KMETIJSTVO
Pomlodooiska setev
PRVI SETVENI REZULTATI SO ZADOVOLJIVI
V VojVOdini                 posledica slabe nabavne službe.   prl setvj koruzo dz lastoe prcdz-
Zanimivo    j«,    dfl    se    šievilni   vodnj«,  s  pripombo.,  naj   poiz-
V tetašnjl pomladi je treba v  kmetovalcd spražujejo, zakaj to-   kušajo     pred    t&m    preazfcusMi
Vojvodini    posejati    skupno    en  pr0,izvaja večj.ih količin  rezew-   njeno kaljivost in naj   po hek-
gotovijo večje fcaličine t.sTt,^jifi9» Bemena,
Umetniih gnojil je zjiaAno več kakor v prefcklih letih. V g]»v-nem so pri podjeLjih za promet žitaric, ki ga lahko neposredno prodajajo samo kontrahentom. Zelo pogoito se dogeja, da kme-
j            ¦.   <_>¦!.  i.  j                 tovaloi kontnahirajo proizvodnjo
ufa* stroj!   kd jih bodo upo«-   kor        ^,^       ju         LO
bKli   na    zadnmioh   frkoaomijflh   dobi]i  ^  nižjih  cenah  M
S_f* J!"6*^ ^3*11111 *"*-   jenje koruze,  pa dejansko hra-
nijo za uporabo pri oziimni pše-nici. To p>ri.ča o zaniimanjiu za uparabo umetnih gnojil pri kme-tovalcih.  Vendar   precejaen   del
tovaloev.
7 Sloveniji
lica   pada^in   v   teku  jeseni  in   ^™111^  z   ^taricami,  teprav  bi zime   ]•   povzročHa   oanaUanj«    »*»   »obodnih    cenah    p^v
lahio    plasirale    nved    proazva«-
__             _   _______       PomladajKfca   setev   v   Bosni                ,
lje,    t.   j.   prohližno    150    tooč   sZad,ru&ar«, saj teb delov zares   kor obiiaj.no.                                    .   <*la v neugodnih  pogojih. Obi-    umetaega  gnoja  od  podjeUj   za
bekterov več kakor v prejšnjdb  priimanoikuje.                                               U« u    _. i,
letih. Neugodne vremenake raz-          Splošne    fcmetljeke    zadiruge               *"* nrVOISKem
me»re niso dovolUe, "da bj setev  M    tetošnjo    pomlad   napravile      Prvi    rezuKbatd    ^pomladansfce   ^1116 vode v ^^ obmo^ih io    ^" g^^^^^ LLL"L
pritela  pra,vočaano.   Setev  jarih  ^en korak  naprej   pri  ustvar-   setve   na   kmetijsteili   posestvib.   ^^U^nJ«     zemljiS&a    na    dirugih   J     >!,>-,,,   JL,..,  kArakov  v  tei
kulitur  j«   bHa    zaimuj«na    sko-  ja.no,u lasinega   Btrojoega   parka   na Hrvaškem so pravtako ugod-   twenih-   MočnejSi    in   teaooeja   ^^ ™a  " ""   "-"^^^   v      J
raj   za   ce!   mesec  dmi,   zato   so  za  usluge  privatoim pxo.izvajal    ni.    Upnavnj   in   delavslki   sveti   veit!ravi  so  razen  tega  pospeštli
•e   v   aprihi    nateopdAUi    moog!   cem.   v  spamladijiskd   setvi  so-   kmetijšk.iih   posestev    so    stonfli   wtreJ*®    izsuševanje    zemljdišča.
«pomla<iainsJci   posld,   Vendar  pa   deluje    okoli    pet  sto   njiihovih   potrebae korake, da s pospeSe-   ^8*0 ^e bill° oramje v nefcaterifa
bo    bffli    doseženi    dokaa    dobri   tiratetorjev.    V   žtevilnih   krajib.   nimj   aaporj  preorjeoo  im  pose-   območjjh   dokaj   težavno.   Sanvo
reeultatl   ~
V Bosni in Hercegovinl
Po popočilu  naiega  dopiBnifea
iti.  Do srede aprala » ž*  je    zaaimanje    kmetovalcev    za   jejo  predvidene ¦površine. Posle   tlsU)   ^mloisče,   ki   je   boio  po-   ^  .   rjh ^^       ^ in jcenven)
preorald   pr.ibližno  40  odstotkov,  uporabo    teh   strcjev    pres«glo   opravljajo   podne^    in   ponoii-   ^™*    globo-ko    preora.no,    audl   y g]avTle<m končala   v topleaših
posedeli   pa  20  odstoikov  p<w-  prtokovanja.    V  nekat&rih   va-   Do   srede   aprila   je   bila  setev   ^0 moznost  za  praviJno obde-   „,^„^^1   in   ^   ladyih   ^emjji.
Hne, ki je bila doloteia za «po-  &eh   kmetje  na   mjivah   čakajo,   Eladkorne pese in ovsa v glav-   ^3™ to ^16"'-                                6čih 90  že  pričeli sadii«  krom-
mladandko   setev.   Danes   lahko  kdaj bodo priSli na vrsto, da aa-   nem   že   opravljema.    Po    oceni      Kljulb vsem tcm teža-rain bo-   pi,r.    Ra^unajo,    da    bo   saditev
pncakujemo,    da    bo    setev    v  druini   traktor   precrje   njdhovo   strokovnjakov     je    bilo    tafcrat   do pomladansko setev vendari«   fcrompdrja   konSana   do   sredin«
glavnem opravljema do polovice  zemijo.   V   n«katerih   krajiih  pa   preorano  že  80 odstotkOT  zem-   lahko dokončaJi  v  precej  krat-   meseca  maja,  ker jo j* precej
^333-                                             je   opaziti,  da   privatniki   naro-   ljiS6a,  ka   je  določeno   za  setev   Jrein 6asu,  če bodo dobro ivko-   oviraJo deževje   Pravtako je i»
Se*ev  ie   biia   posipešena  m«d   eajo   zad-ruine    tralctorje   pred-   koruze.   ZagotoviH   so   zadostoe   risbilld vse raapodožljiive zaprege.   pri^ela  setev  koruze  in  ostalito
dmgiTn   tudj   zato,   ker  je letos   vsem    zato,    ker   so    cene   tem   kolitine   koru-znega   sernaoa   io   Setev    koruae,    ki    predstavflja   kuitur.
traktoirskii    pank   —   razcn   pri-   usiugam  prenizke.  Ponekod  za-   semena  za ostale kulture.             priibliino   70   odstotkov    pomla-       čeprav so s setvijo za*eH po-
vatnega   —  močn^je   iKknriščeo.   draga   za   preoranje   eneg,a   ka-      Zdnužba    kmetijjskdh    proazva-   danske    setve,    sedaj   še  vedno   zneje    kakor    navadno,    lahko
Od rfcupno  pet  tisat  traktarjev   tastrskega orala ra^una samo ti-   jalnih podjeitiij Hrvatsik« je sve-   potekaL   Ce  se  bo  setev  koruze   na<k)knad'ijo    izgubljeni' Cas   in
ne   tjporablj.ajo    povprečno    700  svi d,inarjev.                                  tovaJa    vsem    kmetijskim    po-   zakaanila, bo tudi pozneje mož-   posejejo   vse   predvideme   povr-
Btnojev,    kar  pomenil  le  14  od-      Lani so v  Vojivodini  pridelaiid   sestvom,  naj  svoje  traktorje in   no   sejatd   hit.ro   zorečo   koruz«   šim«.   Zagotovljeno   je   bilo   do-
Btotkov.   To   število   ni   posebmo  približno 850 va.gonov hibridne-   ostale  kmetijske s*roj« dajo na   s  knajSo vege-tacijo.  Republigka   volg  semena za vse kulture  ra-
v>eliko, be pomislimo, da obsegia  ga   in  izbranega   koruznega   s€-   razpolago kmaHjskim zadrugam,   setve-na kcmisija  je  seimemskim   zem za peso za krmo in ]ucerno>
tudl  talkšne   traktorje.  kj  so  že   m<ria.  Od  te  kola«<ne  pa  je za   tako da bi  bila lahko poeejana   podj«tjem svetovala,  naj «d za-   kj«- ga  Je primanjikovalo.
povsem  dozoreLi   za  staro  žele-   setev   uporabno   fcvečjemu    270   tudj  zemJja   Ustih  kmetovalcev,
so.     Reimontaa     služba     deluje   vagonov.    Raaijskovanj a    &o  od-   ks   ndmarjo   lasfaie   za.prege.   Ne-
mnogo  bolje  kskor v  pretrfclih  kriJa, da  inna ta koruza., nam«-   katera 'kmetiiska posestva so to
letth,  k»r  so   pravotasno   zago-  njena setvi, zelo slatoo kaloivost.   že  storiia.  Ko  Je del#ma  op>ra-
twwHi   na.h'c.žjiejše  reze.pvne de-   Zato so poljedeLski st^pkovnjaki   viJo    se4,ev,    je    kmetaj,sko    po-
le.    Določeno    pomainjkanje  ne-  večkrat   opoza,rja'li   kmeitovaJce,   sestvo v Dotaj-am Miholoou da-
kateriih   rezervnih   delov   v   po-  naj  zaradi pomanjkaoija hiibrid-   ]/o tcmet.iijskim zadrugaim na raz-
•amezmJh    kraflih    j«   predvsem   ne   In  sortae   koruze   uporabijo   polago  tri' traktorje s  prikJju*-
Brez »Naše skupnosti«, glasila Predsedstva Zveznega odbora SZDL Jugoslavije^ ne more biti KVALITETNEGA SODELOVANJA IN ODLOCA-NJA v organih družbenega upravljanja.