Leto L
Ljubljana, četrtek 24. julija 1919.
S te v. 158.
VEČERNI UST
NEODVISEN DNEVNIK * Posamezna številka 16 vinarjev.
Cene po pošti t «a celo leto K 40'— ib polleta . K 20*— ca četrt leta K 10'— ca 1 mesec K 3'50
Za Liubllaoo meseCno 31
Uredništvo in npravn, Kopitarjeva ulica it 1 Urada, telefon ilnJft
Italijani zbirajo čete proti Jugoslaviji.
Izvirno
Vrhnika, 23, julifa. Iz Dolenjega Lo-i&fca poročajo dne 27. t. m, K nam priha-iajo ogromne mase laškega vojaštva. Včeraj ie došla brigada »Venezia« in artilerijski polk št. 112, velike množine arditov in naskakovalnih bataljonov, pred njimi pa takozvane »Compagnie della morte«, Vse fe od nog do glave oboroženo in z jekle-
porožilo.
nimi čeladami na glavah. Gredo vsi v smeri proti Rovtam, Če jih sprašuješ kam da gredo, pravijo vsi, da v Ljubljano. Vedo tudi povedati, da je v okolici Žirov na tisoče jugoslovanskega vojaštva. Disciplina in duh sta precej dobra t vse v sovraštvu do Jugoslavije,
Nova demarkacijska črta v Banalu.
LDU Belgrad, 23. julija. Iz Temešvara >OTočajo: Danes je v Temešvara pričela s tvojim delom vojna komisija, ki ima nalogo določiti novo demarkacijsko črto, kot začasno mejo med Srbijo in Rumunifo v Banatu. Predsednik komisije je francoski general Timois, a člani po eden višji častnik interesiranih držav. Srbski delegat je polkovnik Jovan Veljkovič. Nova meja gre
*	severa devet kilometrov južno-zapadno
od mažarskega mesta Nako, od tu med Valkanijem in železniško progo proti Mo-krinu, Veliki Kikindi m Zombolju, od tu na jug proti Pardanju in Modošu, odkoder se spusti v južno-vzhodni smeri proti železniški progi Bazias-Temešvar, katero preseka med Vatinom in Moravico, nakar krene na vzhod, obide Vršeč in Belo Cerkev ter se spusti na reko Nero, ki na jugu završuje mejo.
Na Francoskem namesto stavke — resolucija.
LDU St. Germain, 23. julija. (DKU) Posvetovanje narodnega odbora Confede-ration generale du Travail o stavki je trajalo dva dni. Zastopniki velikih strokovnih zvez kovinskih delavcev, rudarjev in železničarjev so nastopili proti radikalnim elementom. Confederatia je sklenila z 90 glasovi proti 17 glasdvom, med tem ko 8 glasov ni bilo oddanih, dolgo resolucijo, ki zahteva različne fiskalične in gospodarske ukrepe in izjavlja, da katastrofa, ki jo |e pripravljala vlada s svojimi odredbami, Se ni odstranjena ter zavrača gospodarsko In finančno politiko vlade ravno tako, ka-
kor stališče vlade z ozirom na obrekovanje delavskega sloja. Narodni komite jemlje amnestijo in demobilizacijske odredbe na znanje kot posledico delovanja Confederation generale du Travail, ravno tako tudi odpravo blokade proti Nemčiji, zahteva pa isto tudi za Rusijo in Ogrsko. Nadalje je narodni svet tudi soglasno sklenil resolucijo, ki vstraja pri zahtevah gospodarskega in političnega značaja, ki obsoja intervencijo na Ruskem in na Ogrskem, in izraža simpatije delavcem vsega sveta.
Japonska 'zapusti Šantung.
LDU Rotterdam, 23. julija. (DKU) »Rotterdamsche Courant« poroča iz Pariza: Japonska je sporočila mirovni kon-
ferenci, da umakne svoje čete iz Šantun-ga ter da vzdržuje samo svoje gospodarske zahteve glede železnic.
N©va nemška vlada pred narodno
skupščino«
LDU Nauen, 23. julija. (Brezžično.) V sredo se je nova nemška vlada oficielno predstavila wcimarski narodni skupščini. Pri tej priliki je imel ministrski predsednik Bauer govor, v katerem je med drugim izvajal: Pred štirinajstimi dnevi je bila pod pritiskom svetovnega položaja ratificirana mirovna pogodba. S tem se je končala doba, ki obsega orjaški napredek, pa tudi tragično katastrofo Nemčije. Celo oni, ki so v stari nemški državi stali v najsrditejši borbi z režimom, so morali dati slovo marsičemu, kar jim je bilo lju-
bo iu drago. Toda življenje gre preko tega svojo pot naprej. Prav to bridko slovo nam mora biti izpodbuda, da se z vso silo popri-memo nalogo, katero nam nalaga najbhžja bodočnost. Sedaj ni časa za pričkanje o preteklosti in o vprašanju krivde, niti za proteste proti nasilju marveč iskati je treba nove
S' oti, po kateri naj krene nemška republika.
uš pogled, naš korak mora biti umerjen nn-prej. Ena glavnih nalog bo izpolnitev obveznosti, ki nam jih nalaga mirovna pogodba, vzpostavitev našega opustošenega narodnega
gospodarstva. Za nemški narod bi bilo neod-pustno, ako te naloge ne bi znal zmagati, posebno še sedaj, ko v novi državi sam odloča
o	svoji usodi.
Pod tufčevo peto.
Solnčna Goriška, nekdaj naš ponos in naše veselje, je danes zapuščena. Mizerija se naseljuje vanjo vedno bolj, odkar je la« škj odrešitelj prevzel gosjjodarstvo v svoje roke. Inteligenca zapušča svoja mesta in beži v Jugoslavijo. Kaj naj poreče ljud« stvo, ko to vidi! Žalostno gleda ta pojav, zavedajoč se, da pride na mesto našega uradnika tujec, s katerim se ne bo moglo pogovoriti. iTežko je stališče slovenskega uradnika v zasedenem ozemlju. Italijanski uradniki so si ustanovili svoje društvo dr« žavnih uradnikov v Beneški Juliji; k svat-jrm sejam in shodom seveda nima pristopa noben Slovenec, Vzgojeni so že tako v šovinističnem duhu, da sluge ne pozdravljajo višjih slovenskih uradnikov. Slovencu 80 vedno za petami italijanski detektivi na vsak gibljaj, tako, da je občutljivemu človeku življenje neznosno. Zato pa vsa čast onim, ki vstrajajo v vseh težavah med za« puščenim ljudstvom.
Najbolj težko dene Človeku, ako vidi, da igrajo največjo vlogo oni, ki so bili od nekdaj največji nasprotniki Slovencev. Pa’ to naj bi že bilo! Med zagrizenci se dobe bivši avstrijakanti prve vrste, petolizd stare trhle Avstrije. Tak junak je goriški državni jjravdnik dr, Marinaz, Ve pač, zakaj tako dela! Zaveda se starih grehov in z glasnim preziranjem in zaničevanjem Slovencev in skrajno udanostjo Italijanom hoče zatajiti in skriti, kar je nekdaj zagrešil proti »materi«. Med temi funaki, ki so nosil glavni zvonec, je tudi okrajni sodnik dr, Vinci, ki je moral ob vsaki priliki govoriti slavnostne govore zmagoviti italijanski armadi. Pozabil je, kako je letal v začetku svetovne vojne po Gorici s čmo-žoltim trakom in se lizal avstrijskim častnikom! Menda je opral to svojo zadevo pred italijanskim častnim sodom! Toda jx>zabil je, kakega prijatelja se je delal svoj čas Jugoslovanom in kako je odobraval rimski pakt ter trdil, da se ne bomo prepirali za par pedi zemlje, Ako bi imelo kaj tega ali onega ljudstva priti pod dra-gorodno oblast, naj velja pravica narodnih manjšin povsod in vselej! Pozabil je na svoja načela. Sicer so pa Jjostali, kakor čujemo, odrešeni gospodje siti njegovih govorov in ustavili njegovo plodonosno delovanje.
Čujemo, da so trgovci odtegnili blago i trga, odkar so se cene znižale. Na gori-Iki trg ne prihaja nič več sadja. Meso, in sicer argentinsko, dobi oseba na teden enkrat in prav nič več in nič manj kakor 15 dkg. Živil pomanjkuje v okupiranem ozemlju in v Italiji. Toda upati je, da zopet pomore ententa ubogi zaveznici 'V stiski in jo reši boljševizma. Le vina je dovolj, toda ne pristnega, ampak ponare-enega, po katerem človeka ščiplje po že-odcu,
< Poslopja slovenskih šol v Gorici so še .redno zasedena po vojaštvu. Nikakega Znamenja ni, da bi slovenska dcca dobila jlolo v svojem materinem jeziku, dasi op-gosto čujemo slične glasove. Da bi bili resnični, kdo bi jih bil bolj vesel kakor slo-Jvenska deca in slovenski starši! I. S,
Ministrski svet proti imenovanju djakovskega škofa*
LDU Belgrad, 24. julija. Na včerajšnji .seji ministrskega sveta se je razpravljalo o Imenovanjih dijakovškega škofa AkSamo-'Viča. Ker je papež imenoval Akšamoviča jbrez vednosti in privoljenja naše vlade, je ministrski svet odločil, da bo protestiral proti temu in da ne sprejme imenovanja.
Naša vojna odškodnina.
LDU Belgrad, 24. julija. Proučevanje ..vprašanja o vojni odškodnini se bliža svojemu koncu. Komisija, ki proučuje pred-joge zaveznikov, bo zaključila v nekoliko dneh svoje posle. Naše vprašanje je v glavnem rešeno povoljno.
Finančni odbor narodnega predstavništva.
LDU Belgrad, 23. julija. Včeraj dopoldne je imel finančni .odbor sejo, pri kateri je razpravljal o dvanajstinah proračuna za mesec september.
Mirovna pogodba za Bolgarijo.
LDU Lyon, 23. julija. (Brezžično). Komisija za odgovornost se je sestala k seji -y torek ob 10, dopoldne. Razpravljala je
o	določbah za mirovno pogodbo z Bolgarijo, v kolikor se tičejo njenega delokroga. (Tudi komisija za odškodnino in obnovo, ki se je zbrala k posvetovanju kake poi ure kasneje, se je pečala s klavzulami bolgarske mirovne pogodbe,
LDU Lyon, 23. julija. (Brezžično). V smislu sklepa, ki ga je sprejel vrhovni svet •zaveznikov v svoji seji pretekli četrtek popoldne glede mej Bolgarije, se bo to vpra-' •Sanje ponovno obravnavalo v prihodnji se-
•	V, najbrže v četrtek.
Grš&o-feolgarske meje.
■f LDU Berlin, 23. julija. (Dun. KU) »Lokal-
anzeiger* poroča iz Lugana: Kakor doznava »Corriere della Sera« iz Pariza, je Tittoni v včerajšnji se'i sveta četvorice izjavil: Ker zadržanje zastopnikov Grške in Bolgarske onemogoča srečen izid v vprašanju mej med obema državama, polaga on svoj mandat v roke četvorice nazaj.
Ur. Prr^er odpotoval na Dunaj.
T PT' f von, 23. julija. (Brezžično), Na-ielnik . ško-avstrijske delegacije na mi-
rovni konferenci, dr. Renner, je sporočil generalnemu tajništvu konference, da odpotuje za nekaj dni na Dunaj in da bo za njegove odsotnosti vodil nemško-avstrijsko delegacijo nje član dr, Klein, bivši avstrijski justični minister.
Nemško-avsf rilski kmetski svet proti mažarskim boljše vikom.
LDU Lyon, 23. julija. (Brezžično.) Z Dunaja poročajo: Nemško-avstrijski kmetski svet v svoji seji sprejel resolucijo, kjer ostro obsoja počenjanje mažarskih boljševikov, zlasti njihovo postopanje z mažarskim kmetskim prebivalstvom, in kjer slovesno izjavlja, da bodo vsi avstrijski kmetje kakor en mož vstali proti vsakršnemu poizkusu ustanoviti v Nemški Avstriji republiko svetov.
VolSlni red na Češkem.
LDU Praga, 23. julija (ČTU) V današnji seji narodne skiščine predloži ii’ zaitonski načrt glede voliinega leda za narodno skupščino čehoslovaške republike veli: Prvo volilno okrožje, Praga in k mestu pripadajoči sodni okraji velijo 43 poslancev. Volitev poslancev* v narodno skupščino razpiše ministrstvo za notranje posle na nedeljo med prvim in 30. decembrom 1019. Narodna skupščina se voli ' ul dobo’5 let.' Voliti smejo vsi meščani če-. hoslovaške republike brez razlike spola, ki so na dan volitvenega razpisa prekoračili 21. leto,_ prisegli čehoslo vaški republiki zvestobo, 'in ki stanujejo naimanj 3_ mesece po izdanju volilnih list v občini in ki po tem zakonu niso izključeni od volilne pravice. Za člana na-rodne skupščine more biti izvoljen vsak, ki ima volilno pravico, ki je na dan volitve dosegel svoje 24. lefo in ki je vsaj 3 leta v kakšni občini čehoslovaške republike pristojen. Vsak volilec ima dolžnost, udeležiti se volitve. — Potem je bil sprejet zakon, po katerem sc_ bodo -državnim uslužbencem vračunala vojna leta in zakon osnove kolegialnih sodišč. Poročevalec ustavnega odseka dr. Wevr je poročal o predlogu, dr. Natuške m tovarišev glede ureditve gmotnih razmer občinskih in okrajnih uradnikov. Zakon velja tudi za Moravsko in Šleziio. V obeh braniih se sprejme zakon o polnoletnosti, ki se zniža od 24. na 21. leto. Druge predloge, glede ureditve jezikovnega vprašanja, ustanovitev pravnega volilnega sodišča, reforme iavne uprave in usta-' ve Čehoslovaške republike se bodo predložile z željo, da se v najkrajšem času uredi vse tako, da bo dana podlaga za nadaljni razvoj čehoslovaške republike. Število poslancev ni natanko določeno; približno jih bo okoli 300, tako da pride en poslanec na 50.000 prebivalcev.
PoSrccare za Be!g*fo.
LDU' Bruseli, 23. julija. fDun. KU! Wolf-fov urad poroča: Pri velikem dineju na čast Francije je imel kralj govor, v katerem je izrazil obt'udo'.an>e Belgije P tar *<■ ir je uejal, da bo mir prisrčno prijateljstvo med ofcema državama mogel le okrepiti. Boigija r;ič T.a na podporo Francija pri obnovi gospod.iistverr-.-ga življenja. Poincare je odgovoril: FrMicija in' aliirnnci žele, da bo Nemčija izprlrila svoje obveznosti in da bo Belgija dobila odškodnino, do katere ima pravico.
Španski kralj za Vilfema.
LDU Berlin, 23. julija. (Dun. KUj »Abend« poroča iz Bazlja: Kakor doznavajo »Times«, se je tudi španski kralj pri angleškem kralju izrazil proti obsodbi bivšega, nemškega cesarja.
355 milfard vojjne odškodnine.
LDU Berlin, 23. julija. (Dun. KU.)»Abend« poroča iz Bazla: Po listu »DaiJv Mail« je določila angleška komisija za proučevanje raznih odškodninskih vpraišanj vsoto 100 milijard
'i	SteVi	158
1	*' *.......... .... "”i 1	- 1	■
šilingov. Ako se prišteje 200 milijard za Fran* cijo in 55 milijard za Belgijo, bo znašala skup* na odškodninska vsota za Nemčijo 355 mili' jard šilingov,
Italijani pobijajo francoske vojake.
LDU Belgrad, 23, julija. Iz Skadra poročajo: Dne 17. t, m, so italijanski vojaH* zabodli z noži v neki krčmi v Skadru francoskega vojaka, ki je naslednji dan umrl . vsled ran.
Japonski in klt&fski delegati*
LDU Lyon, 23. julija. (Brezžično.) \t Newyorka se poroča:	Semkaj so dospeli
s parnikom »Aquitania* zastopniki kitaj* ske in japonske mirovne delegacije. Člani obeh skupin imeli razgovore s poroče-valci listov o vprašanju santunga. Dočiffl 'so Kitajci ostro kritizirali nameravano rešitev tega problema, so japonski delegati v svojih izjavah zagovarjali stališče konference kot pravično in zatrjevali, da im? Japonska napram Kitajski najboljše namene,
--------------------------------------- ■	■	■	■	tj
Poziv.
Dne 8. julija je velik požar vpepelil ; vas Zagradec v občini Spod. Slivnica pri ; Grosupljem. Zgorelo je 27 hiš in 58 go- < spodarskih poslopij, veliko število goved | in prašičev in nešteto perutnine. Uničena | je velika množina poljedelskih strojev in vozov in skoraj vsa zaloga živeža in krme. 1
Mnogim nesrečnikom je zgorela tudi vsa obleka in ves denar, tako, da je sedfii do 200 ljudi brez strehe in brez vsakega imetja.
V nesreči prizadeti prebivalci vasi Zagradec so torai v skrajni bedi, po svoji lastni moči si ne morejo pomagali, treba jim je pomoči od drugod.
Da se jim olajša beda, razpisujem s tem nabiranje milih darov po celem območju deželne vlade Slovenijo,
Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri poverjeništvu za notranje zadeve (ravnatelj pomožnih uradov) in pri mestnem magistratu, drugod pri vseh okrajnih glavarstvih in pri oblastvih, katere bodo ta dolo- . čila, pri mestnih magistratih v Celju, Mariboru in Ptuju, Darovi se bodo razglasili v »Uradnem listu« in odkazali svojemu namenu.
Deželna vlada za Slovenijo — pove.jehl-štvo za notranje zadeve,
V Ljubljani, dne 21, julija 1919.
Poverjenik: Golia s. r.
Iz pokrajine.
k Škof dr. Jeglič v Belgradu. Ljubljanski škof dr. A B, Jeglič je v ponedeljek popoldne obiskal ministrskega predsednika Protiča in belgrajskega metropolita.
k Odpust iz vojaške službe. Vojni minister je odredil, da se morajo vsi rezervisti, ki spadajo v tretji poziv, nemudoma odpustiti iz vojaške službe,
k Izvest]« drž, gimnazije v Novem mestu
o	šolskem letu 1918—1919 jo izSio prvič v slo-vonskom Jeziku. Od lota 1746. pa do 1. 1855. je izhajalo v latinščini, poznejo v nemščini. Vsebina izvest ja je: Pozdravili govor ravnatelja
/os. Wcstiu na prvi narodni praznik dne 14. decembra 19.18, slavnostni govor prof. Davorina Majcona na Vodnikovi akademiji dne 18. marca 1919, šolska poročila. Koncem šolskega leta 1918—1919 je bilo na zavodu 189 Učencev, 24 hospitantinj in 2 cksternista.
k Izvestje drž. gimnazije v Kočevju za ' preteklo šolsko leto izkazuje 60 gojencev in 4 priy^tlstke. Po materinem jeziku je bilo 9 Slovencev, 54 Nemcev in 1 Čeli.
k. Umrli vojaki iz zasedenega ozemlja.
/ garnizijski bolnišnici v Ljubljani so
• umrli v času od 22. novembra 1918 do 7. februarja 1919 sledeči vojaki iz zasedenega ozemlja: čmovoj. delavec Alojzij Devetak iz Št. Mihela pri Gorici, pešec Fr. Jyg iz Solkana pri Gorici, pešec Alojzij
.Radovan iz Ožizice, okraj Poreč v Istri, četovodja Franc Habe iz Št, Vida nad Vi--pavo, delavec Leopold Širca iz Pliskovice pri Sežani, finančni nadpaznik Urban Mežnar iz Nem. Ruta pri Tolminu, deselnik Alojz Mlinar iz Unca pri Logatcu, pešec Matija Frolich iz Št. Vida nad Vipavo, pe-‘Sec Rudolf Cijan iz Št, Petra pri Gorici, pešec Ivan Črnilogar iz Šebrelji pri Tolminu, orož. podstražm. Janko Nacjitigal iz Lož pri Logatcu, pešec Franc Mlakar iz Žir pri Logatcu, pčšec Franc Poženel iz Črnega vrha pri Logatcu, narednik Ivan 'Murovec iz Idrije, četovodja Rudolf Re-'bula iz Volčjega grada pri Komnu, orož. -okr, sttažm. Jožef Samokec iz Šempasa pri Gorici, strelec Matija Komac iz Bovca, pešec Alojz Dol jak iz Gorice,, pešec ^ Jožef Zavadlav Iz Vrtojbe pri Gorici, poročnik Friderik Lutman iz Štandreža pri Gorici. Imenovani so pokopani na pokopališču Sv. Križa v Ljubljani. Mrtvaški listi se nahajajo pri »Posredovalnem uradu
• za begunce v Ljubljani«, Dunajska cesta 38, katere prizadele rodbine lahko dvignejo, _ .	•'	•<
kV Peračici pri Brezjah priredimo dne -3. avgusta (v slučaju slabega vremena dne 10. avgusta) vrtno veselico. Ves dobiček je namenjen za dovršitev nove ceste z Brezij na Leše. — Spored: Dražba lesa, sreč-kanje, šaljiva pošla in prosta zabava. — •Okolič ni, prihitite v obilnem številu.
k Prostovoljno gasilno društvo v Bo-hiiijskh Bistrici priredi v nedeljo, dne 27. julija ob 15. uri dve igri in siceri »Trije tički«, burka v dveh dejanjih. »Brat Sokol«, veseloigra v enem dejanju.
k Hauscnbichlerjevo kočo na Mrzlici /e sklenila Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva popraviti, ker ie bila koča tekom vojne docela uničena. Roča je še zaklenjena ter se dobi ključ tudi v Hrastniku pri učitelju Rošu ter pri Sv. Katarini nad Trbovljami pri gostilničarju Šporinu. Te dni se bo po Trbovljah in Hrastniku zbiralo prostovoljne doneske za popravila in opravo koče.
k Organizirano tržaško izvozno ode-ruštvo. Pod tem naslovom prinašajo »Freie Stimraen« v Celovcu z dne 12, t. m. naslednje poročilo z Dunaja z dne 9. t. m.: V Trstu deluje že nekaj časa sem izvozna tvrdka, katere šef so Anton Segre, Ignacij Weiss in dr. Micholich, Anton Segre je brat šefa italijanske vojaške misije generala Segre na Dunaju. Tržaška firma si je navzela nalogo, da diktira cene in jih vzdržuje na^ gotovi višini za blago, ki se uvaža v Nemško Avstrijo. Poizkus drugih tvrdk,
da bi prodrle to zvezo in se vpeljale v Nemški Avstriji s cenejšimi ponudbami, se je doslej vsakokrat razbil na prometnih vprašanjih in na italijanskih izvoznih dovoljenih.
k Prepoved sadenja tobaka. Finančni minister je izdal podrejenim organom na-redbo, s katero se prepoveduje sadeaje tobaka brez izrecnega dovoljenja finančnega
ministrstva.
k Tatvina na železnicL Kakor javlja komisija železniške policije v Vinkovcih, je bilo na kolodvoru v Vinkovcih izvršenih 33 tatvin. Kradli so železniški uslužbenci. Posrečilo se je, izslediti zlikovce. Izročili so jih vojnemu sodišču,
k Železniška zveza Belgrad-Zemun. Kakor hitro bo savski most pri Belgradu dograjen, bo vzpostavljena železniška zveza Belgrad-Zemun. Razen rednih vlakov bo odhajal vsake pol ure v Zemun poseben vlak. Prometu bodo izročili tudi pontonski most na Savi. ^	,
k Tiskovna vest. List »Nova Doba« v Vu-kovoru je postal glasilo »Hrvatske Zajednicc«.
Sa LguM£ane.
1 Za trgovce. Tvrdka, ki se zanimajo za uvoz eksotičnih kož, usuja, strojil in obuvala, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice naslov neke angleške tvrdke, ki se zanima za uvoz teh predmetov v našo državo. — Tvrd-• ke, ki hočejo izvažati laneno prejo v Francijo, dobe v pis.irri PgPvske in obrtnišk. zborn: ce nas1.)' dofčne francoske tir ~\e, ki se ranima za uvoz tega predmeta v f rancijo. — Tvrdke, ki se zanimajo za nakup raztopljenega surovega gumija, dobe v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani naslov do-tičnega dobavnega vira. — Tvrdkam, ki se zanimajo za nakup različnega ovojnega in klosetnega papirja nemške provenijence, je v pisarni trgovske in . obrtniške zbornice na vpogled tozadevna ponudba. — Tvrdke, ki se zanimajo za nakup praznih vreč iz jute šotske ali indijske provenijence, dbbe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani naslov neke tvrdke v Parizu, ki take vreče v nakup ponuja.
1	Nepoboljšljiv tat jc France Dremelj, rudar iz Zagorja. Iz zaf-ora so ga izpustili 24. junija t, I., kjer je sedel zaradi tatvine, a 2. julija 1919 je že ziezel v Benčevem v stanovanje Marije Goriškove in jo je okradel, V sredo te sedel na znani mu obtožni klopi pred kazenskim senatom ljubljanskega deželnega sodišča. Pripozna, kar ga obdolžuje obtožnica. Predsednik nadsvetnik Vedemjak: »Obleko, ki ste jo ukradli, imate zdaj na sebi?« — »Da.« — -Predsednik: »Ali so vas, koj dobili?« — »Prec, prec!« Sodišče je prisodilo Dremlju 8 mescev težke ječe.
1	Seno je kradel Viktorju Mtillerju Janez Strniša iz Šmartna pri Litiji. 4 ali 5 bal sena je ukradel. Strnišu je prisodilo ljubljansko deželno sodišče 2 mesca težke ječe,
1	čigavi so konjL Pri povoznem eskadronu v Ljubljani (Tivolk dirkališče) se nahajajo slcdoči konji: l. rj. kob. alg. tis. 15 let, 165 cm; 2. žel. bel. skop. 9 lot, 160 cm; 3. rj. kob. b. z. 8 let. 160 cm; 4. rj. skop. b z. 12 let, 144 cm; 5 rj. skop. b z. 16 lot, 162cm; 6. tem. rj. kob. b. z. 18 let, 148 cm; 7. rj. skop. zv. I. zd. svit. bol. 8 let, 132 cm; 8. rj. kob. b. z. 10 lot, 160 cm, z žrebetom; 9. rj. kob. d. zd. svit, bel. 153 cm: 10- tem. rj. kob. b. z. 164 cm. — Lastniki teh konj se pozivljejo ponovno, da to konjo do 31. t. m. prevzamejo, ker so bodo .po tem (asu konji prodali
Po svetu.
s Lepa obetanja, ki se jih nihče ne drži. Prošlo leto — piše Clement Vautel
—	ko je nemška armada napredovala proti Parizu, se je zaobljubil pariški kanonik Ponlain, da se bo po osvoboditelj-nem miru podal peš v Orleans, v mesto narodne svetnice Ivane d’ Are. In sedaj je ta vrli kanonik res prijel za potno palico in se z nekaterimi duhovniki napotil pefi v Orleans. Devica Orleanska je lahko zadovoljna: on je držal svojo obljubo. —» Odkrito izjavljam, da se divim temu div-nemu duhovniku. On nam daje prekrasen in redek primer energije in lojalnosti. Evo končno enega človeka, ki je nekaj obljubil in ki je, ko se tpu je prošnja izpolnila« obljubo tudi držal. On ni eden onih, ki se drže neapoljske prislovice: Ko neha nevarnost, je svetnik pozabljen, — Koliko nas je, ki bi morali slediti njegovemu primeru! V vojski smo vsi kaj obljubili. Vojak je zaklical v metežu granat: »Nikoli več ne bom zmerjal svojo ženo, če mi bo prinesla prevročo juho.« Civilisti so govorili: »Ko se vrnejo naši branitelji, bomo z njimi vse delili, ker bi sicer ničesar ne imeli.« Cel svet je govoril: »Po taki nesreči bomo vedno čuvali sveto zvezo.« To so bili $ami obeti, nič drugega kot obeti. Kdo ni za časa vojske razmišljal: naj le pride mir, pa se ne bomo klali in zbadali med seboj, bitt hočemo dobri, pravični, bratovski. Kdo ni v svoji obliki obetal, da pojde peš v Orleans? Ali koliko jih je šlo. Pot je široka, pot je lepa, a jaz ne vidim drugega na nji nego kanonika Ponlaina.
s Nesreča v zraku. V Tretsu, nedaleč od Marseille-a se je dogodila strašna zračna nesreča. Neki Zrakoplov, ki je plaval proti zapadu, je strmoglavil ravno v hipu, ko se je hotel spustiti na zemljo in je v istem hipu tudi zgorel. Ko je prišla pomoč, so našli samo štiri osmojena trupla. Podrobnosti o zrakoplovu in potnikih Še niso znane. Sodijo« da je bil zrakoplovec Anglež in potniki Francozi.
s Prevarani mož. V Parizu se je dogodil poseben slučaj. Neka dama je prevarala svojega moža. Ko je mož zapazil to, ko javnost še ni vedela nič o tem, ni znal ,kaj naj bi naredil. Stopil je zato do svojega prijatelja, človeka, polnega duha in iskustva, da mu ta svetuje, »Ali naj oba ustrelim?« — »Ne, to ni pametnoj potem bi zaprli tebe.« — »Ali naj ga pokličem na dvoboj?« — »Lahko. Toda ou je bolj vajen sablje in pištole; ne bo se ti godilo dobro.« — »Ali naj ga natepem ia njo spodim?« — »Tako delajo kočijaži. To ni dostojno za gentlemana.« — »E, kaj pa tedaj? Jaz sem žejen maščevanja!« — »Ne nori, prijatelj, ker drugače boš imel opravila z državnim odvetnikom in sodiščem.« »No, tega morda ne zahtevaš, da se izpostavim javni sramoti in da zahtevam od varalice samo borno vsotico 100 frankov kot odškodnino.« — »Prijatelj, poslušaj me in bodi trezen. Povedi ženo in njenega prijateljatna prvo premi-jero v Opero, pa bodi proti njemu v pri-/ čo vsega sveta kolikor mogoče ljubezniv. To je edini način, na kateri se m^re danes gentleman maščevati
Stehlenf£nfca.
(Češki spisal Karel V. Rais; preložil Al, Benkovič.)
(D4M
s Drobiž, V Londonu se izda na leto jkoro 200 milijonov kron v dobrodelne namene. — V veliki večini kitajskih mest so najlepše in najbolje opremljene prodajalne, kjer se prodajajo mrtvaške krste.
—	Slon popolnoma lahko nosi na hrbtu tovor, ki tehta 60 centov. — Iz Francoske izvažajo samo v Združene države ameriške na leto 6,800.000 do 11,400.000 kilogramov orehov. — V Alpah se dobe poštne podružnice še celo v višini 1800—2100 metrov. Neki poštni urad leži celo 3000 m nad morjem. — Perzijci imajo za vsak dan v letu posebno ime, — Kadar govori kitajski dijak kak sestavek na pamet, pokaže učitelju hrbet. — Mnogi japonski trgovci postrežejo svojim odjemalcem s čajem in pecivom, predno jim pokažejo blagol —• Avstralija ima v razmerju s številom prebivalstva več cerkva, nego katerakoli druga dežela.
s Izginoli mrtvec. Na pokopališču v Calaisu so odprli naznani zlikovci grob nekega belgijskega podčastnika, ki je umrl v tamošnji bolnišnici, in so odnesli krsto s
Eokojnkom. Pravijo, da je to napravila naj-rž njegova vdova, ki je hotela prepeljati pokojnika na rodno zemljo v Belgijo,
s Zaplemba imetja bolgarskega bivšega cesarja Ferdinanda, Po. vesteh iz Londona so baje sklenili, da bodo vse premoženje bivšega carja Ferdinanda, ki je naloženo v raznih angleških bankah, v vrednosti kakih 10 milijonov frankov, zaplenili v korist države.
s V Nišu, kjer sedaj zopet stoluje srbski kralj s -svojo vlado, se je nahajal eden izmed najbolj čudnih in najbolj znanih balkanskih spomenikov: piramida iz človeških lobanj. Zgradil jo je neki turški pa-Sa leta 1809, v spomin zmage nad Srbi. Piramida je sestajala iz 1200 lobanj. Pesnik Lamartin, ki je obiskal to piramido, pravi, ida jo je bilo groza pogledati, zlasti takrat, ko so se odrezanih glav še držali lasje. Toda piramida »e je od leta do leta manjkala, ker so nekateri obiskovalci odnašali lobanje seboj za spomin; ko je Srbija po-•tala samostojna kraljevina, so zadnje ostanke strašnega spomenika pokopali na krščanskem pokopališču.
s Perilo postane zamolklo in dobi vonj po masti, ker perejo naše perice kuhinjske cunje z drugim belim perilom vred. Cunje je treba namočiti in mencati posebej, skuhajo se tudi posebej, in sicer nazadnje, Prava perica bo ločila hudo umazano perilo vselej od bolj čistega. Zelo lepo se ubeli perilo, ako kuhaš za lug nekoliko bo-raksa. Narediš lahko lug samo iz boraksa In mila ali daš drugemu lugu par pesti bo-rnksa. Posebno lepo in krepko pa bo perilo, če namočiš že posušene kose v vreli boraksovi raztopini in posušiš na solncu. Za škaf vode en četrt kilograma boraksa. Iz higijeničnih ozirov se to priporoča posebno za žepne robce, ker jih boraks dc-sinfiscira. — Pogostoma prineso perice še mokro perilo, To jc treba takoj razvesiti in posušiti. Ne zanašaj se na železo. Dostikrat je perilo pod likalom navidez suho, ko se ohladi, je pa vlažno, in če ga spraviš, se pokvari in je nezdravo. Zglajeno perilo postavi poleti ra rolnee. pozimi k oe^i, da se posuši.
»Torej ima vsega dovolj gospa oskrbnikova, kaj7 No, mi mu to privoščimo iz dna srca!« je nadaljevala trgovka in med temi besedami položila na mizo naročeno blago ter prejela novce.
Terdjanka je kratko, rezko zasikala. Darbujanka je uprla vanjo svoje črne, velike, Še vedno iskre oči.
»I nnn-ima, nnn-ima!« je hehetala starka. »Ni kaj posebnega — vse je bilo na dveh vvv-ozeh. Nekaj razne ropotije, a boljšega« — in Tercijanka je prezirljivo zamahnila z roko — »prav niči«
»Pojdite no, pojdite no —« Se je do-brovoljno sočutno čudila gospa. »In stara Domorazkovka je govorila, ko je prišla s svatbe: Oh ljudje božji, vsega imajo dosti, vsega, Mi smo proti njim čisto priprosti ljudje, ne vem, kako bo to, ko je naš fant prišel med nas!«
»Nič ne verjemite, gospa, nič ne verjemite I Sss-aj še steklenika nnn-ima!« in Tercijanka je nagnila glavo, blede oči široko odprla in porogljivo gledala trgovko.
»Glejte — glejte —« in sila iznenade-jana gospa Darbujanova strmeč sukala glavo.
»Nnn-ima, pravim vam! Ni sledu ni o stekleniku! človek bi tega niti ne verjel, ko bi sam ne bil videl — da ta oskrbnica
— da se starši niso zmenili, ako sama nima toliko pameti — saj ga tukaj tudi naj-1 zadnja prinese možu, a ona ga nnn-ima?*
Tercijanko je ta dolgi naporni govor vso upehal.
»Ino, da po pravici povem, jaz se prav nič ne čudim,« je dejala gospa, delajoč se sočutno in roke prekrižala na ploskih prsih, »bila je učiteljica, to pa vemo, da bogate ne gredo zraven. Slišali smo — čeprav ne lovimo takih reči, a ljudje prineso
— da je oče, ravno tako kot oskrbnikov, v Gradcu le uradnik, kali. Kaj pa more tak človek, navadno v svojih dolgeh ne ve, kam bi se dejal! Ni čuda!« in polna sočutja se je zagledala v starko.
»I kako pa,« je vzdihnila tudi Tercijanka, »a da ta človek ni imel pameti, saj to ni za en dan, saj je vendar poznal vse rrr-azmere! Lahko bi bil srečen, pa ti vzame žensko, ki mu ni prinesla niti stekle-ničnice — kakšna gospa pa je to danda-
nes?»	,	,
»E, kakor si kdo postelje, tako bo ležal. Gledati bo moral, kako bo izhajal; na taki-le gospoščini je ta služba le kar tako
— prosim vas, oskrbnik — pri baronu —-na pristavi — in če mu odpovedo, kaj naj počneta? Nazadnje bo ti gospe še žal, da je pustila gotov kruh.«
»Vse je mogoče, res,« jc pritrdila Tercijanka, »potem bi pa imela Domorazkovka, ali pravzaprav revež tast vse na hrbtu. Stara si je mislila, Bog ve kaj je, ko ima sina oskrbnika, kot bi ljudje ne vedeli, da tisti pred njimi samih dolgov ni vedel, kje se ga glava drži,«	'
»Kakšna je pa tista gospa?« je zvedavo, koprneče vprašala domačica.
»Da resnico novem. v obraz je prav-
zaprav nisem videla, a dokaj dolga je,« j« važno pripovedovala starka.
Darbujanka je zamišljena parkrat mlasknila, kot bi imela jesih v ustih.
»Veste —« in čez mizo se je nagnila prav k starki — »takrat bi bil imel rad našo Malko, dosti je tekal k nam, stara j« brusila pete, kjer je mogla, ljudje so nam tudi prinašali te reči, a kako neki — kako neki — to ne more biti —.«
»Vidite, gospa, jaz sem sama mislila* da bi si bili vi želeli —.«
»Kaj pa še — sam Bog nas varuj —* Malka dobiva drugačna pasma, pa se niti ne zmeni. Imamo vendar hišo, polje, kup' čijo, par tisoč gotovine — to vemo, da de# čakom to diši. Saj nismo tako zabiti.«
Gospa Darbujanova, od teh besed razgreta, je tekala za mizo in se pretrgano smejala.
»Poglejte si no!« je rekla Tercijanka
»Ino, on bi bil rad videl — prosim vas tukajšnji človek, iz bajte doma — da bi s* priženil v imenitno rodbino. A stopite na« prej, stopite naprej, gospaTercijanova, dolgo vas že ni bilo pri nas!« in stekla je naprej kot prepelica, vzela starko pod pazduho in jo vlekla v sobo.
»O, hvala lepa — nonono — noč je že, in jaz za obisk niti nisem oblečena!« se je branila starka, a gospa ni odnehala.
»Le naprej, nikogar ni tu, nalijem vam čašico vina!«
Pripeljavši Tercijanko in otroka v sobo, ju je posadila, odprla vrata v kuhinjo in zaklicala: »Tone, pojdi v štacuno!«
Tercijanka se je ozirala po sobi.
Miza, na kateri je stala mogočna prižgana svetilmca, postelja, umivalnik, zofa, kovčeg, vse je bilo pokrito a pletenimi, kvačkanimi pregrinjali, na okvirih slik, na rezbi omare so se pestrile papirnate rože, na svečnikih, svetilkinem stojalu, kropilniku, užigalniku so bili obešeni volneni, trepčasti okraski.
Iz kuhinje je prihitel droben možiček z redkimi, posivelimi brki in majhnimi za-lizci.
»Da ti mleko na ognjišču ne vzkipi, se že vzdiguje,« je dejal žensRi in videč gosta, dvignil volneno, okroglo čepico s čopom, rekel »Dober večer!«, se brenčavo zasmejal, pomel z rokami in pohitel v štacuno,
»Kje pa imate gospodično, gospa?« j« vprašala starka.
»Pri županu ie — imajo dekleta doma! No, pijte, gospa Tercijanka!« in gospa Darbujanova je postavila na mizo brušeno steklenico z rdečim vinom, »Županova Božena je vsa navezana na našo Malko — tudi ona je bila v samostanu in je tam slišala o naši samo hvalo, tam baje še niso imeli take gospodične — sama je v kaki stvari malo nespretna, pa ie poklicala Malko, da ji kai svetuje. No, pijte, pijte!«
(Dati«.)___________________
izdajalci) konsorcii »VečertJffla lista«.
Odgovorni urednik Viktor CcnfiC.
Tiska Jugoslovanska tiikarna v Ljubljani.