Bučele. ,Če hočeš na sveti Veselo živeti, Težavno ti ni; Posnemaj čebelo: Od cvetke veselo Do cvetke hiti; Med prvi izpije, Peroti razvije, Pa k drugi brenči". Jos. Stritar. Bučele so priljubljene živalice pri vseb omikanib Barodih, in zlaati SloveBci ao že od Bekdaj veliki prijatelji ter jih z veaeljem goje. Povračujejo pa jim za to ljubav s strdjo in dragim voakom, brez katerega ae Bijedaa sv. meša ne bere. Za^ raao zjutraj, v prekrasni vzpomladi, kadar rožice prelepo cveto ia milo vonjavo avojo razprostirajo po svetu, poataae akrbai Sloveaec ia pohiti k svojemu bučehijaku, ker: ,,Skrbne bnčele Rano brenče, Za strdjo hite!" Ker toraj dragi moji rojaki, premili Sloveaci, bučele tako visoko spoštujejo, ia ker še je maogo občia ia vaai brez ajih, radi tega bočem bučele malekoatao v ceBJeaem ,,Slov. Gro spodarju" potrpežljivim bralcem opisati. I. Zgodoviaa. vrata bučel. Toliko priljubljene živalice rbučele" se iatiaito štejejo k aajčudaejšim žuželkam. Kakor mravlje akrbijo za zimo, jednako tudi bučelice; pregovor pravi: ,,Leaub, pojdi ae k mravlji ucit, ia pregledaj skrbae bučelice" Bučelice živijo v družbi, vsaka družiaa jih šteje 20—60 tiaoč; a aajdemo jih v vaeh petih delib sveta, kjer ie dovolj paše Bajdejo. Niso pa povsod jednake velikosti. aiti barv, laške so vtčje od Baših, a maajše v Afriki. Na Laakem ao rumeakaate, med tem, ko so afrikaaake rudečo rumeakaate. Nekdaj iz prva so bile divje živalice, bivajoče v velikib dreveaaih dupljiaab; a atrd ajibova je Ijudi napotila, da so jib ukrotili in udomačili. Radi tega ao 8e morali poučiti o njibovem čudovitem družbinem življeBJu, ter ugaaiti, kaj jim ljnbi, kaj akoduje. Pri tem poučevaaju ia skušnjah so naposled opazili, da te živalice aiao vae jedaake velikosti, ter nekatere akrbljivo na pašo lete, med tem pa druge brezposelao pred paajem veselo breačč, in ae kratkočaaijo, kakor kakšni bogataši v krasaih palačab. Uvideli ao tudi, da celi roj za nekšao bučelo hiti ia kamor se oaa vsede, tamkaj vse ostaaejo. Rekli ao OBi bučeli ,,kraljica", ki vlada celo družbo; a vkljub temu še niso zaali o moči Bjeai, iB zakaj je — v panju. Domišljevali so vedBO, da je ta kraljica bučelam to, kar je pri kokošib poBoaai — peteliB. Pred 200 leti so še celo učeajaki prirodoalovja imeaovali to bučelico ,,samca". A slavaozaani anatom Swammerdam je pri razteleseaju te prečudae živalice z drobaogledom opazil in določil tega ,,kraljiča" za — matico. Radi teh preiakav je izvrstni bučelar, župaik v Sirab na Lužiekem oc-itao učil: V vaakem paaju je troje vrat bučel: 1. kraljica — matica — jediaa samica; 2. trotje, aamci in 3. vae oatale ao polutaai ali polutaake. — Prvo ia drugo je rea; a delavke aiso polutani, nego nepopolae — aamice, kar je dopričaao v aajaovejših časib. (Dalje prib.)