Johansen. Razen teh je bilo izvoljenih pet meščanskih žen. Volitve se je udeležilo 69.4 odst. žen in 80. 5odst. mož. Pri obeh je bila udeležitev v davčni stopnji od 800 do 1000 K slabša kakor v naslednjih stopnjah z dohodki 1200 do 1500 K. V prvi stopnji je volilo 53.5 odst. žen in 65.2 odst. mož, v drugi stopnji pa 88 odst. mož in 62.1 odst. žen. Številke nam kažejo, kako narašča z izboljšanjem gospodarsikh razmer tudi zanimanje za politično življenje. Danske sodružice pa nam kažejo kljub vsem besnim nasprotnikom ženskih pravic, kako zrele so žene za politično življenje. * Škandal v budimpeštanskein Franc Jožefovem zavodu. Še bo čitateljem v spominu tragedija kurjačeve hčerke Irene Uyers, ki jo je bil v Eranc Jožefovem zavodu, kjer je njen oče služil za kurjača, zapeljal neki grof, ki se je napram dekletu izdajal za grofa Vayra. Obdolžili so ko se je izkazalo, da je grof Vay pri celi zadevi nedolžen in da se je le drugi posluževal njegovega imena, barona Bela Lipthaya tega dejanja. Toda pri zadnji obravnavi pred vzklic-nim senatom se je izkazalo, da je tudi ta nedolžen. Dognalo pa se je, da je bil grof Bethlem tisti plemeniti vitez, ki je pri podlem dejanju zlorabljal ime svojega prijatelja in dva prijatelja spravil v mučni položaj obtožbe, ne da bi se bil oglasil. Morali so mu šele drugi zbuditi njegovo pleminitaško vest. * Proces zaradi zastrupljenja z metilaiko-holotn v Berlinu. V soboto so bili v obravnavi proti Scharmachu in tovarišem v zadevi zastrupljenja z metilalkoholom zaslišani izvedenci. Prof. dr. Avgust Wassermann je dejal, da do tistega zastrupljenja, ki je zahtevalo toliko žrtev, v zdravniških krogih sploh ni bilo znano, da bi bil metlialkohol tako močan strup in tudi on sam, da pred tem žalostnim dogodkom tega ni vedel. Vladni svetnik prof. Jackenack, ravnatelj državnega preskuševališča živil, je omeni, da je strokovno časopisje zdravnikov že nekaj časa opozarjalo na škodljivost metilalko-hola. Sledilo je še par zaslišanj, na kar je bila obravnava preložena. * Panama pariške policije. Tatovi in morilci so v Parizu zmerom bolj varni in končno postaja stvar občinstvu preneumna, ki sc nehote vprašuje, čemu plačuje državljan drago policijo, če sc tako prokleto slabo briga za njegovo varnost. Toda pariška policija nima časa, da bi se brigala za javno varnost, ker ima drugega posla v izobilju. In med te posle spada predvsem vohunsko zalezovanje poštenih ljudi. Na pariški prefekturi je vsakdo, kdor pride le količkaj v dotiko s politično javnostjo, natančno zabeležen in skrbno popisan. In gorje tistemu politiku, ki ima le količkaj masla na glavi in se zameri policijskemu prefektu Lepimi! Bogve koliko je poslancev, ki jih ima ta policijski mogotec in pravcati samodržec Pariza v absolutni oblasti in se niti kihniti ne upajo proti njegovi volji! Poleg tega pa se pečajo francoski policisti tudi z žurnalistiko. Obadva šefa pariške varnostne policije sta takorekoč sotrudnika senzacijskih listov »Matina« in »Journala«. Guichard je tajni poročevalec »Journala«, njegov prvi podrejenec Jouin pa oskrbuje »Matin« z vsemi mogočimi senzacij-skimi novicami iz zločinskih krogov. Ta postranski posel jima prinaša donaša gotovo sijajne honorarje, prihaja pa čestokrat v nasprotje z njihovim uradnim poslom. Tako je n. pr. Guichard pred aretacijo treh cestnih roparjev že prejšnji dan »Journalu« izblebetal, kje in kako se bo vršila aretacija tako, da so gospodje roparji drugo jutro že lahko komodno brali, kaj jih čaka. Seveda so pobrali šila iti kopita in pravočasno izginili. Policiji pa je namesto nevarnih roparjev ostal dolg nos. Povsod drugod in morda celo na Ruskem bi po taki a-feri kratkomalo odpustili iz službe. Toda v Parizu imajo, kakor rečeno na policijski prefekturi popisane vse javne osebnosti, njihove večje ali manjše škandalčke in kaj to pomeni si lahko predstavljamo. Po vrhu pa jih ščiti še njihovo časopisje in to vzpričo revolverskega značaja tega časopisja ni baš malenkost. Policijski prefekt je v Parizu absoluten gospodar in lahko aretira ali pa izpusti, kogar hoče in kakor hoče, javnost pa krotko molči. Pravijo, da pride sedaj tak škandal samolastne aretacije v zbornici v razgovor. Opravičeno smo lahko radovedni, koliko poslancev razen socialnih demokratov, ki so povsod neustrašeni borilci proti korupciji, bo tako pogumnih, da bodo riskirali jezo in zamero tega francoskega mogotca. * Odvedena avstrijska baronesa. Iz Lizbone poročajo o senzacijski dogodbici, ki sega v dunajske družabne kroge; 181etno baroneso Edito Tetis-Tinti, edino hčerko barona in dedinjo barona Tinti je oženjeni avstro-ogrski huzarski častnik Tites odpeljal, hoteč jo spraviti preko Lizbone v Argentinijo. Baron Tinti je par v Lizboni dohitel in se je podal z višjimi policijskimi uradniki na krov ladje, na kateri sta hoteli Tites in baronesa Tinti ubežati. Tites je skušal skočiti preko krova, pa so ga uradniki zadržali. Baron Tinti je svojo hčerko pregovoril, da se je vrnila ž njim na Dunaj, med tem, ko se je zapeljivec odločil, da ostane za enkrat v Lizboni. J ; ■ ’ * i I:; j' >•., ' . r - i - r; ..; . % ■ ■ I cJa Iz zgodovine narkoze. 2e v pradavnih časih so si zdravniki prizadevali, da bi svoje bolnike pred operacijami uspavali, da ne bi čutili bolečin. Ze pred 4000 leti so v ta namen uporabljali opojne učinke opija, trobelike in zobniki. Zdravniki pa so s temi metodami narkoze, ki so se prakticirale do najnovejšega časa, svoje bolnike spravili čestokrat v smrtno nevarnost. Bilo je tudi toliko neuspehov, da je še leta 1832. francoski zdravnik Velpeau dejal; »Lajšava bolečin pri zdravniških operacijah je fata morgana, ki naš vek zaman hiti za njo.« In vendar je imela biti ravno njegova doba, ki nas je obdarila z iznajdbo narkoze. Bila sta dvaamerikanskazobozdra-vnika, Horace Wells in William Thomas Green Morton, ki sta leta 1844. pričela s takozvanimi poskusi. Wolfram nam podaja študiji »Der Kampf gegen den Schmerz bei operativen Ein-griften« (Boj proti bolečinami pri operacijah), intresantno zgodovino te iznajdbe in opisuje trpljenje njenih mož. Morton se je bil v družbi z Wellsom, pozneje s Henrikom Charles T. Jacksonom dalje časa bavil z medicinskimi in prirodoslovnimi študijami in je naposled v Bostonu ustanovil zobo-zdravniški zavod. Wells je takrat izvrševal svojo prakso o Harffordu. V tem mestu je imel na večer 10. dec. 1844. potovalni govornik G. A. Coloton eksperimentalno predavanje o kemiji v katerem je razpravljal o lastnosti dušikovega oksidala, ki povzroči vdihavati veselo in pijanosti podobno razpoloženje. V zabavo poslušalcev je Colton to lastnost omomnega plina poskušal na nekaterih navzočih osebah in pri tem se je zgodilo, da je mlad kemik, neki Coo-ley, ki je bil omamni plin vdihal v krepkih vdihljajih, padel na tla in v globokem spanju obležal. S pomočjo zobozdravnika Wellsa je kmalu prišel zopet k zavesti, začudil pa se je močno, ko so ga opozorili na krvavečo rano na kolenu, ki jo je bil zadobil pri podcu, ne da bi bil kaj čutil. Wells je takoj spoznal zvezo med brezbo-lestnostjo poškodbe in učinkom vdihanega plina ter se je s tem spoznanjem takoj okoristil; dal si je drugi dan za poskus pod vplivom tega omamnega plina od svojega prijatelja in tovariša Riggsa izdreti bolen zob. Poskus se je popolnoma posrečil. Wells in Cooley sta nato ustanovila kompanijsko podjetje za brezbolestno iz-diranje zob ter se preselila v Boston, da bi v to svrho prirejala javne demonstracije (poskuse), pri čemur jima je asistiral Morton. Podjetje je po opetovanih ponesrečenih poiskusih narkoze končalo s popolnim fiaskom in Wells se je popolnoma potrt umaknil v Hardford nazaj. Morton pa je mislil drugače. Polovični u-spelii narkotiziranja po VVellsovi metodi so rodili v njem misel, da bi dušikov oksidul nadomestil z močnejše učinkujočim sredstvom. Pri tem se je spominjal na dogodek, ki mu ga je nioo-ov prejšnji učitelj Jakson opetovano pripovedoval. Poslednji je namreč nekoč pri naprav-ljanju klorovega plina padel v nezavest. Ko je Morton še slučajno dobil v roke neko razpravo Faradaja iz leta 1818., v kateri ta opisuje veliko sličnost omamnega učinka soparice žveplenega etra z učinkom dušikovega eksidala, se ni mogel več otresti misli, da dušikov eksidal nadomesti z etrom kot inhalacijskim sredstvom za brezbolestno izdiranje zob. Da se o njegovih u-činkih prepriča, je napravil celo vrsto poskusov na ribah, kokoših, psih in na samem sebi. Vzel je v roko uro, se vsedel komodno v naslanjač, omočil žepni robec z etrom in je po-loživši si ga preko ust in nosu v par minutah zaspal. Ko se je prebudil, je bilo preteklo osem minut. Bil je prepričan, da bi mu bili med tem časom brez bolečin lahko izdrli en zob, in tako je sklenil, da napravi pri prvi priliki poskus na svojih pacientih. Še tisti večer mu je slučaj privedel takega pacienta v osebi krepkega godbenika Frosta, ki se je hotel iznebiti bolečega zoba. Pacijent se je rade volje podvrgel inhalaciji ; v, ^ ’ - > - ^ . V V'' ■ 7% > \ % m- i. Poplava na berlinski mestni železnici. P°' ročali smo že bili, da je vsled velikega liar*J ščanja Spreve voda poplavila berlinsko^ po®' zemeljsko železnico in napravila veliko škod ^ Promet so morali za dalj časa prekiniti; čl°ve škili žrtev ni bilo, ker so se delavci pravočasno rešili iz predora. Naša slika nam kaže poplavljen del železnice. in po petih minutah je bil zob izdrt, ne da bi bi kaj čutil. Uspeh je dal Mortonu pogum k nadaljneflU* delu na tem polju. Ne samo pri brezbolestnet" izdiranju zob, temveč pri brezbolestni izvršuj vseh kirurgičnih operacij je imela njegova najdba igrati še veliko vlogo. Dne 16. oktobra 1846. se je etrova narkoza rabila pri operacn nekega 201etnega tiskarja Gilberta Abbotta, * so mu morali izrezati neko oteklino na vratu-Občinstvo, ki je bilo pri operaciji v velikej številu navzoče, je z nezaupnostjo opa20^ manipulacijo z narkozo, zlasti ko se je p011’ kmalu po vdihanju etrovega plina začel Pr metavati in brbljati nerazumljive besede. Ko J začel bolnik spati, pa je zavladala smrtna tis na. Vseh oči so sledile z napetostjo in rastoč presenečenostjo gibanju zdravnikovega n°£' »Zares, gospoda moja,« je zaklical operate Warren, z nožem v desnici s povzdignjeni« glasom v molk zatopljenemu poslušalstvu. res, to ni humbug!« in burno odobravanje I pretresalo celo dvorano. Proti koncu operacij : ki je trajala pet minut, se je pričel bolnik giD .j in dajati od sebe glasove, ki bi se bili srnatr lahko za izraz bolesti, toda pacijent je izjav < da je čutil samo nekaj kakor praskanje s * pim nožem. Odločilna večja operacija s pomočjo narkoze se je izvršila 7. novembra istega 1^. Šlo je za amputacijo gornjega stegna -0ie bi| jetične deklice Aliče Mohan. Amfiteater je prenapolnjen z dijaki, zdravniki, duhovniki, J risti in drugimi radovedneži. Zdravnik je de ;l ci prežagal kost, ji podvezal pet odvojtne, . pa se ni ganila. Šele čisto proti koncu OI)ef,oZe je je jela nekoliko stokati. Ko se je pa iz nar^, probudila, ni vedela o operaciji ničesar in ni n gla nikakor verjeti, da ji je bila odvzeta n -e Vihar aplavza, še silnejši nego 16. oktobr naznanjal okolici in celemu svetu, da se ie vršila velika iznajdba. Od tedaj si je narkoza osvojila svet Horace Wells triumfa svoje iznajdbe m 0 doživel. Tragično je bilo njegovo življenje L ponesrečenih poskusih v Bostonu leta 10 Preselil se je iz Harforda v Njujork in je tu z ^ va pričel propagando za svojo stvar, 1°.^' di tu brez uspeha. Ko sta kmalu nato ^rlUjeti rala eter in kloroform, ni nihče več hotel ve ^ o narkozi z dušikovim oksidulom. Wells je P tega zblaznel. Da bi se maščeval nad člo votu ,ki se mu je po njegovem mnenju .kol,aZjl brotniku izkazalo tako nehvaležno, se je P ^ zvečer po njujorških ulicah, j>olivajoč ? ujet mimoidočih dam z žvepleno kislino. Bil je in je utekel obsodbi samo s tem, da je sam fe, vršil samomor. 24. jan. 1848. si je v kopeUJ.1 (Illl rezal žilo utripalnico, vdihavajoč nato, da umiranje bilo lažje, klorove pline. To je : ŽU) edina dobrota, ki jo je narkoza prinesla n ^ ki si je iztekel za njeno iznajdbo tako v zasluge. j6 Tudi najditelju etrove narkoze Morton ^ prineslo življenje prav malo veselih dni-sprotno pa le preveč zavisti, sovraštva, skrbi. Desetletja se je moral Morton P1? n3jd' preden so mu priznali prioriteto njegove 1' topil be. Kot najhujši njegov nasprotnik je n* ■ ^ njegov bivši prijatelj Jackson, ki je ho flje par nasvetov, ki jih je bil dal Martonii, P11 da je sam resnični iznaditelj etrove n*- p0- Sodnijski boji Martovi za svojo pravic0’,'0v<) žrli njegovo premoženje in izpodkopali nj zdravje. Parlament v Washingtonu je °l v,sClei no naprosil za denarno podporo, toda ^, zaman. Umrl je 15. julija 1868. v najV,e(Tnan v ščini, poiskavši si smrt popolnoma 0!v.“fork11-nekem ribniku centralnega parka v p o* Meščani Bostona pa so na njegovem g' t izstavili spomenik, na katerem ga slave najditelja etrove narkoze... Stara usc' ‘ j in kih mož, ki pridejo, v življenju preg . ^e-prezirani, dostikrat šele po svoji sim ljave! ______ Ljubyans in Kranjsko, — Našim cenjenim naročnikom, ki dobivajo list po pošti, priložili smo zadnjo soboto poštne položnice. Prosimo vse, ki jim je naročnina potekla, da nam čimprej naročnino nakažejo. — Pozno spoznanje. V zadnjem predsedniškem poročilu kranjske trgovske in obrtne zbornice nahajamo tudi sledeči značilni odstavek: »Za gospodarski položaj, ki obvladuje z letom 1910 leto 1911 je iskati nastavkov in izhodišča dokaj daleč nazaj. Obstoječe gospodarske razmere niso nastopile izhitra, pripravile so se v daljšem razdobju, da se ustanove kot posledica predidočih dogodkov znamenite ; gospodarske tehtnosti. Odločilnega vpliva na gospodarsko situacijo je carinska tarifa iz leta 1906 s svojimi postavkami stroge obrambe v Prilog agrarstva, z jekleno doslednostjo izrabljena je vstrajno dražilno vplivala na živilne cene. ter v silni smeri navzlic zadovoljivi letini 1. 1910 pripomogla do že dveletno razdoj-ne trajajoče draginje. Pristopajo z!e posledice kovinske politike, ki vztraja na zaprtju mej ^ uvoz živine in mesa. Sočasno je po doseženem višku svetovne konjunkture leta 1907. ; nastopil preobrat skoro nepričakovano naglo, j Pridobitno življenje je vplenila trda depresija, ki Pri nas siccr ni učinkovala katastrofalno, umerjenejše se je pojavila in se razjedla šele y daljši dobi, zato pa se tudi dviganje iz kon-junkturne medlosti prikazuje počasneje, le jako ttalo strok je, ki imajo že živahnejše kupčije •n boljši odjem. Kakor letu 1910 daje letu 1911 neprijazno signaturo vznemirjajoča draginja, ki I Jo kakor senca spremlja slaba kupna sila. Položaj kmetijstva je pri nas odločilne vplivnosti na razmere v trgovini in obrtnosti, ob pre-težnosti malih in srednjih kmetijskih obratov se more pri nas le malo število kmetskih gospodarjev okoristiti z onimi ugodnostimi za Urarstvo, ki so uspeh naše stroge carinske obrambe.« In dalje: »Ob vladajoči draginji, ki j ||?laga povišano previdnost v vsakem gospo-j dinjstvu, trpi odjem v malone vseh trgovinskih j strokah, posebno pa v onih, katerih roba je v slučaju trde sile končno vendarle pogrešna. Tako pa prihaja, da trgovine z manufakturnim blagom. z modnim, galanterijskim, drobno robo. z lepotičjem. občutijo pezo stagnacije še v jfokaj močnejši meri nego trgovine z blagom, ki služi vsakdanjemu vživanju ali vsakdanji porabi. Konsument troši le za najpotrebnejše.« tj-nako slabe učinke konstatira poročilo za industrijo: »Izdelki pa ne gredo gladko v denar, °djem je počasen, celo ob pičlih cenah, konsument se mora omejevati na najpotrebnejše času. ko se draže skoro vse življenske potrebščine.« — Te konstatacije so silno zanimive. Ne da bi odkrile kako novo nepoznano desnico! Zanimivo je ravno to. da poročilo Priznava staro resnico, ki jo ponavljamo že ve„ta in leta, ne da bi našli poslušnih ušes v meščanskih strankah. Ob sklepanju sedanje canske tarife, ki je prikrojena tako, kakor da bi j^tela ljudstvo izstradati, so socialno-demokra->cni poslanci opozarjali javnost, da je neizogi-®n.a posledica te tarife draginja. Z znanstveni- argumenti so dokazali, da carinski protek-lonizeni ni poguben in nevaren le delavskemu oravju in življenju, ker draži vsakdanji kruh. ^Pak da je kakor šiba božja za vse gospodarske življenje, ker pokončuje kupno silo ajsirših ljudskih slojev. Meščanski in klerikal- I Poslanci pa so gluhi za vse argumente in -'epi za najpriprostejšo resnico glasovali za oiazno in vratolomno carinsko tarifo, za več to miljonsko darilo veleagrarnim oderuhom, !je da bi se njih volilci zganili. Predsedniško Poročilo trgovske in obrtne zbornice kaže, da ?e Je naša napoved natančno izpolnila. — Do eta 19]7. mora parlament skleniti novo carin-.ko tarifo. Ali se je od meščanskih mož nade-jatj lepše tarife? Ali je od njih pričakovati od-ociio ljudsko politiko, dokler jim njih volilci ne dpovedo svoje naivne zvestobe? —■ Zveza z Nemci. Kakor smo že poročali, p bila na občnem zboru kranjske trgovske , obrtne zbornice izvoljena v predsedstvo li-^falec Iv. Knez z nemškimi glasovi in nem-j J nacionalec Kamilo Pammer (ki ga zlasti •avcj Kranjske stavbinske družbe dobro po-ta *\.s slovenskimi liberalnimi glasovi. Nas £i genlijva zveza prav nič ne preseneča. Celo /o naravno se nam zdi, da si sežeta sloven- *n nemški kapitalist bratovsko v roke. za-pr "»rodnost je na jeziku, denar pa je v žepu. lih* , Sm° to »narodno izdajstvo« slovenskih Drv'ia CV- samo zat0’ ker bodo liberalci pri 0s|.l*’ volitvah zopet zajahali svojega starega rod -n °^ita*i socialnim demokratom na-HpjJ1)? . izdajstvo, ker se slovenski delavci z tali t * 'n italijanskimi ne bomo klali kapi- j stonTm na veselie> temveč lepo složno na-in L' kakor nam veleva naš razredni interes II naša pamet. t, j *T Mestna zastavljalnica uraduje od 1. aprila sred> Prekl‘ca vsak dan v tednu razen d0 nedelje in event. praznikov od 8. zjutraj •»a«*,' P°P°ldne za vloge, rtšitve in podaljšanja lstavnega roka. tak^ Kokre. »Vsaka reč le en cajt trpi«, ^ib-it-1? pe^ on' K°renjski kmet, ki je moral delav Jranc°skega vojaka. Tako so tudi mislili Pospst' |Jr* °skrbništv.U bar. Kaisersteinovega i% ni c v Kokri> kier ie ukazoval oskrbljen j '5Chwalb, ter so predolgo in premirno bivip 1 njegovo kruto gospodovanje. Kot $cjbi 11)11 oficirju mu je bila seveda stroga di- *®be H? 'V red nad vsc* a le pri drugih, sam SDoštli'1 11 til. Ako ga kak delavec ni dovolj kri| | Y9 Pozdravil in se ni dovolj globoko od-stv.' . biI takoj odpuščen iz službe. Pa še lepše k S(? se dogajale! Zgodilo se je celo. da r>olak Z ■ s pomočjo svojega adjunkta delavca Sred,,iU 111 Ka neusmiljeno pretepal. Vzrok take * >Jeveške kazni? Polak se je nekoliko čez je jjji Vapi.l- Višek Schwalbove delavnosti pa itira ’ ko je v letošnjem najhujšem januarskem trokj • Postavil delavca Kampiča s sedmimi o-cest0 ln,z ženo, ki je bila tik pred porodom, na Za sta nni Kampič ni mogel plačati 13 K Ho p0i11(^vanje. Zato je dal vse Kampičevo bor-“istvo zarubiti, njega pa pahnil na cesto, ker ni našel po preteku odpovedanega termina novega stanovanja. — Drug delavec, doma iz Tolmina je zaspal v gozdu. Kar pride mimo pl. Schvvalb s puško na ranji. Ko je opazil spečega delavca, ga je tako razkačilo, da je vzel puško in pričel delavca neusmiljeno obdelovati s puškinim kopitom. Ali sedaj je vendar naletel Schvvalb na človeka, ki je pogumno odgovoril temu človekoljubu: delavec mu je pripeljal krepko zaušnico. Seveda je bil takoj odpuščen iz službe. — Koliko je pretrpela pred tem človekom, ki je mislil, da se mu mora pokoriti in klanjati vse. poštarica, to je že kar neverjetno. Vzel ji je stanovanje in električno razsvetljavo, ker je bila tako predrzna, da je govorila resnico pri sodnijski obravnavi, ki je bila v zadevi že preje omenjenega Polaka. Njegova nesramnost je šla celo tako daleč, da je naznanil gospodično celo pri tržaškem poštnem ravnateljstvu. A uspeh te ovadbe je bil za oskrbnika nad vse klavern, ker je on dobil od ravnateljstva krepak ukor, ne pa gospodična. Te dni je odšel »plemeniti« gospod iz Kokre. Ko jc zapuščal kraj, v katerem bo ostal vsem, ki so imeli opraviti ž njim, v »najlepšem« spominu, so mu napravili delavci imenitno od-hodnico. Ob potu so visele zastave — stare, črne vreče od oglja, muzikanti so ropotaii s pokrovkami, in med tem špalirjem se je odpeljal plemič, škripajoč z zobmi. Vprašamo pa te delavce, ali ne vedo ničesar o delavskih organizacijah. ki ščitijo delavca pred takimi in sličnimi prevzetneži? Ali ne čitajo nikdar »Zarje«. ki se odkrito in pošteno bori za pravice izkoriščanih delavcev. Zdramite se in zavedajte se. da ste tudi vi ljudje, ne samo oni, ki ki so gospodarji vaše delavne sile! —Uprizoritev »Rokovnjačev« v Idriji. Dne 23. in 24. t. m. je vprizorilo pevsko društvo »Svoboda« v Idriji v pivarni pri »Črnem orlu« znano narodno igro: »Rokovnjači«. Predstava je v vsakem oziru obakrat izborno uspela. Reči moram, da sem se udeležil igre z nekakimi predsodki, meneč; da uprizoritvi tako težavnega dela, ki zahteva poleg drugega pred vsem rutiniranih igralskih moči, sodelujoči ne bodo kos, a priznati moram, da sem bil ob sklepu igre z uspehom popolnoma zadovoljen. Bodisi scenerija, dovršeno proizvajanje težavnih scen, ljubko petje in točno spremljevanje godbe, je bilo v vsakem oziru popolno. Vsa čast g. učitelju R. Plakoviču, ki si je kot predsednik tega društva pridobil za uprizoritev igre nebrojnih zaslug, čast pa tudi vsem drugim, da je igra tako izborno izpadla. Blaža Mozola je igral g. Janko Žagar tako izborno, da si boljšega Mozola, raz-ven g. A. Verovška v Ljubljani, misliti ne moremo. Ljubka v petju in igranju je bila tudi Po-lonica, katero vlogo je igrala gdč. Ivanka Kristanova. Njen krasen glas je k uspehu igre izdatno pripomogel. Odveč bi bilo omenjevati še ostale igralske moči, pripomniti moram le, da je vsaka storila vse, kar je le mogla, da je bil uspeh tako popoln in lep. Vsem skupaj gre zasluženo popolno priznanje na uspehu in zaslužena čast. Le kmalu zopet kaj enacega! Igra se je uprizorila obakrat s popolnoma razprodanimi sedeži in prostori, kar dovoij jamči, da je bila uprizoritev te igre ne le privlačna ampak tudi dovršena. — Lastninski fanatizem in verska blaznost. Miha Juvane iz cerkljanske fare pri Krškem je lani pretepel nekega fanta in je vsled tega moral za nekaj mesecev v zapor, poškodovanemu fantu pa je moral plačati za bolečine. Juvane se je zaklel, da ne plača nobene odškodnine, vsled česar je poškodovani fant segel po doti, ki jo je bil dobil po svojem očetu in ki je bila zavarovana na posestvu Ane Juvančeve. Ta pa tudi ni hotela plačati, češ da nima s tem fantom nič opraviti. Upnik ie dal zarubiti posestvo, toda Ana Juvančeva ni pustila sodnemu slugi, da bi izvršil rubežen, odnosno cenitev. Vzela je v roko velik nož in kričala, da bo z vilami prebodla vsakogar, kdor bi se le pritaknil kake njene stvari. Vpila je, da so vse te stvari najprej last božja in Matere božje, potem pa njena last in da nihče nima pravice, dotikati se njenih stvari, ter tudi sodnija nima z njo, nič. ker ni sodniji ničesar dolžna. Tudi njen sin je hodil z odprtim nožem okolo. Zaradi takega grozečega ravnanja se ni upal sodni sluga rubiti, moža cenilca pa ne ceniti in so vsi odšli. Zato sta prišla oba Juvanca v preiskavo in sta bila v soboto dne 23. marca v Novem mestu sojena. Miha Juvane je bil oproščen, Ana Juvane pa je dobila, kakor je pravila 14 dni zapora. To jima pa ni šlo v glavo. da bi bila zaprta, če je branila božjo in svojo last. pač pa ji je šlo do srca. Iz sodnije je pritekla kakor furija, tulila in rjula na vse grlo in tekla za sodnijo na Seidlov travnik proti Krki. Ves čas je vpila: »Kaj bo bog rekel, če bom zaprta. kaj bo rekel, če bom zato zaprta, ker sem branila njegovo in svojo last?« Med potjo je slekla jopico in jo vrgla z naglavno ruto vred stran, potem pa je hotela skočiti v Krko. pa jo je ravno še pravi čas dohitel sin Miha in jo obdržal, da ni šla v vodo. — Nagla smrt. Iz Slivna na Krasu: V četrtek opoldne je prinesla priletnemu delavcu Francetu Jazbecu gospodinja kosilo k delu na njivo. Zvečer so ga čakali z večerjo, toda ni ga bilo. Šli so ga iskat in našli so ga na njivi mirno sedečega pod zidom mrtvega. Bil je v 74. letu. Pogrešana dečka. R idolfa Kepica in Frana Lapa iz Most 49, so našli dne 29. marca 1912 v Št. Vidu pri Lukovici. — Babica jo je spravila v grob. Marija Markovič v Podturnu bi bila morala dati dne 11. marca t. 1. življenje novemu prebivalcu šentjan-ške doline. Namesto da bi bila poklicala izučeno in zanesljivo babico, je poslala po posili-babico Marijo Goršetovo iz Podturna, ki se je tako daleč spozabila, da je operativno pomagala. Seveda si ni rok čisto nič umila, ker je bila menda prepričana, da niso roke za tak posel nikoli dosti ' umazane. Prav kmalu je začela tresti porodnico mrzlica, izgubila je zavest in je pet dni pozneje umrla v hudih bolečinah vsled zastrupl|enja krvi. Ker pa ni nihče naznanil tega pristojnim oblast-vom, so kar pokopali ubogo žrtev nevedne in pa lakomne posili-babice. Sodna komisija, ki je 26. tnarca odkopala truplo Markovičke in ga raztele- sila, pokaže, če je utemeljeno splošno mnenje, da je spravila porodnico v grob mazaška babica. Kinematograf »Ideal«. Spored za torek dne 2. in sredo 3 aprila 1912: 1. Zurnal Pathe (Novosti. šport, moda; požar palače Equitable v Nev/ Yorku.) 2. Junato, gumasti mož. (Zanimiv varietetni posnetek). 3. Moric. bančni sluga. (Velekomično; igra Prince.) 4. Oče in sin. (Lepa drama. — Samo popoldne.) 5. Uboga »Jenny«. (Učinkovita drama z Asto Nielsen. Samo zvečer.) 6. Le ne tašče! (Amerikanska veseloigra. Učinkovitost. Samo zvečer.) V sredo od 5. do 7. ure dijaške predstave, ker bo na veliki četrtek in petek kinematograf zaprt. Cene: 10 vin., 20 vin., 30 vin. Štajersko — Požig. Iz Slovenske Bistrice poročajo, da je zlobna roka zažgala 25. marca zvečer v Attemsovem skladišču seno. Ogenj so še pravočasno opazili in pogasili. — Železniški tatovi se zopet pojavljajo na spodnještajerski progi južne železnice. Pred kratkim so ukradli železničarju iz Trbovelj v Štorah precej denarja; enaka usoda je doletela drugega železničarja v Št. Jurju. Tatovi izkoriščajo za s«)je rokodelstvo gnečo pri izhodu. — Orožnik ga je zabodel. Fridauer iz Po-breža, o katerem smo poročali, da ga je orožnik zabodel z bajonetom v prsi, je v ptujski bolnišnici umrl. — Požar v ptujski okolici. Posestniku Štefanu Šolarju v Škorbi je 28. marca požar uničil hišo do tal. Goriško — Sovodnje. V nedeljo 24. t. m. je bil pri nas občni zbor podružnice klesarjev, katerega se je udeležilo veliko število članov. Iz poročila odbora posnemamo, da je podružnica v preteklem letu napravila novo delovno pogodbo z lepim poboljškom. Tudi število članov je naraslo. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imela podružnica sledeče dohodke in izdatke: Dohodki: 43 odstopnih izjav po 50 v K 21.50, 6 tedenskih prispevkov po 60 v K 5.40, 666 tedenskih prispevkov po 50 vin. K 333.—. 1222 tedenskih prispevkov po 40 v K 488.80. 63 tedenskih prispevkov po 30 vin. K 18.90, 63 stavkinih znamk po 50 v K 9.50, skupaj K 877.10. — Izdatki: Zvezi poslali K 729.80, tajništvu v Trst K 41.86. stanarina K 51.—. uprava in podpora K 25.69, delegacija K 5.—, skupaj 853.35. Prebitek v blagajni K 23.75, skupaj K 877.10. — Poročilo je bilo soglasno sprejeto. Pri volitvi novega odbora so bil izvoljeni sledeči sodrugi: Cejon Andrej, predsednik; Uršič Fran, tajnik; Tomšič Fran, blagajnik; Ožbot Ivan, Tabaj Anton, preglednika. — Pri zadnji točki poroča sodrug Pete-jan o nalogi organizacije v bodočem letu. Nadalje govori o bojih klesarjev v letu 1911. za katera je izdala naša zveza nad 80.000 K. Nato govori o potrebi politične izobrazbe. Kajti delavcu ne sme zadostovati, da je strokovno organiziran, temveč mora biti tudi politično. Potrebno je, da se vsak organiziran klesar naroči na naš dnevnik »Zarjo«, ki je edini dnevnik, ki zastopa in brani naše interese, Ako se ne more en sam, naj se naročita po dva skupaj. Močnejši ko bo naš tisk, vplivnejši bo in delavstvu bo lažje pomagalo. (Odobravanje). Več klesarjev se je pritožilo, da morajo za bolniško blagajno v Mirnu klesarji plačati po 63 vin. na teden in da dobe v bolezni K 1.80 podpore na dan. Klesarski mojster Budin je izjavil, da on ni prisiljen plačati tretjino pri-spekov. Sodrug Petejan je pojasnil navzočim, da je gospodar po zakonu prisiljen plačati eno tretjino prispevkov za bolniško blagajno in ako ne bo hotel g, Budin tega zlepa napraviti, se bo prisililo na drug način, zakoni veljajo tudi za g. Budina. Ko se je rešilo še več drugih točk, se je zaključil občni zbor. Po občnem zboru so sodrugi nabrali za tiskovni sklad »Zarje« 5 K 90 vinarjev. Častnik brez sablje. V vas nad Kanalom je prišel vasovat častnik, pri tej priliki pa je prišel ob sabljo. Dogodovščina se je takole dovršila. V Gorenjempolju je parkrat ponoči stikal častnik iz Kanala okolo Podbrščekove hiše. Domači izprva niso vedeli, kdo lomasti okrog hiše, pa so bili v strahu. Nekoč pa so videli, da je nočni gost človek, ki ima vojaško čako. Neko noč, po gospodarjevi smrti, je zopet prilomastil kanalski oficir v Podberščekovo hišo. Domači so se ga ustrašili, ker so mislili, da straši. Slednjič se je sin Ivan opogumil ter zgrabil oficirja. Častnik pa je dejal, da je financar in da ga lahko aretira, ker imajo v hiši luč. Podbršček je nato še opazil, da je častnik segel kakor bi hotel zgrabiti sabljo, zato ga je vrgel ob tla. Oficirju so vzeli sabljo, nato pa so ga pustili, da je odšel. Sabljo je Podbršček izročil orožnikom ter povedat, kaj se je zgodilo. Kmalu pa so pozvali Ivana Podbrščka pred kanalsko sodišče, ker je bil obtožen, da je poškodoval častnika. Pri obravnavi je častnik izpovedal, da je romal v Gor-njepolje, ker bi bil rad prišel k lepi Podbrščkovi hčeri, ki mu je zelo ugajala. Razprava v Kanalu se je končala s tem, da je bil Ivan Podbršček popolnoma oproščen. Ta dogodek je zelo razburil prebivalstvo po vsem Kanalskem. Zakaj tudi ljudske potrpežljivosti je konec, ako misli kdo, da sme uganjati z ljudstvom karkoli hoče — pa naj je tudi c. kr. oficir! Trst. — Politični odbor jugoslov. soc. demokratične stranke ima važno sejo 3. apr. ob pol 9. zv. v Delav. domu ulica Madonniiia 15./II. nad. Nato sejo so uljudno vabljeni tudi odbori vseh strokovnih organizacij, ki so naprošeni. da se udeleže seje v polnem številu. — Predavanje pri Sv. M. M, zgornji. Pretečeno soboto se je vršil ustanovni občni zbor »Delavskega izobraževalnega društva« pri Sv. M. M. zgornji. Bogato obiskan in lepo se vršeči občni zbor je zaključil sodr. Regent s predavanjem o svobodi in socializmu. Način, po katerem se je občni zbor vršil in zanimanje, s katerim so navzoči sledili predavanju, nam jamči, da bo društvo rodilo obilo boga- tih sadov in da bo hodilo po poti. ki mu je določena. Končno se je še nabralo malo darilce za miljonski vinarski sklad naše »Zarje«. — Shod pri Sv. M. M. zgornji. Pretečeno nedeljo se je vršil v gostilni »Alla Vittoria« pri Sv. M. M. zgornji shod, ki je imel nalogo rešiti vprašanje o ustanovitvi krajne politične organzacije. Shod je bil jako dobro obiskan. Predsedoval je sodrug Pihan. Poročal je sodrug Golouh iz Trsta. Sodrugi vsi so se izrekli za ustanovitev krajne organizacije in so končno izvolili sledeči odbor: Pihan A.. Debeliš J., Vekjet F., Vekjet D.. Katalan J.. Gustinčič A. in Vekjet A. Vestnik organizacij. Glavni odbor „Vzajemnosti“ ima v četrtek zvečer ob 8 v društveni pisarni z nadzorstvom skupno sejo. Vabljeni so tudi odborniki in nadzorniki iz prejšnje dobe. Ogrska kriza v parlamentu. Budimpešta, 1. aprila. Danes se je Khuen Hedervary s svojimi ministrskimi tovariši predstavil zbornici kot vnovič imenovani ministrski predsednik in v parlamentu se je razvila obširna debata o dogodkih, ki so se odigrali ob priliki te nenavadne krize. Debata še ni končana in se bo jutri nadaljevala, ali že danes se lahko spozna, da se je položaj vlade glede na brambno reformo še poslabšal. Košutova stranka naglaša, da je dobila vsled zadnjih dogodkov zopet proste roke in četudi še ni oficielno sklepala, kako hoče postopati. se vendar pričakuje, da začne zopet z odločnejšim bojem proti brambni reformi. V Ju-sthovi stranki pa pravijo, da se situacija zanje ni izpremenila. ker jih resolucija ni zanimala. Khuenu očitajo, da je blamiral in kompromitiral ogrsko politiko, sicer pa stoje na stališču, da sme o brambni reformi sklepati le parlament, ki bo izvoljen na podlagi splošne in enake volilne pravice. Današnja seja se je pričela ob pol 11. dopoldne. Takoj po otvoritvi je predsednik omenil atentat na italijanskega kralja. Ko je med čita-njem vlog vlada s Kliuenom na čelu stopila, so člani vladne stranke vstali in hrupno aklami-rali ministrskega predsednika. Med opozicijo so se pa slišali ironični klici. Neki član vladne stranke zakliče »Živio kralj«, nato se oglasi poslanec Zboray: »Živio prestolonaslednik!« — Vsled tega klica nastane velik hrup. Grof Khuen predlaga dvoje vladarjevih ročnih pisem. Prvo se tiče ponovnega imenovanja vlade, ter pravi, da so vzroki demisije odstranjeni, kar izzove ironične medklice Justhovcev, drugo pa naznanja imena ministrov. Nato izvaja Khuen, da so se ministri iz patriotizma odločili, da sprejmejo vnovič svoj posel. Košut pravi, da je rešitev sedanje krize nenavadna in nima primera v zgodovini parlamentarizma. Pri tej rešitvi ne krije vlada krone, temveč krona vlado. Na Ogrskem ni nikogar, ki bi hotel monarhu delati neprilike. Ali tudi narod ima pravice. Državni zbor je v prvi poklican, da varuje narodne pravce. Govornik predlaga: Zbornica voli odsek iz 21 članov z nalogom, da izdela načrt adrese. ki ima vladarja prepričati, da ogrska razlaga članka XVIII. iz leta 1880 ne krši vladarjevih pravic. Hollo pravi, da sprejme Košutov predlog, a ne verjame, da vodi k cilju. Ljud. Lang (Justhovec) pravi: V ročnem pismu določa kralj sam, kako daleč segajo njegove vladarske pravice. (Klici na levi: Tako je!) Kralj se ne sme vlačiti v boj. Nihče ne želi, da bi se vladanje sedanjega kralja skrajšalo le za en dan. Ali vlada nam daje že zdaj mračno sliko bodočnosti, če bo nekoč drug vladar vodil usodo Ogrske. Vladna stranka tudi ni nastopila proti vmešavanju skupnega vojnegamini-stra v ogrske zadeve. (Na desni klici: Saj ima opozicija zveze z njim!) Tudi skupni minister za zunanje zadeve se je vtikal v krizo, ne da bi bila vlada ugovarjala. Nikakor ni bilo prav. da je vlada takorekoč zagradila vladarja, da ni slišal tudi političarjev drugih strank. Kriza se reši le tedaj, če dobi parlament s splošno, enako in tajno volilno pravico zdravo podlago. Govornikova stranka ne zaupa vladi. Grof Aladar Zlchy se strinja s Košutovim predlogom. Bela Egri (izven strank) je nasprotnik brambne reforme in se bo bojeval za volilno reformo. Grof Andrassy se strinja s Khuen Heder-varyjem. Szabo (agrarec) ne zaupa vladi. Bela Zboray pravi, da se je v časopisih namigavalo na nevarnost, da odstopj kralj in da se njegov naslednik ne bo dal kronati. (Klici na desni: Tega ni nihče dejal. — Velik hrup na levici.) Ministrski predsednik naj javno pove. če je bil tisti, ki je spravil našo ustavo v nevarnost. Groi Apponyi pravi, da mora verjeti, če trdi min. predsednik, da je bila dežela pred težko krizo. Tudi govornika bi bilo zelo bolelo, če bi bil mogel stari kralj rešiti konflikt svoje vesti le na tak način, ki bi osupnil vso Evropo. Ali kljub temu se ne more odobravati ravnanje vlade, ki je storila veliko napako. Ministrski predsednik podpisuje ročno pismo, pa se ne strinja z njegovo vsebino. Govornik sprejeme Košutov predlog. Kar pravimo med seboj, povemo v. adresni debati lahko tudi kralju. Grof I3atthyanyi obžaluje, da se je motil o grofu Andrassyju. Vlada naj ne prihaja pred narod z grozljivimi istorijami o tragičnih dogodkih pri avdienci. Harmonijo med vladarjem in kraljem ustvari samo ljudski parlament. Sedanja kriza se reši le z vojaškim provizorijem in volilno reformo. Govornik obsoja vladno politiko na Hrvaškem in odreka vladi zaupanje. Na jutršnji seji se nadaljuje debata. Lurška pravljica. Spisal dr. Rouby, ravnatelj blaznice v Alžirju. (Dalje.) Po halucinacijskemu stadiju sledi ekstatični. »Bernardeta je spet pokleknila, napravila velik križ in strmela nepremično... na kolenih s sklenjenimi rokami, rožni venec med prsti, telo napeto, kakor da bi ga sila od vrha vzdigovala: bleda, z brezkrvnimi ustini. s povzdignjenimi strmečimi očmi, je bila kakor svetniški kip v ekstazi. Debele, svetle solze so se točile iz smejočih oči.« V drugem poglavju beremo: »Bernadeta pride, vzame rožni venec in moli.« Ko nastopi prikazen, se zaglobi mlada deklica kakor vsemu svetu odmaknjena: »Nič več ne občuti, kaj se godi okolo nje. in njeno od sreče žareče obličje kakor da priča o nje občevanju z nadnaravnim bitjem.« Urednik »Lavedana«, Ilirskega časopisa, ki je z dvomečim očesom gledal prikazovanje, popisuje, kar je videl takole: »Mlada deklica hodi jutro za jutrom k jami molit. Svečo nosi v roki in spremlja jo do 901) oseb. Naenkrat se v najglobji zatopljenosti posmeje in zapade izraženo ekstatičnemu stanju. Solze ji udarijo iz-oči, ki premično strme v ono točko votline, kjer je menila, da vidi Devico.« Bolje se ne da ugotoviti ekstaza. Kakor vidimo, so prijatelji in sovražniki jame v tej točki edini. Stadiju halucianacij sledi stadij nepremičnosti z ekstazo. (Dalje prihodnjič.) Pošljite naročnino, W J če je še niste! @ ZADNJE VES' " NAMERAVAN ODSTOP CESARJA? Časniška v< st. Dunaj, 2. aprila. Poluradna .Montags-Revue" poroča v uvodniku, da je bilo v petek po avdienci grofa Khuena Hedervaryja s cesarjem res že vse pripravljeno za cesarjev odstop in da bi bilo treba le še prestolonaslednika Franca Ferdinanda pozvati na Dunaj, pa bi se bila izvrš la cerenio-i ija odstopa. Ko je Khuen spoznal odločen sklep monarha, je hitel v ministrsko palačo, zbral svoje ministrske tovariše in ti so sklenili padec resolucije. Takoj po tem sklepu je bil cesar zopet dobre volje in je obsul Khuena z obilno hvalo in proslavo njegovega patriotizma. Vesti o odstopu v Londonu. London, 2. aprila. V Londonu niso bili prav nič presenečeni vsled dogodkov na petkovi avdienci. Že teden poprej so si šepetali londonski merodajni krogi, seveda le v majhnem krogu, o možnosti cesarjevega odstopa. HRVAŠKE VOLITVE. Volitve se razpišejo? Zagreb, 2. aprila. Jutršnje »Narodne Novi-ne« objavijo razpis saborskih volitev, tako da se snide novi sabor v zakonitem roku. to je 27. aprila. Čuvajevih kandidatov najbrže ne bo pri teh volitvah, ni pa izključeno, da bi ne kandidiral tupatam kakšen član stare madjaronske stranke. Vsled kompromisa koalicije s pravaši ni za vlado nobenega upanja. Čuva} — komisar? Zagreb. 2. aprila. Včeraj se je po mestu raznašala govorica, da bo Čuvaj imenovan za kraljevskega komisarja in da bo ustava su-spendirna. Ta vest ne kaže. da bi imela kaj resne podlage; včeraj je bil pač 1. april. Škof Švinderman. Zagreb. 2. aprila. Na Dunaju je imel vranski opat škof Švinderman daljšo konferenco s Khuenom. Na eni strani pravijo, da je bil poklican na odgovornost, ker je v Trstu vpričo nadvojvode Leopolda Salvatorja ostro kritiziral Čuvajev režim, na drugi strani pa pravijo, da ima biti imenovan za hrvaškega ministra, med tem ko nekateri celo trdijo, da bo kot Čuvajev naslednik poklican, da reši hrvaško krizo. V starejših časih se je večkrat zgodilo, da je bil zagrebški nadškof obenem ban. ali v novejših časih ni bilo takega slučaja, da bi bil sploh kakšen duhovnik ban. SAMOMOR SEKCIJSKEGA ŠEFA. Dunaj, 2. aprila. Sekcijski šef v skupnem finančnem ministrstvu, Dobra, je izvršil sinoči samomor. Vzrok je najbrž strah pred dušno boleznijo. ARETACIJE V PULJU. Pulj, 1. aprila. Včeraj so aretirali v Pulju šefa mestnega stavbnega urada inženirja Bor-rija, uradnika tega oddelka Karla Preši la in cestnega paznika Blaža Po 11 a. V/rok aretacij, ki zbujajo velikansko senzacijo, ni znan. STAVKA RUDARJEV NA ČEŠKEM. Solidarnost. Mostec, 1. aprila. Za predsednika poravnalnega ur,->da je bil izvoljen odvetnik dr. Richter. Sekcijski šef Homan je obljubil delavcem državnih rudnikov 5 k r o n minimalne plače, ako se vrnejo 1. aprila na delo. Delavci so ponudbo iz solidarnosti odklonili. Pogajanja. Mostec, 1. aprila. Pri predvčerajšnjih pogajanjih z glavnim odborom je skušal sekcijski šef Homan odbor pregovoriti, da bi odvezal od stavkovne obveznosti tiste delavce, ki so se jim že priznale razne zahteve; med temi so zlasti državni delavci. Odbor je sicer priznal vrednost koncesij, zlasti od strani državne rudniške uprave, vendar pa je po večurnem posvetovanju odklonil Homanov predlog iz ozirov delavske solidarnosti. Odbor je priporočal, naj se vpliva tudi na zasebne podjetnike. Danes se prično pogajanja s podjetniki. Nekateri podjetniki nočejo priznati 1. maja za delavski praznik. Pogajanja se sučejo tudi okolo dobave orodja in razstrelil. Iz ostrovskega okrožja. Moravska Ostrova, 2. aprla. V Moravski Ostrovi in Orlovi ?o bili predvčerajšnjem velikanski shodi, ki so sklenili, da rudarji počakajo na nadaijne obravnave poravnalnega urada 10. aprila DIJAŠKE STAVKE NA GALIŠKEM. Lvov, 2. aprila. Deželni šolski svet je dal rusinsko gimnazijo v Przemyslu zapreti, češ, da so dijaki višje gimnazije šiloma pognali tovariše nižjih razredov v stavko. Lvov, 2. aprla. Včeraj so rusinski gimnazijci v Tarnopolu uprizorili enodnevno stavko. SPLOŠNA STAVKA ANGLEŠKIH RU- ‘ DARJEV. Glasovanje. Losdcn, 1. aprila. Poročila o glasovanju rudarjev, za konec stavke ali proti prihajajo le počasi, deloma tudi zato, ker zborujejo rudarji na tozadevnih shodih zaupno in javnost nima pristopa nanje. V Northumberlandiji so rudarji zavrgli zakon v minimalni mezdi, ker nima nobenih plačilnih postavkov. Sklenilo so, da se vrnejo na delo šele tedaj, ko se doseže sporazum o višini plače. ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA. Naskok na Tobruk. Tobruk, 2. aprila. Včeraj zjutraj je napadlo okolo 3000 Turkov in Arabcev novo še ne dograjeno utrdbo pri Tobruku v treh oddelkih. Italijanske baterije so Turke prisilile, da so se umaknili na varno. Proti vojni. Milan, 2. aprila. V Parmi so priredili socialni demokratje veliko demonstracijo proti vojni, ki se je je udeležilo 10.000 oseb z zastavami. Prišlo je do spopadov z nacionalisti. Tudi v Savoni in Fertisu so bile velike demonstracije proti tripolitanski pustolovščini. HIGIJENIČNA RAZSTAVA V RIMU. Rim, 1. aprila. Včeraj so se otvorili vnanji oddelki mednarodne higijenične razstave v Rimu. KARL MAY t. Draždane, 1. aprila. V Radedeulu je umrl po kratki bolezni znani pisatelj Karl May. AVTOMOBILSKI APAŠL Pariz, 1. aprila. Včeraj se je pripeljal pred graščino Rieux pri Clermontu avtomobil, v katerem so sedeli 3 inoški in 1 ženska. Eden moških je hotel preplezati zid, pa ga je upravitelj preplašil_s streli. Odšel je žugajoč, da se vrne o polnoči. Žandarji in policisti stražijo okolico. KITAJSKA REPUBLIKA. Kabinet. Peking, 1. aprila. Novi kabinet se je takole sestavil: Predsedstvo in promet Tangšavgi, vnanje zadeve dosedanji peterburški poslanik Luhenzjang, notranje Šaopinghuan, finance Hriungzi, vojno Tuanhijui, mornarico Linkvansiung, pouk Trajuan-pej, pravosodstvo Vangšuanguj, poljedelstvo Sung-hiajen in trgovino Šenhimej. REVOLUCIJA V MEHIKI. Vmešavanje Unije. Novi Jork, 1. aprila. »New York Sun« poroča, da je predsednik Taft odobril sklep državnega vojnega oddelka, da odidejo severne ameriške čete v Mehiko. Čete prekoračijo mejo obenem v Alkapulku, Rio Grande in Verakruzu. 50 linijskih vojakov mrtvih. Novi Jork, I. aprila. Iz Mehike poroča br-zojav, da so napadli Zapatovi prištaši 50 milj od glavnega mesta železniški vlak in pomorili 50 vojakov Zedinjenih držav, ki so stražili vlak. ■ i i ■ i ■ ■, i m m« »n—mara —mmvmm* Odgovorni urednik Fran B a r t i in s&taga saloiba Zarje. Tisk« Uč!teijsk» tiskarna v Ljubljana. Za tiskovni sklad „Zarje“: Nabrano med mizarskimi pomočniki v Mcranu po sodrugu Fr. Sever 3 K 30 vJn. — I. T. Ljubljana 30 vin. — Lepa hvala! Samo 50 vinarjev potrebujete in dobite službo potovalca vsakovrstnih predmetov najnovejših vrst. Zaslužek zajamčen 10—15 kron na dan — Nadalje dobite eno lahko službo na dom. katero lahko opravlja oseba obojega spola od 14 let naprej. Zajamčeni zaslužek 2 —3 K na dan. Istih izdelkov odjemalec je podpisani sam. Kdor želi pojasnila in vzorce naj pošlje omenjenih 50 vinarjev v znamkah, katere se mu pa povrnejo, ako katero od teh dveh služb sprejme. Glavni zastop izrezljarske industrije Trg Lemberg Šmarje pri Jelšah. •« Čevljarska zadruga v Mirno pri Gorici naznanja slavnemu občinstvu, da je preskrbela svoje prodajalne v Trstu, Via Barriera vecchia 38 in Via dei Rettori 1 in v Gorici, na Starem trgu 1 (na vogalu Rabatišea) s svežim poletnim, črnim in barvanim obuvalom ličnega kroja in dela ter ftnega in trpežnega usnja. Zato se priporoča za obilen obisk ob priliki bljlžnjlh Velikonočnih praznikov. Kupim: „Naši zapiski [. (1902/3) in II. (1903/4) letnik, cela; od lil. (1904/5) letnika 1. in 7. štev. ozir. cel letnik; od IV. (1906) letnika pa 4. št. in kazalo oz. cel letnik. Ponudbe do 2. aprila t. 1 pod naslovom „Knjiž-nica“ poste restante Ljubljana. Proda se posestvo v Zagorj’u ob Savi obstoječe iz zidane hiše, hleva, z vrtom, travni* kom in smrekovim borštom, blizu rudnika za izredno ceno 7200 kron. Natančnejša pojasnila daje Ivan Zore pri cilenci v Potoški vasi, Zagorje ob Savi. Kdor potrebuje dobro obleko naj se poslužuje le trgovine Bohinec & Comp. v Trstu Via della Torri 2 Via S. Lazzaro 17 > (za cerkvijo sv. Antona novega) Velikanska zaloga izgotovljenih oblek za moške, ženske in otroke Najsolidnejša postrežba. — Priznano nizke cene. — Sprejemajo se naročila po meri. Konzumno toiit¥© za Lgnblfano =^=5 m okolico ===g registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani je otvorilo v Spodnji Šiški, Celovška cesta št. 1 lastno pekarijo v kateri se bo Izdelovalo pecivo vseh vrst Prodajalne lastnega kruha: Sp. Šiška, Kolodvorska cesta iii Celovška cesta 1; na Glincah, Tržaška cesta; v Ljubljani : Sodna ulica 4, Krakovski nasip 10 in Bohoričeva ulica* na Jesenicah, na Savi, in v Tržiču na Gorenjskem. „Zarja:‘ se prodaja v Ljubljani po 6 vin. v naslednjih clužni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Ti v oli, na žel. prel. pri Nar. domu. Šubic, Miklošičeva cesta. Šenk, Eesljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. £ € s i ), Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50. tobakarnah: Dolenec, Prešernova ulica. Piehler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. SUene, Valvazorjev trg. Košir, Hi Išerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Lik&r, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta. Rezervni zaklad nad pol milijona kron. ------------------ Ustanovljen« leta 1882. Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z ■eetnejeuo zavez« v lastnem zadružnem (fonu V LJUBLJANI Dunajska cesta štev- 18 o D. tj > rt T3 « rt t« fcfl O tu ** -ti a V _2L cu a — u .2 'S .0» ‘5*