¥ 1 A70,TP^io 7'S-S Y- '12271 /Imeri^ka Domovina NO. 1 /MV» €/*Pi—HO AMCRICAN IN SPIWT mam* m unouao« omi National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. JANUARY 2, 1969 SLOVENIAN WORWIN® N€WSIP4J«i STEV. LXVII — VOL. LXVII Davčna naklada oslane Organizacija ievičarskih SOS zašsia razpadati? Podaljšanje 10-odslotne davčne naklade je vključeno v predlog zveznega pro- Novi grobovi Mary Crnjak V torek zjutraj je v Polyclinic bolnišnici umrla Mary Crnjak s 1039 E. 68 St., stara 80 let, rojena v Bjelovaru, od koder je prišla pred 5G leti. Mož Matthew je umrl v 1. 1953. Tukaj zapušča sinova Matthe-Wa in Josepha, hčeri Mary Čira in Roso Greemvald, 7 vnukov in 9 pravnukov. Bila je članica Holy Rosary pri Sv. Pavlu, pogreb bo v petek zju- Severni Vietnamci se pripravljajo na umik? SAIGON, J. Viet. — Ameriška izvidniška letala so dognala, da so začeli rdeči graditi onstran meje v Kambodži prave vojašnice stalne vrste, v katerih vsako bi bilo mogoče spraviti do 1000 vojakov. Doslej so bile severno-vietnamske čete nameščene v začasnih, na hitro roko zgrajenih kočah in utah. Severni Vietnamci se bodo torej umaknili iz Južnega Vietna- tmj ob 8.30 iz Zakrajskovena ma' t od tam v prazgodovini premaknili proti jugovzhodu in ob kon -U antike na rob svoje današnje domovine, ki so jo začeli naseljevati koncem šestega stoletja, ko so odšli od tam Langobardi v Italijo. Kdor se to zanimivo knjigo zanima, jo lahko naroči tudi neposredno pri pisatelju: Franc Jc. :a) Via di Prosecco 2, Opicina, Trieste, Italy. Knjiga stane $5. 'iaj sc je najprej pokazalo? V šoli je učitelj priporočal učencem naj se ukvarjajo z vrtnarijo in naj potem v šoli poročajo o svojih uspehih. Mali Tonček je pripovedoval, da je po stavil dva zaboja zemlje na okno, ker doma nima vrta. V en zaboj je zasadil solato, v drugega pa špinačo. “Nu,” ga je vprašal učitelj, “in. kaj se je najprej pokazalo?” “Najprej se je pokazal stražnik,” je žalostno povedal Tonček, “in rekel, da moram odstranili zaboja, da ne padeta komu na glavo.” ri’ ^ ^ ^ ^ ^ »jt’ »f’ ^ ■ j,i »|^i »ji »I.' ^J;1 Hi’ »l1 'J;1 »1^ »l1 »I;1 ^ ^ 'A1 >1* 't* >1* ^ »l* »l1 'l* rt* 'fr 'l1 ri1 fJ.1 ^ GOSTAC MATEVŽ Spisal F. S. Finžgar 1 ^ 'Ž* "i" r^i «-^« r^' 'j-' rt? 'le rt' rt1 't' 'X1 'X' fX1 'X' 'X* ri* *1' ri* rt' 'i' 'i' 't' ~Ž' ’ir'l' 'J.' 'i' '^* fX* Hh K vsem gospodarjem. Pri Jesti-ttu začni, potlej po vrsti naprej k Rožiču, Triplatu. K vsem, saj znaš.” Blažek je kimal. “Povej jim, da Do drevi ob petih srenj-ska seja. Si zapomnil?” Blažek je kimal. “Torej kako porečeš?” “Drevi ob petih na sejo k Lazarjevim!” “Dobro. Sedaj hodi!” Blažka je v veži ustavila mati županja. “Takoj si obuj volnene nogavice! — Le kaj poreko vaščani, če bo pozimi v coklicah na boso nogo hodil velevat,” je razložila možu. Blažek je stekel po vasi. Pri vsaki hiši je odprl vrata in glasno velel: “Drevi ob petih na sejo k Lazarjevim!” Preden je zaprl, še enkrat ponovil, zadrlesknil Vrata in šel. Vseh osem gospodarjev kmetov se je natanko ob petih zbralo. Ker je bilo že temačno, jo županja prinesla iz kuhinje gorečo trsko, prižgala veliko le-ščerbo, obešeno nad mizo, in pozdravila: “Hvaljen bodi Jezus Kristus.” , , I “Na vekomaj!” so ji odgovorili zborovalci.” župan je odprl knjigo, prebral red za sejo in spregovoril: “Zima se bo začela umikati, živina bo silila iz hlevov v gmaj-no in v planino. Zato moramo takoj izbrati junca plemenjaka. Kdo ga bo dal za v planino?” ‘Jaz ga imam,” se je oglasil Koren. Knafelj se je ponorčeval: “Ti-stega tvojega mačka ne bomo sprejeli. Ali naj črednik nosi stolček za njim, da se bo popel na kravo?” Zbor se je zasmejal. (t Ještin je pritrdil Knaflju: Prav imaš. Ni in ni za pleme. Preslabo je zgrajen. Junec mora biti povitega života, pravšnje barve in ne cikast kot Korenov.” Možje so soglasno pritrjevali Ještinu. “No, kaj praviš, Koren?” ga pogleda župan. “Tako pod nič tudi ni. Od najboljše mlekarice je. kar je poglavitno.” .'«1,1 “2e res,” se je oglasil Rožič, prvi svetovalec v zboru. “Pa s tem njegova dobrota še ni potrjena. Preveč se je po barvi vrgel za kravo.” Zbor je bil zelo glasno za Količevo misel. “Mir!” je župan ootrkal s členki po mizi. “Koren, morda imaš kaj ugledanega drugod? Povej!” “Tega sem ponudil zaradi Mlečnosti, a vas nič ne silim. V dvorskem dolu imam oglodanega drugega. Ta vam je čok, da boste strmeli. Temne barve, sa-1:1:10 med repom in križem ima Majhno belo liso. V nedeljo poj-'iom tja in ga kupim.” Prav imaš, Koren. Da se pa 116 bomo še enkrat pravdali, naj g'a ogledata Ještin m Rožič. Če ga potrdita, velja. Ali vam je yšeč tako?” Zbor io županu potrdil. . ‘Če ta dva moža kupljenega J^nca potrdita, je to leto užitek v planini poleni. Stari so trdili, da tak fantin rad polega po sencah. Ko se pa sonce prepelje in mu senco umakne, ni toliko priden, da bi se prevalil s sonca v senco. Tako je. Ni še dozorel za črednika.” Triplat, ki so mu pomagali še drugi, ni odnehal. “Priden, skrben in živ je. Ves je po svojem rajnem očetu.” “Poštena je tvoja beseda,” je povzel za Triplatom Novak. “Pa je še druga reč. Tevž ima mater vdovo, čez poletje se že pretol-četa z dninami. Za pozimi pa ni kaj dejali v lonec, ko nimata niti za eno rjuho zemlje. Ker vemo, da bo skrben črednik, mu bo vsak izmed nas, ko pojde kot črednik po reji, pri obrokih moke, kaše in zaseke kaj primaknil, da si nabere še za zimo.” “Tako je ” je glasno povzel misel Triplat. Odbor je hrupno potrdil njegovo besedo. Zupanu Primožu je šinila kri v lica. Preveč je potreboval Tevža pri svoji kmetiji in sedaj mu je grozilo, da ga izgubi ob naj večjem poletnem delu. A bistra glava si jo je izmislil. Še enkrat je potrkal s sklepi po mizi, da so utihnili. “Vse ste povedali po pravici. Jaz pa vam tole povem: Od danes naprej primaknem Tevžu po dva groša na dan. Mater njegovo pa udinjam za lanovko, da si bo lahko napravila pozimi zase in za Tevža platna za srajce.” La-novka je bila delavka, ki je imela ob delu hrano vse poletje, za plačilo pa z gospodarjeve njive kos lanu, ki ga je sama populila, Guy de Maupassant: MESEC Gospa Julie Roubere je čakala na svojo starejšo sestro gospo Henrietto Letore, ki se je vračala s potovanja po Švici. Zakonca Letore sta bila odpotovala približno pred petimi tedni. Gospa Henrietta je zatem pustila svojega moža, da se je odpravil na njuno posestvo v Cal-vadosu, kamor so ga klicali o-pravki, sama pa je odšla k svoji sestri Juliji v Pariz, da bi pri njej prebivala nekaj dni. Večerilo se je. V majhni meščanski sprejemnici, ki jo je temnil somrak, je gospa Rouberova raztreseno brala ter ob slehernem šumu vzdignila oči. Nazadnje je le pozvonilo in prikazala se je njena sestra Henrietta, vsa zavita v velika potna oblačila. In precej, ne da bi se dodobra prepoznali, sta se silovito objeli, začeli brž znova poljubljati. Nato sta se razgovorili, druga drugo sta povpraševali po zdravju, po družini in po tisoč stvareh; naglo sta kramljali, zaletavali se z besedami, se prekinjali in prehitevali, medtem ko si je Henrietta odvezovala pajčolan in klobuk. Znočilo se je. Gospa Julie Roubere je pozvonila za svetilko. Ko so jo prinesli, se je zagledala v svojo sestro, pripravljena za nove poljube. Tedaj pa je vsa zbegana obstala in umolknila. Ga. Letore je imela na senceh dva velika pramena belih las. Drugi njeni lasje so bili temno črni in so se svetili, le tu, na senceh, sta se spuščala dva srebrna curka in se znova izgubljala v temno lasno gmoto. Bila je vendar komaj štiriindvajset let sta- posušila, otrla in spredla. “In v ra, in to se ji je moralo dogoditi jeseni obema na vržem mernik brž po njenem odhodu v Švico, pšenice, mernik rži in pol mer-1 Gospa Roubere je presenečena nika ječmena, pa še poštene |stremela vanjo, šlo ji je na jok, gruntarsKe koline jima pošljem kakor da bi se nad sestro jzgrnila “Lju . . . bimca imam.” S čelom se je vrgla na sestrino ramo in zaihtela. Ko pa se je malce pomirila in se je drget njenih prsi potolažil, je začela naenkrat govoriti, kakor da bi se hotela rešiti skrivnosti in odkriti svojo bolečino prijateljski duši. Tedaj sta se prijeli za roke in si jih krčevito stisnili, odšli sta na počivalnik v temnem ozadju sprejemnice in utrujeno sedli nanj. Mlajša sestra je segla starejši z roko okrog vratu, si jo pritisnila na srce in začela poslušati. “O, ne bom se opravičevala, od tistega dne sem brezumna, tako da se ne poznam več. Pazi, nalašč pazi nase! Ne veš še, kako slabe smo, kako hitro pademo! O, kako malo je za to potrebno, pravzaprav nič, le majhna ganjenost, le ena tistih nenadnih pobitosti, ki obsenčijo srce, le željica, ki nas tu pa tam prime, da bi človek razpel roke, objemal in miloval. Poznaš mojega moža in veš, kako ga ljubim. Zrel človek je in pameten, zato sploh ne razume nežnih čustev ženskega srca. Vedno, vedno je enak, vedno dober, vedno nasmejan, vedno prijazen, vedno sijajen. O, kako bi večkrat rada, da bi me kar iznenada vzel v nai’očje in me ob-sul s tistimi dolgimi in sladkimi poljubi, ki združijo dvoje bitij in so kakor nema izpoved! June lep leto evca tvoj.” Junčevec je bil srenjski travnik in vsako ga je užival tisti gospodar, „ Je oskrbel potrjenega bika za t'1ed0 v pianjni Saj ga bosta rada potrdila,” J^dodal Koren. Prav je in rad verjamem,” je ZuPan Primož takoj začel razgovor o čredniku. “Sedaj rešimo se drugo vprašanje: Koga udinjamo .-.a črednika? Kaj mislite?” Oglasil sc je Triplat. “Meni se posebno pripraven gostaški Tevž.” “Ne!” se je takoj oglasil žu-“Premlad je in neizkušen. Ni še zrel za črednika.” Ka j bi ne bil?” se je uprl Tri-P at. "Koliko let je že tretjinil ^1(1 in za marsikoga izmed nas. je izvajen.” Ne bo,” je župan trdo ugo-aijal. “Takle mlad črednik sc ob klanju. To, mislim, bo že tolikanj zalegjlo kolikor tiste pesti moke, ki bi jo k obrokom reje pododali. Za črednika pa predlagam Kovača — Andraža. Pet planin je že srečno prepasel.” Odborniki so se zadovoljno spogledovali. Le Triplat se je šc oglasil: “Ali bi Andraž pašo tudi sprejel? Star je.” “Sprejel bo. Sem ga že vprašal,” je nekoliko nabrskan razodel župan. “Kdo želi še besede?” Vsi so molčali. Andraž je bil udinjan za črednika. “Sedaj se zmenimo še za ovčarja. Sneg bo kmalu odlezeJ, jarci bodo tiščali iz ovčjaka. Kdo nasvetuje ovčarja?” Oglasil se je Špane. Na eno nogo je bil kruljav. V mladosti ga je pritisnil hlod in mu jo strl. Vso sejo je molčal in žulil svojo čedro. “V nedeljo sem govoril s Cu-lejevim Rokcem in ga vprašal če bi bil pri nas za ovčarja.” “No, kaj je rekel?” je vprašal župan. “Reke.1 je, da bi bil. Moramo ga koj udinjati. Tudi druge srenje ga že barajo.” “Možje, kaj se vam zdi?” je vprašal župan. Soglasno so vsi odgovorili: “Dober jc! Le udinjajmo ga.” Špane je še pojasnil: “Levico ima pohabljeno, noge pa gamsove. Rekel je: po grošu od ovce bi mi morali dati pridava.” “Možje, ali velja?” se oglasi župan. “Velja1” potrdijo odborniki. Primož si je s svinčnikom hitro zapisal še ovčarja na polo papirja, kamor je začrkoval po tek seje, jo vložil v Bukve pravice in sklenil: “Končali smo.” Tedaj se je oglasil molčeči Boštjan Kraljič: “Kozarja še nismo udinjali.” Odborniki so se zasmejali. Zupan je odločil: (Dalje prihodnjič) skrivnost in strašna nesrteča. — Vprašala jo je: “Kaj ti je, Henrietta?” Ta je odgovorila z žalostnim in bolnim smehljajem: “Nič, prav nič. Gledaš moje bele lase?” Gospa Rouberova jo je burno zagrabila za rame, se ji zagledala v oči in ponovila: “Kaj ti je? Povej mi, kaj ti je? Nikar mi ne laži; takoj te oom dobila!” Gledali sta si iz oči v oči in Henrietti, ki je postajala bleda, kakor da bo zdaj zdaj padla v nezavest, so prišle solze, da je povesila glavo. Sestra je ponovila: “Kaj se ti je dogodilo? Kaj ti je? Povej mi!” Tedaj je s premaganim glasom zašepetala: O, kako bi rada, da bi se tudi on prepustil razpoloženju in pokazal slabost, da bi se mu zahotelo mene, moje nežnosti in mojih solz! Vse to je noro, toda takšne smo pač; kaj si moremo! In vendar me nikoli ne bi za-mamila misel, da bi ga kdaj prevarala. Zdaj se je to zgodilo, brez ljubezni, brez razloga, brez vsega; samo zato, ker je neke noči sijala mesečina na Luzernskem jezeru. 2e ves mesec, kar sva skupaj potovala, mi je mož s svojo brezbrižnostjo slabil navdušenje in mi hromil zanosna razpoloženja. Ko sva se na primer ob sončnem vzhodu peljala po pobočju navzdol v kočiji, ki so jo skokoma vozili štirje konji, in sem skozi prozorno jutranjo meglico zagledala vijugaste doline, gozdove, reke in vasi, sem vsa prevzeta plosknila z dlanmi in mu vzkliknila: ‘Kako je to lepo, poljubi me, dragec’, on pa mi je odgovoril z dobrodušnim in hladnim smehjajem ter skomignil z rameni: ‘No, zaradi tega se pač ne bova poljubljala, če ti je pokrajina všeč.’ Leden mraz mi je stresel srce. Mislim, da ljubečega človeka nujno obide še večja potreba po ljubezni, kadar ga pretrese pogled na naravo. Tako sem začutila, kako je v meni kipelo pesniško razpoloženje in kako ga ni pustil, da bi se sprostilo. Kako naj ti to povem? Bila sem tako rekoč podobna vrelemu kotlu, ki je poln pare in neprodušno zaprt. * Ko sva bila četrti dan v hotelu mesteca Fluelen in je pod večer začela Roberta boleti glava, da je legel takoj po večerji, sem odšla sama na sprehod ob jezeru. Bila je pravljična noč. Polni mesec je ležal zavaljeno sredi neba, s snegom pokrite planine so bile videti kakor posrebrnje-ne, spreminjasta voda pa se je svetlikala in rahlo drhtela. Zrak je bil mil, polnila ga je predirna mlačnost, ki tako mehko razvezuje ude, da so kar naenkrat razneženi in brez moči. Kako nam v takih trenutkih zadrhti duša, polna čutnosti. Kako naglo vzdrhti in tako silovito čuti! Sedla sem v travo in se za- poletne noči res nikoli ne bode goreče objemale strastne roke? In zaihtela sem kakor brez uma. Tedaj sem zaslišala šum za seboj. Bil je moški, ki je stal in me gledal. Ko sem obrnila glavo, me je prepoznal in stopil na-Pr0]: “Ali se jočete, gospa?” Bil je mlad odvetnik, ki je potoval s svojo materjo in ki sva ga večkrat srečala. Njegove oči so me pogostokrat zasledovale. Tako me je iznenadil, da nisem vedela kaj naj mu rečem. Bila sem brez sleherne misli. Vzdignila sem se in rekla, da mi ni dobro. Začel je hoditi ob meni, povsem naravno in spoštljivo, ter mi začel govoriti o potovanju. Znal je izraziti vse tisto, zaradi česar sem drhtela, še silne j e od mene je doživljal vse to. Naenkrat mi je začel recitirati pesmi. Mussetove verze. Neizrekljiva ganjenost me je tako prevzela, da me je kar dušilo. Zdelo se mi je, da mi celo planine, jezero in mesečina pojejo pesem o nedopovedljivo sladkih stvareh ... In zgodilo se je v omam* ču- objavil, da bo njegov glavni sodelavec v tajništvu, ki razpolaga s proračunom $80 bilijonov, milijonar Packard. Laird ni namreč izvežban v gospodarjenju in zato rabi strokovno pomoč. Do tu je vse v redu. Nekaj izrednega pa je, da Packard zasluži sedaj letno okoli milijon dolarjev, v federalni službi jih bo pa samo $30,000. V 4 letih federalne službe bo torej zaslužil približno toliko, kolikor je do 1. 1969 zaslužil mesečno! Kongresni politiki, seveda zopet sami demo-kratje, niso ravno prepričani, da je Packarda le skrb za narodni blagor nagnala v federalno službo. Bodo tudi Packarda vzeli v precep. Vse to nas spominja na dobo pred 16 leti, ko je Eisenhower imenoval za federalnega o-brambnega tajnika glavnega ravnatelja GM Wilsona. Wilson ni imel sreče pred senatnim odborom. Se je tam naši politični javnosti tako nerodno predstavil, da je bil pozneje Eisenhower ju v politično zadrego. Ako bi se bil Laird spomnil na vse to, ne bi že sedaj imenoval Packarda za pomočnika, saj je s ••.oh.; postavil Nixona v nevarnost rov, da sama ne vem kako, da ! pfeci očitkom, da je že zaplaval sama ne vem zakaj ... v vocie republikanske bogatije. Njega pa... njega sem videla znova šele naslednjega dne, ko je odhajal. Dal mi je svojo vizitko!” Gospa Letore je kar ginevala v sestrinem naročju, vzdihovala je in malo da ni kričala. Tedaj se je gospa Roubere zbrala ter resno in tiho rekla: “Zdaj vidiš, sestra moja, da večkrat ne ljubimo moškega, temveč kratkomalo ljubezen. Tisti večer je bil mesec — tvoj ljubi.” REDKA KOŽUHOVINA — Hazel Lyon na Angleškem ima enega od treh znanih plaščev iz tigrove kože. Na sliki vidimo tega “Leva“ v tigrovi koži. RsdcvednosS Kotigresa je k mkk oflešsii WASHINGTON, D.C. — Komaj so se odprla vrata v Kongresu, so se že oglasili prvi radovedneži — seveda sami demokrat j e —, ki bi radi čim preje dognali, kaj mislijo o politiki razni Nixonovi sodelavci. Nixon je na primer postavil za federalnega tajnika v tajništvu za zdravje, prosveto in socijalno zrla v veliko, otožno in čarobno Ipolitiko guvernerja Aljaske Hi-jezero. Tedaj se je v meni nekaj ckela. Hickel ni ubogal Nixona dogodilo: obšla me je nenasitna in začel prezgodaj razlagati svo-potreba po ljubezni, začutila sem j jo politično filozofijo, ki narav- odpor zoper mlačno plehkost svojega življenja. Kaj, ali res nikoli ne bom hodila po jezerskem bregu, oblitem z mesečino, in se stiskala k dragemu človeku? Ali res nikoli ne bom čutila, kako tonejo vame globoki, slastni in brezumni poljubi sredi presladkih noči, ki jih je po vsej priliki sam Bog ustvaril za no odraža republikanske poglede. S tem niso demokrat j e zadovoljni in so mu povedali, da se bodo z njim o tem razgovarjali, kakor hitro se bo pokazal v senatnem odboru za notranje zadeve. Sitnosti s senatom bo imel tudi Ninoxov federalni tajnik za narodno o b r a m bo kongresnik Eisenhower še zmeraj najpriljubljenejši PRINCETON, N. J. — Gallupov zavod ima že od 1. 1946 navado, da vsako leto sprašuje deželo, koga naš narod najbolj spoštuje. To je storil tudi letos in ugotovil, da imajo ljudje še zmeraj Eisenhower j a najbolj radi. Tudi letos je prišel Eisenhower na prvo mesto. Samo enkrat je prišel v 12 letih na tretje mesto, drugače je bil zmeraj na prvem ali drugem mestu. Predsednik Johnson je bil letos in lani na drugem mestu, preje pa 4 leti zaporedoma na prvem. Proti pričakovanju je letos prišel na tretje mesto senator Edward Kennedy, akoravno jf letos šele prvič na spisku “prvih desetih”. Na tretjem mestu je znani protestantovski pridigar W. Graham, na petem mestu je Nixon, na šestem pa Humphrey. Od tujcev je prišel v gornji spisek le papež Pavel VI., ki je na osmem mestu, takoj za njim pride bivši predsednik Truman, na zadnjem mestu je pa senator McCarthy, ki je pa šele prvič na spisku. V prejšnjih letih sta prišla začasno na spisek tudi kardinal Cushing in škof Sheen, med časnikarji pa Cronkite in Lippman. ljubezen? Ali me v svetli senci Laird. Je še pred novim letom Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! Johnsonovo slovo bo stvarno in smotrno WASHINGTON, D.C. — Vesti iz Bele hiše trdijo, da predsednik L. B. Johnson poročila o stanju Unije letos ne bo podal v Kongresu osebno, ampak pismeno, kot je to storil tudi Eisenhower ob koncu svoje predsedniške dobe. Poslovil se bo od naroda v posebnem nagovoru preko televizije in radia kot njegov omenjeni republikanski prednik. L. B. Johnson ne bo, tako vsaj trdi njegova okolica, navajal u-spehov svoje vlade, niti ne bo krtačil svojih nasprotnikov, pač pa bo stvarno slikal položaj na-j še dežele doma in v svetu ter na-va-uu niene cilje v bodočnosti, j kot jih on gleda. r— *, v- n k'-* ^.f! PRIJETNO POLEŽAVANJE.’— Mroži so težke in nerodne živali, kadar zlezejo iz vode na kopno, kjer radi poležavajo. Slika kaže velikega mroža v '.živalskem vrtu v Stuttgartu na Nemškem, ko se je spravil iz vode na skalo in si sedaj ogleduje okolico. Mroži dosežejo do eno tono te H Rdeča prst BIRMINGHAM, Ala. — Jugo-zhodne države v naši deželi so znane po obilici “rdeče prsti”, znane po svoji rodovitnosti. MALI OGLASI Hiša ugodno naprodaj Enostanovanjska hiša v do-j krem stanju, z aluminijastim (opažem nap odaj na 6724 Bonna. ! Avenue. Kličite 486-3223. ! __________ (2) Carat Memorials Kraška kamnoseška obrt KDTNA SLOVENSKA 1ZDELOVADNICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 154*5 Waterloo Ed. iv 1-MUi Jerzy 2ulawski: NA SREBRNI OBLI ROMAN Pefer je samo skomizgmi z laine’.i: “Še i rej nas poVjere, če bomo razsipali. Zavili se bomo v odejO pa bol” “Čemu smo zapustili kraj o!) tečaju!” je tarnala Marta. “Tom mraza ne bo prenesel, saj je tako drobcen, ubog . .” “Ah, T’orn!” je siknil Peter skozi zobe. Že takrat sem opazil, da ga vsaka beseda o otroku hudo razdraži. To me je bolelo. Rad sem imel malega ljubkega dečka in hudo mi je bilo zaradi Marte. Strastno se je oklepala svojega sinka in Pet' ovo nenaklonjenost je bolestno občutila; večkrat sem videl, da se je ozrla vanj s pogledom, ki je bi1 v njem očitek pomešan z nagonsko bojaznijo. Opazil sem tudi, da Petru nikoli ni pustila otroka, dočim ga je meni rada zaupala, kadar je imela kak posel. “Tom ni tu najvažnejša oseba,” je mrmral Peter dalje, “in če bi tudi umrl.. Marta je ponavadi molče prenašala podobne prpombe, zdaj pa je planila pokonci in s plamtečimi očmi šla piroti Petru. “Poslušaj, ti!” je zagodila zamolklo. “Tom je tu najvažnejša oseba!” Ne, ne ba zmrznil! Preje ubijem tebe in s tvojimi kostmi podkurim v peči!” Pred Petrovimi očmi je blis-nilo indijsko bodalce, ki mu jc konica navadno kaljena v strupu. Dotlej nismo vedeli, kako strašno orožje ima pri seb>. Peter se je nehote umaknil. Sprva se je narejeno nasmihal, a v Malabarkinem obrazu je bila tako strašna grožnja, da je po-bledel n zaman skrival svojo zadrego... Jaz pa sem se na ves glas prisiljeno zahohotal, da bi poravna! vso zadevo. “Marta se boji za svojega sinčka in konec!” sem vzkliknil. “Pojdi, Petrač, pa premisliva, kako se zavarujemo pred nočnim mraz.om, da nam ne bo treba kuriti lastnih kesti!” Moj načrt je bil kaj preprost. Izkopala sva veliko jamo, kamor smo zapeljali naš voz. Povrhu CHICAGO. ILlT smo ga pokrili s prstjo in listjem. Upali smo, da tako voz ne bo izgubil dosti na toploti in da se bo laže ogreval. Sonce je že zašlo, ko sva končala delo. Vendar nam še ni bilo treba v voz, saj je bilo po dolgem dnevu ozračje še vedno toplo in milo. Večerna zarja je gorela nad ravnino, kjer so se lesketala le še srebrna, čarobna jezera . .. Sedeli smo na griču nedaleč od voza, a beseda nam je zastajala v grlu. Zadnji dogodek se nas je silno dojmil. Po nekaterih brezpomembnih pripombah smo umolknili in tihoto je motil le šum bližnjih slapov in glas Marte, ki je otroku pela zategle, turobne indijske uspavanke. Zamišljeno sem poslušal njeno pesem in strmel v jezero, ki je ugašalo v mraku ... Tedaj me je zdramil pridušen Petrov krik. Ozrl sem se vanj, on pa je pokazal z roko proti ravani: “Glej, glej!” Tam spodaj je uprizorila narava čudovito svetlobno igro. Nebo se je stemnilo. Zemlja pa je žarela čezdalje bolj in v njeni luči so se po bregovih potoka jele užigati sinje iskre. Sprva jih je bilo razsejanih le malo, pozneje pa so trepetale vse naokoli. Čez nekaj časa se je svetlikala vsa ravan, kakor bi bila posuta s sinjo meglico zvezd. Jezera so ležala po njej kakor črne zaplate. Marta je nehala peti in je strmela z nama v nenavadni pojav. Kasneje sem se uveril, da ta čarobna igra ni bila nič drugega kakor fosforescenca sočnih, de-oelolistih rastlin, ki so rasle naokoli. Njihova notranjost se je bleščala kakor preperel les po oaših gozdovih. Lučce niso bile prižgane dolgo. Toliko da smo jih opazili, sc že jele ugašati druga za drugo. Listi, so se od mraza, ki je prišel z mrakom, zaprli in se pripravili za dvotedenski sen. Legla je rosa. Zdaj smo morali končno tudi mi v svoje zato-.'išče. Noč je bila mrzla, pa smo jo s svojo šoto dokaj dobro presta i. Iz voza nismo hodili niti za hip. da nam toplota ne bi uhajala ven. so se po vsej ravani, prepojeni z Tudi skozi okno nismo videl:, ničesar, ker je bil ves voz, kakor sem že omenil, zakopan in pokrit. Ta dva tedna noči smo bili popolnoma odrezani od zunanjega sveta. Šele ko je naša ura kazala, da se bliža sončni vzhod, sem si upal ven. Da se obvarujem mraza, sem si nadel varovalno obleko, ki mi je izvrstno služila s svojimi kakor stena debelimi podlogami. Ko sem bil zunaj, sem videl, da moja previdnost nikakor ni bila odveč. Doline, ki je ležala pred mano, skoraj nisem več prepoznal. Cez in čez je bila pokrita z debelo snežno odejo, gladina jezer je izginila pod snegom. Dozdevalo se mi je, da me je nekdo posadil v sredo arktične pokrajine. Vrnil sem se v voz in povedal, da za zdaj še ni mogoče ven. Tega se nismo preveč razveselili, posebno ker je šla naša šota že h koncu. Vso noč nismo toliko trpeli od mraza, kakor zdaj proti dnevu, pred nastopom “pomladi”. Še tri dni smo jo morali čakati, seveda zemeljske dni, in, kar je bilo najhujše, proti koncu brez ognja. Toda po sedemdesetih urah boja z mrazom je sonce nazadnje zmagalo. Sneg je kopnel in polnil struge, jezera so prestopila bregove, potoki so narasli in ko smo končno pomolili nos iz svojega zimskega brloga, vodo, odpirali ogromni listi vseh mogočih oblik; le vrhove gora je še pokrivala bela snežna odeja. Dokler se okolica ni posušila, ni bilo misliti na odhod. S Petrom sva znova šla na lov za kurivom. Na enem najinih pohodov sva naletela na globoko jamo, ki sva jo bila pred “zimo” izkopala v upanju, da najdeva tam šoto ali premog. Jamo je zvrhoma zalila voda. Jaz sem šel brezbrižno mimo, Petru pa je bržčas padlo kaj nenavadnega v oči. Ustavil se je, in ko sem bil že nekaj korakov stran, sem zaslišal njegov glas: “Jan!” je klical in mahal z roko. “Pridi vendar sem, poglej!” Našel sem ga na kolenih kraj jame; z eno roko se je oprl ob tla, z drugo mi je dajal znamenja. Obraz, sklonjen nad jamo, mu je gorel od razburjenja. “Kaj pa imaš?” sem vprašal. Namesto odgovora je zajel prgišče blatne, rumene vode in mi jo pomolil pod nos. “Nafta!” je planilo iz mene, ko je udaril vame znani, ostri vonj. Peter je zmagoslavno prikimal. Da se prepričam, ali -se ne mo-'imeli tako bogato zalogo goriva, tiva, sem pomočil žepni robec v tekočino in ga zažgal. Vzplamtel je v svetel, rdeč zubelj, ki sva zrla vanj kakor v plamenico pred vrati novega življenja. Pohitela sva na vrat na nos k Marti s svojo veliko novico. Odkritje vrelca nafte je bilo za nas neprecenljivega pomena. Zdaj smo mogli dalje proti jugu ali pa ostati tu, ne da bi se nam bilo bati mrzlih noči ali skrbeti, da ostanemo brez kuhane hrane. Precej časa sva porabila, da sva oskrbela kar se da veliko zalogo blagoslovljene tekočine. Izkopala sva še nekaj globokih jam in zajemala iz njih olje v naše posode, dokler se jc le dalo. Do poldneva so bile polne. Posvetovali smo se, kaj sedaj. Najbolj previdno bi bilo ostati tu v bližini petrolejskih vrelcev, vendar nas je preveč vabilo na jug, kjer je moralo biti morje, in po naših mislih ne posebno daleč. Za to ni govorila amo naša radovednost, marveč tudi verjetnost, da podnebje na obrežju ni tako spremenljivo, čeprav je bliže ravniku, ker nanj deluje morje. Konec koncev pa smo da smo lahko tvegali tudi poskusno potovanj ež če bi bile tam na jugu za življenje neprikladne razmere, bi se pač vrnili nazaj k petrolejskim vrelcem, ki bi jih brez težave našli, vračajoč se ob potoku. Naslednjo noč ali bolje “zimo” smo preživeli še v Dolini jezer, kakor smo krstili našo ravnino. (Dalje prihodnjič) Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! EUCLID POULTRY V lalofcl Imamo vedno očiščene piSčnnce, na kose zrezane, p«*-poletoma sveža jajca Icr vseh vrst perutnino. Pridite In sl izberit«! HOWARD BAKER 1549 KAST m HTRFF/T FTTCLTO ** FEMALE HELP R. N.’s and LP.N.’s NURSES’ AIDES All shifts Apply all week Americana Nursing Center 200 W. Martin Naperville, III. 355-4111 (1) HOUSEHOLD HELP CHILD CARE — Young Married Woman, would like older woman to Bit in my home. 5 da. wk. For 7 wk. old child. DA 8-8177 (2) CLEANING WOMAN — 1 day wk. Perm. Willing worker. Downers Grove , 964-0533 BUSINESS OPPORTUNITY SMALL BUSINESS FOR SALE Dry Cleaning & Launderette Ideal for couple near Northwest University. Call DA 8-3391 or Write Mrs. S. Wegerson 918 Noyes St. Evanston, Illinois. V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA James Terlep ki je izročil Bogu blago dušo dne 2. januarja 1968 Eno leto je že minilo, odkar si nas zapustil Ti. Smrt Ti vzela je življenje, končano Tvoje je trpljenje. Zdaj prosi tam za nas Boga, da kadar nas pokliče tja, bi vsi se skupaj veselili v srečni večnosti. , žalujoči: ANNA TERLEP, soproga WILLIAM TERLEP, sin ANNA, HELEN, DOROTHY, hčere Peoria, 111. 2. januarja 1969 EUROPA TRAVEL SERVICE 759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119 POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV V AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze. Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR JOS. ŽELE IN SINOVI £ M* 2 2 ZAVOD Tel. ENdlcott 1-0583 POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE COLLINWOODSK1 URAD 452 E. 152nd STREET Tel.: IVauhoe 1-3113 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo •MiiniimiiiiuiiimiiititiiimmiitniiiimuitiviHimmiuHumMiimiiiiuiMmiiiin - — =—•—^ !•! deppsiingiplitiie p!" %rp®i r : ;; • ..f„ ... . a-v' . P- j H ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNUŠKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA FO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenu® HEnderson 1-0628 EV j* ir- ™ ^ ~ ~ r !! BAMBUSOVE ORGLE — P. Diego Cera je zgradil v Las Pinas na Filipinih v svoji cerkvi leta 1821 orgle iz bambusa. Kljub starosti so ostale te še vedno cele in trdne, pa tudi uporabne. Slika kaže cerkveni kor z orglami. STARA UMETNOST — Poštni predal v New Glarusu, Wis., kaže stare norveške umetniške motive, ki so kar močno podobni moderni “cvetlični” umetnosti. ZOBE POPRAVLJA — Delavec na sliki pregleduje in popravlja zobe na glavem pogonskem kolesu nove potniške ladje “Queen Elizabeth 2”. Ladja je stala 72 milijonov dolarjev. V New York bo priplula enkrat v prihodnjem januarju.