Leto V., štev. 30 Lfubljana, nedelja, 3. februarja 1924 Cena 2 D(n Izhaja ob 4 sfntraf. a Stane mesečno 20— Din ja inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: jjiklošičeva cesta St. 16/1-Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvoi Ljubljana, Prešernova ul. it 54. Telef. it. 38. Podružnici s Maribor. Barvarska ul. U Celje. Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekov zavodu Stev. 11.812. Ljubljana, 2. februarja. Tz Amerike prihaja vest, da ugaša luč življenja enemu največjih mož ne lo polpretekle dobe. ampak sploh sve-lovne zgodovine. Telesne moči \Voo-irotva Wilsona so upešalo. Woodrow Wilson jo bil svetovno man učenjak še prodno je 1. 1912. bil izvoljen predsednikom Zcdiujenih dr-iav. Potem ko se je dobro obnesel kot upravni reformator, jo bil 1. 1916. znova izvoljen predsednikom. Tedaj je ianj nastopila" doba najtežje odločitve. Dolgo se je branil vojne, a Nemčija ga jo s kruto podmorsko vojno toliko [asa izzivala, da ni mogel več nazaj. Leta 1917. je začelo vojno stanje med Zedinjenimi državami in Nemci. A Wilson, ki so je težko odločil za rojno, je takoj začel misliti na mir. leiel je ustvariti tak mir, ki bi ne vseboval povodov za novo vojno. Torej je mir na podlagi golega diktata, am-iak mir na podlagi moralnih načel. ?rvikrat je postavil udeležnik vojne b a čela mednarodne etike, ki naj bodo merodajna ob sklenitvi miru. S. januarja 1918 jo Wiison postavil 14 točk kot vodilo za svetovni mir: Izjavil se je proti tajnim pogodbam. vi svobodo morja, za jamstva proti oboroževanju, za obnovo Rusije, Bel-jije in Srbije, za osvoboditev Aizacije, ta prosto pot skozi Dardanele, za vz-jostavo Poljske, za ustanovitev Zve-ts narodov kot garancijo trajnega miru. Glede mej Italije je zahteval, naj te popravijo po narodnem posestnem ttanu, avstrijskim narodom pa aaj se ugotovi avtonomni razvoj. Ta program je deloval. Avstrija se ,„ iz njega skušala norčevati, a vplival je bolj kakor tisoči kanonov. Vts (vet, je priznal njegovo moralično noč. Zatirani narodi so dvignili glavo, in za vojaško fronto je nastopila fronta narodov, ki so zahtevali svobodo na podlagi Wilsonovega programa, Prepozno, kakor vselej poprej, je ivstro - ogrska vlada to uvidela.. Šele I. oktobra 1918 je poslala Wilsonn iirzojavko, da sprejme 14 točk njegove zgodovinske poslanico od 8. januarja 1918. A bilo je prekasno. Medtem ie je bil Wilson in ž njim celokupna »ntanta že odločila, da treba 10. točko IVilsonovega programa razlagati jasno. v smislu samoodločbe narodov, ftiison je zahteval kapitulacijo Nemčije in Avstrije. Nobeno izmikanje ni več pomagalo. Vse, kar je skušala | Karlova vlada z raznimi ponudbami lederalizacije Avstrije pozneje doseči, je bilo prekasno. Dne 18. oktobra 1918 j" Wilson sporočil, da ne more več priznati samo avtonomije avstro-ogr-Bkih narodov kot podlago za mir, marveč je prisiljen zahtevati, da ti narodi in ne on, sodijo o tem. katera odločitev bo zadovoljila njihove zahteve. Ta nota je pomenila smrt a vst.ro-ogrske monarhije. Prišla so'mirovna pogajanja. Ko so tntantne države, zlasti Italija videle., tla je sovražnik na tleh, so ia£>le porabljati na Wilsonova načela, Zaman tf jih je spominjalo, da so sprejele ta načela, moč jo šla preko pravic*. Zlasti Italija je poudarjala, da stoje nje-tie čete na Breonerju in prod Vrhniko, 'n je začela gonjo proti Wilsonu. Da Izvede svoj velikanski program trajnega izmirjenja človeštva, je prišel IVilson v Evropo. A diplomatskim intrigam v Parizu profesor državoznan-ttva ni bil kos. Tudi njegova okolica ni zdržala in je le slabila odporno moč njegovega velikega duha. Od tvojega grandioznega načrta je Wil-son rešil Ligo narodov, vendar ji ni več mogel zagotoviti efektivne riioči. Pa tudi z mejami, katere je hotel dati Evropi, ni mogel več prodreti. Užaljen se je vrnil v Ameriko, in Amerikanci razočarani nad neuspelim poskusom diktirati Evropi meddržavni red, so Ee odločili za drugo -politiko. Naš narod bi ne bil vreden svobode, 6ko bi v tem trenotku in kedaj kas-eje pozabil na velikega svojega dobrotnika Wilso»a. Ideje, katere je proglasil Wi!son, so bile kakor vsako etično načelo, varstvo za slabejšega. Bamoopredelenje narodov je edino napelo^ ki mo-ro trajno za jamčiti mir med njimi. Wilsonova akcija, vojaška in poralna, je bila mogočen faktor za pašo svobodo. Ce so tudi Italijani zaprečili Wilso-hove intencije glede naše zapadne Ranice, mu moramo vendar biti hvaležni za njegov trud. Za Koroško in Za naše Primorje se je WiIson zanimal, S, ni imel končno zanesljive informacije o pravem dejanskem položaju, pa tudi ne efektivno moči, da bi bil to vprašanjo uredil po svojih načelih. Imel je le občutoL da. ia tu za&tek Naraščajoča eervoznost v vladi Wilson na smrtni postelji ---------------- ----— - STANJE BIVŠEGA PREDSEDNIKA ZED1NJEN1H DRŽAV BREZUPNO LEŽI OD VČERAJ V AGONIJI. PAŠICEVE KONFERENCE 7. MINISTRI. — PRIPRAVE ZA ZUNANJE POLITIČNO DEBATO. Beograd, 2. februarja, p. Danes po-ldikalnom klubu samem vlada velika ne-poldno je bilo radi katoliškega praznika I zadovoljnost. Nadvse vznemirjeni so ra-v parlamentu vse mrtvo; niti seje odbo- i dikalski ministri, ki občutijo odpor med rov se niso vršile. Tudi parlamentarni i ljudstvom, ki narašča proti njim m nji- klubi so počivali. Pač pa jo Pašič dalje časa konferlral z ministrom prosvete Tri-funovičom. Dr. Ninčič je bil ves dan zaposlen s pripravljanjem ekspozeja za debato o Bolgariji in s pripravljanjem poročila o sporazumu z Italijo. To poročilo bo izdelala vlada najkasneje tekom 20 dni, kakor je to Pašič obljubil italijanskemu ministrskemu predsedniku Mus-soliniju. V tem roku bo poročilo predloženo naši narodni skupščini. Jutri dopoldne se bo vršila seja ministrskega sveta, ki bo ena izmed najvažnejših, kar bo Jih Je vršilo zadnje čase, kor bo sklepala o najkočljivejših vprašanjih notranje politične situacije. Danes ie Nikola Pašič dolgo časa kon hovemu delovanju. Največjo nezadovoljnost vlada proti finančnemu ministru Sto-jadinoviču, ki Je zlasti v uradniškem vprašanju popolnoma zavozll. PRIHOD HADICEVCBV V BEOGRAD. Beograd, 2. februarja, p. Današnja prinaša brzojavko z Dunaja, da je dr. Lorkovič zaključil svoje konference z Radičem. Ka podlagi sporazuma med obema pride te dni v Beograd nekaj Ra-dlčevsltih poslancev, ki stopilo takoj v stike z opozicijo. EKSFOZE O SPORAZUMU Z ITALIJO. Beograd, 2. februarja, r. V kratkem bo predložen narodni skupščini celotni tekst sporazuma z Italijo. Ob tej priliki poda Washington, 2. februarja, s. Danes zjutraj izdani huietln o zdravstvenem stanju bivšega predsednika \Vilsona sc glasi: \Vllson Je preživel današnjo noč zelo nemirno. Moči mu pešajo. Stanje se je katastrofalno poslabšalo. Bolnik je padel v agonijo. London, 2. februarja, j. Po zadnjih Reuterjevih vesteh Iz VVashingtona, Je vsako uro pričakovati smrt bivšega predsednika Združenih držav VV. WHsona. Zdravniki so Izgubili upanje za okrevanje i/iltits '<3 ii livvjlu x udiv uuigu vaša nuu- i « — - —— •» s----- i feriral tudi s predsednikom narodne skup- j minister zunanjih poslov dr. Ninčič ob-ščine Ljubo Jovanovičem, kakor tudi z širni ekspoze o splošni zunanji politični drugimi ministri. Razgovori eo se vršili j situaciji zlasti z ozirom na sporazum z predvsem o parlamentarni situaciji. V ra-1 Italijo. Obtožba bivšega ministra Markovica OBTOŽNICO PODPIŠEJO VSE OPOZICIJSKE STRANKE. (Gle.1 tudi poročilo na 2. strani.) Beograd, 2. februarja, p. Vsi poslani ški klubi opozicije razen zemljoradnikov so sklenili, da podpišejo obtožbo proti bivšemu ministru pravde dr. Lazi Mar« koviču. Danes dopoldne se je vršila seja demokratskega kluba, na kateri so govo« rili poslanci o tej zadevi in je bilo po« dano poročilo, ki naj se izroči narodni skupščini. Po daljši in živahni razpravi je demokratski klub sklenil, da podpiše obtožbo. Na ta način so vse opozicijo« nalne skupine razen zemljoradnikov sklenile, da se bivši minister pravde dr. Laza Markovica izroči sodišču po zakonu o ministrski odgovornosti. Beograd, 2. februarja, p. Kakor se no« coj zatrjuje, so danes popoldne sklenili tudi zemljoradniki, da podp'šejo obtož« nico proti dr. Markoviču in tako bo jutri podpisana obtožnica od vseh opo« zicijskih skupin. Obtožnica bo prečitana na seji narodne skupščine, ki se bo vr« šila v pondeljek dne 4. februarja. Pariz, 2. februarja, j. Nasproti danaS-nJim vestem, po katerih Je bivši predsednik Zcdlnjenlh držav V/ilson sinoči umrl, doznavamo, da te vesti šc niso potrjene. Več kot gotovo pa Je, da so mu ure štete. Pariz, 2. februarja, s. Kakor Javila «Chlcago Tribune« iz VVashingtona, se Je bivši prezldent \Vtlson danes ob 7.30 zjutraj (ameriškega časa) onesvestil Njegove smrti pričakujejo 8e nocoj. Tudi Italija priznala Rusijo RUSKO-ITALIJANSKA TRGOVSKA POGODBA ŽE GOTOVA. Rim, 2. februarja, j. Po vesteh iz di* \ je pridržana ladjam Italijanske narod« plomatskih krogov jc definitivno bese. j nosti; i.„mi.ii, dilo protokola o italijansko-ruski trgov« ! 5. posebna italijansko«ruska komisij, ski pogodbi že določeno. Pogodba boj bo izdelala vsako leto načrt za medse podpisana najbrže jutri v palači Chigi. | bojno prodajo in nakup in Veljala bo tri leta in predvideva pred b. izročitev premičnin in nepremičnin, vsem takojšnjo izročitev palače v ulici Gaeta ruskemu zastopstvu. G. Jordanski bo takoj po ratifikaciji pogodbe izročil kralju svoja povcrilna pisma kot posla« nik sovjetske vlade. Italija bo ratificirala pogodbo s kraljevim dekretom, Rusija pa s sklepom centralnega odbora sov> jetskih republik. Pogodba vsebuje Sct točk: L Znatno znižanje ruskih carinskih nadavkov na/italijansko blago; 2. obveznost sovjetske vlade dobav, ljatl Italiji letno gotovo množino žit« za izdelovanje testenin; 3. obveznost Rusije kupovati letno gotovo množino industrijskih proizvo« dov Italije; 4. obrežna plovba po Crncm morju v Pesnik Aleksa Santic umrl Sarajevo, 2. februarja, p. Davi le umrl znani pesnik Aleksa Santic', ki le ie dalle časa bolehal. Beograd, 2. februarja, p. Veliki pesnik Aleksa Santič bo pokopan v pondeljek ob 14. Vlado bo pri pogrebu zastopal mostarski veliki župan dr. Hiastov-ljevič, ministra prosvete zastopnik sarajevskega oddelka prosvete dr. Kosta Ko-smanovič, cerkev sarajevski mctropollt Petar Šimanič. Pogreb bo izvršen na državne stroške. • Aleksa Šantič se jc rodil dno 27. ma ja 1868. v Mostarju kot sin bogate trgovske obitelji. Ker je bil slabega zdravja, ga jo poslal oče k stricu v Trst, kjer mu je stric najel zasebnega učitelja Ljudo-vita Vukičeviča, ki je bil sam pesnik. Ta je mlademu Aleksi vdahnil smisel za poezijo. V Trstu so je Santič do dobra priučil italijanskemu jeziku. Ko se jo vrnil v Mosta r, je stopil v trgovino svojega očeta, kjor pa ni pokazal posebnega veselja za, trgovanje. Tu so je spoznal in spoprijateljil z Jovanom DučiSem iz Tre-binja, ki jc bil usiažben v očetovi trgovini, a je bil tucli bolj pesnik kakor trgovec.. Skupno sta pesnila in skupno svoje proizvode objavljala. Leta 1888. se jima je pridružil še Svetozar Corovič. Vsa trojica Je urejevala skozi 10 let književni list »Zora*. Leta 1907. jo stopil Santič v uredništvo mostarskega lista »Narod«, ki so je proslavil s svojo ostro antiavstrijsko tendenco. Par let pred vojno se je Aleksa Santič zbog slabega zdravja umaknil iz javnega življenja, ko pa je izbruhnila vojna, so ga avstrijsko oblasti zgrabile kot talca. Za svoje književno delo jo bil Santič leta 1914. izvoljen za dopisnega člana kraljevske srbsko akademije v Beogradu lota 1920. pa za člana umetniškega oddelka Jugoslovanske akademijo znanosti v Zagrebu. Kralj Aleksander ga jo še kot regent odlikoval z lento sv. Sa-ve. Santlčeve pesmi so deloma rodoljub- nega, deloma ljubavnega značaju. V založbi srbske književno zadruge je Izšla lota 1911. njegova zhirka pod naslovom »Pjesme«, 1918. zbirka pesmi «Na starim ognjištima«. Za pesnikovo 50-lctnico jo društvo književnikov v Zagrebu izdalo zopet zbirko pod naslovom »Pjes-mc», ki jim jo napisal uvod Vladimir Corovič. Znamenitejša dela Alekso San-tiča so še »Pod magloin«, izšlo v Beogradu 1907., »Hasanaginicai, izšla v Beogradu 1911., »Angjelija* izšla v mostar-skem »Narodu« 1912. in »Sunco«, ki če ni tiskano. Santič jo leta 1910. izdal zbirko prevodov pod naslovom »Iz nemške lirike*, leta 1919. pa preved »Pjcsme roba* češkega pesnika Svatopluka Oecha. Šantič je bil v svojih mladih letih tu di dalj časa v Ljubljani, kjor je obisko val Mahrovo trgovsko šolo. ki sc nahajajo v Italiji in eo bile svoje« časno last caristične vlade in Korenskega. piše, da bo priznanje sovjetske Rusijo s strani Anglije in Italije popolnoma spremenilo tok evr _>ske politiko. List meni, da bosla Anglija in Italija morali ?o enkrat predelati vsa evropska in azijska vprašanja, da preuredita svojo gospo-darsko ini zunanjo politiko. Opozicijonal-iii -:I1 Mondo» jo mncoja, da bo povzročilo priznanje sovjetsko Rusijo s strani Italije intenzivno diploniatično delovanje med Moskvo in Londonom za ureditev azijskega koiitlueuta. List predvideva, da bo London uvedel akcijo, ki bo omogočila Nemiiji kot suvereni državi življenje hi procvit v mejah, določenih po versajski pogodbi. Nove homatije v Rusiji VOJAŠKI NEMIRI V MOSKVI. Berlin, 2. februarja, e. Tukajšnji ruski list »Den» javlja, da so izbruhnili nemiri med vojaško posadko v Moskvi. Pehota je dobila nova stroga povelja za udušitov delavskih nemirov, pa se jn uprla tem poveljem in nastavila v vojašnicah 6trojnIce. Kamcncv sam jo prišel v vojašnico, da ukori vojaštvo, in je zahteval, da se izročo voditelji odpora. Odgovorilo se mu je: »In ti, za koliko sl prodal Trockija?« Čete so nato začele streljati na ICameneva, ki je pobegnil. Vojaški upor so zadušili s tanki. — Vest je z ozirom na vir — list je monarhlstič-ni — zelo malo verjetna. Kodanj, 2. januarja, c. Kakor so brzojavno poroča iz Moskvo tukajšnjemu 11- — BOMBA V GLEDALIŠČU. stu »National Tidcnde«, se nezadovoljstvo. ki je izbruhnilo po Leninovi smrti, izprevrgava v raznih večjih mestih v ppopado med prebivalstvom in vojaštvom. Džerzinskcmu so je poverila poftia moč za vzdržavanjo reda. Poveljniki rde čih posadk v Sibiriji in južnozapadni Rusiji so dobili povelje, da svoje četo koncentrirajo v Moskvi. Vladni krogi so zanašajo, da bo Džerzinski, ki jo predsednik »čeke», zual zadušiti to revolucionar no gibanje. Pariz, 2. februarja, e. Iz Kovna so poroča, da jc bila med predstavo v operi kateri so prisostvovali visoki državni funkcionarji vržena v d- orano bomba. Podrobnejših vesti o tem atentatu šo ni novega nezadovoljstva in s tem kal za nove vojne. Kljub temu pa Wlison zaključuje svoje življenje z neizbrisnimi potezami v zgodovini evropskih narodov. Ako on ni imel dovolj moči, da svoj program do čistega izvede, je v osvobojenih narodih, ko razvijejo svoje sile, dana možnost, da popravijo, kar se je pogrešilo v Versail-lesu ln Saint-Oermalnu in pozneje. Principi mednarodne etike so tu in čc umira njihov prvoboritelj, zato niso še Izbrisane. VVIlsonova ideja se bo vračala, dokler nc bo popolnoma izvedena. Dotlej in dokler bo živel naš narod, bo VVilsonu ohrauien časten snomin. Madžarske reparacije Beograd. 2. februarja, r. V vprašanju madžarskih reparacij sc danes doznava« jo podrobnosti, o katerih jc sklepala konferenca, ki se bavi z dobavami Mad> žarske naši državi. O vsem tem je po« dal madžarski ministrski predsednik grof Bcthlcn izjave, ki se bistveno stri« njojo s poročili jugoslovanskega tiska. Po teh vesteh je gotovo, da so naše zahte--ve glede posojila Madžarski sprejete v celoti. Madžarska bo pristala na to, da nam izplača difcrenco pri vagonih in lo« komotivah, v kolikor nam pripadajo pri razdelitvi železniškega parka. Dobava premoga iz pečujskih premogovnikov naši državi se bo neprestano vršila do leta 1926. Zaostale dobave se imajo na« doknaditi. Madžarska vlada namerava zaprositi za moratorij v vplačevanju reparacij za dobo poltretjcga leta. Po tem roku pri« stopi k aranžmanu, ki ga predlaga naša država. Madžarska je obljubila, da nam da odškodnino za ves materija!, kt ga je odvlekla iz Južne Srbijo, i , LIKVIDACIJA ODDELKA MINI-STRSTVA PRAVDE V LJUBLJANI. Beograd, 2. februarja, p. V Beograd je dopotoval predsednik oddelka B stola scdmorice v Zagrebu dr. Josip Babnik, ki je bil danes sprejet od ministra pravde dr. Ninka Periča. Dr. Babnik Je dopotoval v Beograd v zadevi likvidacije oddelka ministrstva pravde v Ljubljani. KONFERENCE O MEDNARODNIH ZADEVAH. Beograd, 2. februarja, p. Danes dopoldne se jc v ministrstvu zunanjih del vršila konferenca ministrov, ki je sklepala o razdelitvi arhivov med nami In Rutnunsko. Tej konferenci se le priključila tudi razprava o mednarodnem avto mobilskem prometu. Pred volitvami v Italiji Odlični parlamentarci odklanjajo vladne mandate. Rim, 2. februarja, c. Listi javljajo, da so se pogajanja fašistov z bivšim mini« strskim predsednikom Orlandom, da bi sprejel kandidaturo na vladni listi po« i polnoma izjalovila, češ, ker sc hoče Or« j lando definitivno umakniti iz političnega j življenja. Enako sc javlja, da voditelj j socijalne demokracije (tlcmocrazia soci« ole) knez Colomni di Ccsaro izstopi iz ministrstva, ker smatra sodelovanje v ministrstvu za nezdružljivo s stališčem svoje stranke, ki nastopi v volilnem boju takorekoč kot opozicijonalna stranka. Rim, 2. februarja, s. Po niformncijah iz fašistovskih krogov bo na vladni listi približno 220 čisto fašistovskih kandi« datov, nadalje 40 bojevnikov in približ« no 100 kandidatov iz fašistom prijaznih strank in krogov. VAŽNE SPREMEMBE V NEMŠKI DIPLOMACIJI. Sprememba poslanika na našem dvoru. Berlin, 2. februarja, s. Državni predsednik je imenoval odpravnika poslov v Parizu v. Hocscha za poslanika v Parizu In beograjskega poslanika v. Kcllerja za poslanika v Bruslju. Francoska vlada je podelila agretnan za imenovanje v. Hoescha. — Na mesto v. Kcllerja bo Imenovan za Beograd dr. Landenbcrg, ki Je bil pred zasedbo Poruhrja poslanik v Bruslju. NASTOP POSLANIKA BALUGDŽIČA. Berlin, 2. januarja, j. Državni predsednik Ebort je sprejel danes v navzočnosti zunanjega ministra dr. Stresemanna no-voga jugoslovanskega poslanika Balugd-žiča, ki mu jo v svečani avdijenci izročil svoja poverilna pisma. Istočasno jo dosedanji poslanik Mnrkovič predložil svoja odpoklicna pisma. Sprejeta ja bil nad vso »risrčen. IZDELAVA NOVEGA VOZNEGA REDA. Beograd. februarja, n. V direkciji državnih žcleznic posluje posebna komisija, ki sc bavi z novim voznim redom, ki bi imel vstopiti v veljavo že 1. januarja. Ker pa še n| izdelan v vseh detajlih. ' bo vstopil v veljavo šele kasneje. AVSTRIJSKI DRŽAVNIKI NA POTU V RUMUNIJO. Dunaj, 2. februarja, v. Zvezni kancc-lar dr. Scipcl iu zunanji minister dr. Orilnberger sta danes v spremstvu dveh sekcljskih šefov in nekaj političnih uradnikov odpotovala v Bukarešto. Inozemske bone 2. februarja: CUBIH: Beograd 6.80, Ncw-York 578, London 24.02, Pariz 26.97, Milan 25.12, Praga 16.675, Budimpešta 0.02. Bukarešta 2,95, Sofija 4.15, Dunaj 0.0081. & TRST: Zagreb 26.65 do 26.85, Dunaj 0.0320 do 0.0325, Budimpešta 0.07 do 0.08. Praga 66 do 66 50, Bukarešta 11.25 do 11.75, Pariz 107.25 do 107.75, London 90 do 09.25, New-York 22.80 do 22.90, Curih 897 do 400, dinar 26.65 do 26.85, nK 0.0320 do 0.0330, dolar 22.80 do 22.90, angleški funt papir 98.80 do 99.10, carinski franki (20 zlatih) 88.25 do 88.75, uradni tečaj zlate lire 442.50. BERLIN (v milijonih): Beograd 49.875, Milan 18-1.932, Praga 122.183, Pariz 198.503, London 18.240.300, New-York 4.189.500, Curih 731.148. LONDON: Boograd 370. Berlin 18.25 bilijonov, Pariz 92.35, Rim 90.125, Curih 24.90, Now-York 434.75, Dunaj 307.000. Praga 149 875, Budimpešta 120.000. NE\V-Y0RK: Beograd 117, Berlin O.noo.000.0024, London 435.75, Pariz 450.7," Curih 17.48, Rim 438.75, Dunai 0.1400, Prnirn 200 Zahteve koeeeptmlh uradnikov MEMORANDUM SAVKZA VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽENIH DRŽAV-NIH URADNIKOV. p. Beograd, 1. februarja. Danes je deputacija visokošolsko Izobraženih državnih uradnikov izro-i'ila finančnemu ministru to-lo resolucijo: \ Savez visokošolsko izobraženih državnih uradnikov, ki predstavlja Udruženje sodnikov, Profesorsko udruženje, Srbsko udruženja zdravnikov, I druženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, Jugoslovansko šumar--kd udruženje, Jugoslovansko veterinarsko udruženje, Srbsko kemijsko udruženje, Udruženje lekarniških uradnikov m skupina visokošolsko iz-i''iraženili uradnikov ministrstva socijalno politiko, po daljši razpravi na -eji dne 80. januarja 1924 soglasno konštatira, da jp predujem, določen za državne uradnike, popolnoma neza<-lostna pomoč v njihovem težkom luaterijalnem položaju. Z ozirom na lanašnjo vrednost dinarja, jo njegova višina taka, da bolj ponižuje ugled dr-iiavnih uradnikov kakor nudi stvarne i odpore, nadalje, da plača, predvidena v zakonu o civilnih državnih uradnikih z vsemi dosedanjimi dodatki, ni : :t iostna, da zagotovi dostojno življe-fii1 uradnikov in njihovih družin, po-:'1 'iio v današnjih prilikah, ko vsled finega draženja življenskth potreb-i-jn postaja življenje vedno težjo. Vs!ed tega težkega materijalnega položaja. v katerem se nahajajo vsi dr-iavni uradniki, se dela škoda ne samo ugledu državnih uradnikov, temveč v mnogo večji meri tudl ugledu in interesom države same. Nastopili so zadnji trenutki, da se državnim uradnikom pomaga in se rešijo iz bode, v kateri se nahajajo, ker dočim so vsi 'Irugi nameščenci za svoje delo plani sorazmerno draginji, so samo Iržavni uradniki izvzeti, tako da njihovi dohodki, ki jim jih daje država, ne predstavljajo niti polovice minimuma, neobhodno potrebnega za naj-skromnejše življenje. Vsled takoga stanja je večina najsposobnejših, naj-spretnejših in interesom države naj-vdanejših uradnikov prisiljena zapustiti državno službo, docim oni, ki bodo v tej službi o>ta'l, ro bodo mogli s polno močjo opravJjati državnih poslov, ker jih tarejo skrbi za lastno eksistenco ter eksistenco svojih ljudi, vsled česar no bodo mogli vse svojo pozornosti posvetiti samo vršenju svojih dolžnosti. Smatrajoč, da je tako stanje ne vzdržljivo za državno uradnike in zelo Škodljivo za državne Interese, smatra Savez ia svojo dolžnost, da tudi pri tej priliki opozori gosp. ministra, naj se v interesu odvrnitve posledic., katerih tudl državni uradniki no želijo, vsem državnim uradnikom takoj izplačajo vsi dosedaj neprejiti dohodki, 1:1 jim pripadajo po zakonu od 1. oktobru 1923; dosedanje draginjske dokla do naj se nikakor ne zmanjšajo, temveč naj so avtomatično regulirajo tako, da bodo skupno s plačo predstavljale vrednost predvojne plače v zlatu, kakor se je to storilo pri določevanju plač in dcklad za gosp. ministre In pri dnevnicah za narodne poslance. Smatrajoč, da ni treba razlagati, še manj pa dokazovati, da so državni uradniki vedno radi v vojni in v miru prinašali vso žrtve za državo, zavzemajoč se z vsemi silami za državno interese, smatra Savez visokošolsko izobraženih državnih uradnikov, da državni uradniki po pravici smejo zahtevati, da so za svojo delo dostojno nagradijo tako oni, kakor njihove družine, ki bl sicer bile tudi naprej izpostavljeno skrajnemu pomanjkanju. Konzulat SHS v Trstu Odkrita beseda na naslov ministra zunanjih stvari, e,— Trst, 2. februarja. Uporabljam naziv »konzulat SIIS», ker je ta nanv uraden, dasiravno v Trstu na «ga konzulata no pozna pod tem imenom nihče, ne lugoaloven ne Italijan, temveč edino le pod imenom — jugoslo-venskega konzulata. Jugoslavija jo od jeseni leta 1919. pa do avgusta meseca leta 1921. imela v Trstu «dclegacijo». Prvi delegat je bil Brana Markovič, ki jo izpočetka posloval v hotelu »Savoia. (Pnlast- Hotel Escelsior), potem pa ravno tam, lcjer so nahaja danes konzulat, na trjru Venezla št. 1, v hiši, ki jo last tukajšnjo srbsko-uravoslavne cerkvene občine. Ko so Ic-la *1920. IS. julija fašisti vdrli v delega-.-ijske prostore In jih opustošili, pohištvo pa večinoma zmeta'1 na ulico in sežgali, -e jo delegacija najprej preselila v ulico Manzini, od tam pa — fašisti so prisilili kišneg-a upravitelja, da je postavil delegacijo na ulico — v ulico M. R. Imbria-ni, kjer ji je kvestura, oziroma orožniško poveljništvo odstopilo par sob za uradne prosto:e, Kn so se prostori v palači na trgu Venezia zopet uredili in ni bilo eč nevarnosti ponovnega napada, so je delegacij, preselila zopet v svojo prostore. Na celu delegacije jo stal tedaj sedanji poslanik v Pragi, g. Ljuba Nešič, ki pa >o žo opravljal par mesecev posle pomočnika v ministrskem predsedništvu, c ;.i;oma ministrstvu zunanjih stvari, ko bil šo vedno delegat v Trstu vso do 1. avgusta 1921., ko se je delegacija iz-p:emenila v konzulat in ga je zamonil •lotedanji generalni konzul v Zadru, g. '"incar .Markovič, ki pa ni ostal v Trstu ni i loto dni, temveč jo bil imenovan v Tirano. G. Cinear - Markovič je bil prvi jugoslovanski konzul v Trstir. Njomu je sledil sedanji konzul, g. Rašič. Danes, po komaj poluletnem službovanju, pa jo g. Kašič premeščen v ministrstvo zunanjih stvari in v Trst pride baje neki g. Stan-kovifi iz Barnal Ce računamo tudi dele-:.ad;sko dobo, bo tako novi konzul v komaj dobrih štirih lotih, odkar obstoji • a-topništvo jugoslovenske države v Trstu, že šesti titular tepta zastopništva. '/.ili sa sicer, da jo tržaški konzulat ne-' nk »locus promovendi. za naše konzu-l.irno osobje, ki p.iliaja na to mesto. Vc-j|iiia gospodov je po kratkem službova-niu zopet odšla, skoraj vsi na višja me-ij. To jim radi privoščimo, vendar pa imamo pri vsem tem svoje tehtne pomis-lAe. Reči jo pač treba, popolnoma odkrito In rosno, da jo to neprestano menjanje titularjev na tako važnem mestu, kakor je konzulat v Trstu, no samo skrajno epraktično, nesmot.rcno, temveč narav-i ost, proti koristim države in zelo, zelo -i-.odljivo. Če hočo konzul v rcsnlci v polni meri zadoščati svoji nalogi, ki ven-i'ar ne obstoji samo v izdajanju in vidi-ranjn potnih listov, temveč v vsem, kar " v poslovnem okrožju konzulata tičo koristi države, katero zastopa, in česar brez dvoma v Trstu, velikem pomorskem in- stu, ki ima ogromno prometno stiko .- Jugoslavijo po suhem in po morju, ven '■ar ni malo, mora pač imoti točen vpo-; led v vso razmere svojega okrožja, zlasti gospodarske, a tudi politične. In po-Flovno okrožjo tržaškega jugoslovonske-pa konzulata obsega vse Priniorjo! Res-luca ie, da. naloca konzulata nI uolilič- ne naravi, ali v Trstu, središču jugoslo-venskega nnroda v Italiji, ki bo zlasti sedaj, po sklenitvi sporazuma mod Italijo iu Jugoslavijo, igral brez dvoma zelo važno vlogo v medsebojnih stikih med obema državama, so naloge jugosloven-skrira konzulata i v gospodarskem i političnem pogledu tako prostrano, tako važno ir odgovornost titularjn tako vo-lika, da je treba za to mesto moža, ki pozna do dna vso priliko in neprilike svoiega poslovnega okrožja in še daleč preko njega. V beograjskem zunanjem ministrstvu pa ravnajo s titularji na tržaškem konzulatu, kakor igralec s figurami na šahovnici. Danes je prišel novi konzul, jutri pa že odhaja. Komaj jo nekoliko spoznal razmere, ni so šo niti dobro vživel vanje, pa ga premeste in pri-do drug, nov, in z njim so godi enako kakor s prejšnjim in z njegovim naslednikom ravno tako, kakor z njim. Tako ravnanje pa ne samo ni dobro, ni praktično, ni smotreno, temveč pravimo, da se nam zdi naravnost, kakor bi ne bilo resno, in jo v resnici zelo škodljivo dr?avi in njenim koristim! Kdor ima oči, da vidi, mora spoznati, da današnja uredba konzulata v Trstu ne velja. Ne konzulata, tomveč generalnega konzulata je treba v Trstu, s trojno pomnoženim, vsestransko strokovno Iz-vežbanim In usposobljenim osobjem in vsem onim aparatom, ki ga zahtevajo ogromne naloge, kl jih Ima zastopništvo jugoslovenske d;žavc v samem velikem pomorskem mestu In vsem tako širokem poslovnem okroilu. In kar je glavno: ne menjajte titularjev vsak drugI dan, tem-voč jih pustite na njiiiovem mestu, da se temeljito vživo v vse prilike in bodo potem v resnici mogli v polni mori zadoščati svojim nalogam. Tako in edino lo tako boste v resnici varovali koristi jugoslovenske države in jugoslovenskega državljanstva v neposrednem, za razvoj bodočih odnošajev tako važnem inozemstvu! Obtožba bivšega mini-stra dr. Markovica Zemljorndnikl so predložili ostalim klubom obtožbo opozicije v podpis proti aferam bivšega pravosodnega ministra dr. Lazo Markoviea. Vsi opozicljonalni j klubi so to obtožbo sopodpisaii in oua | «o glasi v izvlečku takole: | <£e več mesecev se pojavljajo v javno-i sti težlie obtožbe proti g. dr. Lazi Marko-j vlču, bivšemu ministru pravde v mini-I strslvu Pašiča. Iznašajo se lakti, kl označajo delo tega ministra kot kaznjivo. i Te obtožbo so dobile konkretne oblike, ko je podpredsednik narodne skupščine g. Mibajlo Rankovlč podnesel formalno tožbo svojemu klubu proti g. dr. Lazi Markovldu. G. Rankovič jo- navedel v svoji tožbi vsa dejanja, ki angažirajo ne samo politično, ne samo moralno, temveč tudi kazensko odgovornost. Dejnnjn, za katera g. dr. Markovič obtožuje javnost in g. Rankovič s tovariši, so naslednja: 1.)' Prodaja sladkorne tovarne na Cu-knrief. 2.) Afera kaznenega zavoda v TopčI-derju. 3.) G. Markovič je broz licitacijo Izročil g. Lukareviču tiskanje obvezni« po 2.50 dinarja, sedaj jo pa tiskanje teh obveznic bilo naročeno po 0.49 Din, ker io bila licilnciia. 4.) Atera koncesije tovarni špirita Crkvonicl ln Novem Vrbasu. R.) Afora ustavitve sekvestra nad imet-koni Avgustinske banke Iz Budimpešte, nusiirotno sklepom pristojne komisije. 8.) Afera odobritve nabavk na račim reparacij samo Teokarevlču, njegovemu intimnemu prijatelju, družabniku, mesto tvrdki 111«, Teokarevl« 1 Petrovič. 7.) Afera z delitvijo zemlje v njegovem volilnem okrožju mrličem iu drugih na ime onih, ki zemlje niso niti zdhtovall ln tudi ne dobili. Za gotova dejanja Ima g. dr. Markovič odgovarjati ue samo po splošnem kazenskem zakonu §§ 116., 114., 127., 111., 121., temveč tudl po čl. 2. čl. 3. zakona o mini strski odgovornosti od 22. julija 1922. Ali za vsa zgoraj omenjena dejanja mu ima soditi državno sodišče. Podpisani narodni poslanci smatrajo, da obtožbe, ki so jih javnost in g. Mihajlo Rankovlč dvignili proli g. Lazi Markovlču, ne podležejo samo kompetenci Btranktne-ga kluba, ki mu pripada g. Markovič in sodbi javnega mnenja. Ona v prvi vrsti spadajo v kompetenco državnega sodišča, ki po čl. 21. zakona o ministrski odgovornosti od 22. Junija 1622. sodi ministrom za dejanja take vrste. Zato je podpisanim čast predložiti narodni skupščini naslednji predlog: Da se g. Laza Markovič, bivši minister pravde stavi takoj pred sodišče z ozirom na zakon o ministrski odgovornosti.* Politične beležke + Ali ie g. Pucelj radikal, ali zem-IJoradnlk? Pred nekaj tedni je g. Pucelj razglašal, da je njegova stranka pristopila k srbski zemljoradnlški stranki. To je bilo skoro ob Istem času, ko se je g. Pucelj v LJubljani zveza! z radikali In z drugimi ter naznanil, da Je .Narodni dnevnik, tudl glasilo SKS. Mesec dni izhaja ta list, a dosedaj Je pokazal le-to, da Je zagovornik vsake nemorale ln pll-pogačaste politike, v glavnem pa priga-njač za radlkalsko stranko. Opetovano Je pozival ljudi — torej tudl pristaše SKS — da naj vstopijo v radikalno stranko. Izgleda, kakor da bl ljubljanski zeleni generali za vsako ceno radi čim preje razgnan SKS ter Jo zavedli v objem g. Pašiča, ker bl sicer glasilo SKS — kar pravi svojim somišljenikom vodstvo SKS, da Je »Narodni dnevnik. — ne moglo samo-stojnežev goniti v radikale. Radi tega Je nastalo med pristaši SKS na deželi veliko nezadovoljstvo In skoraj iz vseh krajev prihajajo glasovi, da samostojni nočejo več slediti nesmiselni Iu nerazumljivi politiki ljubljanskih kolovodij SKS. Zanimiv Je zadnji čas Pucljev dnevnik zlasti radi tega, ker piše v svoji radikalski doslednosti celo proti politiki srbskih zcmljoradnlkov, s katerimi pravijo, da sedi g. Pucelj v istem klubu. Po velikih naslovih, ki jih daje poročilom Iz Beograda, se vidi kako igra Pucljev list dvorezno ulogo, se poganja za radlkalsko vlado in deva v nič opozicijo, v kateri so tudi zemljoradnikl. Celo o vele-važni akciji zemljoradnlškcga kluba glede obtožbe ministra dr. Markoviča si prizadeva »Narodni dnevnik, zadevo pokazati v napačni luči. G. Pucelj žc kmalu nc bo več vedel, ali je zemljoradnik, ali radikal. Odkar Je zašel v družbo pllpo-gačic je menda tudi pri nJemu mogoče, da Je lahko Istočasno oboje ln vse. + Osamljen in cd vseh obsojen. Dr. VI. Ravnihar je očividno sedaj še obolel, sicer ne bi pisal v obrambo svoje užaljene osebice dolgoveznih člankov sebi v škodo. Kdo se ne sir.cje, ko Ravnihar hvali svoj značaj. Pravi, da ne ve, kdaj bi to bilo, da bl menjal svojo politično prepričanje. Pravi, da je pred en In pol letom dva dni čakal kurir v Ljubljani, ali sprejme mesto ministra. Ubogi kurir. Zato pa je dcccrnbra 1923, ko je JDS, da stori konec prepirom, pozvala NNS na združitev, Ravnihar hitel v Beograd, češ župan v Ljubljani, to jc premalo, minister trgovine to bi bilo nekaj. Tako so se radikali zopet »trgali, zanj. In v oholi nadi na to je, kakor poroča Ravnihar sam, ošabno odbil spravljive ponudbe JDS. Ravnliiar se hvali, da je odklonil ponudbo JDS, da mu prepusti mandat, čo ne gre v radikale, hvali se, da je baje mu bilo ponudeno celo mesto župana, čc gre v napredni blok. Ali tic čuti Ravnihar, kako bije sebe s temi priznanji? 2 niimi le Se bolj dokazuje, kdo je tisti Mefisto, ki jc 1. 1922 spravil LJubljano v črne roke in je zdaj znova na delu za isti cilj. Norčuje se iz spravljivostl •1DS. A zdaj jc mera polna. Spregledali smo končno. Ravnihar ne bo več skvaril napredne koncentracije. On Jc čisto osam IJen in od vseh obsojen. Zapisal se je med politične mrliče. + Čudni nazori. Klerikalci se v »Slovencu« razburjajo, da smo jim zopet očitali kuluk. Menijo, da je to streljanje v hrbet s zastrupljenimi pšlcaml. Videti Je, da smo jih zopet dobro zadel!, a spredaj In ne v hrbet. Klerikalci se motijo, ako mislijo, da jim bomo dali kar odvezo za njihovo zločinsko politiko, kl je v državi z Markovim protokolom postavila samo-radikalskl režim, ž njim uvedla kuluk in vse to, kar tare danes ljudstvo. Teh grehov sc nikdar ne bodo otresli ln naj se sedaj še toliko prizadevajo, da Jih zabrišejo s parlamentarno akcijo opozlcijo-nalnlh skupin. Tem tnanj sc jim bo to posrečilo, ker se je že dosedaj pokazalo, da klerikalci žonglirajo tned demokrati ln radikali. Z opozicijo se sestajajo radi rušenja vlade, istočasno pa pobirajo drob-tlne z radikalske mize. Kakor berači frančiškansko porto, oblegajo klerikalci vrata radikalskili ministrov. Da io šlo kleri- kalcem pri »Kmetijski družbi, le za (Saniranje nezakonitega počenjanja samostojnih voditeljev., o tem lahko pišejo v »Slovenca, za svoje bralce, ne pa za razsodno politično javnost. Pokazati se mora v ostalem v kratkem, ali se klerikalci res prisrčno približujejo demokratskemu državnopravnemu programu, ali pa Je njihova opozicija le sredstvo za dosego večjih cen pri kupčijah z radikali. Vsekako so klerikalni voditelji morali spoznati pogrešnost In brezupnost svoje vrtoglave avtonomlstlčnc politike, da sedaj Iščejo lz strahu pred ljudsko sodbo Izhoda lz zagate. Čudne nazore pa Imajo, ako mislimo pri tem, da smo slovenski demokrati poklicani vleči Jih Iz blata ter vleči čez njihove grehe plašč pozabljivosti. Iz demokratske stranke Shod zaupnikov JDS za ljubljansko oblast se vrši danes ob 11. v Narodnem domu. Po zboru imajo zaupniki neobvezno kosilo pri «Zvezdi», po obedu pa se vrši tamkaj prijateljski sestanek, na katerega so vabljeni tudi oni somišljeniki, ki v «Zvezdi» ne bodo kosili. Občni zbor «Zveze kulturnih društev.. se vrši danes ob 4. uri popoldne v Narodnem domu v Ljubljani. Dolžnost vseh včlanjenih društev je, da pošljejo kar največ zastopnikov na to važno zborovanje 1 Predkonferenca delegatov JDS Danee dopoldno se vrši zbor zaupnikov ljubljanske oblastne organizacije JDS. Sledeč pozivu načelstva JDS, se Je pa že včeraj zbralo k predkon-ferenci nad vse častno število delegatov strankinih krajevnih organizacij iz vse ljubljansko oblasti. Sestanek se je vršil ob pol 4. v dvorani Kazine. Zastopane so bilo z malimi izjemami vse krajevne organizacijo in vsa poverje-ništva JDS, skupno 105 delegatov. Predsednik dr. Gregor Žerjav je pozdravil predsednika mariborske oblastne JDS drja. Lipolda ter podal izčrpno izveatje o političnem položar u, tangirajoč splošno parlamentarno situacijo s kombinacijami opozicijo-nalnoga bloka kakor posebej še razpoloženje naprednega snovanja v ožji domovini. Poročilu predsednika jo sledilo poročilo tajnika drja. St Rapeta, ki pri-' ča o naravnost ogromnem delu cen. tralne pisarne JDS na polju organiza, cije in propagande pa tudi kulturnega in gosjioclarskega napredka. Z velikim odobravanjem sprejetim poročilom jo sledila obširna diskusija, katere so se udeleževali delegati j, vseh krajev. Razprava je pokazala popolno enotnost nazorov ter je bila kar najrazvescljivejši dokument na. raščajoče moči demokratske ideja med našim ljudstvom ter dvigajoč? so samozavesti in borbenosti v demo. kratskih vrstah. Predkonferenca je končno sestavila načrt resolucij, ki so danes predložijo zboru zaupnikov tor izdelala predlog« za volitev novega načelstva in izvršil, nega odbora JDS za ljubljansko ob. last. Ob 7. zvečer je predsednik dr. Žerjav zaključil plodonosno zborovanja, kl bo gotovo rodilo obilo saxlov. Po svetu — Dvoboj madžarskega ministrskega predsednika s poslancem. Tekom zad< njega zasedanja madžarske zbornice v Budimpešti je prišlo do jako ostre in žaljive kontraverzo med min. prcdsedi nikom grofom Bethlenom In poslancem Rakovszkyjem. Bethlen je pozval po. slanca na dvoboj, kar pa jo Rakovszky odklonil z izgovorom, da se noče dueli. rati s človekom, ki ima gotove afere s polkovnikom Pronayem. Bethlen se je na te besede podvrgel častnemu sodišču ki je zadevo proučilo in izjavilo, da je Bethlen postopal korektno in da mu ni kaj očitati. Na podlagi to izjave pride sedaj do dvoboja. — Protiboljševlško gibanje v Sibiriji. V Omsku v Sibiriji je prišlo do javnegi upora proti sedanjemu boljševiškemu režimu. Ogorčenje je bilo tako veliko, da je ljudstvo v trenutku, ko jo zboro. vala mestna boljševiška uprava, obko. lilo hišo in jo zažgalo. 22 komunistov je pri tej priliki zgubilo življenje. Voja. štvo je aretiralo na stotino oseb in pa mnoge med njimi takoj ustrelilo. Po. dobnt izgredi se vrše tudi po raznih' mestih v južni RusijL Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru! V zavodu za socijaino-higijensko zaščito Ljubljana, 1. februarja. I državno okrevališče na otok Lokrum v Vse kulturne države Evrope so po | Dalmaciji, 10 v ameriški otroški dom v svetovni vojni začele posvečati posebno Sclcah pri Kraljeviči, 10 pa v zdravilišče pozornost socijalno=higijenski zaščiti de« jTopolščico na Štajerskem. Tuberkulozni ce. Vodila jih je pri tem pred vsem in rahitični otroci se obsevajo z umet< skrb za zdrav narodni podmladek, kl je nim višinskim solncem. Za deco v dis< bodočnost vsake države. Težavne soci< j panzerju so nameščene tri sestre, ki jim jalne razmere, kakor tudi higljenska za« ostalost naroda, zlasti žend, tvorijo naj« važnejše vzroke umrljivosti ln boleha« vostl otrok. Na naših pokopališčih kri« jc približno vsak tretji grob otroka v starosti manj kakor pet let. Od 100 žl« vorojenih otrok jih umrje že v prvem letu v Sloveniji nad 15, t. j. letno blizu pet tisoč. V nekaterih okrajih znaša umrljivost otrok v prvem letu celo nad 20 odst., tako n. pr. na Gorenjskem in v Slovenskih goricah. V državah, kjer je kultura ljudstva visoka, pa umrje ko« maj 6 do 8 odst. otrok v prvem letu. Delovanje za zmanjšanje velikanske otroške umrljivosti in bolehavosti med ■ nih črvičkov, ako ne bi našli pravočasno našim narodom, tvori zato tudi v naši i pomoči? Nedvomno bi jih polovico že je poverjena tudi administrativna služ« ba in sodelovanje v higijenski šoli ma--terinstva. V dečjem in materinskem domu krarf Ijice Marije je prostora za 25 dojenč« kov in 12 mater. Dočim so bili koncem junija 1923 v oskrbi le štirje dojenčki in štiri matere, jih je bilo koncem pre« teklega mcseca že 20 in 11 mater. Vso opremo je preskrbelo nad vse agilno društvo «Dečji dom» s prostovoljnimi prispevki rodoljubnih in socijalno čute« čih ljudi. V tem domu dobe najbednejši med bednimi prvo nego in prvo zaščito. Kdo ve, kaka bi bila usoda teh nedolž« državi eno najvažnejših nalog. Po vsej državi so se pričela zato ustanavljati društva oDečji dom», v Ljubljani pa je bil dne 9. julija 1923 otvorjen prepo« trebni zavod ;:a socijalno in higijensko zaščito dcce. Njegova naloga ni samo, da sprejme pod svoj krov toliko otrok in mater, kolikor ima prostora, da jih goji omejen čas, potem pa zopet odpu« sti. Njegova naloga jc mnogo širša in delovanje obrnjeno v veliko večji meri na ven kakor pa na notri. Na povabilo šefa zavoda, dr. Matije Ambrožiča, strokovnjaka za otroško zdravstvo v Ljubljani, je posetil včeraj naš urednik ta važni zavod, ki jc na« incščcn v tretjem paviljonu splošne bol« niče v Ljubljani. Svoječasno je bila tamkaj porodnišnica. Sedaj je paviljon popolnoma preurejen in dobiš že takoj pri vstopu vtis, da ga vodi vešča roka, ki ji stoje ob strani požrtvovalne osebe. Skrupulozna snaga in čistost vladata po vseh prostorih. Zavod je razdeljen na tri oddelke: Državni dispanzer za deco, dečji in ma» terinski dom kraljice Marije in higijen« sko šolo materinstva. V dispanzerju po« sluje vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne poliklinika. Tamkaj dobe otroci siromašnih slojev do 14. leta brezplačno ambulatorno zdravniško pomoč, deloma tudi brez« plačna zdravila. V posvetovalnici za matere, pa dobe iste vsak torek in pe« tek od pol 17. do 18. brez ozira na pre« moženjske razmere od zavodnega zdrav« nlka brezplačno higijenske nasvete za odgojo dojenčkov in male dcce. Od otvoritve do konca preteklega meseca je bilo sprejetih v dispanzerju 588 am« bulantnih nutlih pacijcntov in izvršenih zanje skupno 1057 zdravniških ordina« cl j. Med temi jo bilo 114 tuberkuloznih in skrofuloznih, 11 pa sifilitičnih otrok. Dispjnzcr ie odoremil doslej 10 otrok v v najnežnejši mladosti ugrabila smrt. V domu in k temu spadajoči kuhinji sta zaposlen! le dve sestri. Matere so na« stanjene v posebni baraki, ki je prispela na račun reparacij iz Nemčijo in imajo tamkaj tudi vso oskrbo. Higijcnska šola materinstva izvržujo svojo nalogo predvsem v nastopnih sme« reh: Higijena v zavodu samem, nazorni pouk v zavod sprejetih mater, zdravni' ška predavanja v dispanzerju itd. Zavod je priredil poleg tega doslej dva tečaja o higljeni dojenčka, in sicer enega za učenke, enega pa za babice, ki svoj po« klic že izvršujejo. S tem jc pričel izpol« njevati veliko vrzel, kajti takega pou« ka babice doslej še pri nas niso preje« male. Organiziral jo tudi potujočo raz« stavo o negi dojenčka in malega deteta, z okoli 80 slikami. Razstava je pričela 3 svojo turnejo v podeželskem gospo« dinjskem tečaju v brežiškem okraju. — Dne 31. jan. 1924 je bila otvorjena v zavodu vrh tega enoletna teoretično praktična šola za dečje dispanzerske se« stre (skrbstvene sestre). Te sestre bodo prideljene posvetovalnicam za matere, ki se bodo otvorile v vseh večjih zlasti industrijskih krajih. Razven v Ljubljani, obstoja taka posvetovalnica šc v Trbov« ljah, organizira se v Mariboru, interes za ustanovitev pa ae kaže tudi v Celju in Hrastniku. V to šolo je sprejetih 10 gojenk zdravstvenega odseka za Slove« nljo, dve gojenki kraljice Marije (Slo« venki) in ena gojenka zdravstvenega od. seka za Hrvatsko (Hrvatica). Za šolo sc zahteva meščansko»šolska ali tej odgo« varjnioča izobrazba in predavajo v njej najodllčnejši ljubljanski zdravniki. Slovenija je lahko ponosna na ta za' vod, ki jc sploh prvi v naši državi in so bo njegov velikanski pomen vedno bolj opažal tudi v javnosti. Le žal, da jc na< vezan samo na skromno prostorCj "V ® asi skupščina june v Celju Celle, 2. februarja. Danes se Je vršila v Celju glavna letna skupščina oblastne organizacije Orjune v Sloveniji. Mnogi delegati so prispeli že [včeraj, večina pa danes, z jutranjimi vlaki. Obisk je bil naravnost sijajen ln je ponovno pokazal, kako globoko korenini nacionalistična misel v vseh slojih slovenskega prebivalstva, saj so med udeleženci prevladovali delavci In kmečki fantje. Skupščino je otvoril ob 8. zjutraj oblastni predsednik Inž. Kraujec. Funkčljo-narjl so podali svoja poročila, ki so bila po kratki debati odobrena. Pri volitvah je bil Izvoljen skoro ves dosedanji oblastni odbor z inž. Kranjcem na čelu. Opoldne so je vršil po mestu manlfc-stacljski obhod, ki se ga je udeležilo več sto Orjunašev In precej celjskega občinstva. Drugo občinstvo je sprevod po ulicah živahno pozdravljajo. Popoldne ob 4. se je vršila v veliki dvorani Narodnega doma manifcstacijska skupščina, ki se je je udeležilo okrog 400 ljudi. Oovorlli so na njej luž. Kranjec In mag. pharm. Slajpah Iz Ljubljane, Škorjanc U Maribora, delegat iz Zagreba In še nekateri drugi. aovornik! so ostro kritizirali sporazum z Italijo In obsojali narodnim inte fesom škodljivo politiko sedanje vlade. Tudi klerikalno politiko, ki je vse prej kot narodna, so primerno ožigosali. Zvečer se Je vršila v Narodnem domu akademija. Obrtniški protestni shod v Celju Celle, 2. februarja. Poročali smo že o razburjenju in ogorčenju, ki ga je povzročil med obrtništvom bivše Štajerske sklep vlade,, da se ukineta važni Instituciji obrtno-zadružne-ga nadzornlštva in ekspoziture obrtno-pospeševalnega urada v Celju. Da dajo duška svojemu mišljenju, so se zbrali danes v hotelu Union v Celju številni delegati skoro vseh obrtnih organizacij Sp. Štajerske k protestnemu shodu. Otvoril in vodil ga je zaslužni organizator in prvoboritelj obrtništva, zvezni predsednik g. Ivan Rebek, ki Je v učinkovitem govoru orisal boje, katere Je moralo obrtništvo prestati, da je doseglo po več kot desetletnem naporu ta za svoj razvoi tako važni instituciji. Vlada hoče sedaj z eno samo potezo peresa vse to uničiti, kljub temu, da bi bila njena prokleta dolž nost, da da obrtnikom vsaj to malenkostno revanžo za vse ogromne davke, ki jih morajo plačevati. O. Blzlak Iz Celja je v daljšem Izcrp-ftem referatu podal pregled dosedanjega dela ravnokar ukinjenega obrtno-zadruž-nega nadzornlštva. Ustanovljeno je bilo 1. decembra 1920 po posebni zaslugi takratnega ministra socialne politike dr. Kukovca In šefa oddelka za trgovino in Industrijo dvornega svetnika dr. Mama. Med njegove naloge spadajo izredno važne funkcije, kakor statistika o obrtnem gibanju, ustanavljanje in reorganizacija obrtnih zadrug, instruktivni pouk po zadrugah, strokovne šole in predavanja itd. Ob ustanovitvi nadzornlštva je bilo med 114 zadrugami 49 nedelavnili, danes deluje 129 zadrug, 11 pa se jih še ustanavlja; poleg tega obsega urad še 8 obrtniških in 3 trgovska društva ter 5 drugih obrtnih organizacij. Za vse to ogromno delo je plačala država v vseh treh letih samo okroglo 83.000 Din. Z uklnjenjem orada pa briskira sedaj 18 tisoč organiziranih obrtnlkov-davkoplačcvalcev. V imenu gostilničarske zveze je govoril predsednik Božič, ki je povdarjal, da bo vlada z uklnjenjem urada na muh uničila vse uspehe dolgoletnega boja urad nlštva. Omenja tudi neumorno požrtvovalnost nadzornika Založnika, ki jc obrtništvu toliko koristil, a ga je vlada vrgla sedaj na ccsto. Soglasno sprejeta resolucija zahteva razveijavijenje odloka o uklnjenju obeh uvodoma omenjenih institucij ln se odpošlje parlamentarnim klubom, vladi, pokrajinski upravi in oddelku za trgovino ln obrt v Ljubljani. Vilma Thierry-Kavčnik Ga. Vilma Thierrjr . Kav&iikova priredi jutri, v pondeljok 6voj edini letošnji koneort v veliki dvorani hotela Union« v Ljubljani z izbranim sporedom. Priljubljena pevka, ki razpolaga z ogromnim glasovnim materijalom, dovršeno tehniko in globokim občutjem, si jo že pri prvem svojem nastopu osvojila vsa srca poslušalcev. Pevske študije jo dovršila na dunajski akademiji za glasbo in predstavljajoč umetnost z odličnim uspehom. Prvikrat je nastopila javno pri slavnostnih predstavah dunajske dvorne in ljudsko opere v Bratislavi 1. 1918. Pela ie vlogo »Carmen* v istoimenski operi in žela tak aplavz, da so morali opero večkrat ponoviti. Od tega časa je z vedno naraščajočim uspehom koncertirala v raznih evropskih mestih, posebno na Dunaju, v Bratislavi. Zagrebu, Beogradu itd. Leta 1919. je sprejela angažman v Ljubljani in na naSi operi delovala do letošnje Bezije ter kreirala skoroda vse glavne al-tovske, oziroma mezzosopranske vloge, med katerimi so posebno ugajale »Mignon«, »Carmen* in Azucena v »Trubadurju«, ki so gotovo še vsem obiskovalcem gledališča v spominu. Povest o čudni trojici in kuštravi Angelci Llubllana, 2. iebruarja. Temna ln mrzla noč. Mesto zamrlo, vse tiho ter zapuščeno. Nikjer žive duše. Končno pa se le izločita iz megle dve senci in odhitlta po Sv. Petra cesti. Ustavita se pred hišo št. 76. Hodita in opre- zata krog oglov. Zjutraj, v prvem svitu, ko odide Iz hiše prvi stanovalec, pa vstopita dva policijska organa tn potrkata na neka vrata. Nič... vse tiho! Nikdo se ne odzove. Na ponovno krepkejše butanje zaškriplje postelja in pri vratih se pokaže čevljarski pomočnik Peter Kullman. V imenu zakona... hišna preiskava. — Čevljarček pogleda preplašeno okrog sebe in protestira. Zastonj! Organa se spravita na posel. S presenetljivim uspehom Dobila sta, kar sta Iskala in vrh tega še mnogo, mnogo, na kar nista bila niti pripravljena. Medene predmete, okove in bogve še kaj, kar je bilo nekdaj last trgovca z železnino v Kamniku, Karla Albrehta. Približno pred' dvema mesecema je Imel namreč v hiši nepovabljene goste, ki so vzeli za spomin s seboj za 44.000 K blaga. So pač težki časi sedaj! Ubogi čevljarček je moral v zapor. Pri zasliševanju se mu je jezik malo nerodno zapletal. Sledila jc takoj druga žrtev. Že naslednjega dne je bil namreč sprejet v Kamniku v varstvo bajonetov neki Omalien. Za tretjim ptičkom pa sta bila poslana zopet dva policijska agenta. Pleskar Vinko Roš iz Kamnika, se Je prav prijetno zabaval v neki gostilni na Pšatl. Vesela lil navihana Angelca Guar-dla mu je delala kratek čas. Med ganljivim božanjem ln zagotavljanjem večne ljubezni, pa je pleskarček nenadoma pre-bledel. Ona mu je pravkar položila svojo kuštravo glavico na njegova Junaška prša, omamljena od njegovih sladkih besed, ko Jc skočila njena ljubezen izza mize. Vinko je bulil skozi okno In ni mogel verjeti. Tik hiše sta se namreč pojavila moža postave. Joj, joj! Je že tu re-. silna misel. Proč z besedami, smuk v | omaro in skrij sc... Agenta sta vstopila v sobo In našla preplašeno Angelco uprav bedasto zročo v leseno omaro, v katere notranjost se je nenadoma po-greznila njena vera, upanje in ljubezen. Težko dihajočega sta ga nato čez nekaj trenotkov priščegetala zasledovalca zopet na svetlo. Policijski organi znajo biti včasih tudi prav prijazni možje. Da bo ujetemu tretjemu ptičku krajšala čas, so namreč vzeli s seboj tudi kuštravo Angelco. In to kar brez njene posebne priprošnje ln kljub teinu, da Ima prepovedan povratek v Ljubljano. Nekateri ljudje Imajo res smolo. Najprej jih lzžcnejo iz Ljubljane, potem jih pa zopet s silo privedejo. Seveda, pa so imeli policijski agenti za svojo prijaznost poseben vzrok. Angelca je namreč razvijala občudovanja vredne talente za prodajanje tujega blaga, ki ga jc nakradla tatinska trojica. Tako so sedaj vse tri ptičke v eni kletki! stranlti Iznad razvalin, ki so njegova last. Zagrozil je obenem še z nadaljni-mi represali.iaml. Ko Je vlak z oholim knezom odplhal, jc zginila tudi trobojnl-ca vrh razvalin, gozdarski paznik pa je imel pozneje še velike sitnosti, čeprav je bil popolnoma nedolžen. Že prav kmalu sc je knez Auersperg v onemogli iezl maščeval nad meščani. Ravno pod razvalinami, v jarku, Ima namreč mestni vodovod — najstarejši stare Kranjske — svoje zbiralne stu-denčke. Komaj neka) 100 metrov je do izstoka na trgu. Napeljava In izpeljava je bila silno priprosta In je taka še danes, čeprav so se Izvršila lansko leto iz sanitarnih ozirov malenkostna popravila. Ta del gozda, ki jo bil dobro zaraščen in je drevje tvorilo vodicam zaščito, je dal gozdarski mojster Iz Soteske do golega posekati. Občina je slccr ugovarjala, toda v tožbo z mogotccm bogatašem se ni spustila. Nemški gospodje so sc pač hoteli osvetiti nad nami v nad!, da se posuše vsi izvirki na goličavi. To naj bi bila kazen za razvito trobojnico. Meščanom nai bi bila odvzeta voda. Viri sicer niso usahnili, pač pa oslabeli, ker se jc grajsko oskrbništvo odločno protlvilo tudi vsem popravam na i/vlrč-kih na kneževi zemlji. V oni dobi so bili taki gospodje namreč vsemogočni. Sledilo je drugo maščevanje. Na vrhu hriba, kjer so dičlle okolico In pričale o stari srednjeveški slavnostl lcraja, belo razvaline gradu, je pustil knez, da poraste drevje bližnjo okolico zidovja In tako tekom let popopolnoma zakrije vso romantičnost mesta. NI se posrečila prva namera oholega Nemca s stude.iccm, kajti vodica je curljala navzlic poseki na golo, posrečil pa se mu Je drugi načrt. Že nekaj let namreč zagrlnja gosto drevje zldovje vrh hribčka In razvaline nekdanjega gradu so popolnoma zastrte... Naš narod ie sedal svoboden ln na lastni zemlji svoj gospod. Nekdanja knežja last Jc pod sekvestrom ln prilika ugodna, da dobi to starodavno mc3tece zopet svoj kras, ki bo viden daleč naokoli. Zidovjc jo še močno, lega slikovita. Treba samo dobre volje državnega gozdarskega nadzorstva. Tudi Iz vnr-nostnlh ozirov nI pomislekov: kar jc bilo dobro pred 30 leti, tudi danes nI opas-no. Takratni delni posek gozda sc jc zopet prav bohotno zarastel s smrekami. Z vrha Stehana bi se uudll avtomo-billstom romantičen pogled na blesteče se zldovje, In po prihodu vlaka Iz predora proti vzhodu bi se odprl potnikom že sedaj presenetljiv, krasen pogled na snežno-beio mestece vrh grička. Krona vsega pa bi bile starodavne razvaline. Tručanl so dospeli v naše pokrajine rt* metoma pozno, to je 2000 do 2500 lel pred Kr. r. Kelti so dospeli mnogo ke* neje, šelo okrog -100 let pred Kr. r. Kdo pa je stanoval v naši domovini pred temi narodi? Naši kraji bo bili naseljeni že v prastari dobi. Upoštevati moramo, da mnog« dežele v tej dobi še niso bile naseljene. Ta trditev se opira na dejstvo, da se niso našli nikaki sledovi človeka te dobe in njegove kulture. Pa tudi v tej prastari dobi so morda stanovali pri nas ljudje le na enem kraju. Sledovi so se našli samo pri Krapini nedaleč Zagreba. Krapinski pračlovek je živel več de6Cttisoč let prod nami. Znauo nam je, kako je izgledal ta človek, lter bo v Krapini našli mnogo okostij (okoli petsto). Krapinski človek je imel predvsem nizko čelo, skoro bi lahko rekli, da jo bil brez čela. Nad njegovimi očmi sta bo nahajala dva močna koščena loka. Takih lokov pa niso imelj mladi Krapinri, ampak samo odrasli ljudje. Zanimivo je, dR imajo take loke tudi gorile in šimpanzl. Omeniti je tudi trclia, da krapinski človek ni imel brad« (kosti), ki jo ima dandanes sleherni človek. Taka okostja so ee našla tudi v mnogih drugih državah Evrope. Povsem sigurno je, dn današnji ljudje niso potomci teh prastarih ljudi. Nam je znana tudi kultura krapinskega človeka. Nalilo se j« raznovrstno orožje in mnogo nakita. Orožje in drugi predmeti bo bili kame-nitl. Tudi ogenj so uporabljali krnpin-ski ljudje, kar sledi iz okoluostl, da bo pri okostju našli mnogo pepela. Ognja p« niso uporabljali samo za gretje, marveč tudi za pečenje ntesa. Preživljali bo se ti prastari ljudje izključno z tlivjnčino, ker niso poznali živinoreje in poljedelstva. Prvi dolenjski vlak ViSnla gora, 1. februarja. Skoraj poteče 30 let, odkar je bila otvorjena dolenjska železnica. Nehote se spominjam prlgodbe, ko je drdral mimo Višnje gore prvi vlak, poln zastopnikov oblasti In povabljencev. Med slednjimi je bil tudi knez Turjaški, lastnik gradiča in razvalin nad Višnjo goro. Takrat Je blestelo zidovjc Iznad hriba daleč naokrog; pogled na razvaline je bil divno lep in v krasoto kraja. Višnjegorski župan in tudi več meščanov je Izkoristilo ugodno priliko in so razobesili vrh razvalin ponosno slovensko trobojnico v pozdrav prvemu vlaku. Med velikim navdušenjem preblalstva je vlak obstal na postaji ln jc župan pozdravil imenom občine visoke dostojanstvenike. Izstopil je tudi knez Auersperg. Videti je bilo, da je silno ozlovoljen. V njegovi nemški nadutosti ga je slovenska trobojnica na grajskih razvalinah silno bodla v oči. Za-to je takoj poslal sla do svojega gozdarskega paznika v grad z naročilom, da se mora narodna trobojnea takoj od- gau „Kakšen razloček ! Kakšen razloček!" vzklikne vsakdo, ki p okus i juho brez „Juhana" in po dodatku „Juhana" ! Nekdanji prebivalci naših krajev Vsakemu je dobro znano, da jugoslo-venski narod ne živi na naši zemlji od pnmtiveka. JugoslovaDi so ee naselili v svoji današnji domovini šele v 7. stoletju po Kr. Sleherni tudi ve, da jo naša zemlja bila pod oblastjo Uizantincev, ki so postali nasledniki Rimljanov. Pred prihodom Rimljanov pa bo stanovali na Balkanskem polotoku, v današnji Jugoslaviji, Iliri, Tračani in Kelti, ki so jih ltes-neje Rimljani hitro polatinili. Ne vemo pa natančno, kdo je živel v naši domovini pred temi narodi. I Iliri i Izprememba pravoslavnega koledarja Urednik zagrebške »RlječN sc jc gled« Izprcmcmbc koledarja v pravoslavni cerkvi Informiral pri ministru ver, g. Janjlču ki se je v Zagrebu udeleževal konference katoliškega eplskopata. Minister Je izjavil, da jc srbska pravoslavna cerkev načelno sprejela novi koledar, a minister sedaj sondira teren pri ostalih pravoslavnih ccrkvah v svrho, da sc povsod Istodobno uvede novi koledar, kakor Je bil sprejet na pravoslavnem kongresu v, Carigradu leta 1922. Zadeva poteka po-voljno; grška In rumunska ccrkev In ca-rlgrajska patrljarhlja so žc obvestile ministra, da odobravajo uvedbo novega koledarja, bolgarska In ostale pravoslavne ccrkve pa store to v najkrajšem času. V najkrajšem času sc enotni gregorljan-ski koledar uvede tudi v naši državi. •Trgovski tovariš«. Tak je naslov glasilu Slov. trg. društva »Merkur« v Ljubljani In trgovskih društev v Celju In Mariboru. Izhaja v Llub-ljanl vsakega dne t5. v mesecu kot naslednik »Narodnogospodarskega Vcstnl-ka». Prva številka prinaša prav dobro, zanimivo poučno in tudi zabavno vsebino. Uredniški odsek očrtava v Iskreno kritičnem uvodniku nove smernice glasila v novi obleki: .Trgovski tovariš, hoče biti praktičen In aktualen ter širiti duševno obzorje v vse panoge kulture. Skušal bo podajati zanimivo in koristno vsebino vsem trgovcem in trgov, uslužbencem. Že prva številka ustreza docela novim vzgojno prosvetnim smernicam. Prispevki dr. Jože Bohinca, Jos. Kavčiča, Val. Urbančiča i. dr. so prav dobri. Zato pozdravljamo novi, moderni, napredni po-kret. Revija tc smeri ie nujno potrebna. Nadejamo se, da najde uredništvo vedno dovolj gmotne lil duševne opore med tr-govstvom, ki ume ceniti lepi in važni clll svojega glasila. Zunanja oblika mesečnika ie lična, papir dober, tisk primeren in različen. .Trgovskemu Tovarišu, želimo obilo uspeha pri kulturnem delu za procvit našega narodnega gospodarstva. Naročnina znaša za nečlane 3fi Din. Naroča so pri tajništvu, Gradišče. Kulturni pregled Gledališki repetoarji Ljubljanska opera. Nedelja, 3.: »Oorenjskl siavček.. 25. predstava. Izv. Pondeljek, 4.: Zaprto. Ljubljanska dramo. Nedelja, 3. ob 15.: .Ugrabljene Sablnke.. Ljudska predstava. Ob 20.: .Beneški trgovec«. Izv. Pondeljek, 4.: »Mogočni prstan«. B. Šentjakobski oder v Ljubljani Medelja, 3.: .Vražji Rudi«. Celjsko gledališče. v Nedelja, 3.: .Zakleti princ«. Izv, Mariborsko gledališče. Nedelja, 3. ob 15.: .Umetniška kri«, Izv. Ob 20.: »Pri treh mladenkah«, Pondeljek, 4.: Zaprto, fforek, g.: .Mercadct«, Premijera. B. Tri francoske enodejanke, dve ko trrediij in ena dama se po daljši perijo-.di resnosti obetajo v Ljubljani. Drama namreč uprizori Molierovo »Pmošne pre-cijoze«, duhovito satiro na afelctiranost in pruderijo. Glavna vloga in režija, jo v lokali gospoda Pil t jate .V intimnem okvi rti našega dramskega gledališča tn spričo ljubezni, s katero se je za stvar zavzel g. Putjata, bo izborna komedija naj-vačiesra francoskega moisLra tudi.pri pas brez dvoma uspela. Poleg ta klasične komedije se uprizori moderna Courteli-nova veseloigra »Priljudni komisar«, pol na prekipevajočega humorja in neprecenljivih domislekov. Večer se zaključi 7, Mfcvčjevo dramo »Tri maska« v režiji g. Šesta. M6r6 spada med najboljše francoske dramatike modernega kova. »Tri masko« »o v Parizu zaradi svojega izredno originalnega zasnutka in neko ta-jinstveno diabolike, ki preveva delo, ticin kovale z neobičajno Bilo in so stabo r.a repertoarju. Glavne vloge zasedejo gospa Sestova, gospa Juvanova ter gospoda Rogoz in Skrbinšek. [Simfonična matineja v Ljubljani , so nekatere točko srbskega kazenskega zakona razširijo na relo naSo državo. Med temi Je tudi čl. 13. o izvršitvi smrtno kazni, ki se odslej ne bo več izvrševala na vošallh, mar- ■ več z ustreljoujem. • Vlom v Lipnici pri Podnartn. Pišejo nam: V Llpnlci 60 doslej šo neznani tatovi pokradli v noči na 81. Januar zasebniku Andreju Skribi vse perilo. Škoda Je ; precejšnja in za okradenega tembolj občutna, ker ima le neznatno pokojnino. • Razbojniki v beograjski okolici. V Misločinu, selu najbližje okolico Beograda, so le dni maskirani razbojniki napadli trgovca Milutiuoviča. Ker se je napade-nec postavil v bran, so ga zvezali ta mu zamašili usta. Vzeli so mu blaga za 10 tisoč dinarjev. O Btorilcih ui nobenega sledu. • Nesreča pri drsanju. Iz Radovljice nam poročajo: Ponesrečila se je 8 letna Marija Zupan iz Predtrga pri Radovljici, ki se je v družbi otrok drsala na ledu, kjer Je padla ta si zlomila pri tem levo nogo pod kolenom. Prepeljana Jo bila v deželno bolnico v Ljubljano. Iz Ljubliane u— Predavanje na Viču. V nedeljo se je vršilo v Sok. domu na Viču dobro o« biskano predavanje o Pragi in sokol« skem zletu leta 1920. Predavanje je po« jasnjevalo 110 lepih skioptičnlh slik, ki so predstavljale zanimivosti lepote me« sta, telovadišče, nastop 12.000 Sokolov in razne zanimive kraje po Češkem ln Slovaškem. Predaval Je dr. Lah. Želeti je, da se predavanje ponovi tudi po drugih sokolskih društvih. u— Zabavni večer gospodarskega ta političnega društva JDS za kolizejski okraj. Sinoči je priredil dramatični od« sek za kolizejski okraj v salonu restav« racije pri »Levu« zabavni večer, zdru« žen z enodejanko »Ne kliči vraga«, ko« mičnimi nastopi itd. Prireditev, ki je kljub Planinskemu plesu popolnoma na« polnila dvorano, je otvorll s pozdravnim nagovorom društveni predsednik g. rav« natelj Jug, obrazložil pomen prireditve ter pozdravil skromni začetek, ki naj bo temelj bodočega naprednega, prosvet« nega in kulturnega delovanja v okraju. Sledila je igra, ki Je pod vodstvom g. Jereba lepo uspela in pokazala, da so društvu na razpolago prav dobre igral« ske moči, ki bodo v stanu pridobiti dru« štvenim gledališkim predstovam, ki se morajo nadaljevati, mnogo obiskovaleov in prijateljev. Po igri so v kratkih pre« sledkih, Izpolnjenih z glasbenimi točka« mi lastnega orkestra, sledili komični pri zori, ki so vzbujali burno pritrjevanje. Končno sc je razvila neprisiljena do« inača zabava s plesom. Vsi obiskovalci so bili s prireditvijo zelo zadovoljni in so imeli le eno željo, naj politično društvo svoje kulturno delovanje v kolizejskem okraju nadaljuje ter kmalu zopet vpri. zori novo Igro. MMnKns mrjjmvpm::nv-aannev I UMDEMDDFnANC a ■lluailllHUU PISALNI STROJI i| LJUBLJANA, CANKAR. NAB. 5. Tel. 407 'ffliunTg Koncert g. Vilme Thierry-Kavčnikove Opozarjamo še enkrat na letošnji edini koncert te naše odlične pevke dne 4. februarja 1924. Kakor čujemo Jc uprava kraljeve opere v Beogradu, ker za to leto nI mogla sprejeti stalnega angažmana povabila go. Thlerryjevo na gostovanje za daljšo dobo v Beograd, kjer bo nastopila razen že lani z največjim uspehom šestkrat Izvajane vloge Carmen tudi v drugih njenih vlogah. Razen tega bo pela v srbskem jeziku vlogo Ortrude v WagnerJovem «Lo!iengrlnu» ob priliki premiere tega opernega dela na gledališču naše prestollce. Ker bo to pač najbrže edini koncertni nastop ge. Thlerry-jeve, vabimo vse ljubitelje njene umetnosti k njeni prireditvi dne 4. februarja. sioer se poje Pavčič: «Ce rdeče rože...« Premrl: »Zakaj?« Adamič: »Kralj Mat-' :iž», Grieg: »Samotar«, bariton Bolo s [iremljevanjem društvenega orkestra po ■ pater Kolb iz Zagreba, Sat.tner: »V pcpelnični noči«. Vodstvo zbora je v ro->'ah g. ravnatelja Frana Topiča. Koncert baritonista Pavla Holotko-va. Slavni ruski bariton Holotkov, član bivše carske opere v Moskvi, kjer jo deloval kot prvi baritonist, priredi v četrtek dno 7. februarja koncert v opor-" .m gladališču. G. Holotkov je eden najslavnejših ruskih pevcev, ki sc odlikuje po izredno močnem in lepem baritonu. Na svojem koncertu poje celo vrsto pesni ruskih skladateljev ter arije svetovnega opernega repertoarja. G. Holotkov ]", žo prod dvema letoma koncertiral v Ljubljani. Zel je takrat splošno priznanje in občudovanje. «Vldov dan». Izšla Je 4. številka tc-, kamor je prihitela zagrebška kon certna publika v velikem številu. Program ,ie obsegal Bacha, Beethovua, Chopina, Schumanna, Skrjabina, Ravela, Do-bussyja, d'Alborta in Liszta, D'Albert je sviral dobro, nekatera mesta je Izvedel biiljantno. Navdušeno občinstvo jo prirejalo staremu klavirskemu mojstra prisrčno ovacije. 20-letnlea dirigenta Blnlčkega. G. Staša Binički, pevovodja beograjske pevsko družine »Stankovid« slavi dne 4. februarja 20-letnico svojega delovanja na glasbenem polju. Binički je danes ravnatelj beograjske opore, ki priredi svojemu očetu na dan jubileja slavnostni vočer 7. lepim sporedom. Proslavo sc udeleže vsi operni povci, vsa beograjska pevska društva lu orkester kraljovo garde. Mode rtja italijanska glasba v Zagrebu. Hrvatski glasbeni zavod v Zagrebu priredi dno 1. februarja svoj 17. intimni glasbeni vočer v tekoči sozoni. Na sporedu so dela modernih italijanskih glasbenikov: Caselle, Malipiora, Santoliquida in Castelnuovo - Tedesca. Sodelovali bodo trije umetniki, ga. Adu Quinz - Bern-dorfer, dr. Mihalovicb In S. Penič. Jannček komponira «Makropulosa». Češki komponist Leo .Janafek, znan pri nas po svoji prekrasni operi »Pastorka Jeniifa«, jo v zadnjem čaeu dovršil novo opero in se jo lotil koinponiranja Cap-kove komedijo «Makropulos»s u— Klub esperantlBtov v Ljubljani. otvori v pondeljek, dne 4. t. m. ob 19. uri v šentjakobski šoli v sobi št. 20 nov trimesečni tečaj za začetnike. Kdor se želi učiti tega velevažnega mednarodne« ga jezika naj se ta dan priglasi. Oblsko« valcem tečaja se bo nudila prilika kon« verzacije in na razpolago bodo lineli bo« gato zbirko časopisov in knjig. Učnina znaša mesečno lO^Din, za dijake 5 Din. u— Ccskoslovenskd obec v Ljubljani poridi v nedell 3. II. loutkovč predsta« veni «Do Prahy za prezidentem«. Kni« hovna Csl. O. otevfena každy čtvrtek a sobotu od 6. 8. večer, v nedeli od 4. — 6. večer. u— Restavracija »Zvezda«. Vsako ne« deljo in praznik zajutrkovalni koncert. u— n. primorski ples. Dne 1. marca prirede primorski akademiki s sodelo« vanjem primorskih gospa II. primorski ples; ostala društva prosimo, da to bla« gohotno upoštevajo. Odbor. u— Klub esperantlstov v Ljubljani naznanja vsem svojim članom, da ima svoj letni občni zbor v torek dne 5. t. m. ob 19. uri v prostorih šentjakobske šole v sobi št. 20. Dnevni red običajen. Pri« dite vsi točno. Odbor. u— Predrzen vlom. V Bobo ravnatelja deške šole na Grabnu je udri pred ne« kaj dnevi neznan vlomilec in mu odne« sel 620 dinarjev gotovino. u— Nevaren »dimnikar«. V podstrešju hiše št. 15 na Dunajski cesti je opazila Ana Stembergerjeva sumljivega moške« ga. Ko jo je neznanec zagledal, je ušel skozi podstrešno okno v sosednjo pod« strešje. Tam je prestrašil ravno v pod« strešju se mudečo V. Stenlčevo. ZavplI je v strahu tudi sam, da je »dimnikar«, nakar jo je udri po stopnjicah ta izginil na ulici. Mleko. Zdrnlene mlekarne, Vojaška ulica, nasproti belgijske vojašnice, iprejemajo sopet in to do 16. februarja nove aboueat« ia mleko, kl •• dostavlja z voiml dnevno na dom ln to v poljubni množini. Garantira so ta popolnoma svežo, čisto, paslerisirano mleko s približno 8 5 •/„ tolšie. Naroča se lahko tudi telefoaičao, št 416. lit Iz Maribora a— Planinski ples v Marlhoru, kl se je vršil v petek zvečer v Gotzovi dvo« rani, je zopet pokazal, da nadkriljuje po svoji priljubljenosti in animirani za« bavi vse ostale družabne prireditve. Ka« kor druga leta, je bil tudi to pot obisk tako velik, da je postajala ogromna dvo rana z vsemi stranskimi prostori skoro pretesna. Prireditelji so jo znali zopet skrajno okusno in originalno okrasiti. Letos še povečana Topičeva ogromna slika Triglavskega pogorja je izpremc« nila dvorano s številnim smrečjem v pravo gorsko pokrajino. Prireditev so obiskali vsi predstavniki oblasti ta pa mnogobrojnih društev, župan Grčar s podžupanom Druzovičem in mnogimi občinskimi svetniki ter dobesedno vsi sloji Maribora. Tudi okolica je bila zelo obilno zastopana. Poleg moralnega bo torej tudi gotovo gmotni uspeh prav dober, kar pač zasluži naša podružnica Slov. planinskega društva, ki pod ener« gičnim vodstvom' predsednika dr. Sen« jorja izredno marljivo in uspešno delu« je. Omenjamo, da ima podružnica za bodoče leto velik delovni program v na« črtu. Predvsem upa poplačati ostanek dolga na kupnini Mariborske koče, raz> širiti vodovod pri svojih kočah na Po« horju, jih opremiti z električno lučjo, sezidati ledenico; letos pa so že priku« pili dva orala zemlje z najboljšimi vrel« ci. V odboru podružnice so sami pridni dclavci, ki jamčijo za nadaljni krasen razvoj naše turistike po Pohorju in pa sploh po celi obmejni črti do Koroške. a— Otvoritev razstave za »Dom ubo« gih». Včeraj dopoldne je bik v mari« borskem velepodjetju «Vrt» ob sviranju vojaške godbe otvorjena cvetlična raz« stava v prid »Doma ubogih«. K otvo« ritvi je prišlo mnogo odličnega občinstva med drugimi: dr. Vončlna, imenom ve« likcga župana, srezkl poglavar za desni breg Drave Ivo Poljancc, škof dr. Kar« lin, kanonik dr. Tomažič, prota Trbo« jevič, komandant Miradinovič, zastopni Arena življenja velika ljuhavna drama v 8. dejanjih iz življenja bi-koboreov v Španiji, v glavni ulogi znani Rodolfo Valentino samo še danes Radi dolžine filma in krasnih slik se vrSe a urne predstave. Dopoldne ob »/« II. uri in popoldne ob 3., 5., 7. in 9, uri. Kino MmM lm" 11 ce Ženskega društva s gospo Majstrovo ter mnogoštevilni delegati »Sadjarskega ta vrtnarskega društva«, ki je imelo ta dan v Mariboru občni zbor v Vinorejskl šoli. (O tem poročamo na drugem me« stu.) Vsi obiskovalci so občudovali kra« sen aranžma razstave. Podjetje je to zimo že vdrugič razstavilo in nas oba« krat iznenadilo z novimi eksotičnimi po« ljanami cvetja in bujnega zelenja. Naj« lepši je bil oddelek z rdečimi acelejami, belimi hijacintaml, ob straneh pa v pol« nem cvetju španski bezeg in grede pc« strih ciklom. Tudi skupine tulp, vijolic šmarnic in kamelij so harmonično do« polnjevule zimski raj sredi zelenih smre« čle, palm in drugega zelenja. Vodja tega podjetja g. Džamonja je pri tej priliki svečano oprostil prvega vajenca podjet« ja, prekmurskega Slovenca Štefana Fujsa ki je prejel tudi častno darilo 1500 Din. Razstava jo pokazala, da se domače pod jetje lepo razvija, pa tudi «Dom ubogih« bo prejel lep obulus. a— Okrožni klub dobrovoljcev v Mu« riboru bo imel svo i letni občni zbor v četrtek 7. t. m. ob 20. uri v restavracij« ski dvorani Narodnega doma. Spored: 1. poročila; 2. volitev; 3. predlogi in 4. predavanje. Odbor. Kino ,Ideal( Ponedeljek 4., torek 5. in sredo 6. februarja Kraljica oblakov Velika cirkuška drama y B dejanjih Ppednaznanllo i Senzacija I tn Senzacija! KENTUCRT DERBT Iz Celja e— Konee I. tečaja na celjskih lolah. Kratek pregled o uspehih I. tečaja doka zuje, da prehajamo polagoma zopet do konsolidacije na šolskem polju. Mestne osnovne šole ta prenapolnjena okoliška šola izkazujejo prav lepe uspehe, kl pa bodo še ugodnejši do zaključka leta. Prav povoljen je zaključek na deški ta dekliški meščanski šoli, kjer je neza« dostnih uspehov samo 12 do 15 odst. in še med temi mnogo takih, ki imajo sa« mo iz enega predmeta nezadostni red. Na povoljno napredovanje vpliva bolj« ša predizobrazba iz ljudske šole in pa čiščenje o božiču v temeljnih razredih. Celjska državna šola šteje 180 učencev, med temi 57 dečkov. Izdelalo je 75 odst. Tudi na realni gimnaziji je opaziti pre« cejšen napredek. Nezadosten red jih ima letos samo 40 odst. Zavod šteje 286 učencev, med temi 32 deklic. Neugodno vpliva na boljši razvoj in napredek so« cijolna beda stariSer, stanovanjsko vpra šanje ta pogosto menjanje predmetnih učiteljev. Naravnost čuditi se je, da je učiteljstvo celjskih zavodov kljub veliki bedi ln gmotnih skrbi doseglo tako za. dovoljive učne uspehe in da ni omagalo pod težkim bremenom današnjega časa. Je še nekaj Idealizma na svetu, ki je učiteljstvu že prirojen ln kl ga ne upo« gne niti najhujše pomanjkanje. e— Smrtno Je ponesrečil na cesti med kopališčem Diana in Bregom 1. t m. Kari Pušnik, voznik delniške pivovarne v Laškem. Peljal je težko natovorjen voz piva v Žalec. Na kraju, kjer se je zgodila nesreča, cesta malo visi, zato je 3kočil Pušnik z voza, da ga je zavrl. Ko je hotel nazaj na voz, se jc spodrsnil neki sodček in Pušnik je padel tako ne« srečno, da je prišel pod kolo, ki mu je strlo prsni koš. Prepeljati so ga hoteli v bolnico, a je že na potu podlegel po« škodbam. e— Letošnji Obrtni ples, ki se je vršil v petek zvečer v celjskem Narodnem dpmu, je vnovič pokazal, kako priljub« Ijena je ta prireditev med celjskim in okoliškim prebivalstvom. Vsi gornji pro stori Narodnega doma so bili natlačeno polni, prišlo je tudi več nemških obrt« nikov in trgovcev iz Celja. V veliki dvo« rani se je vrtila mladina ob mamljivih zvokih ljubljanske vojaške godbe, kl jo je dirigiral g. kapelnik dr. Čerin osebno, v stranskih prostorih pa se je razvila prijetna domača zabava. Iz Primorja • Italijanske oblasti na debelo razpu-ščalo slovenska društva. Obupen klic prihaja v zadnjem času z Ooriškega: obstoj slovenskih prosvetnih organizacij Je ogrožen. Za šolo in cerkvijo pride sedaj še edino ognjišče, kjer sta se gojili slovenska beseda in slovenska misel. V Trstu in v Istri so bila ta narodna ognjišča že zdavnaj uničena z ognjem In mečem, na Goriškem pa se Je sedaj lotila tega dela vlada sama po svojih podrejenih organih. S praznim Izgovorom, da člani, odborniki ali ustanovitelji društva nc nudijo zadostnega Jamstva, da bodo delovali v mejah društvenih pravil, so začeli kar na debelo razpuščatl društva. In vse to v dneh, ko so sklepali v Beogradu in Rimu »prijateljsko zvezo«! Društvo je slovensko — s tem Je zapečatena njegova usoda! * Za sodniki še sodni uradniki. Sodni uradniki v Julijski Krajini, seveda v prvi vrsti Slovenci, so prejel! te dni ravno ta-ke. že znane vprašalne pole, kakor svoječasno sodniki. Sledil bo odpust najbolj zmožnih uradnikov. Posledica bo, da bo v letu 1925, pri sodličlli ne samo 3500 nerešenih zadev, kakor leta 1923., mat; več vsaj 10.000. Slovenskih sodnih urad, nlkov ne bo več In tožbe se bodo vlekla po več let. * Brezposelnost v Idrlll. Življenje y Idriji je od dneva do dneva bolj žalost! no. Uprava Idrijskega rudnika je v zadf njem času odpustila 26 uradnikov in pod. uradnikov. Sedaj ie v Idriji nad 500 brez, poselnlh, sami mladi, krepki fantje, kl ne morejo dobiti dela. Namesto domačih ljudi je prišlo v rudnik 16 delavcev u Južnih pokrajin, ki pa niso uporabni za delo pod zemljo. Na slovenski zemlji b| pač morali dobiti domačini delo ln kruli) * Požar na parnlku iTevere» v Trstu. Na parnlku »Tevere«, kl jc pred kratkim priplul iz Vzhodne Indije v Trst, naložen z bombažem, Je Izbruhnil v četrtek zjutraj na sprednjem delu požar, k! jc napravil ogromno škodo. Dim se je v gostili oblakih valil iz skladišča lil one. mogoča! vstop. Sele po večurneni gašenju se Je posrečilo ogenj omejiti. Uulče. nih je bilo več 100 bal bombaža, ostalo blago, k! je bilo spravljeno v skladišču pa Je močno poškodovano. Litografični barvni trakovi THE REX C0„ LJUBLJANA/ Sodišče § Odločna gospodinja. Gospodinje so kaj rade jeze na posle — bodisi upravi-čeno ali no; povečini pa nevoljo položijo sotrpečlm in se no upajo znositi nad deklami, ki imajo običajno prvo besede v hiši. Drugačna pa jo bila ugledna gospa, ki je nekoč v sveti jozi zavihtela nad ubogo paro ogromen vrč in jo udarila po roki. Nastal je vrišč ln vpitje in dekla jo šla tožit. Po pravdi pa sta se spet pomotoma srečali na stopnjicah in je uglodna gospa dovolj razločno zaklicala: »BlOde Gane!« Odgovor se je glasil: »Danko schOn!« Ta sicer no posebno duhoviti dvogovor se je ponovil ša onkrat in jo razburljiva dekla spet iskala pomoči pri sodišču, kl jo fcbtoženko obsodilo na 200 Din globe — v svrho boljšega ravnanja s posli. § Cavallerla rustlcana. K mladi, lepi hčeri gostilničarja A. D. v B. jo prihajal vasovat mlad, prikupen fant iz sosedna vasi. Prišel je sicer večkrat, nekoč pa pod obtežilnimi okoliščinami. Pred hišo se je namreč okoli 9. ure zvečor nabralo nekaj vaških samogoltnih fantov, ki niso privoščili mladeniču iz soseščine bogato ribice in so začeli majhno, prijateljsko prerekanje. Baje jih jo oče Duša poklical v hišo, češ da naj odstranijo njo-inu nadležnega vasovalca, sicer da ga bo sam — ampak to ni dokazano. ReR pa je, da so podjetni mladeniči, štirjo po številu, Izbrali najprikladnejšo pot skozi okno, pri čomer so seveda oviram jočo šipo morali odstraniti, kar 60 hitro opravili z dobro namerjonim udarcem. Nato jo skočil najprvo eden skozi okno — seveda v namenu, da se opraviči pred lepo domačo hčerjo, češ da nima opraviti z onimi razgrajači zunaj. Oče Duša pa ni bil razpoložen za šale take vrsto in Je odločno zavmll vsako nadaljnjo podobno prodiranje nadobudnih vaščauov. Vnela so je prosta zabava, ki je trajala v kratkih presledkih do 4. ure zjutraj — in se je končala pred ljubljanskim deželnim sodiščem, ki je dvema preognjevitl-ma oboževateljima lepe krčmarjeve hčera prisodilo enomesečno, ostalima dvema pa tritedensko Jočo. g Nepoboljšljiv tat ta vlačugar je Fr. Pečovnik, 81-letui brezposelni delavec v slovenjgraškom okraju. Dne 28. maja 1928. je izmaknil iz zaklenjonega kovče« ka Jos. Borovnika v Podgorju obleko, denar ln jestvine, nato pa pobegnil v Avstrijo. Tu se je klatil okrog do novembra, dokler ga niso orožniki pri Ve-likovcu aretirali. Oddan je bil nato naši oblasti. Priznal je že v Velikovcu, da je zlezel skozi okno, ukradone stvari pa razprodal gredo pri kmetih. Dobil je pri okrožnem sodišču v Celju 14 mesecev težke ječe. Vreme Letos so trdozimci poSteno hvršili svojo stvar, zima traja neomiljeno dalje. Temperatura sicer ni posebno nizka in čez dan že solnce možno pokaže svojo večjo moč, a vendar pravimo, razvajenih po milih zimah zadnjih let, da je premraz. Mraz se nam je privalll s severa ln se je preko nas razgrnil prav daleč na jug. V gornji Italiji je pošteno zmrzo-valo, celo v Atenah je snežilo in pO južnih krajih, okrog Soluna, je zmrznilo izredno mnogo ljudi. Val mraza je udaril preko Sredozemskega morja, tja do severne afriške obale, kjer se jo pretekle dni znižala do ničle, kar tamkaj pač ni kaj običajnega. Tačaa pa Be jo struja toplega zraka, kl vejo preko Atlantskega oceana ort jugozapada na severovzhod, razširjala vedno bolj proti sredini Evrope, tako da je naposled dosegla že sredino Nemčije. Kar leži severno in zn. padno od srednje' Nemčije, je imelo toplo, južno vreme; južno od zapadne in srednje Nemčije pa je vlada! mraz. velike atlantske depresije, sredina pa pod mnksimom zračnega pritiska, lu se jo prestavi! na ozemlje od Španijo in Biskaje do Rumunije in Poljske. Tak položaj se običajno drži dalja časa. Tudi lo uot jo situacija videti tr« do.vTatna. ■ Kako se zda] živi v Parizu Padec francoske valute se dokaj razlikuje od padca drugih valut. Finančne krize, ki so radi zmanjšanja denar, vrednosti v Avstriji, Nemčiji In drugod povzročile rapldno naraščanje cen vseh dnevnih potrebščin, v Franciji takorekoč nI. Dasi sc Je kupna vrednost franka precej zmanjšala, vendar cene v Parizu niso poskočile v Istem razmerju, kakor bl pričakovali špekulanti na račun občanskega žepa. ( Padec franka Jc sicer povzročil med Parižanl umljivo nervoznost, vendar se dunes lahko reče, da Je življenje v pre-siollcl Francije cenejše nego v katerem koli drugem svetovnem mestu-. Cene so loko zmerne, da se danes lahko brez strahu poda v Pariz In tam nekoliko časa ;ivi tudi človek Iz držav s slabšo valuto, rccimo Jugoslovan. V Parizu se danes d:i Izhajati s 40 franki dnevno, kar znaša v našem denarju blizu 150 Din. Kdor na hoče živeti knežje, si mora utrgati 100 ir.inkov. S tem denarjem si lahko privošči karkoli mu želi srce. Neverjetno Je, za kako bagatelno ceno se v Parizu, In to ne v slabih ali najslabših restavracijah, dobi dober obed ln okusna večerja! Dasi so cene po vojni splošno poskočile, so vendar še presenetljivo nizke. Ce pa primerjamo velemestni značaj Pariza z drugimi svetovnimi mesti, so pariške cene naravnost smešne. Za 20 do 40 Din našega denarja si lahko privoščiš dober cbed. Na kaj takega bl pred vojno ne mogel niti misliti. Zanimivo Je dejstvo, da se v Parizu vedno bolj širi avtopromet in da postaja vožnja z avtomobili zelo poceni. Taksa za avtovožnjo znaša 75 centimov ali tri dinarje. Za vsakih nadaljnih 300 m plačaš 20 centimov ali 80 par. V Pariz lahko potuješ brez bojazni, da te bodo osku-bill kakor se v dnevnem življenju dogaja celo v mili domovini... Po vojni je v Parizu vladalo občutno pomanjkanje stanovanj. O tem sedaj nI več sledu. V mestu ln okolu mesta so se dvignile Iz tal številne nove stavbe, ki sprejmejo pod streho vsakogar. Kakovost teh hiš je najboljše vrste. Zidane so po ameriških vzorcih. V sredini mesta dobiš v hotelu sobo z vsemi udobnostmi za 15 Irankov ali 60 dinarjev V vsoto jc vračunana tudi kopalnica, Torej znatno boljše In udobnejše nego pri nas. In-luresantno je tudi, da se tujski promet radi padanja Iranka nI prav nič .skrčil. Parižanl se morajo zahvaliti za to dejstvo, da so pošteni, solidni ln da v odc-ruštvu ne tekmujejo z Nemci. Odmevi „DixmudoveM nesreče Gotovo je še vsem dobro v spominu pretresljiv konec francoskega vodljivega zrakoplova »Dlxmude», ki Je končal nad Sredozemskim morjem. Katastrofa je bl-l.i do nedavno pojasnjena. Podatki o nesreči prihajajo Ie polagoma na dan. Te dni so našli sicilijanskl ribiči blizu rta sv. Marka, kaki dve milji od obale 2 metra široko francosko zastavo, ki Je bila deloma raztrgana ln ožgana od plame-ov. Italijanske pomorske oblasti, katerim je bilo to sporočeno, so takoj odredile, da sc jim izroči naldba, kajti prišle so na misel, da bl zastava utegnila biti ostanek francoskega zrakoplova »Dlxmude», Id je napravil vožnjo v Saharo in ki je izginil na povratni vožnji čez Sredozemsko morje. Predmet je bil predan na pristojno mesto, kjer se sedaj preiskuje, da se po možnosti doženejo točni podatki o koncu balona. Medtem ko se vrše v Italiji poizvedovanja o stvari, v Franciji pa ugibanja, pišejo Nemci dolge razprave o bivšem Zeppelinu. Oglasili so se tudi strokovnjaki, ki so bil zaposleni pri konstrukciji uničenega zrakoplova. Njihovo preizkušeno mnen|e je, da «Dlxmude» ni bil sposoben za prekomorsko vožnjo. Zeppelini se na tem polju sploh niso obnesli. L. 1917 so Neme! hoteli poslati pomoč svojemu generalu Lcttow Vorbccku v Afriki ln so v ta namen pripravili zrakoplov Zeppellnovcga tipa. Opremili so ga bili z vsem potrebnim ter so ga poslali na pot. Zrakoplov je srečno preletel odprto morje med Evropo In Afriko, v nilski dolini pa je padel na tla. Posadka sc je morala Izkrcati. K sreči je ckspedicljo vodil Izkušen tehnik, ki se mu je posrečilo balon rcstavriratl v toliko, da jc lah- ko nadaljeval svojo pot do cilja In Izvršiti misijo, ki mu je bila namenjena. Iz varnostnih ozlrov pa se balon nI vrnil domov, temveč jc ostal v Afriki. Francoski urad za zračno mornarico objavlja sedaj komunike, v katerem razklada načelnik tega urada g. Olrod, da je »Dlxmuda. uničila strela,, ki ie treščila v balon ter povzročila na nJem požar. Nesrečnega konca vodljivega zrakoplova Je torej bilo krivo vreme. S tem nazira-njem francoskega urada za zračno mornarico se strinjajo tudi Nemci. Stvar Je torej več aH manj gotova. »Dixmuda» ie raztrgal vihar šele potem, ko je padal, sled za njim pa ie zabrisalo morje. Mussolini in Pašid Jugoslovensko-ltallJanskl sporazum ie vzbudil po vsej Evropi ogromno zanimanje, ki se zrcali v vseh večjih listih. Ti prinašajo poleg obširnih poroči! In komentarjev tudi najrazličnejše slike, ki se nanašajo na sporazum. Malo je listov, k! sploh prinašalo Ilustracije, da ne bl pri- nesli v zadnjih teh slik In načrtov Reke z Barošem ter portretov državnikov, ki so sodelovali pri sklepu sporazuma. NaJ-češče sa pojavlja slika, ki jo reproducl-ramo danes tudi ml ln ki predstavlja oba ministrska predsednika, Mussollnija (na levi) ln Pašlča, V znamenju gorjače Oorica, t. februarja. Sedal ko le podpisana pogodba med našo državo In Jugoslavijo, bi Ime! človek dovolj povoda misliti, da bodo prenehala brutalna nasllstva, katerim smo bili primorski Slovenci Izpostavljeni odkar se je v Italiji začelo fašistovsko gibanje. Fašizem se Je lepo obnesel: v kraljestvu je raztrgal komunistično fronto, pri nas pa se'Je spravil pod krinko protlkomunlzma na nas, Slovencc. Ampak pustimo kar Je bilo. Izpregovorimo rajši o sedanjosti, točno povedano o tem, kar smo doživeli novega v zadnjih dneh. Vldemskl list .Olornale di Udine. le v svoji številki od 30. januarja skrivnostno namignil, da se bodo začele nove repre-salije proti nam. Na račun »Oorlške Straže. je namreč zapisal med drugim «... tako pisanje je treba poplačati ne s peresom, temveč z batlno!. In res! Komaj Je list prišel v Oorlco že se Je oglasila gorjača na slovenskem hrbtu. 29. januarja zvečer malo pred polnočjo sta se na stanovanju dr. Bltežnlka v našem mestu oglasila dva moška. Potrkala sta na okno. Odprla jim je Bitežnl-kova gospa, ki je došleca vprašala, kaj želita. Povedala sta, da morata njenemu možu Izročiti neke uradne spise ln da b! rada ž njim govorila. To sta povedala v osornem tonu. Oospa je pojasnila, da mož spi, In da tako pozen čas ni čas za obiske. Obiskovalca sta nato odšla. Naslednjega dne zjutraj le dr. Bitež-nlk odšel v pisarno. Na oglu neke ulice pod Kostanjevico sta zavila za njim dva moška. Opazivši, da mu sledita, sc Je dr. Bltežnlk obrnil, ustavil ter ju vprašal, čemu ga zasledujeta. Mesto odgovora ga Je eden od omeniene dvojice z oboroženo roko sunil v obraz. Napadalcu Je nrlskočll na pomoč tudi tovariš, In dr, Bltežnlk je bil kmalu v ognju nasilne dvojice. ki ga je tepla po glavi in po hrbtu. Ker je Imel v rokah knjige, se je branil z golimi rokami. Seveda Je bila ta obramba težka. Dr. Bltežnlk Je zato klical na pomoč. Ko so se prikazali ljudje, pa sta jo Junaka popihala. Redarstvcnlh organov ni bilo nikjer v bližini. Napadeni dr. Bitežnlk Je šel nato k zdravniku, ki mu Je nudil prvo pomoč, nato pa se je podal na podprefekturo k komisarju Diazu ter vložil protest proti napadu. O. Dlaz ga je pomiril z nasvetom, naj prijavi napad pismeno pristojnemu oblastvu. In kri je bila oprana. Napad na dr. Bitežnika ni edini slučaj te vrste, ki sc jc pripetil zadnje dni naših krajih. Silčna poročila prihajajo služi sledeči primer. Nekje na Vipavskem se je nastanil zdravnik, goriški rojak. Ljudje se radi jezika najbolj zanesejo na njega In hodijo k njemu. Po pomoti pa jc neki kmet zašel k Italijanskemu zdravniku, ki tudi ordlnlra v kraju. Vprašal jc, čc jo prišel prav In povedal, da nI bil namenjen k nJemu, temveč k slovenskemu kolegu. Te besede so zadostovale. Zdravnik je za kmetom poslal dva fašista ki sta inoža pretepla. Tako politično svobodo uživa naš narod pod Italijo sedaj po podpisu pogodbe od strani obojestranskih člniteljev, ki odločajo o medsebojnih odnošajlh. Zakaj so se oženili? Neki ameriški list je razpisal anketo pod naslovom: «Comu si te oženil?, ter jo prejel iz vrst svojih čitateljev tudi sledeče zanimive odgovore: 1.) Ccmu sem se oženil? O tem razmišljam že enajst let, pa še nisem rešil tega vprašanja. 2.) Oženil sem se zato, kor je Jessie, moja zaročenka zatrjevala, da sem po številu že njen peti snubec. Iz bojazni, da bi bil odslovljon, kakor štirjo moji prodniki, som so požuril z ženlt-vijo in sem se onesročil. Bolje bl bil storil, čc bl samoc šo dane« čakal na nevesto . . . 3.) Očo mi je dejal: »Dovolj je ljubimkanja, zdaj lahko storiš kaj pametnejšega!. Oženil sem se, in sem storil — neumnost. 4.) Oženil som se zato, da bi prišel do denarnega blagostanja. Zdaj pa vidim, da je ba.š narobe: potrebujem namreč več denarja kakor ga imam. B.) Pornozi Bog! Tako mi je bilo usojeno! Usoda nemškega Neptuna Berlinska »Krouzzoitung. prinaša inserat sledeče vsebine: »Spalne sobe z električno razsvetljavo, tolefonom in liftom oddaja v najem zna.nl a/lmiral Tirpitz. Informacije se dobijo pri njem v Ilajdesstrasse v Berlinu.. Ta navidez neznatna inseratna notica v berlinskem dnevniku dokazuje, kakšna usoda jo zadola moža, ki je pred leti imol nemško mornarico v svojih rokah in je ž njo razpolagal kakor z igračko. Žrtve ameriške ladje »Lusitania«, po številu dva tisoč mož, ima on na vos ti. A nekdaj tako slaven človek so preživlja danes s tem, da Tirpitz jo bil tipičen sluga kajzetj) ja. Viljem in on sta bila ena duša ^ dveh telesih. Viljem si je želel močne^ svetovne Nemčijo, hotel je lijonega vrhovnega gospodarstva na morju na suhem. A ne samo »na« morju, ho^ t nižja politična uradnika na Dolenjskem. Saj ves'e: par gimnazij, nesreča v grščini, matematiki a.li v ljubezni, služba od stopnjo do stopnjo in nad v:,cm delovanjem in nehanjom zvezda - vodnica: blaženi penzijon v Ljubljani. Oh, kako lepo, samo ko bl bil človek Se zadovoljen. Na, pa ni, je že tako. Sicer pa smo Slovenci in to nam bodi v vzpodbudol Pa začne prvi: »Kajne, gospod kolega, saj pravimi Ni, pa ni!» In drugi na to: »Pa tudi nikoli no bo, tako vam povem, da boste vedeli!. »Nič ne rečem, samo to pravim, da nas Bog tepe.« »Jaz ne vem. kako ia to. da smo ravno mi Slovenci vodno udarjeni.. »Pa zakaj? Kaj se nam je bilo treba bratiti s temi Srbi in Montenegri-narji?!» »Jaz jih že izza bosenske vojne ne morem. Srce žo imajo, udariti znajo, to je res, ampak kje jc pa kultura.; to je tisto. — Pravijo, da surovo meso jedo.. »Bog nas varuj! Na, zdaj smo pa bratje, to imaš. Kaj smo doživeli! — Bo kmalu tako kot jo bilo v Bosni: »Ne boj se, brate, pa mu je glavo odsekal.* »Čudni časi so. Poglejte, saj še lo-torije ni več! Kam smo prišli! Včasih si pa tako lopo stavil na Dunaj, Gradec, Line ali Trst.» »Jaz sem voliko stavil. Ali ste vi kdaj kaj zadeli, gospod kolega?« »Jaz nikoli nič!. »Jaz tudi no, ampak stavil sem le voliko, ah, to so bili časil . . .» »Tiho! Sedaj pa le oprezno! Ali ne vidite? To je sedaj šo hujše kot njega dni v Avstriji!« . . . Prižvonklja dolg konjiški narednik, pozdravi in sede na konec mize. Gospod kolega zelo tiho gospodu kolegi: »Ali vidite, ta jo tudi eden tistih, ki nas tlačijo. Bog se na« usmili. Prav treba mu je bilo k naši mizi!« Narodnik skoči: »Što kažeš?. Gospod kolega zelo medeno: »Gospod, tukajle pravijo, kako je prijetno, da smo v družbi naše narodne vojske. . . . Narednik niia in nialfii. . . . »Oh, kako grdo gleda, haram-baša, najbrž se ga še kri drži! Včasih pa naši feldbeblji: zlat« porto in na kapi cesarske črke! Ah!. Narednik: »Što kažeš?. »Gospod, tukajle pravijo, kako »o bili naši fantje včasih reveži, ko »o morali cesarja služiti. In pa, da je naSa jugoslovanska uniforma stokrat lepša.. Narednik molči. Penzijonista uokaj časa tudi. Toda Slovenec ne moro biti tiho, posebno če ima v vinu namočen jozik. Zato se je oglasil gospod kolega: cNič molčati, pravim jaz! Kar jo res, je res. Naj čujo zemlja in nebo! Kaj nas bodo! Včasih nas jo samo mora tlačila, zdaj nas pa šo Serb! Cesarja ni več, vera peša, namesto nje so pa šport razvija, z eno bosedo: reveži smo!. Narednik: »Što si kazao?» »O prav nič. Se menimo, kako je lepo, da nain je Bog da.l zlato svobodo ln da imamo svojega narodnega vladarja.« Mir na obeh straneh: narednik pije ln puši, penzijonista pa si grizeta brke. »Nič molčati, pravim jaz! Avtonomija žo trka na vrata, davki morajo zginiti, vojaštva ni več treba, vino bo cenejše in sploh bo pravica zmagala. Saj ni treba takoj z grda, kakor na Rusovskom. Naj bi vsaj za poskušnjo vpeljali republiko, tako-le za par me-soccv. Pa je tudi ni potreba, povsod. Naj jo poskusijo samo med razsodnim dalom aaiSeca naroda, da za nvimero postavim na primer v Ribnici, Vrhniki, Šiški ali v Vodmatu. Ljubljana sama pa naj se razdeli na narodno skupino, ki resnično vsaka sama zaso že obstojajo. Naj bo že enkrat za vselej pokopana ta novodobna laž, da so Ljubljančani en narod. Zakaj pa imamo univerzo in tiste učenjake: aH bi ne mogli na podlagi srednjeveških in drugih zastarelih virov dokazati celi strmeči Evropi, da eo v Florijanski ulici vse drugačni ljudjo, kakor na šentpetrskem predmestju, da je mesar s Poljan povsem drug me.ntalltot, bru-talitet in rokomet kot pa trnovski ribič in krakovski žabar, da ima Šiškar drug občutek in želodec, kakor patri-cij z Mestnega trga? Zakaj pa so univerzitetni profesorji, če ne znajo tega dokazati? — Z eno besedo: republiko som in videli boste, da bodo cene ta^ koj padle.. »Što kažeš? »Gospod, tukaj-lo pravijo, da jo ž« zadnji čas, da naša nacijonalna mladina roko v roki z našo narodno vojsko v kili zatre protidrža vne elemento posebno pa avtonomisto in republikance.« . . . Mir. »Kaj. gospod kolega? Hu.lo jo. Lagati pa šo znamo, hvala Bogu, saj smo pod Avstrijo služIli ... Oh da, če bi rajnki cesar poslušal Taafeja, bi bili šo danes lepo skupaj in bi ne bilo to prolJpostavne državo. Oh, ta jo bil glava, Taafel Jaz sem bil kanclist, ko je prišel naš šef v pisarno lepeea dno in nam rekel: «"'-e misliti večje pravice za naš narod?! — \'a, zdaj je pa. tako! Kaj smo doživeli: Kaj s!» Inozemci v naših podjetjih V industriji, denarnih zavodih, veletrgovini in celo v mnli trgovini Sirom našo države je zaposlenih ogromno število iuozemcev, predvsem intelektualnih de-lavcov. Ministrstvo zji socialno politiko jo svoječasno sicer izdalo naredbo, da so iinajo inozemci nadomestiti z domačimi ljudmi, zlasli ker se je izkazalo, da je več tisoč domačinov, med njimi prvovrstne moči, brez služb. Kakor pa se more po današnjem dejanskem stanju sklepati, ostaja ta naredba ministrstva za socijalno politiko v glavnem na papirju, oduosno »e ne izvaja s tako rigoroznostjo, kakor bi bilo to potrebno. Razno firme iščejo vsa mogoča pota, da se izognejo tej naredbi ter da si obdržijo svoje uslužbenca inozemce. Na pristojna mesta prihajajo, kakor se javlja, dan za dnevom prošnje za dovoljenje bivanja celo takih iuozemskih uslužbencev, kl so brez nadaljnjega nadomestijivl z našimi ljudmi, z motivacijo, dn so nenadomestljivi, ali pa so vlagajo prošnjo za podelitev našega državljanstva tem ino-zemcem, samo da bi podjetjem ne bilo treba nastavljati v svojih obratih našo ljudi. Seveda prakticirajo to predvsem podjetja, v katerih ima inozemski kapital glavno besedo. Tu je brezpogojno potrebna temeljita remedura, ker se bo sicer začelo dogajati in se v mali meri že dogaja, da na Jjubo inozemeom celo odpuščajo domače ljudi iz služb. Omeniti pa je šc, da so ti im-portiranei pogostokrat nam sovražni ljudje, ki omalovažujejo naš živelj. Da lega ne smemo gledati prokrižanik rok, je menda za vsakogar jasno. Gotovo obstoje primeri, da so nam mozemski strokovnjaki potrebni, toda i-totako gotovo je, da so na račun tega slrokovnjaštva importirajo inozemci, ld nimajo nikakšue vsposobnosti, dočim morajo domači ljudje s polno vsposoblje-nostjo mirno gledati, kako jim ti tujci v domači zemlji izpodjedajo kruh. Čudimo sc, da se glede tega ne zganejo naše delavsko zbornice same; gotovo ne bi bilo tako težko ugotoviti število inozemcev v uašlh podjetjih ter nastaviti zadevno evidenco- na podlagi katere bi so ugotovilo, pri katerih firmah in koliko inozemcev bi se lahko nadomestilo z domačimi ljudmi. Tudi organizacije zasebnih nameščencev in delavske organizacije naj se v lastnem interesu zganejo v tem smislu. Doslej je bil k nam le dotok Nemcev ln Madžarov, v zadnjem času pa, to je po sklepu rimske pogodbe, se nam pripravlja še dotok Italijanov. Italijanski gospodarski krogi že sondirajo v naši državi teren, pri čemer jim je zopet na tem, da importirajo k nam svoje ljudi. Merodajni činitelji nikako ne sinejo dopustiti, da bi postala naša država zato-Mšče nezaposlenih inozemcev, dokler vsi miši ljudje niso zaposleni. Da vodi država skrb za domače ljudi in zavrača ino-z"ince, je njena čisto naravna dolžnost. Obenem pa gotovo tudi ni v interesu naše plačilne bilance, ako nebroj prav brez ,jotrebe v naših podjetjih nastavljenih in če-sto visoko plačanih inozemcev pošilja svoje prihranke v svoje domačije. Ako nam v katerem pogledu še manjka strokovnih vsposobljencev, je pač tako dolžnost države kakor res naših podjetij, da se pri nas vzgoji dovolj potrebnega delavstva. Za vedno vendar ne bomo v Tem oziru odvisni od tujccv. Zborovanje sadjarjev in vrtnarjev v Maribora Maribor, 2. februarja. Danes dopoldne se je vršil v prostorih Tinarske šole občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva za celo Slovenijo, katerega sc je udeležilo krog 100 dele« gatov. Mesto zadržanega predsednika kmetijskega svetnika g. Rohrmanna je podal predsedniško poročilo njegov na» mestnik in znani sadjarski strokovnjak R. Humek, ki je zlasti opozarjal na tež« koče, s katerimi sc jc zaviralo delovanje društva radi pomanjkanja denarnih sred 6tev. Za njim jc pozdravil zborovalce imenom velikega župana g. dr. Ploja njegov namestnik g. dr. Vončina, katc« remu je poslal tozadevno naročilo veli« ki župan cclo iz Pariza, kjer je zaposlen. Za Kmetijsko družbo je izročil pozdrave kletarski nadzornik g. Gombač, ravna* telj g. 2mavc pa jc pozdravil zborovale© imenom mariborske kmetijske žole. G. Ožamonja je poročal o prizadevanju "društva pri osrednji vladi za ustanovitev Vrtnarske šole za Slovenijo, katera se bo najbrž naslonila na rpariborsko pod jetje «Vrt», če bo vlada v to svrho sploh dala kako podporo. Doslej kažejo za to V Beogradu malo interesov. O delovanju društva v preteklem letu posnamemo iz tajniškega poročila na< Stopne zanimivosti: Sadjarsko in vrtnarsko društvo jc ste* lo v prošlem letu 2131 članov. Načel« stvo je imelo 29, glavni odbor pa 4 seje, Vlog fn dopisov jc bilo v prošlem po« slovnem letu 334, ki so bili vsi rešeni. Glavno skrb je obračal odbor dru« Stvenemu glasilu »Sadjarju in Vrtnarju® ki Je s podporo kmetijskega oddelka pokrajinske uprave izšel v 11 številkah. Načclstvo je sklenilo v podkrepitev a« oitaciie nodariti vsakemu članu, ki nri« jenja in prodaje semen. Strokovnjaki bi naj tudi čimprej izdelali načrt naj« boljših Badnih vrst, primernih za naše kraje. Končno so ie povdarjala potreba posredovalnice za izvoz sadja v korist producentov in da sc izločijo čisto nc« potrebni prekupčevalci, ki na račun na* šili sadjarjev zaslužijo ogromne svote — po večini seveda Nemci. Pri volitvah je bil izvoljen z malo spre membo zopet stari odbor a predsodni« kom kmetijskim svetnikom g. Rohrman nom in podpredsednikoma ravnateljem Belletom ter Humckom. dobi vsaj dva nova člana, po en letnik spremembo zakona o nadzorovanju go« Sadjarja« iz leta 1921. ali 1922. Društvo je skrbelo tudi za razna pre« davanja zlasti po podružnicah. Glede nakupa sadjarskega in vrtnarskega orod« ja in potrebščin sploh se je razpravljalo na več sejah, vendar se kaj gotovega ni moglo ukreniti, ker je v današnjih razmerah silno težko dobiti kaj dobrega in po vsaj količkaj primernih cenah: Umetna gnojila bo oddajala podruž« nicam Kmetijska družba potom Sadjar« skega in vrtnarskega društva. Načclstvo jc nameravalo v prošli jeseni preskrbeti Ljubliano s sadjem. Obrnilo sc jc v tej zadevi na mestni magistrat in na druge korpOracijc za potrebne lokale. Ker sc lokali niso dobili, sc jc moral načrt za enkrat opustiti, a se bo skušal izvesti prihodnjo jesen, kar bi bilo v interesu produccnta kakor konsumenta. Važno jc nadalje vprašanje vrtnarske šole. Ker ni misliti, Ua bi tako šolo usta« novila država, je prišel odbor do skic« pa, da bi bilo najbolje, da se vrtnarska šola priključi kakemu žc obstoječemu podjetju. Društvo jc tozadevno v dogo« voru z vrtnarskim velepodjetjem Dža« monja v Mariboru. Podružnic jc doslej ustanovljenih 24 z 935 člani. Skoro vse podružnice so ži« valino delovale. Prirejale so predavanja in poučne izlete, mnoge tudi sudne ogle« dc in dobro uspele sudne razstave. Po prizadevanju glavnega odbora sc jc raz« delilo podružnicam po znižanih ccijjih več tisoč sadnih dreves. Posebno po« hvalno je omeniti delovanje podružnic v Tržiču, Skalah in Smartncm ob Paki. Zadnja šteje 121 članov, od katerih jc 90 odst. posestnikov. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da jc imelo društvo v minulem letu 73.509 dinarjev dohodkov in 73.103.61 dinarjev izdatkov. Preostanek za leto 1923 znaša torej 405.39 dinarjev. Skupni preostanek dveh let znaša 20.457.73 di« narjev, ki naj bi se po mnenju odbora porabil kot obratna glavnic« za nabavo zaloge nekaterih sadjarskih in vrtnarskih potrebščin, ki bi sc prodajale društveni« kom. Po poročilih odbornikov se je razvilo živahno razpravljanje o raznih predlo« gih podružnic za pospeševanje vrtnar« stva in sadjarstva. G. Džamonja je spo« ročil potrebo ankete interesentov za = Italija hoče najeti madžarski "del omrežja Južne železnice. Iz Budimpešte poročajo: Italijanska vlada so jo obrnila na madžarsko vlado s ponudbo, da bi prevzela obrat in upravo madžarskega dela južne železnice, ako dovoli Madžarska gotovo carinske in tarifna pogodno-sli. Italijanska vlada namerava s pomočjo trpi omrežja dovajati prekomorski lovoini promet iz Prednje in Vzhodne Evrope v Trst. Madžarska vlada baje ni nasprotna tej ponudbi. r .Minimalna carinil na naše blago v Grčiji. l'o obvestilu grškoga generalnega konzulata v Zagrebu so za našo bla;;o uporabljajo v Grčiji rninimalno-carinsko tarife, ako se pošiljkam priložijo certifikati o izvoru, ki so izstavljeni od pristojnih trgovinskih zbornic državo ter overjeni od grških konzularnih oblasti v naši državi. Ta pogodnost velja tudi za tranzitno blago, odnosno za blago, stavljeno v začasni depo pri grških carinarnicah. Nova madžarska notna banka se namerava urediti po vzgledu Avstrijske narodne banke. Dr. Aleksander Popovics ki se .ie nahajal te dni v zadevi likvidacijo Avstro-ogrske banke na Dunaju, eo jo informiral tndi o napravah Avstrijske narodno banke. = Zabrana izvoza sirovega olja lz Poljske. It. Varšave javljajo: Trgovinsko politična komisija je sprejela zakonski načrt, po katerem je zabranjen izvoz fi-rovega olja iz države. = Zaključek češkoslovaško - danske trgovinske pogodbe. Te dni je bila med Češkoslovaško in Dansko zaključena trgovinska pogodba, ki temelji na pravu največjo pogodnosti. Sokol Pivko-Schaup: Telovadba Slovenska Šolska Matica Je začela leta 1920. izdajati precej obširno zasnovano literarno delo v razlagi Tvrševega telovadnega sestava, kl je sedaj veljaven v naši državi tudi v šolah. Namen Matice je hvalevreden, ker doslej, žal, Se nimamo niti v slovenski sokolski literaturi knjige, ki bi enotno in pregledno vsebovala obširni telovadni sestav, posamezni oddelki so raztreseni po raznih knjigah in listih. Letos je izšel pri šolski Matici četrti zvezek Telovadbe, ki nadaljuje razlago II. stroke, lo je orodne vaje. S tem zvezkom sta predelani prvi dve stroki, kl sta najobsežneji Ravnokar izišla knjiga obdeluje vaje na orodju, in sicer prične z vajami na konju in konča z vajami na gredi. Pri vsakem orodju je navedenih lepo Število vaj, ki bodo učiteljem pri pouku telovadbe, seveda če imajo telovadno orodje, dale dovolj gradiva, da bodo uspešno in primerno zaposlili mladino pri telesnih vajah. Zadnji zvezek se v tem pogledu razlikuje v tem, da ima poleg teoretične razlage tudi mnogo primerov za praktično telovadbo. Vrhu tega so vaje za deklice posebno označene, enako se tudi važnejše vaje ločijo od manj važnih. Delo bo v pomoč tudi sokolskim pred-njakom, ki se pečajo z vodstvom naraSča-ja in dece ter bi jo morali vsi ti dobro poznati. Tudi sokol ske strokovne knjižnice ne bi smele pogrešali tega dela. Knjiga, kakor tudi prej izišll zvezki, se dobijo v pisarni Jugoslovenskega Sokolske-ga Saveza v Ljubljani (Narodni dom). ler zbralo mladino k telovadbi. Prosvetni odsek je imel 13 predavanj in 55 dekla-macij ter številne nagovore pred vrsto. Veseli nas, da so tudi v letošnjem odboru najboljši sokolski delavci. Občni zbor novomeško sokolske župo se vrši dne 10. t. m. ob pOl 2. popoldne v mali dvorani Narodnega doma v Novem meBtu. Ker Je občni zbor velike važnosti, poživljamo vsa društva, da se ga zanesljivo udeleže, po občnem zboru se vrši telovadna akademija na čast odposlancem društev, za katero se vrše že sedaj velike priprave. Sokolski odsek Jezica si jc na občnem zboru 18. januarja izbral sledeči nov upravni odbor: starosta liani Buzzolini, podstarosta Lovro Zatler, načelnik Nace Dovč, načelnica Malčl Pečnikova, tajnik Jože Kregar, zapisnikar Ivan KuSar, blagajnik Polde Novelli , knjižničar Stane Šporn, gospodar France Jeromen, matrl-kar Tinca Pečnikova. Odbornlki-namest-niki so: 1.) Ivan Erjavec, 2.) Kocjan Skerl, 3.) Jože Jeromen. tProsvetnemu odseku* načeljuje Jože Kregar, 'Gradbenemu fondu* pa Ivo Hvnstja. Iz vseh poročil, podanih na občnem zboru, odseva marljivost In vztrajnost Sokola na Ježici. Poleg lepega telovadnega nastopa, društvenih izletov ln manjših prireditev jo društvo častno sodelovalo pri prireditvah sosed, društev, okrožja In iupe, reorganiziralo je drnStveno upravo, ustvarilo lepo vadi-tellsko knllžnlco in druSIveno lnknrno Šport Sankaška tekma v Bohinju Bohinj, 2. februarja. Danes bi se bile morale vršiti v Bo« hinju sankaške tekme za prvenstvo Ju« goslavije. Tekme so se tudi vršile, ven« dar pa vsled zelo neugodnih terenskih razmer no kot prvenstvene, temveč lc kot Saveznc tekme. Proga jc bila šport« no zanimiva, zavrtanih ovinkov polna in jc bila izpeljana na cesti Ravne«Bistri« ca v razdalji 1400 m. Tekem sc Je ude« ležilo: 11 seniorjev, 16 juniorjev, 2 dami in 8 dvosedežnih sank. Doseženi so bili sledeči časi: Seniorji: Jože Cop (Skala, Jesenice) 3:41; August Cop (Skala, Jesenice) 3:44 Pavel Skale (Ilirija Ljubljana) 4:03.2. Juniorji: Joško Pavlic (VSO., Bohinj) 3:11; Matija Brelih (Skala, Jsscnice) 3:15.3; Vladko Kočar (Skala. Jesenice) 4 min. Dami: Marija Bevk (VSO., Bohinj) 5:35.2; I. Kališ (Ilirija, Ljubljana) 6:47.5. Dvosedežne sanke: brata Pavlič (V. S. O., Bohinj) 4:9.6; brata Cop (Skala, Jc. senice) 4:38.9; Bencš«Pclan (Iliri ia, Ljub« ljana) 4:43.4. Vreme je bilo zelo lepo, zanimanje občinstva veliko, med gledalci je bilo poleg domačinov in Gorenjcev iz bliž« njih krajev tudi mnogo Ljubljančanov. Drsalne tekme S. K. Ilirija Ob krasnem vremenu so se včeraj vršile na drsališču Ilirije, ki je bilo v zelo dobrem stanju, tekme v umetnem drsanju za dame ln za Junlorje. Izidi so nastopni: Junlorli (5 tekmovalcev): 1. Viktor Sor-go (Korotan Kranj) mestna številka 8, 348 točk; 2. Jesih (Hermes) mestna Številka 8, 345 točk, 3. Kordellč (Ilirija) mestna številka 14, 4. Vidinajer (Ilirija) mestna številka 19; 5. Boncelj (Hermes) mestna številka 25. O. Sorgo se je pokazal kot izbornega drsalca iti kaže njegovo znanje več, kakor pa izražajo dosežene številke. Vso predpisane like je izvedel skoraj brezhibno. O. Jesih je pokazal lep talent In pomeni na tem športnem polju skoral iznenadcnjc. Kljub temu, da ga je njegova oprema (civilna obleka in navadne drsalke) precej ovirala, je pokazal lepe tehnične zmožnosti. Kordelič In Vidmajer še nista pokazala dovolj rutine, da bi prišla v poštev za boljše konkurente, čeprav nadkriljujeta Bonclja, kl je 5e več ali manj začetnik. Dame: (4 tekmovalke): 1. Oospa Ana Sorgo, mestna številka 5, 2. Urbančlč (lllrlla) mestna .številka 10, 3. Lcgan (lli-rllpJ mostna številk-.! 15. 4. Sirca (Ilirih) I kek: mestna številka 20. — Oa. Sorgo, učenka monakovske drsalne šole, ie dokazala, da se sme šteti med res rutinirane spor-tlstinje v drsalnem športu. Naše slovenske sportlstlnie hI se mogle mnogo od nje naučiti. Od domačink je bila zelo dobra gdč. Urbančičeva, kl le pokazala lepo osnovno znanje. Odč. Legan in Sirca sta v športnem drsanju šele začetnici. Drsalna tekma scnlorlev za prehodno darilo dr. Ollberta Puchsa prične danes dopoldne ob devetih na drsališču Ilirije pod Ceklnovim gradom. Z ozirom na predpisane vaje, za katere morajo tekmovalci pokazali mnogo zmožnosti, obeta biti tekma velezanlmlva, nakar občinstvo opozarjamo. Glavna skupščina LNP Kakor znano, je JNS z ozirom na vložene proteste anuliral zadnjo glavno skupščino LNP, kl sc je vršila 16. decembra p. 1. Včeraj se je vršil ob mtio-gobrojni udeležbi delegatov v Ljubljani ponovni občni zbor, kateremu ie prisostvoval tudi delegat JNS g. Hoiimann, ki jc v kratkem nagovoru pozval navzoče, naj v Interesu športnega gibanja mirno in stroso po pravilih Izvedejo zborovanje. Na skupščini so bili zastopani nastopni klubi: Hermes, Slovan, Jadran, Ilirija, Svoboda, Slavija, Primorje, Lask (Ljub-liana), Korotan (Kranj), S. K. Trbovlje, S. K. Celje ln Atletiki (Celje), S. K. Šoštanj, S. K. Maribor, Rapid In Svoboda (Maribor) in S. K. Ptuj. Skupščino je vodil ravnatelj Jug. Po prečltaniu tajniškega noročila, o katerem smo že po prvem občnem zboru poročali, sc je razvila živahna debata, kl jo jc otvoril dr. Birsa s kritiko delovanja LNP v preteklem letu. Očitke dr. Birse sta zavračala ravn. Jug In tajnik Bctctto. Govorilo jc šc več govornikov, nakar je bilo tajniško poročilo sprejeto z dodatkom, da S. K. Primorje ne odgovarja za članke v tu- in inozemskih listih, v katerih se je napadal podsavez in katere tajniško poročilo očita članom S. K. Prlmorja kot takim. Po blagajniškem poročilu In poročilu revizijskega odbora se jc podelil odsto-pajočemu odboru absolutorij. Sledile so volitve. Zalibog zaradi zasedbe tajniškega mesta ni prodrla koalicijska lista, ki jo je sestavil odbor, sestoječ Iz zastopnikov vseh klubov. Pri vsej dobri volji, kl so jo pokazali zastopniki S. K. Primorja za dosego sporazuma, moramo poudarjati, da S. K. Primorju pač ni bilo potreba do skrajnosti držati svojega kandidata za tajniško mesto, ko le g. Betctto se sam odrekel mestu I. tajnika In bi bila Izvolitev koalicijske liste s tem zagotovljena. Pri volitvah je bil per acclamatloncm in ob splošnem odobravanju zopet izvoljen za predsednika ravnatelj Jug. Pri volitvah po listkih so bili v upravni odbor izvoljeni nastopni gospodje: podpredsednik dr. Košiša (Primorje), I. tajnik Be-tetto (Ilirija), II. tajnik Vončina (Jadran), blagajnik Zadnek (Lask), odborniki Kralj (Svoboda), Cimpcrinan (Slovan), Zaje (Primorje), Oosar (Slavija), dr. Koprlv-nik (Ilirija), Inž. Hrovatin (Hermes), Pla-ninšek (Maribor), Mahkovec (Celje). Klub kolesarle\' In motociklistov Hirala v Ljubljani. Redni letni občni zbor se vrši v nedeljo, 10. t. m. ob 9.30 z običajnim dnevnim redom v restavraciji Narodnega doma. — Zadnji sestanek čla- nov se vrši v torek, 5. t. m. ob 7. zVc, čer v restavraciji «6» na Dunajski cesti Odbor. S. K. Slovan v Ljubljani. V nedelj. 3. februarja sestanek vseh rednih člane v restavraciji pri Roži ob 10. url dcpol. dne. Podrobnosti na klubovl deski, Ud; ležba dolžnost. Sestanek drsalne sekcijo S. K■ Iliri. Ic v Ljubljani danes ob 20. v dainski $» bl kavarne limona. Obenem razdelite daril. Nekaj statistike o praškem nogometnem športu v letu 197.1. Leta 1923 je prisostvovalo 353.685 plačuločlli gledalccv tekmam dveh največjih praških klubr.. Spartc in Slavije. Od teh odpadejo na Sparto 184.922 In na Slavijo 168.763. Opozorilo za vse organizacije Opozarjamo ponovno, da imajo ljubljanski glavni dnevniki enou-ti u rif -ia prioli&e vanje notic med tekstom Društvene vesti, ki niso v zvezi vstopnino, kakor naznanila občnih zborov, predavanj, sestankov itd, st nejo do 30 besedi le majhno prizna valuo odškodnino v znesku ;J Din. bi>sedi zadostuje, da vsako druStv. telegramskem Stilu obvesti sorazmerno malo Število svojih članov ali int rosentov o svoji prireditvi. Organizr cija, ki hoče biti bolj gostobesedna, ali v reklatal bolj prešerna, so mora vedati, da listi vseh stroškov v ,i resu Številnih interesentov in v li nom interesu no morejo kriti iz lasi nih sredstev. Za vsako nadaljuo ht sodo (nad 80) jo treba radi tega pli čata 50 par. Za priobčevanjo društvenih vesti, 1, so v zvezi z vstopnino, ali materijelni ml dohodki, stano vsaka beseda 60 par. Ta odškodnina jc z ozirom veliko tiskarske in papirne stro&ke 1' skromno odmerjena. Šo bolj skromtu jo ta odSkodnina, ako se pomisli, da se — zlasti pri veselicah, ki traja o tudi celo noči — zapravi na deset in deset tisočo dinarjev. Za vsak drug i;, datek je v proračunu takih prireditev predvidena postavka, samo za časopisno reklamo, ki navadno edina pripomo. re k uspehu, je zmanjka. Povrhi pa dobiva časnik od bralcev Se bridki pritožbe, zakaj jih muči z dolgoveznimi noticami in reklamami Da ne bo nobene zamere, opozarjamo vse cenjene organizacije brez izjeme, da smo po dogovoru z drugimi listi vezani na enoten tarit in da smo žo zato primorani točno i-zviševati ga. Vse družtvene vesti, ki hočejo, da bodo objavljene, je treba pošiljati na naslov: Uprava «Jutra». v Ljubljani, Prešernova ulica 54. (Uredništvo takih notic ne sprejemal) Obenem z noUw> naj vsaka organizacija po gorenjih navodilih pošlje tudi odškodnino z» priobčitev vesti, ker se bodo v bodoče oriobčevate le notice, ki so naprej plačane. Za izterjevanje malih zneskov ter za knjlgovodf.tve.no manipulacijo ž njimi nikakor ni mogoče imen nastavljenih se par moči. Izkazalo se je dosedaj tudi. da je najmanj zamet in najmanj neprilik, ako so taka praksa doisledno izvaja. Uprava «Jutra». Tujci Od petka na soboto je prenočilo v Ljubljani skupno 116 tujccv. Od teh so sc nastanili 104 v sledečih hotelih: UNION: Bohinc Ante, trgovec, Med« vode; Braun Leopold, trgovec, Dunaj; Bcrger Ernst, trgovec, Dunaj; Ehrenfest Fric, direktor, Dunaj; Fiseher Gusta, zasebnica, Dunaj; dr. Fuchs Hermann,-odvetnik, Gradec; Gruden Mirko, banč. ravn., Celje; GSss Ulrik, trgovec, Niirn« berg; Gotz Mavricij, zasebnik, Pred« dvor; dr. Hacin Lovro, okr. komisar, Radovljica; dr. Jenšterle Janez, zdrav« nik, Trbovlje; Jarc Filip, ličar, Slivnica; Jež Zinka, učiteljica, Logatec; Kobi VI., trgovec, Borovnica; Kalinger Olga, uči« teljica, Tržič; Kcber Marija, zascbnica, Maribor; Krisper Fran, notar, Črnomelj; dr. Knaus Ludvik, tov., Gradec; Leč« nik Miloš, avskultant, Guštanj; Lcinber ger Henrik, potnik, Dunaj; Lombroso Ivan Jakob, trgovcc, Milan; Milic Milan trgovec, Beograd; Maison Emil, trgovec Miinchen; dr. Orožen Milan, odvetnik, Celje; dr. Oblat Hinko, odvetnik, Som« bor; Perko Vavrcncija, učitelj., Poljane; Poljanec Pavel, muzičar, Beograd; Pfei« fer Vladimir, zus. nam., Zagreb; Spašič Jevto, trgovcc, Cetinjc; Stražar Ivan, stavb, podjetnik, Trbovlje; Spcglič Dr„ knjigovodja, Celje; Skaza Franc, bančni uradnik, Maribor; Spiclmann Benjamin, trgovec, Dunaj; \Vcitzenblum Hirsch, trgovec, Zagreb; Varvaro Lorenci, trg., Milan: Žlvoder Bogomir, knjigovodja, Zagreb. SLON: Apold Karol, prokurist, Dunaj Adamovlč Vlasto, carinik, Tržič; Bcn« kovic Tco, uradnik, Zagreb; Bohinc Iv„ lcsotržec, Medvode; Cvcnkel Valerija, žctia trgovca, Sv. Peter v Sav. dolini; Didič Borislav, carinik, Rakek; Ilauck Robert, potnik, Dunaj; Kamplmuller K., potnik, Dunaj; Langof Franc, knjigo« vodja, Vrhnika; Lavrio Miro, uradnik, Mengeš; Miok Pcra, trgovec, Novi Be« čej; Mešiček Janko, uradnik, Zagreb; Mlinar Franjo, posestnik, Verd; %dattc Stanislav, trgovec, Dunaj; Rocca Egidio, trgovcc, Bodi; Roknič Jurij, carinik, Rn« Ljubljani Bakar; Simich Maks, trgovec. Trst; Juli) Straus, trgovec, Trst; Urbas Franc, car. uradnik, Sisek; Tamhini Vinko, trgovec, Faenzo; Vončina Pavla, učiteljica, Ccr-nomelj; Wessek Anton, trgovec, Trst; Zorčič Rija, trgovčeva hči, Kapele. JUŽNI KOLODVOR: Adamič Anton trgovec, Videm; Ješelnik Franc, elektri. čar, Zagreb; Križnik Adolf, sin trgovcu Prevalje; Marcon Ivan, trgovec. Straža; Orosy Viktor, zasebnik, Vrhnika; Požlep Josip, pismonoša, Brezovica; Pctrič Fr., lesotržcc, Prevalje; Sodnikar Franc, pre-jemalec lesa, Skofjaloka; Sterk Ivan, posestnik, Paka; Zabukovec Alojzij, trg.. Vinica. LLOYD: Arnuš Martin, pis. uslužbenec, Ptuj; Zupanič Mihael, car. uradnik, Zagreb; Žagar Bogo. inženjer, Planina. SOČA: Dolinšek Ela, uradnica, Kamnik; Križnič Alojzij, trgovec, Logatec: Kruljc Mihael, trgovcc, Maribor; Kos« mač Marija, učiteljica, Rakek; Slak Valentin, pekovski mojster, Logatec; Ant. Urbane, snažilec jedilnega orodja, Mo- TRATNIK: Amon Josip, uradnik, Kranj; Benča Josip, brussr, Celje, Ant. Ocvlrk, pos. sin, St. Pavel. ŠTRUKELJ: Blažič Ivan, gostilničar, Dobračcvo; Čampa Gizela, dijakinja, Maribor; Cernigoj Alojzij, clektrikar, Trbovlje; Erjavec Amalija, učiteljica, Stično: Gregorič Josip, zas. uradnik, Zagreb; Hribernik Mica, zasebnica, Dobračcvo; Kocuvan Ivan, uradnik, Celje; Fr. Kerin, trgovec, Sv. Križ; Lang Henrik, vpokojcnCc, Zagreb; Modic Franc, pos. sin. Rakek; Nedeljkovič Kosta, trgovski potnik, Klenak; Stenglin Agnctto. zaseb nik, Zagreb; Svet Anton, posestnik, Rakek: Vintar Draga, hči trgovca. Straža; Voštar Ignac, profesor, Kočevje; Za-krajšek Edvard, lesotržcc. Vel. Lašče. Poleg tega se je nastanilo v gostilnah: De Schiava 5, Stari tišlar 4, Kajfež 2 in Amcriknnec 1. Lastnik In IzdalatelJ Konzorcll .Jutra« Odgovorni urednik Pr. Brozovlč Radovani Zakaria. trfovcc vina. I Ttsk Delniške tiskarne, d. d. V Llubllanl ranta Bohnslav: Lepakar jjajteije delo in največja «krb, rablja ti občinstvo v gledališče, je le-ala vselej na ramah iepakarjev. Mi, rralci, ki smo raznašali gledališke lile, smo so trudili vsiliti vstopnico ko- uurkoli. »Blagovolite oprostiti, da motiml )ovoljujem si spoštljivo vabiti na no-ojšnjo predstavo. Naš repertoar je meniten, literaren in tudi zabaven. vrre so vestno pripravljeno in potru-limo se. da nudimo posetnikom čist, ,niotniški užitek. Prosim, tu je pro-.ram za današnje Kvapilove »Oblake«. Blagovolite nas počastiti s svojim posetom in ne bo vam žai.» Tako-le sem govoril povsod. Večinoma so poslušali mojo besedovanje j zanimanjem, celo z nasmehom, ali s prisrčnim ali ironičnim, tega ne vem. toda nasmihail so vsaj jemali mojo if.pnko in so rekli, da zvečer pridejo ali da tega dne ne morejo, a da pride-Ijo prihodnjič. 1 Nekateri čmerneži. ki jih je mojo (rkanje vznemirilo, pa so komaj odprli vrata, niso mojega priporočanja niti poslušali ter so ali vrata zaloputnili ali pa rekli: •Jaz ne hodim.* — «Ich kann nicht Mhmisch.* — «Ako bi dali opereto, bi že prižla, toda tarle Igra »Oblaki. — kdo vč, kaj bo to! — naslov ml ni prav nič všeč. Ali pa če bi igrali takole »Past na može* ali »Ciganskega barona*, potem bl si takoj kupila od vas vstopnico. To komade poznam, a šla bi zopet . . .» Ah, ni lahko tako-le po sveta hoditi, nad pravo umetnostjo bdeti in le-pakarski jozik vrteti! Prava muka je bila, po neznanem mestu prvič lopakarlti. Ogledati si je bilo treba hišo za liišo, trgovino za trgovino, in iskati po stenah tajnostne znake, ki so jih ostavljali nesebični tovariši prejšnje tod potujoče in igrajoče gledališke družbe. Sebični plakatarji mislijo: »Naj moj naslednik le sam išče! Pa naj ga tudi ven vržojo! In sam si naj zapisuje po zidovih polog vhodov, koliko plakatov je v pritličju, v prvem in drugem nad-stropjul* Prijazni čitatelj je pač uganil, kakšni so oni tajnostni znaki. To so črte, ki označujejo število oddanih plakatov, n. pr. tri črte povedo, da so v pritličju tri za gledališče vnete stranke. Ali ničla, podčrtana vodoravno, a pod njo dve črti: to pomeni, da sta v pritličju dve za umetnost navdušeni stranki, da pa v 1. nadstropju lepakov ne sprejemajo in je ondl odklonitev gotova reč. Take znake si dela vvak lepakar za- se, da bi bil naslednje dni preje gotov ln da bi nikogar ne pozabil. Tretjič, četrtič se na svoje znake že nič več ne ozira in hodi po mestu kakor pls-monosec. Tako se svetijo ti znaki kot dekoracije zidov v barvi zeleni, modri, rdeči, včasih črni, umetniško na-čečkani z ogljem. Potem so lepakareki znaki tudi okna. Ako imajo namreč kje na oknih lepe zastore iz čipk, sodimo, da stanujejo ondl bogatejše stranke, ki si lahko gledališče privoščijo vsak večer. Ako sem videl na oknih oelo store, sem bil naravnost vosel. Kadar je bilo v doti&icm mestu predstav konec, so lepakarjl pobirali staro lepake, izročali strankam karte v »Prisrčnim zbogom* in prejemali nagrado — po 1—2 K. To nagrado na-zivljajo »abšid*. V naslednjem mestu raznašajo iste lepake znova do »abši-da» in doklor se lepaki ne raztrgajo tako, da je treba novih. Nekega sila vročega dne sem «e drznil stopiti v hišico, kjer jo prebivala neka baronesa, baje »sestrična* nekega častnika. Mislil som si: »Cemu bi ne vzela listka, čeprav ni Cehinja? V gledališče zahajajo povsod na deželi tudi Nemci, kakor v, Pragi, kjer si hodijo tudi Čehi včasih pogledat nemško gledališče.* To je bilo avgusta 190!S v Visokem Mytu. Vstopil sem in na duri spodob- no potrkal, da bl se me preveS ne ustražili. Toda znotraj se ml ni odzval nihče. Jaz, ki nisem hotel zaman trkati še drugič, sem nekaj hipov po-sluškoval. Cul som šklofotanje, kakor bl umivali meso za obod. Oprezno sem nato pritisnil na kljuko, potrkal znova in liitro vstopil, ho-toč spustiti svojo lepakareko govo-ranoo. Tedaj ženski vzkrik, skoraj kakor pisk ... jaz pa sem obstal kakor okamenel. lastnim očem ničem verjel, da gledam naravnost čudovito živo sliko, kakršne v življenju dotlej še nisem videl. Vedel nisem, je li sin ali istina, dokler nisem začni iz barones-činih ust: »Gieieh hinaus, blttel Sc.hrecklich!» Nič ne vem, kako se je zgodilo, da sem bil urno zopet na ulici. Vem pa, da mi je bilo vroče, nenavadno vroče, a baronesčin zardeli obraz mi še danes ne gre iz spomina . . . Čemu se ni zaklenila, ko se je hotela zaradi vročine kopati v veliki banji! Revica, tolsta kakor krogla, je pravkar uživaia kopel in prijetno pljuskala po vodi, kakor bi so učila plavati . . . tedaj je prkirl skozi duri koinediant lepakar ter se je v banjo zaleteli In še okamenel je prod banjo in zijal kakor biaznik! No, res, prizna^ vam, vodel sem se silno neumno. Le-pakarska trgovska in galantna odgo- vornost me je v tronotku čudovit«! žive slike pustila docela na cedilu . ,« • Ta skica je prevod iz tretje knjig« igralskih spominov v Ljubljani pred vojno popularnega igralca in pevca Fr. Bohuslava: »Pcstry »vet h e-recky». V Praze 1923. Nakladeni vlastnim. Str. 130. Knjigo najtopieje priporočamo. Prodaja jo avtor sam: Smichov, Nddražni tnda 11. O.nn Kč 7. Bohuslav, naš nepozabni komik, je danes na obeli očeh slep vojni in-valid. Iveri Pokojniki često dolgujejo za svoj daf ln svoj sloves edino svoji smrti. (P. Her-vieu, 1857-1919) • Kadar bogatin pade na zemljo, pravijo, da se mu je pripetil nesrečen slučaj; ako je to slromaček, pravijo, da jo padel zato, ker je bil pijan. (TurSkn posloviea) Zgodovina nI koristna zato, ker se li njo člta prošlost, ampak zalo, ker se v njej člta bodočnost. (J. B. Say, 1767 1832) • Zlato je žolta kovina, ki nima jezika; vendar tam, kjer ono počne govoriti, vsi drugi molče. (Turški Izrek) ttan. v trnka bes.d. 60 par. 7.a„OoplsovanJ." In .tenltve" •• računa vsaka beseda 1 Din. — Prlobčujejo •• I« mali ogla«!, kl u plaSant t naprej Plača m lutko tudi v znamkah. Na vpraSanJa odgovarja uprava la, te Jo vprafanjn prilolena znamka ■a odgovor tar manlpulacljska pristojbina (1 Din). InStrukcijo (ije vlsokotolee nlijeiolcu. Ponudbe pod ..Inštruktor ' lia opravo ,.Jutra". 27611 Klavir in francoščino pmuj« učiteljica IzpraSuna 1'arlzu. Atleta Potočnik, . ■ .m,iln va cceta »tov. 11, , ,. prttl. lovo. 2523 I tu6a ISčeta primarno mesto t vetjem hotelu ali kavarni v kakšnem večjem mestu, ov. tudi v Inozemstvu, Ceujene dopise Je poslati na upr..vo ..Jutra'1 pyd „Sarl" In ,.VI-2770 Gospodična t< igra kak Instrument In ri' tnlco s dobrim Gladom *u petje, se Iflčo za učenje. — fprilatl od 12—2 vsak dan r kavarni ..Narodni dom". Kope In lk. 2771 (dobo) Ali iščete službo? fraroftte v 0n iu mnii^nskeui je-(iku okdli 800oglasovprot t.h Mrzličnih mest ra moAke in »a /onske J r. vneli delov na*e rtižave. Cenu JO i) n, mesečno " Din, četrtletno 100 Din. 8687 Aufomonter mmostojen. poSten. zmožen »'ovenskega In nemčkega Jezika, »o sprejme. Ozira se le na prvovrstne moči. Ponudbe pod ..Eneglčen" na uprnvo ..Jutra". 2758 Dobra pisarniška mo8 JC sprejme v Ljubljani, Kar-lovska cesta flt. 4. 2765 Koresponrtenlinja 'p^etna. z znanjem cirilice kakor nem&ke In slovenske stenografije ter strojepisja, !e sprejme. 2380 Služkinja za vse /.na kuhati in opravljati ^iuga biSna opravila, dobi ta- Izurjena modistinja ISče službe samo za sezijo. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..ModistinJa". 2707 Mesta vzgojiteljice teli mlada, lnteligenUia go« spodična k otrokom od 1—7 let v večji kraj 81ovenlJo, Hrvat ko alt Slavonije. Dopise do 10. febr. na upravništvo „Jutra" pod ..Vzgojiteljica". 2045 Kompl. delavnica za sploftno kleparstvo ia ključavničarstvo ter vodovodno podjetje s celim Inventar-Jem se radi eelltvo ugoduo j proda. Naslov povo uprava „Jutra". 2728 Majhno posestvo Je naprodaj v Stični ua Dolenjskem, obstoječe lz hlSs s hlevom, kozolcem. sadnim vrtom in 4 njivami. Proda se tudi samo hiSu ln ena njiva. Ntulov pove uprava „Jutra". 2722 Ljubljanski Zvon 80 letnikov (od leta 1885. , ,. do leta 1015.), broliran, sc , dnrskim poslopjem, proda 70 proda. Kje, poro uprarnlltro zmcrnl ceni VorbI Vlnceuc. Posestvo veliko 3 orale r. lepim *ado-uoHnlkom ter bilo r. gospo , .Jutra". Revna deklica stara 15 let, bl so rada Izučila za modiBtinJo. Najraje j KMlVvSti"VSa' fiV^Zvo-' pil dami. kl bl JI dajala | narHka ullc 7. B. L. Tovarna dvokoles ln otro&klb vozičkov r Ljubljani, „Jutra". 2476 Potnik vpeljana stareJSa prvovrstna moč manufakturne stroke, ISče s 15. februarjem na-m*.ACenJa. Ponudbe se prooljo na upravo ,.Jutra" pod felfro ..Slovenija in Hrvatska". 2C41 Lesni uradnik (reduciran). 1 fl č e službe. Vzsine vsako delo takoj. — Ponudbe pod 6ifro ..Trozen" na upravo „Jutra". 2278 Mesta vzgojiteljice pri boljši družini ISče abeol-ventlnja tebnlfike srednje Šole. Izurjena Jo v filvanju ln ročnih delih. Naslov pove upr. „Jutra". 2744 Enjigovodkinja ln korespondentinja, perfekt. strojepiska, zmotna cirilice, s dalJSo prakso, želi mesta v kakem podjetju. Ponudbo na upravo „Jutra" pod „L'god-nost". 2747 kolea, malih pomožnlli motorčkov in Bivalnih »trojev. Preko sime se shranijo in sprejemajo v popolno popravo za emajllranje In poniklanje dvokolesa, ofroSkl vozički, Šivalni ln razni drugI stroji. 2294 Plesne obleke od Din 400 do Din 1200 v vseh barvah. Po natančnem naročilu glede velikosti, barve in materijala pošljem tudi po povzetju. P. M a g d l d , Ljubljana (nasproti glavue poŠte). 2126 25 vag. bukovih drv klanih, sckanlh pred štirimi meseci, prodam po 25 par kg. Tri vagone popolnoma suhih bukovih drv po 27 par kg frauko vagon ftt. Janž, Dolenjsko. Franc Knez, Tržišče, Dolenjsko. PohiStvo, Vsakovrstne spalne oprave nudim po r.elo ugodnih cenah Matija Audlovlc, mizarstvo ln zaloga pohištva, Ljubljana, Vidovdanska costa 6. 2461 Mehke ovratnike za gospode ln vsakovrstno perilo se po nizki ccnl proda. Naalov pove uprava „Jutra". 2773 Srebrne krone po 1, 2 in 5 staroavstr., dobi nsJviSJl ponudnik nekaj tisoč. Reflektantl naj se Javijo pismeno na upravo „Jutra" pod ,, Krone". 2626 MiLSfv?......... Ljubljanski Zvon letnik 1923, prvo Številko, kupi Tiskovna zadruga v Ljubljani, Picfiernova ulica It. 54. Omaro za knjige ter klub garnituro, novo aH pa dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na poStnl predal 150, Ljubljana. 2411 Proda so vsled pomanjkanja prostora: Lepa salonska garnitura, prevlečena z damastom, 1 ogledalo, 2 sliki, 1 miza, zastorl za okna, 1 sofa, pletena garnitura za vrt, 1 Croquctt-Igra, 1 novo mošKo kolo znamke „Waffenrad". Predmete so lahko ogleda od 9. Plahto za stojnico (Btant) 3 X 4 m, tudi večjo In balančno tehtnico (5—20 kg, vre v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na upravništvo „Jutra" pod „Odančov". 2300 posestnik Podplat. v Kostrlvnlcl, p. Starejši gospod Išče čedno opremljeno sobo s pusebnim vbodom v Spodnji M&kt. Ponudbe pod: F. O , LJublJ&na 1, poštni predal 45. 2777 Lopo stanovanje obbtoječe lz 3 sob, kuhinje, prltlklln in vrta v Zg. ftlški. ho iaminjti za «nnl se sprejme dijak. Inatrukelja navodilo komadov In ceno na . . . . ... «. .. iinpnvn liitrn" nnd Ilnlnfs lahko v hlll. — Naslov pove uprava ..Jutra". 2754 Snažna soba ___r___ _______ ________s drema posteljama, se odda. Enonadstropno obrtno hllo, j Naslov pove uprava ,,Jutra", sredina Maribora, delavni- j 2751 ca In Ktanovanje takoj----- prosto. 400.000 Din. „ x , , Stanovanjske hlle v pred- hA SOlarja rnestju Idubljane Btanova- I ,UnovanJe s hrano pri S ^rfj^^^o 'diSnrlaJ rodbini, ki bi lihko posveta ?nn S57' H.n,dcpku kar n^večjo skrb za i00if f.a.)eT ,U 1 vzgojo. Plačam do- koj dobro mesto. Naslov se poslati na naslov: Ivana uve v upravi ..Jutra", Pre-trnova ulica 54. 2605 Vajenca pekovsko obrt, se sprejme jnkoj pod ugodnimi pogoji. — Kje, pove uprava „Jutra". 2560 Delovodja popolnoma vefič mostnih, de-•imalnih in balančnih tehthlc • Iščo 7.a veliko tovarno v '"tioslavljl. Dopise pod Slfro i-SrrokovnJak" na upravništvo .'utra'\ 2542 Medved, Vojnlk. Frankolovo, p. 2488 Strojnik ključavničar, veSč tudi v električnem obratu, ISče službe.— Naslov pod Slfro ..Strojnik" pri upravi .Jutra' 2708 Provizijsko potnike 'prejmemo. — Ponudbe pod •••Spomladanska sezona" na "pravo „Jutra". 2440 Šoferja M je obenem dober auto-rionter, sprejme Kollnska to-iiuna v Ljubljani. 2701 Brivskega pomočnika boljfto moč, sprojme KoltomaJ v Celju. 2621 ? ^trugarska pomočnika br takoj sprejmeta v strugar-delavnici ■ pogonom — Vfkoslav Baoio, Gornja Ite-Mca. LaSko, 2623 Mlad trg. pomočnik ISče mesta v trgovini z me8. blagom ali špecer^*. Nastopi takoj ali pozneje. — Naslov pove uprava „Jutra". 2706 Gospodična Vreče čiste tn cele, kupuje tovarna lesenih žebljev v Tacnu pod šmarno goro. 2601 Pisalni stroj .. „, , ... . ohranjen, najraje cl Trboveljske premogokopno derwood, kupim. Ponudbe z Prodajalka pridna ln poštena, ISče mesta v Špecerijski stroki, gre tudi do 12. ure pri ravnatelju za blagajnlčarko. Dopise Je H^r v novozgrajeni paia- dobro ohranje„t najraje Un- družbe. 2735 Mostna tehtnica dobro ohranjena, se takoj proda. Naslov pove uprava „Jutra". 3312 Filatelisti začetniki I Ugodna prilika! Zbirko nad 1000 različnih znamk vseh drŽav, prodam. Dopise pod „Cena 100 Djn" na upravo „Jutra". * 1983 navedbo cene na upravništvo „Jutra" pod „Underwond' 2576 tisoč dinarjev. Novosidano dvodružlnsko vilo, 050 metrov vrta v Rožni dolini, 800.000 Din. Purcelo 7500 metrov ob Dunajski cesti po 55 Din. Novozldano vilo v severnem delu mrsta, 8 sob, vollk vrt, 500 000 Din. Parcelo 26.800 kvdr. metr. na ljubljanskem polju po 8 Din. Enodružinsko hlSo, vrt 1000 metrov, takoj prosta, ob Duuajskl cesti, 82.000 dinarjev. Posestvo 22 oralov na Spodnjem Štajerskem, hlflo ln Štirimi Rospod. poslopji,! 175.000 Din. IllSa z vrtom ob cesti pri MengSu, 60.000 Din. Odda: Večje Stovllo trgovskih lokalov na prometnih točkah v Ljubljani. 2755 Lepo posestvo re proda blizu Mokronoga, 20 min. od postaje Mokronog-Dlstrlca, obstoječe lz vseh goapouarskih poslopij, sado-nosnega vrta, približno pet oralov njiv tik gospodarskega poslopja, 8 orale travnika, lep zaraSčen gozd (6 oralov). paSnlk (ena parcela zapuščenega vinograda). Kupec hs vseli lahko takoj, ua željo mu prodam tudi manj. — Pojasnila dajo Anton Bule v Mokronogu. 2396 bro. Ponudbe pod „8iroga vsgoja" na upravo „Jutra". 2606 Sobo fi vso oekrbo, ISče gospodična. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Separlrana". 2591 Stanovanje ali dve opremljeni sobi. llčo zakonski par broz otrok za takoj ali pozneje, proti nagradi. — Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod Slfro ..Nagrada". 2588 Opremljena soba v bližini glavne pošte, so odda s 1. marcem solidni osebi. Pismene ponudbe z navedbo poklica ln naslova na upravo „Jutra" pod ..Solldnost". 2472 Oglja lepega, nuhega, bukovega za ______ Izvoz, ltuplm vsako množino, j šifro",,Krško". TakoJSnJe plačilo. Ponudbe z 1 navedbo cene na Franc Knez. TržISče, Dolenjsko 2693 Mala hilica * pred 15 leti z opeko zidana In krita, s 1200 kvadr. metr. vrta pri KrSkem je naprodaj. Cena 25.000 Din. — Ponudbe na upr. ..Jutra" pod 2730 Ne čakaj spomladi! Suhcw , _ ' 1 prvovrstno, kupim takoj več- N aro 61 takoj: seme, sadno . j„ mnoilno. Ponudbe i na-drevje, vrtnice, dallje, gladi- vedbo cene, vrste In količino r večletno orakso lell meota «'« Vrtnarsko velepod- 1 nasloviti: Jožo Kovač. Ljub- k n J igo vod k 1 n j e ali blag^jSu MJe V rt". DUmon^., ta Ijana. Stari trg 3. 1726 čarke v večjem kraju Slove- drugovl, Maribor. Zahtevajte -- — ceniki nlje, Hrvatsko aH Slavonije. Dopise pod ..PlBarnISka moč" na upravo „Jutra" do 10. februarja t. L 2672 Knjigovodja ln korespondent s prakso, zmožen nemSaega ln laSkega Jezika, želi premenltl mesto. Ponudbe pod .. Samostojen" na upravo „Jutra". 2667 Abs. eksp. akademik ISče mesta v kakem večjem podjetju. Gre tudi brezplačno. Ponudbo na poštni predal 167 2651 1150 Salonska preproga Vino Skoraj novo hiSo kl stoji ob okrajni cesti ln na najbolj prometnem prostoru v Trbovljah, prodam 4 tone premoga letno onemu, kdor odstopi za takoj zakoncema sobo s kuhinjo, evept. s uporabo kuhinje. Ponudbo pod ..Ljubljana" na upravo ..Jutra". 2697 upravo .,Jutra" pod ..Delnice Jadranske". 2598 2—3 gospodje s kapitalom 50.000—100.000 Din, za dobro idočo malo tvorntco, se ISčpJo v svrho ustanovitve družbe. Ponudbo Je poslati na upravo ,,Jutra" pod ..Ugodna prilika". 2679 Kompanjon oe ISče ia malo tvorntco s sigurnim dobrim zasiuftkom. s kapitalom 75.000—100.000 Din. Ponudbe na upravništvo .Jutra* pod „Dobrl zaslužek". 2676 Stanovanje (sobo ln kuhinjo) Išče gospodična s 1. marcem aH 1. apr. ~ Stanovanje v vili aH pri čeSkl rodbini dobrodošlo. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Dobro stanovanjo". 2009 Dopisovati želim rndl pomanjkanja tnanjn s plemenitim, zdravim akade-mlčno Uobraienlm gospodom v stalni, dobri poziciji, 40 do C0 let starim. Kdor hrepeni po udobnem domu, IJu-beznjlvl, skromni, vsestransko lzohrn2enl Zenici, naj se ljlr~0t0ll Javiti s polnim naslovom. Dopisi se na željo vrnejo. Na upravo ,,Jutra" pod ,,Fortea fortuna adjuvat" 2089 Visoko nagrado plača samostojen trgovec onemu. kl mu bl posredoval bogato fccnltev. Cenjeno dopise se prosi pod ,.Visoka nagrada" na upravo ,,Jutru". 2775 nt ceni (radi kontumaca] učitelj U|u Dolene v Za gorju ob Savi. 2771 tcLtjtt&rj Izgubila sla so SI. t. m. zjutraj dva prstani od ltlmsk. ceste proti dram* ekemu sImUUSču Iq poitl. d. srtdlne Sv. 1'etra cest.. — 1'otten najditelj se naprola da Jlb odda proti dobri do. gradi v upravuUtvu ..Jutra" £73i fiivilja uiMerna, prakti.ua, s. priporoča ra -talno k boljll dru tint. Ponudbe Jo poslati ul upravo ,,Jutra" pud ,,nedk. prilika". Letne klobuke luodarnlftlrant poceni tn ti raztlUnlh strniti svil. Ponudbi ua upravo ..Jutra" pod llfrl ..MoJcrno risanje". 27SI Eleg. modna dela lrdelujern po nizki ceni. •» Naalov |tove uprava ,.Jutrah pod ..rarla". 2767 Tovarna za ločenje draclb kovin t Augustln, Ljubljeni, Bv Jerneju ce«ta fit. 281, prevzam. vsakovrstno zlato la .rebri v predclrivo ln prodajo. — Por.lačenje. pnsrebrenj«, po. niklonju In pobakrenje. 2711 Na dobro lirnno s. sprejme več gospodov — Ulica na grad 3, pritličji« 25« tležrike, čcvljo i:d. po konkurenčni i-eui uudi g JAKOB LAH * Maribor, Glavni trg 2. z 2 valerjemn, kl l?Ta vsak S komadov, dobro ohranjen, ee poceni proda. Ivan Uenčl-na, Stari trg pri Ilakeku. 2315 I Kdor hcCc kal prodali | Kčor hoče kaj kupili Kdor službo lid. i naj inserlra i Jutru" n Gostilna so odda na račun ob krISISfiu za nizko ceuo. Trlpravna Je cest na dežoll. Ponudbe pod za trgovino nll obrt. Cena ln drugI podatki se Izvejo pri lastniku Juriju Terene, zidar, mojster, Trbovlje II. S070 Majhno posestvo se proda po najnižji ceni. — Novozldana MSu s 4 sobami In kuhinjo, veranda ln druge letnik 1917 prvovrstno ka kovostl, belo In rdeče po 0 ' prltlkllne In pol John vrta v 2X8 lepa skoraj nova, san- • do 8'7S Din, pristno deset I mestu, B minut od JeleznUnu ke ln bele kuhinjske stole, i let staro sllvovko po 25 Din postaje. Resni kupec naj ai poceni proda. — Naslov pove uprava „Jutra". 2881 Vsi stroji velik, ključavničarske tovarna, •• prodajo. Dalja ključavničarsko, kovaflko, mizarsko tn sedarsko orodje ln pl-BarnlSko pohištvo s Werthel-movo blagajno. — Dopise pod Slfro „8amo proti gotovini" na upravo ,,Jutra". 2538 liter, prodaja J, Kravanja v Ptuju, 2397 Maribor, Atekaandrova cesta St. 67, prodaja: Moko I a banafiko, lepa namizna J a-b o I k a od 50 kg naprej po najnlijlh dnevnih cenab. — Istotam so kupuje f 1 * o 1 po najvišjih dnevnih cenah. 2853 Izvoli takoj osebno pogledati. Nrislov: J. Faget, posestnik, Slov. Dlatrlco. 2514 HlSa n sadnim vrtom njiva, goSča, akupno 8 Johe. " —" ' " ibi .Prometen kraj" ua upravo ,Jutra". 2308 Lepo veliko skladišče ae odda v najem v sredini mesta. Polzve se na Starem trgu lla/II. 2431 Trgovino 7. meSanim blagom v prometnem kraju na delali, vzamem v najem. Eventualno prcskrblm tudi lastnika trgovina. Ponudbe pod „1. K. 41" na upravo ,,Jutra". 2485 Prvovrstna gostilna tako) veliko stanoe&nje' obstoječe iz 8 gob in udobnih pritiklin v neposredni bližini poŠte, primerno 7.a poib jetniku, ki združi pisarno h stanovanjem proti manj. fom olutoječim l* 3-5 nob v stari hiši n« prctlaleč M mesta, litlor pa kupi vilo dolii takoj stanovanje in ni treba lamenjave. — Ponudbe pod „Udobno stanovanje" na upravo „Jutra". !il< ss proda. HISa Je v dobrem se da v najom. Letni konzum stanju a 4 aobam! ln kletjo. ! vina in piv« čez 200 hI. Star Natančno se polzve pri lait- j Stadion. Lepo moderno po-nlku Jakobu Mtlollč, St. Ml- »topje. prvovrstna oprema. — i klavE St 27. poŠta Hoče pri ! Ponudbe na dr. Flego, Ko- , Mariboru. Cona 75.000 Din. I čevje. 201B I Priporočamo knjigo i StojanoBiC fl., Rumonousha bltha., Popis bitke la njen pdmea z dvema zemljevidoma, i Knjiga velja • poitnlno vred Din 81'— ter w naroča pri Tiskovni zndrugl v Ljubljani. Centralo: UUBL3AM Kongresni trg 3 Anonfina ln reklamna dvuiba as o. as. Zastopstva v vseh veCjih inozemskih mestih Zastopstva v vsoh večjih Inozemskih mestih Podružnica: . BEOGRAD ' Vasina ulica št. Zl. rmitrc t 109 t/roirz-OKr. «In Se ga enkrat izsledimo.* doda Plloa, »ga kmalu dohitimo, Odpotoval ,ie v noči od 24. na 25. maja in je torej pred nami kakih dvainsedemdeset ilo osemdeset ur . . .» ♦Vse to je prav lepo!» meni Sainclair. Tovarna, furnirja. Knjiga: Fr. Oni6 I »Darovanje" I Osna 10 Din. Naročila sprejema Josip I Vidmar ▼ Ljubljani, palača Trboveljske premogo-kopne dražbe. 288: Poceni češko posteljno perje* Kilogram sivega napol (enranega) perj. eo Din, golbeiegn 75 Din, belega 66 Din, boljšega 95 Din, finega 115 Din, napol puha 145 Din, fino 178 Din, naltinejiega 220 Din, belega puha 870 Din, snežno-belega parnega puha 445 Din. Franko in carina prosto proti povzetju. Neogajajočo eo laliko vrne. Vzorci zastonj. Mnogo priznanj in naknadnih naročil. StupaSOjubiloa posteljnega perja SAOBSEL * Oo., Wlen XXV., Oelbelgasae 0/8. 157 Naročajte, čitajte in razširjajte dnevnik l BSgSCTraraBCBsaaiJuiH i^ra-js-r Večjo zalogo 466 zamenjam zaradi selitve za volno ali pa po lastni ceni prodam. Franc Triplat, tovarna snkna, Moste, p. Žirovnica (Gorenjsko).