Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :-
Velja za vse leto. .. $3.00 Ima 10.000 naročnikov
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Issued every day except -: Sundays and Holidays
TELEFON PISAJINE: 4687 CORTLANBT.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANOT.
NO. 146. — ŠTEV. 148.
NEW YORK, TUESDAY, JUNE 23, 1914. — TORBKr23. JUNIJA, 1914.
VOLUME XXTT — LETNIK XXIL
Pogajanja v Niagara Falls se nadaljujejo.
Razvoj stvari je sedaj odvisen od odločitve pri Zacatecas. Zakas njen naskok.
—o— SPLOŠNI POLOŽAJ.
Slaba pota onemogočil je jo prevoz artilerije. Pričakuje se močnega odpora.
Torreon, Mehika, 22. junija. — Sfiri »lošla poročila pravijo, da so morali ustaši za nekaj dni preložiti splošni naskok na Zaeate-eas. Villa je nameraval korakati o<l ( aaitas, kjer j»> razdejana železniška proga, v hitrih pohodih proti Zacat ea«, n pota južno od ('anitas so hila tako slaba, da je hilo nernogoee spraviti naprej težko artilerijo.	*
Zacatecas brani l.\000 federal-'•♦'V, ki so deloma zasedli obronke griča I*a Rufa. Pozicije fede-ralccv so ha je tako močne, <la jih V'ilJa ne misli naskočiti. On ho sku«al obkoliti mesto ter privesti posadko do tega, tla se bo udala.
V' zvezi s tem se poroča, da so pripravili ustasi vse potrebno, da od režejo vsako zvezo s Zacatecas.
Niagara Falls, O nt., 22. junija. — Vdeleienci pri posredovalnih konferencah so se sestali danes ter j> trajalo posvetovanje dve uri. Ničesar pa se ni mogio izvedeti o tem, kar se je sklenilo na konferenci.
Domneva se, da je bil celi dan posvečen debati o izjavi argentinskega od poslanika ter da se je skušalo najti ključ za rešitev zamotanega mehiškega vprašanja. J'os red ovale i hočejo predvsem pridobiti časa ter so v prvi vrsti interesirani pri tem, kako bodo izpadli boji pred Zacatecas.
Preds dnik Wilson je prepričan, da bodo zmagali konstituei-jonalisti ter da bo zmaga pred Zaeateeas zadnji udarec za Huer-to. Ra< litega skuša na vse krip-Ije braniti mesto ter ga tudi obdržati.
V splošnem pa je opaziti, da je opustila vlada v VVashingtonu svoj" dosedaj odporno stališče proti vaemu, kar je bilo v zvezi z Huerto. Sedaj ne vstraja več pri prvotni zahtevi, tla morajo z lluerto vred izginiti vsi njegovi pristaši. Wilson namerava baje priznati vse pravice stranke, ki stoji za Huerto.
Za naslednje dni ni pričakovati resnega razvoja stvari.
Z Ellis Islanda. Izključeni farmer.
Ko je bil še revež, je smel v deželo, sedaj ko je bogat, ga pa ne puste. Očesna bolezen.
"NEMORALNOST".
Deklica je rekla, da je namenjena k bratu. Izkazalo se je, da nima brata, ampak fanta.
Že večkrat se je pisalo o naravnost nevrjetnem postopanju ua-selniških uradnikov, včeraj se je pa zopet pngodilo par slučajev, ki zaslužijo, da se jih pojasni citate! jem. Na krovu parnika 'Bar-barossa' je dospel sem 401etni Mihael PLskowitz, hoteč se podati k svoji f.ni. ki prebiva nekje v Ne-vadi. Pred sedmimi leti je prišel vprvič v Ameriko in si v Ne vadi ustanovil lepo eksistenco. Ko mu je porodila žena dvoje otrok, je dobil iz starega kraja poročilo, da je umrl neki stric, ki mu je zapustil precejšnje premoženje. Podal se je torej v domovino, dobil denar in prišel zopet nazaj. Ameriko je zapustil kot revež, nazaj se je pa vrnil kot bogat mož. Ta-kozvani zdravniki se niso ozirali na denar, ampak so ga obsodili v deportaeijo, češ. da ima trahoino v očesih. S prihodnjim parnikoro se bo moral podati nazaj v Avstrijo, ne da bi videl žene in otrok.
Deportirali bodo 261 etnega far-merja Karla Hesse-ja, ki je nameraval iti k svojemu bratu, bogatemu farmerju v Spokane, Wash.
S parnikom "France" je dospela v Ameriko 251elna Ivana Mudič. Deklica, ki je v blagoslovljenem stanu, je pri zaslišanju rekla, da želi iti k svojemu bratu v Pittsburgh, Pa. Uradniki so povabili "brata" na otok solza, nakar se je pa kmalu izkazalo, da ni njen brat, ampak samo ljub-ček. Čeravno je rekel, da jo takoj vzame za ženo, jo bodo s prihodnjim parnikom poslali nazaj.
Odlikovanje generalnega zdravnika Gorgasa.
Atlantic City, N. J., 22. junija. American Medical Association je odliko\ala generalnega zdravnika Williama C. Gorgasa za njegove zasluge z zlato kolajno. Gor-gas je v zdravstvenem ozira veliko storil za panamsko ozemlje.
Kardinal Begin pri Mitchelu.
Kardinal Louis Nazaire Begin iz Qnebeea v Canadi je obiskal včeraj nevryorikega župana Mit-chela. Kardinal potuje iz Rima proti Canadi.
Vtihotapi j eno orožje. Belfast, Irska, 22. junija. — Parnik 4*Lestris"ki prihaja iz Genta s 400 zavoji konopea, so tukaj ustavili, ker so našli v nekaterih zavojih puške. Blago je naslovljeno na Hordman & Co., koje šef je odličnjak med Ulster prostovoljci.
Dobra letina. Washington, D. C., 22. junija. Tz poročila poljedeljskega depart-menta je razvidno, da bodo letos posebno jabolka dobro obrodila. Glede jabolk sta na dobrem glasu državi Nord Carolina in Colorado.
Čestitka.
Washington, D. C., 22. junija. Predsednik Wilson je poslal danes angleškemu kralju Jurjn brzojavno čestitko k njegovemu godu.
H KATASTROFI V ZRAKU PR I DUNAJU.
Nerešena uganka. Proti delegatom I. W. W.
Še dosedaj se ni posrečilo identi Pocestna druhal je navalila s ka-
ficirati truplo deklice in vsa poizvedovanja so brezuspešna.
Schenectady, N. Y., 22. junija.
menjem na delegate I. W. W. — Prišli so čisto nepričakovano. —o—
Včeraj so v Tarry t own u, N
Policiji se še dosedaj ni posreči- J., precej neprijazno sprejeli delo pojasniti skrivnost, ki obdaja' legacijo agitatorjev_ 1. \V. W., ki umor deklice, koje truplo so po-| 3** nameravala, prirediti veliko
tegnili ribiči iz Mohawk reke. V zborovanje. Kakih 500 prebival-j 50 trupel ter je s tem poskočilo
cev je obkolilo govornike in jih število ponesrečenih na 181. Ko začelo obmetavati s kamenjem, se jc Ker navadna policija ni
reki se ni našlo nobenega nadalj-nega telesnega dela, vendar pa je policija prepričana, da se mo
K eksnloziii v Hillcrest.
Chicago, 111., 22. junija. — Oddelek s puškami oboroženih policistov straži kletko, ki so včera j raztrgali in deloma požrli Emerson D. Dietrieha.
Živali so last Miss Adgie Castillo in Dietrich je bil nastavljen kot pomožni manager. Včeraj je stopil, kakor že poročano, v kletko in eden mladičev, katere se je smatralo za povsem krotke, mu je skočil takoj za vrat t. Ko so čutile drnge živali kri, so padle tu-inenjem. 'se je v petek za vršila eksplozija, tli one po Dietrichu^ ki se ni mo-i mogla je bilo v rovu 1!>5 oseb.	gel nič braniti. Predno je prišla
Vsi ponesrečeni premogarji, katere se je dosedaj prineslo na površje, so popolnoma sežgani.
Hillcrest, Alberta, 22. junija. V nekem hodniku rova št v. 20 Ilillerest Collieries Limited so našli danes in spravili na svetlo
Položaj v Albaniji. Knezu manjka denarja.
Ranjenci so brez vsake pomoči. Silna vročina v Draču. Nalezljive bolezni.
HOLANDSKI ČASTNIKI.
Več Mohamedancev je bilo aretiranih zaradi veleizdaje. Dva milijona kron posojila.
Dunaj, Avstrija, 22. junija. — Vsa dosedanja pogajanja med ustaši in mednarodno kontrolno komisijo oziroma princem Wie-dom so o.^iala dosedaj popolnoma brezuspešna. Jutri poteče sklenjeno premirje, in kot se ču-je. bodo ustaši takoj znova navalili na Drač. Veliko vprašanje je, če se bo moglo mesto vzdržati, ker se oslabljena divizija nahaja v zelo težavnem položaju. Cela okolica je polna nepokopanih tru-pelj, ranjenci leže po cestah brez vsake pomoči in postrežbe. Ker je zadnje dni pritisnila grozna vročina se je bati kake nevarne nalezljive bolezni.
Dunaj, Avstrija, 22. junija. — Cesar Franc Jožef bo danes sprejel v avdienci poslanika, ki bo odsedaj zanaprej zastopal na dunajskem cesarskem dvoru kneževino Albanijo. Njegovo ime je Sureva bej. Knez Viljem je baje dobil novo posojilo v znesku dvelf milijonov kron. S tem denarjem bo plačal svoje vojaštvo, ki že cel mesec ni dobilo niti vinarji plače.
Danes so poslali holandski častniki, ki poveljujejo žandarmerij' v Draču prošnjo, da naj jih odpusti iz službe.
V zadnjih 48 urah je bilo are tiranih več uglednih Mohamedancev zaradi velezidaje..
Raztrgan od levov.
Policija straži kletko z levi, ki so včeraj raztrgali Emerson D. Dietrieha.
Ustreljen na cesti.
Neki neznanec je obstrelil včeraj tiskarja WT. Gerdes-a na zap. 45. cesti v New Yorku. Zadel ga je v nogo. Kaj je bil vzrok streljanja, se ne ve.
Usmrtitev Rebacci-ja.
Ossiaing, N. Y„ 22. junija. — Pietro Rebaeci, 19-letni morilec, ki je pripadal takozvanemu west-ehesterskeinu sindikatu morilcev, je bil danes zjutraj usmrčen v električnem stolu. Državni elek-tričar Edward F. Davis je ležal bolan doma ter era je nadomeščal Furrier iz Masaachuaetta.
i po 23 letih prvič, da ~*je Davis.
Boljši časi se bližajo.
Pittsburgh, Pa., 22. jiuiija. — Eden najugodnejših znakov je ta, da se je zopet, pričelo v polnem obsegu obratovanje v depart-mentu št. 1. Alleghetnv Steel Co. v Brackenridge. Novembra meseca se je obratovanje skrčilo. Sliena poročila je dobiti od drugih družb, ki so že ali pa bodo v kratkem pričele z obratovanjem.
ra nahajati ostalo truplo daleč ničesar opraviti, so poklicali po-1 Velika večina najdenih trupel od mesta, kjer se je zasledilo u- licijo na konjih- Po hudem boju je tako sežgana, da je onemogo-mor.	se je posrečilo demonstrante pr ?- j čena vsaka identifikacija. Trupla
Odkar se j«; našlo truplo, se je poditi. Kamenje je zadelo govor- so zakopali, kakor hitro so bile poročalo o več deklicah, ki so iz-|nika Abbota in Berkmana. No-j krste na razpolago. Danes je do-ginile. Tozadevna povpraševanja vica, da so prišli v mestu prista- (spelo iz Winnipega 100 krst in pa so pokazala, da so vse pri živ-.si I. "W. \Y., se je Vazširila kakor 80 mož j^ kopalo grobove, tako ljenju. Tudi omot, v kateri je bi-(ogenj po celi okolici. V hipu so da so bili do večera pokopani vsi lo zavito truplo, ni prinesel se zbrali ljudje in sklenili napasti 1 ponesrečenci Več kot polovica nobene rešitve.	j "anarhiste". Policija je govorni- možkega prebivalstva v tej kolo-
Kapitan nekega čolna je spo-| pravočasno posvarila, toda' niji je izgubilo življenje
ročil policiji, da se je v noči 80. maja potikal v grmovju v bližini Shears Ferrv neki možki, vendar pa ni mogla policija dobiti dosedaj nobenega natančnejšega pojasnila glede tega moškega.	,
Ženska volilna pravica v Missouri
St. Louis, Mo., 22. junija. — Equal Suffrage League je predložila danes državnemu tajniku peticijo, opremljeno s 23,000 podpisi, katerih je treba, da se uvede žensko volilno pravico. Pri volitvah novembra meseca se bo glasovalo o tem vprašanju.
Ženske so zelo vesele svojega uspeha, ker so z velikim naporom nabrale podpise.
Deček izginil.
Družini Waldmanovi, stanujoči na 52. cesti v New Torku, je izginil šestletni deček. Stariši mislijo, ga je kdo namenoma odpeljal in so zato naprosili policijo, da bi ga izsledila.
oni se niso menili za nobeno be- J Coroner, ki si je v soboto ogle-sedo. Ko je začela množica me- dal par trupel, je danes odgodil tati kamenje, je bilo že prepozno,' preiskavo do julija meseca. V da bi se skrili. Vodja agitatorjev, I splošnem prevladuje mnenje, da Becky Edelson, je prigovarjal je nastala nesreča vsled ekaplo-Ijudem, da naj bodo pametni, in | zije plina, jim poskušal razjasniti, kaj je namen njihove agitacije. V odgovor so mu začeli metati ljudje Danski parnik nasedel pesek v obraz. Ranjeni agitator- K West, F1ju 22. junija, ji so se odpeljali ob deseti uri 4n	, , . . .*	-, , zvečer v New York. ImiIj tukaj je nasede na pe-_ Jcme neki parnik, ki je plul pod
dansko zastavo. Na pomoč mu je
je prišla pomoč je bil Dietrich raztrgan.
Policija straži sedaj kletko, dokler ne bo končana preiskava. Dietrich je bil star 24 let ter doma iz Brooklvna.
Požar v Parizu.
Pariz, Francija, 23. junija. — V predmestju La Villette je izbruhnil v velikih tovarnah za volno požar, ki se je s silno naglico razširil po celi okolici. Ognja še dosedaj niso pogasili.
Beg iz harema.
Prebrisan slepar.
17-letna Lema Abed je vzela seboj za 100,000 kron draguljev.
Oče in mož jo tožita.
ODŠKODNINA.
—o—
Kaj je povzročilo grozno katastrofo v zraku? Preiskava je o-stala brezuspešna.
—o—
Dunaj, Avstrija, 22. junija, -n. 17-letna hčerka prejšnjega turškega vojnega ministra Izzet paše, se je naveličala svojega moža in enoličnega, haremskega življenja v Damasku. Nekega lepega dne je pobegnila na Dunaj in se nastanila v velikem prvovrstnem hotelu. Lepa Lema Abed, tako se piše po svojem možu, je imela kmalo nebroj kavalirjev. Ker je precej potratno živela, se je začela tudi policija zanimati zanjo — iu kmalo dognala na kakšen način in s čegavimi sredstvi je odšla iz Damaska. Celo zadevo so naznanili očetu ki je vložil proti hčeri tožbo zaradi vele-tatvine. Ljubeznjiva deklica je namreč odnesla seboj za 100,000 cron različnih dragocenosti.
— Avstrijska vojaška uprava zahteva od dveh tovarn v Brnu milj on kron odškodnine, ker sta dobavljali slabše blago kot je bilo naročeno. Firmi sta oškodovali vojaško upravo za precejšnje svote denarja.
Vlada je uvedla strogo preiskavo o vzroku -kolizije, med vodilnim »balonom "Koertlingon" in Farnam aeroplanom.
Dosedaj se ni moglo še ničesar dognati. Skorajgotovo je zanesel veter dvokrilnik v bližino balona, vsled česar je bila katastrofa neizogibna.
Praga, Češko, 14. junija. — Tudi češko mestece Železni brod je dobilo svojega junaka. Pred nekaj dnevi je prišel tja neki gospod in se predstavil za ministe-rijalnega ravnatelja dr. Werner-ja. Pri reviziji blagajne je spravil par tisočakov, češ, da jih mora odnesti na Dunaj. Dva dni po-iem so šele naivni meščani sprevideli, da je bil "rainifitcrialni ravnatelj" navaden slepar.
40 potnikov ranjenih.
Sandusky, o., 22. junija. — Danes popoldan je zadel vlak Lake Shore železnice v nasproti prihajajoči konstrukcijski vlak. štirideset oseb je ranjenih, med njimi nekaj tudi tako težko, da bodo najbrže podlegli poškodbam. Ranjence so spravili v bolnišnico.

Potapljač se je zadušil.
Rimouski, Que., 22. junija. — K 1032 žrtvam "Empress of Ireland" katastrofe se je pridružil še potapljač Cosahoom iz New Yorka, ki se je zadušil pri poskusil, rla spravi na svetlo trupla ponesrečencev. Cosaboom je spravil že dva trupla na površino ter se je -tretjič potopil. Cez 30 minut so našli njegovo truplo na dnu reke. Nesreča se je dogodila' najbrž vsled tega, ker se je zamašila dovodna cev za zrak.
d'
Ha historičnih tleh.
Philadelphia, Pa.. 22. junija.— Jutri bo minilo 139 let, odkar je odpotoval od tukaj general Geo. Washington v Cambridge, Mass., in tam prevzel vrhovno poveljstvo nad kontinentalno armado.
100 miligramov radija pogrešajo.
Philadelphia, Pa., 22. junija,— Siles M. Mainwaring je izgubil danes na poti iz S. Bellevue Strat-
pdplulo vee parnikov.
12 mrtvih. Syracuse, N. Y., 22. junija. — ford hotela v Radium Institute Včeraj je bilo poročano. da se je
sto miligramov radija, ki je vre-',v Oswego prekopu prebrnil Čoln den $12,000. Radij je imel v ste- in se je pri tej priliki potopilo 15 kleni cevki, cevko, pa v kovčegu.' oseb. Coronerjeva preiskava je Ljudem se malo čudno dozdeva, dognala, da je samo 12 oseb izgu-da je izgubil kar tako na- lepem bilo življenje. Dosedaj niso dobili tako dragocenost.	Ue nobenega trupla.
\
vožnja
za krasni in brzi parnik: (Avstro-American prage)
KAISER FRANZ JOSEF 1.
#4pli]e ? soboto, doc 4. folija
vtfftja do Trsta sam 13 dni.
do Trata ali Rek* • - $29.00] Cena voznih tktkor. do Ljubljana - - - $30.181 „ 4o Zagreb* .... $3008
Im pottbM kabla« (tditlak Ml XL ta HL lamdsa) aOaae tataia j io $4.00 sa odrasle, m etrakc poiavlca. Ta addetek | i Talinam priporoCan«.
ita« $4.00 sa odraal«! aa »krake poiavica. Ta < V«t«l« iUtke ]• dobiti »*t rt. BAKSSK, M Oertiaadt St., Yerk ■'WWWWWWWWWWWW
==
GLAS NARODA. 23. JUNIJA, 1914.
GLAS NARODA"
/i
(Slovenke Daily.} Owned and published by the
SI o veni c Publishing Co.
>	(a corporation.)
FRANK SAKSER, President JANKO PLESKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Pkitce of Business of the corporation and
addresses of above officers : 81 CortUndt Street, Borough of Man-i hattan. New York City, N. Y.
Em celo leto velja list za Ameriko in
Canado........................$3.00
... 1.50 ... 4.00 2.00 4.50 2.55 1.70
leta....................
to z s mesto New York........
pol leta za mesto New York ...
Evropo za vse leto...........
pol leta.............
' " " četrt leta............
L"GLAS NARODA" izhaja vsak dan f izvzemdi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") I—nad every day except Sunday« aaJ
Holidays. Subscription yearly $3.00.
t on
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne
priobčujejo. Dtmar naj se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov prosimo, da nam tudi prej farje bivsliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poiiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" *
11! Cortlandt St., New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
■— II ,lj|
mwuk
Temeljno zlo.
<la j
» i ii i
tre
ija
lis dežela se lahko pohvali, e najbogatejša na svetu. Nje-uravni viri .so veliko izdatnej-ot (»ni držav v starem kraju, nentega je naša dežela prosta ilnih nedostatkov, ki se v sta-kulturnih državah podeduje-1 roda do roda, prosta je šteli tradicij. Mi tukaj nimamo iueate kraljevskih in knežjih in, kojih produktivno delo-e je enako ničli, katere pa je a kljub temu po kraljevsko knežje vzdrževati. Nadalje še daleč od časa, ko ne bo ia, kot v starem kraju, zem-pre/ivljati celega prebival-Kljub vsemu temu pa pro-iteta v naši deželi ni tako ve-kot bi pravzaprav morala
Vaj je temu vzrok? — Poli-
1
MOzje, v kojih roke se je izročilo blagor iu gorje <ležele, se dajo pri svojih dejanjih veliko preveč voditi od osebnih interesov. Vsi delajo ter se zavzemajo za to, kar jim bo po njihovem mnenju prineslo na dan volitev kar največ glasov. To pa delajo tudi v »lučaju, da so prepričani, da njihova dejanja niso pravilna.
Velike nerednosti, da, hudodel-»tva, katera so zagrešile velike korporaeije, so vzbudila v narodu veliko nevoljo proti vsem velikim trgovskim podjetjem. Posledica tega je, tla nastopajo vse osebe, ki stoje na čelu sedanje vlade, proti velikim trgovskim podjet-jim. Ze velikost podjetja samega se smatra kot zločin ali vsaj pregreho. Pri tem pa se pušča vnemar, da je kooperacija v sedanjih razmerah neodoljtva potreba ter da ni povsem potrebno, da bi bila združena ali spojena z zločinskimi metodami.
V Evropi p» je to popolnoma drugače. Tam akuša vlada pospešiti razvoj velikih trgovakih podjetij. Da, sama pristopa k trgovskim sindikatom, iz česar izvira dobro, da ima te sindikate pod •vojo neprestano kontrolo.
Posledica tega je, da je opaziti v gotovih evropskih državah večjo prosperiteto kot pa pri nas v Zdi uzeuih državah ter da si te evropske države polagoma osvajajo svetovni trg. V Združenih državah pa se skuša zatreti velika podjetja, ali jim pa vsaj otež-kočiti delovanje.
Dopisi.
Elkins, W. Va. — Dne 18. junija so pripeljali iz sosednje kampe rojakinjo Amalijo Bras, ki je kmalo zatem umrla. Bras skoraj-goto>vo ni njeno pravo ime, ampak si ga je nadela pred prihodom v Ameriko. Nekoliko pred Mmrtjo s« je izrazila, da ne ve, kje je njen dnin. Pred 15 leti je zapustila svojo rojstno vas Št. Rupert na Dolenjskem in odšla v Trst, odtam pa v Ameriko. Iz Trsta je ; - .... <*,. • - -
tudi dobivala pisma, naslovljena na Amalijo Bras. Stara je bila 32 let. — S pozdravom M. P.
Gross, Kan, — Dne 10. junija je umrl tukaj obcespoštovani rojak Josip Kmet, doma nekje od Mirne na Dolenjskem. Star je bil šele 21 let. Zapušča ženo, s katero je bil komaj pet mesecev poročen. Pokojni je bil zelo mirnega značaja, zato so ga pa tudi vsi radi imeli. Bil je član S. N. P. Jed-note in društva sv. Barbare, Pogreba se je udeležilo veliko število rojakov. Mirno počivaj, dragi sobrat! — Delavske razmere so še precej povoljne. Včasih je boljše, včasih zopet slabše. Letina bo letos boljša kot je bila zadnja tri leta. seveda, če ne nastopi kaka suša. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam sirom Amerike. — Marija Erjavec.
Red Eagle, Ala. — Zdi se mi, da i/, te naselbine ni bilo še nobenega dopisa v Glasu Naroda. Delavske razmere niso najboljše. Delamo vsak dan, zaslužek je pa bolj slab. Premog je 2—3 čevlje visok, pa je jako na visokem, da se moramo posluževati lesenih lestvic, če hočemo priti do njega. Pred kratkim se je utrgala skala in pobila rojaka Josipa Lampiča. V državi Alabama so p rem ogo kopi sploh zelo slabi. Delo se lahko dobi, toda za enkrat ne svetujem še nikomur sem hoditi. C'e nam bodo lastniki rovov kaj boljše plačali, bom že sporočil. Pozdrav! Frank F.
Brezvesten voditelj.
Glasilo ^Oadočehov "Narodni Listy" v Pragi, ki so razkrinkali Šviho, so prinesli novo senzacio-nelno razkritje, in sicer tudi o odličnem članu ravno iste stranke. ki jej je pripadal Sviha. Jan Vojna, predsednik izvrševalnega odbora narodno socialne stranke, predsednik deželne zveze železniških nastavljencev in državni poslanec, je izrabljal organizacijo železniških nastavljencev v naj-grše sebične namene. To mu očitajo 4'Narodni Listy?\ Tudi s po-licijskim komisarjem Klimo je bil v zvezi. Dokler ni bil Vojna predsednik izvrševalnega odbora narodno socialne, stranke, je igral opozicionalca nasproti vodstvu in nastopal proti vsakemu vmešavanju stranke v delo organizacije železniških nastavljencev. Opozi-cionalnost je pa vrgel takoj med staro šaro, ko je prišel v vodstvo stranke in ko je bil izvoljen za državnega poslanca.
Vojna je po poklicu oficiant z letno plačo 2800 K, Živi pa zelo luksuriozno, samo za stanovanje izdaja 1200 K.	__
Na shodih železničarjev je predlagal vedno silno ostre resolucije proti vladi, in sicer zato, da ustreže želji dr. Klime. Klima ga je prosil za to, da lahko poroča vladi o opozieionalnem stališču organizacije, čeprav člani niso soglašali s tonom resolucij. Za ka-rierjo dr. Klime so morali torej igrati narodno socialni železničarji revolueionarce. Da Vojna ni napravljal takih uslug Klimi samo za "božji Ion", to je pač precej verjetno.
"Narodni Listy"' so objavili pismo Vojne nekeiru železniškemu nastavljencu. Od tega nastavljen-ea zahteva Vojna 350 K za uslugo, ki mu jo je izposloval Vojna pri odboru deželne zveze železničarjev, katere predsednik je Vojna sam!! Pa še druge čedne kupčije razkrivajo "Narodni Listv". Vojna je tudi zaupnik zavarovalnice zoper nezgode. Pri tej zavarovalnici si je bil zaračunal dije-te za delo, ki ga sploh ni bil napravil. Od graditelja hiše, ki je last železniških nastavljencev, je dobil Vojna dvakrat po 300 K!
Železničarska organizacija, katere predsednik je Vojna, ima 16 tisoč članov.
če je vse resnično, kar razkrivajo "N&rodni Listy" zadnje mesece o narodno socialni stranki na Češkem, tedaj ne moremo dovolj obsoditi voditeljev, ki tako brezvestno in za tako sebične namene diskreditirajo veliko stranko pred vsem svetom. Pristaši narodno socialne stranke pa niso odgovorni za umazane kupčije svojih voditeljev, ali trpeli bodo vsled tega povsem nedolžno; ker pade vsled nemoralnih dejanj njihovih voditeljev težka senca tudi nanje, ki so iz čistega prepričanja v stranki. —
Poslano.
GOSP. REV. L 6.,
župnik v Sheboygan, Wis,
Ker se Vam zdi odveč držati dano besedo glede popravka, katerega ste obljubili podpisanemu odboru na dopis "A. S.ki je bil naperjen proti društvu "Ilirija'*, smo primorani se oglasiti sami.
Na prvi pogled se vidi, da do-tični dopis diši bolj po nastopu kakega srednjeveškega dvornega
ei in zopet poroči, se mora eno- nje. Takrat, ko kličejo poslanci stavno izključiti. Dobro! Ako bi [cesarju "Slava", uživajo še pobilo tako postopanje društvu v slaniško imuniteto in zato je tudi napredek, bo pokazala prihod-j odklonil državni pravdni k kazen-njost, kajti takih slučajev danes s ko postopanje proti socialno de-v naši naselbini še ni, morda še mokratičnim poslancem. (Prej-pi idejo. Pribito pa naj bo, da na-jšnja leta so zapuščali Ob takih še društvo dobrega člana vsled prilikah socialno- demokratični družinskih razmer ne bo nikdar poslanci dvorano.) izbacnilo, dokler to seveda ne na-J
sprotuje društvenim pravilom. To Habsbnrgcvci — Slovenci? gotovo ne more društvu škodova-j Kakih 0 km od Koblenza ob ti, ampak dobi še zaslombo kot Remi v Švici leži mestece VVin-bclmško podporno društvo. j <Useh Altenburg — Starigrad. v Silno moč hočete pokazati v( katerega okolici stoji grad Habs-svojem dopisu z besedami: "Tu brirg. Tudi imena drugih krajev
K
=K=IP
DBG
ne pušice na okolico. Pišete, da
društvo ni katoliško. Ali ste ga. H dala Vam za pcgreb	]ah.
morda Vi prekrstili s tem. da ni- ko porabila ri oclgoji otrok. Bo)j
ste hoteli ranjkega brata spremitiume stno in j^vekoljnbno bi bilo, k počitku Inkorporaeij Vi do ge bi so pri	bu kak o£eta
danes se ne morete razveljaviti.Liroraaka ozrH „a kopico jokajo-Po Vasem dopisu so se govorile -ih otrok hl rpkH: «Pok t
na neki društveni seji nesramne sam^ noC.em denarja za pogreb, bogokletne besede, ki jih drago'potrošitc ga za otroke in k ite pero ne more popisati, pac pa \ i jjm knjba >> in "A. S." Sami ste priznali pod-. Omenjate pisanemu odboru, da so se govo-'-ovsko vero rile dotične besede, predno je bila
ni premožna in da bi denar, ki bi skega ljudstva, je mogoče in verjetno. da so bili tudi plemiči slovenske krvi.
Grad Habsburg, dom avstrijske cesarske hiše, so letos popravili v toliko, da ne bo razpadel. Posebno lepo so uredili viteško dvorano. Za popravila je prispeval največ cesar Franc Jožef.
a^SH
dnikl
<
$
Kako je umrl avstrijski prestolonaslednik
CESARJEVIČ RUDOLF?
To nam opisuje pravkar izisla velezanimiva knjiga:
ži¥i]en]e na avstrijskem dvoru.
. ————————— . *
Grofica Larish, Fovxlnica zamrle avstrijske cesarice Elizabete, je pred nedavnim časom objavila svoje spomine iz življenja. — Vspriio tragične usude te mučenice mi prestolu in zagonetne »mrti njenefra kina, cesarjevifa Kcdolfa, jo vzbudila ta knjiyx. povsod velikansko zanimanje. V Avstriji je prepovedana. Zakaj? Ker je najsi v n.iej v»o intimnosti, ki so sc dojra.iale r.a avstrijskem dvoru. Grofica I-arish piše o Smrti Kcdolfa. torej o predmetu, o katerem e<; jo capiimlo že cel«- kupe knji>*. Da je r>jeno pisanje verodostojno, o tem sveduči njeno ime.
«
Kajifa je tiikans na ujiincjicm papirju l;r najlrpvi. kar jih j« krdaj iiiibf Aacrili » mloTrniktn jezika. Obuta 144 strsai ter tri ilik* nt po;«harm papirja, ceurir* ELIZABETE, ccsarjcviča RUDOLFA ia ictrnu baronice VETSERE, ljubimke dtdajrta.
Cena knjigi s poštnino vred 1.— dolar. Denar pošljite v rekomandiranem listu ali post- Money Order.
NAROČILA JE NASLOVITI NA:
John Putrich, 520 e. 77 St. Bgx 20. New York City.
M
JE
3BE
DEE

tudi nekako 4ikra-Kolikor je nam
NehvaUžnost plačilo sveta.
Veeraj so spodili iz vojaškega
GOLOBI pri nate jo dolarja kjer prt nate knretlna 1« cent«; 1« malo kapitala potrebno; malo prostorm; ▼«•!«) »^tmjeao; trči takoj pri roki: pttit« po majale« itev. nsiss* lista; natančna pojasnila tamkaj; rim TOr iiitbh Itasli Issisil.Vi ~ —
zidana eerkev, torej ne v cerkve-' ni dvorani; od lega je minulo i približno fi let. Vidi se jasno, da vlačite na dan stare grehe, ker novih ni. Društvo take besede odločno obsoja in sploh ne ve, da bi se kedaj govorile. Vprašanje je samo, kaj bi storili Vi kot vzor katoliškega duhovnika z dotični-ki. ki so Vam prinesli omenjeno besede na uho? Mi smatramo za najboljše, da dotičnim osebam prevest? nadaijno sodelovanje pri cerkvi, oziroma izstop iz nekato-liškega društva, kar bi bilo edino korisekventno. Mi nočemo obračunati z dotičnimi izdajalci društvenih tajnosti, ker je stvar zastarela, a bogokletne besede se bodo in so se kar najstrožje kaznovale pri društvenih sejah.
''Iščeš zrno v očesu prijatelja, a bruna v svojem očesu ne vidiš'7, tako nekako se glase besede v e-vangeliju, ki leži pri Vas zaprašen na kaki mizi.
Vaši ljubljenci so ob smrti ranjkega brata govorili po prodajalnah: — Hudič ga je vzel, božja "štrafenga"'! Ni vreden, da bi ga "šintar" pokopal! — Ako branite svoje pravice po eni strani in zahtevate od našega društva izpreobrnitve, vzemite v roke po vzgledu Kristusovem bič, udarite najprej po svojih bogokletnikih in očistite tempelj Gospodov prodajalcev kokoši, jajc, klobas in o-pojnih pijač. Dokler pa tega ne storite, je društvo "Ilirija'' bolj katoliško kakor pa cerkev. Vidite, da nimamo samo mi bogoklet-nikov, imate jih tudi Vi.
"De mortuis nil nisi bene", t. j. o mrtvih naj se govori sa:no dobro! Tega pregovora so se držali divji pogani že pred Kristusom. Kaj pa dandanašnji novodobni vzor!? Katoličani se razlikujejo po svoji razdivjanosti celo od poganov.
Mi smo imeli v svoji sredi in imamo še danes može korenite vere in ki prav pridno zahajajo k verskim pobožnostim. Dokažite nam, da se je društvo že kedaj spodtakniio ob te društvenike in jim prepovedalo zahajati v cerkev, oziroma da bi jih bilo le količkaj zapostavljalo pri izvrševa nju stranskih dolžnosti izven društvenih pravil! Imeli smo brata, ki je bil pošten in zvest društve-nik do smrti, bil je razen tega pobožen in je pridno zahajal v cerkev. Zbolel je, zadel ga je mrtvo-ud, kot ranjkega brata. Društvo mu je izplačevalo podporo za časa bolezni in ga po smrti lepo pokopalo. Ako dokažete, da je društvo govorilo ob njegovi smrti: "šintar" naj ga pokoplje itd., o-stane društvo brezversko, ako ne, ostane društvo katoliško, Vi pa strankar prve vrste! Očistite najprej pred svoji mpragom!
Vsako razumno društvo sprevidi, da je napačno, ako se preveč vtika verske zadeve v društvena pravila; s tem se namreč ovira društveni napredek. To smo iz-prevideli tudi mi, in zato je izvrševanje verskih dolžnosti društve-nikom dano na prosto voljo. Vi pa s tem niste zadovoljni, ampak stavite za vzgled dve društvi, češ edino ti dve društvi napredujeti. Jasno naj bo povedano, da je v naši naselbini najmanj 10 društev in da vsa enakp napredujejo, tudi tista, ki Vam ne dovolijo preveč koranade. Pravite, da je edino ono društvo pravo, pri ko-jem je član, ki ne izpokiuje verskih dolžnosti, izključen. Navajate vzgled: Društvenik, ki 10 let re-dno plačuje asesmente in je dober elan, a se med tem časom vsled družinskih razmer razporo-
znano, ni v naši naselbini ljudi, (loma Kearnv 7:Metnesra ki bi bili doma s Kra^a. Gotovo (|
invaii ' baj lekateriin pred-
.	pisom. Revež pravi, da ni storil
podpisane- nič protipostavnega. Oditi je mo-ga je sovražil načelnik!
a Edwarda Knoxa, ker s« mislite s tem imenom Notranjce,' ni IjC(tel pokoriti katerih je pri našem društvu pre-'
ga odbora ni Notranjec. Vemo pa, raj da teh ljudi ne boste kar čez noč zaVoda izpreobrnili. pa magar če obujete!
Di
■ever.
POZOR, SLOVENSKI FARMERJi!
Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število
PRAVIH DOMAČIH
m
"meksekajnarje".
II koncu vseh koncev ste se zaleteli in zbrali mašo-zadušuico za "Slov. Narodni Dom". Ali ste izgubili kak cent pri njem? Znano nam je. kaj Vas bode. Dotični, ki so ga postavili in so nekaj izgubili, so že davno pohabili, Vi pa ne morete pozabiti. Kolikor je nam znano, so bila pravila, ki so se napravila za "Dom"', hvalevredna. Pomagalo naj bi se predvsem brezposelnim, potujočim rojakom in njihovim družinam, dajalo prenočišča itd. To naj bi bila nekaka dejanska dobrota.
Z dušno pašo sino pa že preskrbljeni, ker imamo cerkev, kamor se zatekamo, če smo bolni na duši; skrbeti je pa treba tudi za telesni blagor lačnih, kajti ako se bomo krepčali samo z dušno pašo, nam bo enkrat vsem za krulilo po želodcih.
S tem naj bo dovolj. Ne napadamo vere, ne cerkve; odgovorili smo Vam kot dopisniku in ne kot dušnemu pastirju, kajti kot takega Vas spoštujemo. Odgovorili smo Vam kot človeku, ki goji o-sebno mržnjo proti nekaterim in kot s takim se tudi spuščamo v nadaijno debato, če Vas veseli.
To je prvi slučaj, da se je spustilo z Vami v konflikt celokupno društvo "Ilirija". Ako ste se čutili v prejšnjih dopisih žaljenega. vedite, da z dotičnimi dopisi ni bilo društvo v nobeni zvezi. Vsak dopis, ki ni podpisan od imenovanega odbora, . se smatra od društva hičevim in je zasebnega pomena.
Sheboygan, Wis., 18. jun. 1914.
IzvrševaIni odbor društva "Ilirija":
Avgust Kavšek. John Droll.
Viktor Kline.
(Pečat.)
Opomba. — Naznanjamo vsem društvenikom, da se vrše mesečne seje vsako četrto nedeljo ob dveh popoldan v stati društveni dvorani — 5 & 10c Store. Prihodnja in glavna seja bo v nedeljo dne 28. junija 1914.	(Adv.)
Rad bi zvedel za naslov svojega brata JOSIPA PEN KO. Doma1 je iz Zarečja na Notranjskem, i Pred petimi meseci je bil v Fort Hill. Somerset Co., Pa. Prosim, če kdo ve za njega, naj mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Penko, IJox 4 G. I lost et ter. Pa.
s kranjskih kos h
V zalogi j »h imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer-
:-: skem. Iste se pritrdijo na koseče z rinkcami. :-:
Rad bi zvedel za naslov svojih dveh prijateljev FRANCA KLANČAR in ANDREJA' KLANCAR. podomače Zimec i/. Cirknice. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasita. ker poročati njima imam nekaj važnega od brata Toneta Klancar. — Frank Fur-lan. Box 184, Roekwood, Pa.
(23-25—6)	£
Kdor
Cena 1 kose je 1.10.
naroči G kos, jiH dobi po $1.00.
V zalogi imamo tudi □ □ klepalno orodje iz finega jekla; □ □
cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos.
Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 50c. Naročilu je priložiti denar ali Postal Money Order.
Frank Sakser,
82 Cortlandt SU z - : New York, N. Y.
NA PRODAJ
SALOON se proda v jako lepi naselbini, kjer je sredisče slovenskega naroda. Najboljše ugodnosti za onega, ki ga veseli dobra in! velika trgovina v saloonu. Na-tančneja pojasnila daje:
August Kramer, Liquor Ag.. P. O. liox 54,	Peru, 111.
(23-26—6)
NAZNANJE ROJAKOM!
Prodajam zemljo za farme v državi Michigan. Želim, da se mnogo rojakov prijavi, da se u-stanovi velika slovenska naselbina, Na tem mestu prodajam samo Slovencem. Zemlja je rodovitna in prepričate se lahko, ko vidite druge farme naokoli. Kraj je prijazen in v bližini več mest. V sredini te zemlje teče železnica. Cena akru je od $10 naprej. Obroki so lahki. Kakor je samoobsebi u-mevno, si vsakdo lahko i/bere, da je več lesa ali bolj čisto in vsake vrste les se lahko proda.
Natančneje se pismeno poizve.
J. Po lan c, R. F. D. 1, Box 105, (23-24—6)	Escanaba. Mich.
Razne zanimivosti.
Ruska ekspedicija za raziskava-nje severnega tečaja.
Tega meseca, junija, odide na severni tečaj ruska ekspedicija pod vodstvom kapitana Vilkicke-ga. Vse predpriprave so dovršene. Ekspedicija ima dve ladji in eno letalo. Odšla bo iz Vladivostoka in ostane najbrže tri mesece na potu. Pečala se bo predvsem z me-teorologičnim opazovanjem in zmerjenjem morske globočine.
Socialno demokratični poslanci v nemškem državnem zboru.
Ob zaključitvi zasedanja nemškega državnega zbora so obsedeli socialno demokratični poslanci, ko je pozval predsednik poslance, naj zakličejo cesarju "Slava V' Zaradi tega je bilo seveda ogorčenje na vseh straneh in v gosposki zbornici je zahteval grof York od justičnega ministra, naj kazensko postopa proti vsem 111 socialno demokratičnim poslancem. Justicni minister je na to odgo^ voril, da bi bilo tako postopanje opasno. ker J>i bili socialno demokratični poslanci skoraj gotovo oproščeni in to bi bil le triumf za-
/
/
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
K.	$	K.		$
	1.10	130.		. 26.65
10____	2.15	140.		. 28.70
15----	3.15	150.		. 30.75
20____	4.20	ICO.		. 32.80
25____	5.20	170.		. 34.85
30....	6.25	180		. 36 £0
35____	7.30	190.		. 38.95
40....	8.30	200.		. 41 00
45....	9.35	250.		. 51 25
50____	10.35	300.	. „	. 61.50
55____	11.35	350.		. 71.75
60____	12.40	400.	m .	. 82 00
65____	13.40	450	. .	. 92.20
70____	14. 45	500.	m	. 1<>?. 50
75____	15.45	600.	m	. 12?.00
80____	16.50	' 700.	0	. 143.00
85____	17.50	800.	m	. 164.00
90____	18 50	900.		. 184.00
100_____	20 50	1000.		. 234.00
110....	22.55	2000.	# #	. 408.00
120....	24.60	5000.		.1018.00
Poštarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.	|
Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnjo pošto c. k. poštni hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času.
Denarje nam poslati je najpri-ličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali- registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York
Bank Draft
FRANK SAKSER,
82 Cortlandt St. New York, N. Y 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, O.
Kadar potujete v stari kraj
ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v
HOTEL, SALON in RESTAVRANT
145 Washington St., NEW YORK, N. Y. Corner Ce lar St.
Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše postrežem. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene Bobe za spavanje.
Obed (tri jedila) 25 centov.	Spavanje 25 c<atov.
Z velespoštovanje n	JANKO TUŠKAN, lastnik.
R.ul bi zvedel za naslov svojega	URADNO OBVESTILO,
brata MATIJE KLANCA H.	Cenjene člane društva sv. Pe-
"Doma je iz Osredka, Kranjsko,	tra št. r>r> J. s. K. .J. v Ilrooklvnu,
Poročati mu imam nekaj vaz-	X. V., kateri stanujejo v New
nega, zato prosim cenjene rn-	York City, s tem prijazno obve-
jake, če kdo ve za njegov na-	ščam sledeče: Xa podlagi Judno-
slov. da mi ga naznani, ali naj	tinili pravil, točka 2fJ!». stran 57,
se mi pa sam oglasi. — Joseph	mora biti vsak član ud onega tlni-
Klančar, Road Box :J4.	štva, katero mu je najbližje. (jI.
Hollidaysburg. Pa.	Jednotin tajnik opozarja tajnike
(2.J-25—6)	in člane, da je treba to vpošte-
—----——	vati. Članom, kateri zbolijo, a ni-
Rad bi zvedel za naslov svojega	s:f> pri najbližjem društvu, se lah-
brata. Doma je iz Zarečja na	ko zabrani bolniška podpora v Notranjskem. Pred 3 meseci se! slučaju bolezni. Pozor torej člani
je nahajal v Fort Ilill, Sonicr-	v New Yorku! Ako kateri izmed
set County, Pa. Prosim, če kdo ve. kje se nahaja, da mi nazna ni. ali naj se pa sam oglasi. — Frank Penko, P. O. Box 46, Hostetter, Pa.	(22-25—6)
NAZNANILO.
Članom društva "Boritelj" št. 1 S. D. P. Z. v Conemaugh, Pa., naznanjam, da smo sklenili na zadnji mesečni seji dne 7. junija, da priredimo dne 28. junija 1914
PIC-NIC v korist društvene blagajne. S tem dobičkom bomo pokrili društvene stroške.
Dolžnost članov je. da se tega piknika tudi polnoštevilno udeleže. Pri društvu imamo vsi člani enake pravice, zato moramo tudi v vseh ozirih enako podpirati svoje društvo. Kdor izmed članov se ne udeleži tega piknika, bo moral vseeno prispevati v ta namen v društveno blagajno 50 centov. To velja tudi za oddaljene člane.
Ob tej priliki najvljudneje vabim vsa sosednja društva, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, da nas posetijo dne 28. junija na Woodvale Hights na Coughnor-jevi farmi, kjer se bode piknik vršil. Začetek je ob 1. uri popoldan. Vstopnina za možke $1, dame vstopnine proste. Pivo prosto in tudi za dober prigrizek in izvrstno postrežbo bode preskrbljeno.
V slučaju slabega vremena se bode piknik prestavil in bode v časopisu poročano.
John Zgonc, tajnik.
(23-24—6)
vas zboli in vam Jednota ne izplača bolnine, ne bode društvena, ampak vaša lastna krivda; vzemite si prestopne liste ali pa se preselite v Brooklyn. Ako pa tega nočete storiti, storite to le v vašo lastno škodo. Toliko v prijazno ob vest ilo.
Z bratskim ozdravom
F. (i. Tassotti. tajnik. (23-25—6)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjamo našim sorodnikom, prijateljem iu znancem žalostno vest, da nam je dne 11. junija nemila smrt pobrala soprogo, oziroma mater šestih otrok
MARIJO COLARIČ,
roj. Vodeničar.
Pokojnica je umrla vsled srčne kapi in šele v 38. letu svoje dobe. Bila je doma iz vasi Cerovilog blizu Št. Jerneja na Dolenjskem.
Pogreb se je vršil dne 13. junija. Tem potom se srčno zahvaljujemo ženskemu društvu "Marije Terezije" in vsem drugim, ki so darovali krasne vence in spremili pokojnico k zadnjemu počitku.
Žalujoči ostali: Frank Colarie, soprog. Karol, Edvard, Henrik, Marija, Olga in Helena, otroci v starosti od 8 mesecev do 10 let. 530 Emlin St.,
N. S. Pittsburgh, Pa.,
...	• '"-"T? ; -


GLAS NARODA, 23. JUNIJA, 1914.
Kmetska slika.
Spisal C. Golar.
Andrejko orj<> na njivi. Visok je in močan, lep mladenič. Pri volih hotli i^ovrae, previdno in polagoma voili živ al ter se ozira na mladega orača, ki mu je korak se negotov t«*r se mu vili, da «e ni vajen tega dela. Oasih ga vr/.» drevo iz razora, da se opo-teee na leho, a naglo poprime še krej kej- /.a leseno orodje in stopa varno za plugom. Skoro ho iz-orana vsa njiva, erne plasti zemlje se svetijo na solneu, vročina puhti in znoj stoji na Andrejko-vem čelu.
Priorala sta na konec njive, in tam drži cesta sredi polja pod vasjo. Že sta ohrnila, in Lovrae je glasno poganjal, ali Andrejku se je zaz<h'lo, cla ni vse v redu, in zato je zaklieal: "Stoj!" Z vso moejo je potegnil drevo k sebi, prestavil kolea in globlje Nastavil lemež v zemljo. Mimo-grede sa je ozrl še enkrat na ee-sto, ker se mu je zazdelo, da mu je mimo oči zletelo in zableščalo rdeče, žensko krilo. 44A — lun!" se je od kaši j > val Lovrae. 4<»Te že prava ! Tista je. ki noče slišati o grajski gospodični!'' Veselo je za režal in pomežiknil Andrejku.
Po cesti je prihajala iz druge vasi sern mlada deklica, nedeljsko obleko je im^la na sebi, rdeča sreeca so bila posuta po plav-kastem krilu, in belo-rožna bluza se je tesno ovijala njenega stasn. Pod pisanim robcem se je smehljal rdeč, mlad obraz, lica so se svetila gorko in sveže, polne zrele ustnice so se modro držale, a smeh je stal na straži, da zazveni skozi kipeča, sladka vratca. Že j«1 bila mimo oračev, in stopinja je obstajala. zakaj cesta je bila na debelo in široko nasuta s kamenjem, in res bilo bi škoda njenih svetlih, malih cevljiekov. V tem se oglasi Andre j ko :
"Ali nisi ti, Tončka?'*
Obstala je in pogledala na njivo, in že so se sprožile ustnice in izza zobkov je prikipel smeh. Mesto odgovora je odmajala z glavo.
"E, če bi ne vedel, tla si ti, pa bi te ne poznal."
"K, če bi ne vedela, da si An-dri'jko, pa bi te ne poznala", pra je oponašala hudomušno. Z njive je prišel glas, kakor hi se vol od-kašljeval, pa bel če k in rumenček »ta se pametno božala z rogovi in bila z repom po sitnih obadih in hreneljih, le hlapec Lovrae je širil usta.
"Lej jo. Tončko, ali se še nisj[ omožila! Pri nas se mislimo kmalu! Ženina imamo, in tista zlata nevesta z Gradišča je že dvakrat povprašala. Andrejko ti bo že povedal bolj natanko.
"Ti pa tudi ne znaš drugega, kakor napajati. Nič več ne mahom zate, presneti Lovrae!" Dekle je našobilo ustnice in se o-Jtrlo v stran.
"Ali greš od strica?" je pohitel mladi orač. Ves veseli in žareč mu je bil obraz. "Pridi jutri k nam! Očka zmerom pozveduje po tebi, zan^s misli, da si »la k nunam."
"Kaj praviš, saj bi šla. pa hi se preveč jokali za menoj. Tistemu Zrinjčevemu Andrejku povej, naj bo jutri popoldne doma. Mogoče pridem v vas."
"Mati bi tudi rada govorila s teboj. Zmerom pravi, da se ji je sanjalo o tebi." Andrejko je hotel v naglici dekletu ne povedati, da je tako zala, kakor nobena, ali bil je ves nemiren in sam ni vedel, zakaj mu je tako prijetao pri srcu.
"Pri nas je zares hudo", je pravil Lovrae. "Taka žalost, kar nismo videli Tončke J Samo Andrejku ni nič inari. ker se ženi na Gradišču. Zadnjič sva naštela trinajst rjuh samih cekinov; u-prav »o se sušili na vrtu."
"Le čakaj, me, Lovrač! Ti jih boš še dobil od mene", mu je za-pretila Tončka in pogledala An-drejka, a njemu so s? svetile oči od veselja, in ni več rekel besede, /akaj mlada sosedka mu je tako posvetila v srce, da ni mogel danes ne govoriti ne misliti. Odšla je že in bila je blizu vasi, Andrejko pa je še gledal za njo; včasih se je ozrla, in tedaj sta sc zasmejal* oba.
"Ihn, hm", jp zapel Lovrač, "ne vem, ne vem. Grajska, praviš, bi te rada imela, v podobi kače te je snubila, ko si še ovce vodil na pašo, Sedaj si pa pri lčki pustil svoje oči in rad jo bi jo dejal v aedrija. Pa žel ker si pameten."
Andrejko je še strmel proti
vasi, in Lovrač je s kosmato jel-šcvo vejo opletal po obadih, ki so belčku in rumenčku pili kri.
"Kaj je s kačo?" se je zdramil. "Da me je snubila? Ti pa tudi zmerom iščeš besedo po rokavi, zakaj ji pa o tem govoriš, ko vendar ni nič!" Andrejko je hotel biti jezen, ali bilo je vse zastonj, zakaj zopet in zopet so se mu zabliščale oči, in zaigrale mu ustne in lica.
"Glej", je zavpil hlapec nad voli in jih potegnil k sebi. 'Škoda sape!' Modro se je ozrl na o-rača, ki je iznova prijel drevo; lemež ji' hrusta po zemlji, in kolea so škripala.
Solnce je že bilo za gorami, in vse polje so zakrile hladne senl ce. Po njivah med zrelim žitom so peli srpi, belile so se rute an predpasniki, včasih je zazvenel smeh, in kakir bi odgovarjala, se je oglasila prepelica: Pet pe-di, pet pedi! Sredi polja, za mejo, vso zarastlo z leščevjem, so šumele ženjice; veseli, mladi glasovi so peli žalostno pesem o zelenem vencu in mladi deklici, ki leži na mrtvaškem odru. A zopet se je zasmejal poreden, živ glas med žitom, kakor bi se idil bister curek čez polje, zapetpedi-kalo je v detelji, škrjanec se je začudil in jezno drobeč in gosto-lcč, se zagnal v nebo. Oddaljeni jagnedi ob vodi so bili v višnjevem somraku, in še dalje proti obzorju so bili hribi že potopljeni v temo. Visoki snežniki pa so žareli in plamenel, z rdečim žametom pretkan plašč se jim je zgrinjal nad glavi, ognjena reka se je^zlivala preko njih v neizmerno morje.
Andrejko je stal na drugem koncu njive ob travniku, in zamišljene oči so mu plavale po zarji. Ali že je gora bledela in temnela, kakor bi jo od njenega vznožja zastirala noč, in ž-? je sijal samo vrh v blesteči biserni svetlobi. In žareča reka se je pretakala s silno naglico v neznano brezdno. tanjša in ožja so bila zlata polja, bolj sivo in mrzlo je bilo tširoko okrožje. Nazadnje je ostal samo ozek, rumen pas, ki se je hočil na obzorju, a za njim so se gostili in rastli umazani oblaki.
"Kam pa strmiš, Andrejko, ali se ti je prikazala grajska baba?"
Lovrač je medtem, ko je nj-e-frov mladi gospodar potoval po zlatih cestah, že dodobra otepe! svoja voliča in pregnal vse obade za deveto goro. izkadil je že dve pipi tobaka in sedaj jel otipavati belčka, če bo kmalu debel */a mesarja, a v tem se j^e iztegnil rumenček proti njemu in ga sunil z rogom v hrbet. "Kako si pa rumen", se je na to ujezil in ga obrisal s palieom Čez rebra.
"He, Andrejko, kara si se pa zagledal! Ali ne gre tam-le Mirto va Tončka?"
Mladi orač se je bliskoma o-zrl na cesto, ko ;e zaslišal dra-^'o ime, hlar*ee pa se je samo namuznil. "Na sera!" je zavpil nad voloma in jo mahnil po njivi.
"Rogača, mislil sem. da si mi okamenel včeraj na njivi, ali pa da te je zaklela tista grajska".-je pravil Lovrač drugi dan Andrejku/ "Nekam predse si gledal, kakor bi videl rjuhe samih cekinov."
liilo je že sredi popoldneva, in vroče.je bilo še v senci, kjer sta ležala. Slive in hruške so rastle nad njima in ju varovale solnca, malo vstran je stala domača hiša, in skozi okna so prihajali počasni glasovi očeta Zrinjca, ki je bral svete bukve. Andrejko se ni ganil od doma, zakaj Mir-tova Tončka je zdaj — zdaj 'mola priti.
"Ne vem, ne vem, k Lovrieku bi Stopil na en kozarček pa je takšna vročina! Ajda «e bo vzka-lila, solnce je žejno."
"Dober dan, mati!"
Andrejko je s kočil pokonci, zakaj iz vež-e je zaslišal prijeten glasek. "Tončka je!" mu je zavpil o srce.
'Vite. vite, ali si res ti P Zrinj-čevka se ni megla načuditi.
* Žejno solnce je izpilo vse potoke", je Lovrač tožil in vzdihoval, Andrejko pa je slišal samo deklico.
"Malo v vas sem prišla —" Njen glas je tako sladko prihajal do njega.
"Ne vem, ne vem, rogača, ali bi, ali ne bi! A —hm!" Sele zdaj se je spomnil in utihnil Lovrač.
"Poglejte, poglejte Tončlro, kakšna dondka je že! Zakaj pa tako hitiš rasti!"
"I, velika bi bila rada!"
"Saj si ž« večja od mene. Komaj, komaj sem te spoznala.*'
fZrinjeevka je vsa vesela pozdrav-,lo srce, in ustnice so izrekale:
"Tončka, ali si moja?"
Njeno lice se je zasmehljalo; z usti se je dotaknila njegovega vratu in mu zašepetala na uho: "Da, da, tvoja!" Razjokala se je, in čudovito lahko ji je bilo sedaj pri srcu. Še vedno sta se držala v objemu, in Andrejkovo srce se šc ni naslišalo sladke govorice- Z rokama jo je prijel za tilnik, v njene goste kite je zn-grebel svoje prste in pritisnil njene ustne k svojim. Tončka je vroče dihala, in ko jo je odmaknil od svojega obraza, je videl njene zaprte oči, in izza njenih trepalnic sta tekla dva niza biserov. Sedla sta v travo, a roki sta bili oviti drug drugemu okoli vratu.
I
Ijala deklico in jo vabila v hišo.
'Vsi smo doma,.oče čita Kemp-čana, Andrejko pa je tudi kje blizu. Ali ostaneš zdaj doma?"
"Jutri greni nazaj k stricu. Nič svojih nima, s samimi tujimi ljudmi pa mu je težko." Stopila je na vežni prag, in že sta se smejala Andrejko in Tončka.
Stopili so vsi trije v hišo, dekle je stopilo k očetu in mu dalo roko.
. "A vič, da si res Tončka! Nevesto so mi pripeljali!" Zrinjc je odpiral usta in se ni mogel na gleda t i mladega dekleta. Hudo se je bil že postaral in le bel ven-ec tankih las mu je še ovijal glavo.
"^ej, je, takšna si kot nevesta! Ali bi ne prišla k nam, ti bomo dali fanta!"
"No, no", je govorila Zrinj-čevka in božala Tončko po laseh, "saj ni nič mislil. Kar boš sama hotela! Dekle je povesilo oči, a se isti trenotek zasmejalo in pogledalo skrivaj Andrejka, ki je sedel pri oknu, in tudi njemu se je zelo- dobro zdelo.
"Ah,. Andrejko, kaj te še vse čaka!!'' Zrinjc je zaprl knjigo in se pogladil po golem temenu.
In tako so se menili, ali mladim ljudem kmalu ni bilo obstanka v hiši. Tončka se je poslovila, in Andrejko je stopil žnjo. Šla sta po vrtu, ki se je širil za hišo po hribu prav do brez in macesnov ob robu gozda.
"Ali šv veš, kako sva pasla na Gradišču? Vse ovce sva izgubi-
gospodično!" — "Pogubiti me hoče", se spomni Andrejko v sa-1 njah in vzdigne roko, da bi se j prekrižal, ali groz-eče, oči strme1 vanj in ga prikujejo na tla. A kakor bi trenil, se vzpne kača pokonci, sikajočo glavo vrže v zrak, zraste do oblakov, in že se njeno ogromno telo vije po temnem nebu. V tem zasliši Andrejko za seboj žalosten jok. Ogleda se in vidi grajsko gospodično: Semin-tja hodi po Gradišču in nekoga išče, po samih cekinih stopa njena noga, do zemlje se ji zgrinjajo lasje in zastirajo njeno obličje. "Kaj ti-je?" jo vpraša Andrejko. "Tebe iščem, a te ne morem najti." Še huje se je zajoka-, la„ in solze so ji tekle po licih. Do jutra je žalovala, in »ele pe
PHONE 246
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortland t Street, New York, N. Y.
'Ali ti nisi moj?" Oprostila se telinovo petje jo je spremilo v
je njegovega objema in čakala odgovora. Vprašala je drugič in se strme ozrla v njegov obraz.
"Ali nisi moj, Andrejko? Kam si se pa zamislil?" Njegovo lice je bilo zaeudo resno, ali ko je zaslišal njen glas, se je izkušal nasmejati.
"Ne, vprav tu sem ležal, ko je prišla k meni črna kača? Velela mi je, da n-e smem imeti rad nobenega dekleta, in grajski gospodični moram ostati zvest. Druge ne smetn poljubiti. No, Tončka, zakaj si se tako preplašila? Saj se samo tako misli."
Tončka je onemela, vlažnih oči je strmela predse. Objel jo je in stisnil k sebi, tako da je skoraj vsa ležala v njegovem naročju.
"Vidiš, kako sem neumen. Sanjalo so mi je, o kači, in zdaj te Tončka, ne
la, in potem si ti srečala belo že no, k meni je pa prišla črna ka-1 strašim, ča in srebrno krono je imela. Ali | to!
misliš, da je bilo to res?"	j "Saj se ne bojim, Andrejko, ali
" Zakaj ne? Lahko! Saj časih naenkrat me je bilo tako čudno
podzemeljski grad.
Amerika in Amerikanci.
Spisal REV. J. M. TRUNK.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka:
AMERIKA IN AMERIKANCI.
so živele grajske gospodične, ki so bile potem zaklete v kače. Jaz sem brala takšno povest.
"Saj to ni nič res! Zakaj jih pa zdaj nikjer ni tistih gradov!"
"Nič res! Kaj je pa tebi rekla kača. Da jo moraš rešiti!" Ali fcdaj »p je Tončka nečesa spomnila : utihnila je in se zamislila.
"Da, da! Kača" je dejala, da je moja nevesta in da moram čakati, dokler je ne rešim. V gospodično se bo izpremenila in potem se bo poročilo z menoj."
Tončki se je prikazala v očeh solza, a vseeno se je delala veselo.
"Seveda ni to vse nif res! Samo šalila sem se! Kje bo kača, srebrna krona! Vse se ti je samo sanjalo. Ha — ha!"
Pot ju je peljala pod visokimi kostanji in bukvami z razpoka-niin, mahovi ti m lubjem in suhimi vejami, ki so se nagibale čez pot in segale z napol strohnelimi konci v goste, zvlene vršiče. Za-
strah."
Andrejko je vstal in vzdignil Tončko. "Glej, kakšna si! Mar bi se ljubila in smejala! Ali me imaš že dolgo rada?"
Ker ni odgovorila, temveč le živo vpirala vanj svoje bleščeče oči, jo je iznova objel in s svojimi ustnami poiskal njene ustne in njeno lice in lase in vrat.
"Ali me imaš že dolgo rada?"
"Pusti me, pa ti povem! Odkar sva skupaj pasla."
Po holmcu, po rožah in po žarkih zahajajočega solnea sta šla v dolino.
Tisto noč pa je imel Andrejko čudne sanj?: Ovce je pasel na Gradišču in čakal Tončko, ki se je izgubila nekje v gori. Kliče jo
Frank Petkovsek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEGAN, ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vožne listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, <3a je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem misliva na in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklik dni. Čudimo se le. da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Gena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. | Za isto ceno se odpošlje knjigo! na katerikoli naslov v stari do movini.
Pustite si doposlati ta krasni gramofon z 12 spevi za 30 dni na poskušnjo.
74 Cortlandt Street
Naš krasno ilustrovani katalog opisuje povsem natančno znameniti ustroj tega govorečega stroja;
Povsem vseeno je, kje kupite. Ne ' morete si boljše izbrati stroja predno ne prečitate natančno tega kataloga.
Pišite po ta cenik, ki je zastonj, naravnost na
THE GRAMOFON CO.
New York City
TlOJAKI. NAROČAJTE SR NA ^EOJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
'GLAS NARODA". NAJ-
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York, N.Y
BARMONIKF
glas strašno odmeva: "Zakaj si pozabil name, na zakleto grajsko

vila sta na levo roko, kostanji so ,„rje groze in zameži. ali kača . vodno redkejši in redkejši, mu ne izgine s pogleda, in njen in nazadnje so nehali popolnoma, začenjala se je planjava, vsa v plavili zvončnicah in belili zvezdah, vsa obsijana in plamteča pod solneem. Med gosto travo se je vila steza, in tu in tam je bre za in pela srebrno svojo pesem, in na hribu je stal visoki mace sen, med srobotom in bršljanom, sredi puste groblje.
"Sva že na Gradišču, glej, Andrejko, tu sva ležala, in tam so se pasle ovce. Pokazala je spr-stom in stekla naprej proti jasni trati.
"Iz one groblje je prišla kača, vidiš, in tam poleg macesna je grajska gospodična tsušila (^kine. Ali bi se je vstrašila, ako bi se nenadoma prijokala med kamenjem?"
''Ustrašila? ?Saj si ti pri meni! Ce bi mi hotela tebe vzeti, seveda —". Nevede se ga je o-klenila in svojo desnico ovila o-kold njegovega vratu. "Ne vem, kaj bi storila, če bi mi te hotela vzeti,"
Andrejku so gorela lica, in objelo ga je sladko čuvstvo, ko je Tončka nagnila svojo glavo k njegovi in so se njeni mehki lasje poigrali po njegovem licu. Njen glas je trepetal, gorka žalost in tiho gorje }e zvenelo iz njega. Ozrl se ji je v oči, in v njegovem srcu je vstalo veselje in ljubezen in usmiljenje s to po, plaho deklico.
'•Tončka, zakaj se jokaš?" Objel jo je z obema rokama in stisnil k sebi, svoj obraz je zagre-bel v njene lase in dihal topli vonj njene deviške mladosti. Vsa je drhtela v njegovem objemu in šepetala:
"Tako se bojim zate."
'Zakaj se bojiš V Ali me imaš rada?"
Zdaj ni mogla odgovoriti, zajokala je strastno in burno in pritisnila svoj obraz na njegovo lice. Iskal je besede, da bi jo tolažil, in je ni mogel najti. 'Tončka, ali si moja?' mu je vpraaeva-
po imenu, a namesto nje se pri-vali po skalah črna kača, iz ust j ji gori ogenj, na glavi nosi srebrno krono. Ustavi se pred niim rt***181 ^korsnekoii vrste izdelujem in
• ____ ~	......	*' popravljam po najnižjih cenah, a delo
gio/eee se JI bliskajo oei : Za-1 trpežno in zanesljivo- v popravo zane-
kaj mi nisi zvest, ali ne veš da sljivo vsakdo Pošlje, ker sem že nad 16
' . let tukaj v tem poslu in sedaj v svo-sem tvoja nevesta? Andrejko jem lastnem domu. v popravek vzamem
kranjske kakor vse druge harmonike J ter računam po d«*Iu kakorSno kdo za-
hteva brez na daljnih vprašanj.
JOHN WENZEl.
1017 E. 62«m9 St„ CUJ.^
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
"KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb In zahtevajte pravi in Čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači
TROPINJEVEC in SLIVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery. Poštna naročila se točno izvrim'ejo.
Prva Slovenska veletrgovina
The Ohio Brandy Distilling Go.
6102-1H, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.
Najhitreje in najceneje
V»1 •
pošilja
denarje v staro domovino.
Denarne nakaznice izplačuje c. Jj. poštna hranilnica na Dunaju.
FRANK SAKER,
New York.
i v* -
ir.'
104 St. Clair Ave, N. E,
Cleveland, Ohio.


GLAS NARODA, 23. JITNTJA, 191«. ■ -Jggaeaeagg
r
©- Jogsslovanski fiTi- ■	#	a Kats!. Jedmta
		-—■—..............--aj
takarporirae* dn« 24. januarja 1901 v državi Minaeaotc.
v FLY, MINNESOTA,
GLAVNI URADNIKI:
Pred»ednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad
dock, Pa,
Podpredsednik. ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar
berton, O.
llavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn Blagajnik: JOHN GOU2E, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Saiida, Colo
VBHOVNI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN J. IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI. NADZORNIKI:
MIKE ZTJNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETEIt SPEHAIi, 422 N. 4th St., Kansas City. Kana JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, IlL JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŠN1K, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JT1STTN, 1708 E. 28th St., Lorain, O.
JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, VTjo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
J02EF MERTEL, od društva štv. 1., Ely, Minn.
ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACII, liox 365, od društva £tv. 114., Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii-jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe >a na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebock riralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Dobrodelni odbor slov. štrajkarjev v Coloradu.
—o—
Narod
v Pueblo,
potom
načrt razde-
naslo-družin
»lovens Colo., i>iše;
Slučaj je zahteval, da se ustanovi n«'k;ik dobrodelni odbor, ki naj razdeli podpore nabrane za slovens k ■ štrajkarje v južnem Coloradu. 1'stanovil se pa v Pueblu. radi tega, ker je bilo tja že poslano več nabranih svot. Ta pueblski odbor, ki obstoji iz treh os b (dva sta posestnika), bode torej i o svoj; previdnosti razdelil že njemu izročene podpore,
kakor tudi \ se mulaljne svote, ki mu bodo slučajno dane v o-skrbo.
fn ta odbor hoče tem širši javnosti podati svoj k ate iv ga se bo držal pri lit vi podpor.
Pri rokah imamo sedaj ve kakili TO štrajkujočih in približno 50 neomenjenih štrajkarjev. in to ni še polovica tukaj prizadetih slovenskih .štrajkarjev. Pričeti pa imamo z blagajno, ki obsega približno $100? tako da nobenemu ne moremo dosti pomagati če hočemo pomagati vsem. Da pa bodo te podpore imele sploh kaj olajševalnega pomena, smo sklenili da se nobena podpora ne izplača za manj nego $5. Na vs > prizadete se torej ne bomo mogli ob začetku o-zirati, toda če dobimo še nadalj-nih podpor, kar tudi upamo, tedaj bode sleherni j rišel na vrsto. In nadalje ker so podpor potrebni najbolj oni štrajkarji, ki imajo družine, smo sklenili pomagati tern najprvo in namreč kakor hitro mogoče. Ko bomo enkrat upoštevali vse družine in ako bomo v dobrili sredstvih, tedaj pa hočemo tudi samcem kaj poslati. Toda za sedaj se nam vsestransko svetuje pomagati družinam, ki so najbolj prizadete. Prizadeti so pa vsi, več ali manj, in nam nihče noče izbrati najbolj potrebne. Skoro vsak, kateri nam j.' pomagal preskrbeti imena štrajkujočih družin, nam je pisal, da potrebni smo vsi, razlike pa nemorem delati. Edinole ludlowske družine, ki so zgubili vse imetje v požaru, so nam priporočane kot najbolj potrebne. Zato Iwrao pa poslali tem najprvo. Vse ostale družine bomo pa smatrali kot enako vredne i odpor in jim bomo poslali denar, ko pridejo na vrsto. Ker pa ne moremo vsem takoj poslati in da se nam ne bode očitalo, da smo bili pristranski, smo sklenili posluževati »e žrebanja za .vsak petak, ki pride v blagajno, bode ena ali druga družina, katero izvoli srečka, dobila isto podporo. Ko bi imeli tisočake bi lahko drugače ravnali, toda z malenkostnimi denarji pa nam ne kaže drugače. Zato prosimo potrpljenja.
In nadalje tudi želimo omeniti, da agitacija v pomoč sloven-
skih štrajkarjev ni napačna misel. Iz zanesljivih virov se je nam poročalo, da so zlasti Grki v južnem Coloradu dobili velike podpore od svojega naroda širom Am erike. Istotako se poroča o Italijanih, Hrvatih in drugih rodcev. Vsi narodi se takorekoč zanimajo za svoje delavske trpine, dočim so pa bili naši Slo-venci d osi h m al skoro popolnoma preži rani. Darove v podporo vse-sra štrajka odobravamo, zato ker tudi odobravamo fit al išče štrajkarjev. Toda'podpore poslane v centralno unijsko blagajno ne zvišajo tedensko podporo štraj-karjem. Ista je vedno enaka. In tudi radi družili vzrokov priporočamo. da se v prvi vrsti daru-j" za slovenske štrajkarje.
In konečno hočemo, da nas vsak razume, da smo ustanovili ta odbor iz gole potrebe da rešimo naloge, katere nihče drugi ni mogel prevzeti. Pripravljeni smo pa tudi nadaljevati s tem dokaj neprijetnim delom, ako nam bla-gosrčni Slovenci zaupajo z na-daljnimi podporami. Nimamo pravice in tudi ne želimo kateremu vsiljevati se ali diktirati, da se morajo podpor1 pošiljati nam, toda v imenu mnogoterih štrajkarjev le prosimo istih — prosimo vsaj toliko pomoči, da pošljemo odmerjeno svot o vsaki družini. Vse naše delo je odprto vsakemu prizadetemu. Za vsak e?nt jamčimo, da bo šel na pravo mesto,
V slučaju, da se temu odboru pošlje kaj denarja za slovenske št raj kar je, naj se upošteva sledeči naslov: Slovenian Striker's Relief Committee, Box 1181, Pueblo, Colo.
Frank Petelin, predsednik.'
E. J. Mensinger, tajnik.
Louis Anžich, blagajnik.
Vidov dan.
Po prvem ali usodepolnem porazu srbskih vojsk pod Vukaši-nom na Marici so Turki stalno fti nevzdržno napredovali v Makedoniji in v Bolgariji. Padle so jim druga za drugo v roke vse srbske, makedonske kraljevine in kneževine. Sedaj je moralo še priti do poslednje odločilne borbe med staro centralno srbsko državo in med mlado, napredno, silno turško earevino. Odločitev je padla na Koso vem polju 28. junija 1389. na Vidov dan. Srbsko orožje je podleglo in poleg sultana Murata je padel v bitki tudi poslednji neodvisni srbski knez Lazar. Z njim je izginil cvet srbske vojske, viteštva in velika-šev; srbski neodvisnosti je prišel kraj. Od tega časa pa vse do Ka-radžordževega in Miloševega u-stanka početkom 19. stoletja je srbsko pleme vse globlje padalo v turško robstvo. Turška sila ga je razpršila iz domovine na vse vetrove, a na njihovo mesto so prihajali turški, arnavti in grški kolonisti. Tako je tudi narodnost-
no propadal kos za kosom stare srbske zemlje.
Vidov dan pomenja najčrnejSi <.lan v zgodovini srbskega plemena. Strašni poraz na Kosovem polu je ustavil razvoj Srbov, kakor tudi celokupnega jugoslovanskega naroda za vrsto stoletij. Danes bi bili morda vsi Jugoslovani že davno kulturno in politično zedinjeni, ako ne bi turška najezda povzročila zlom srbskega carstva, kateremu je pripada-jla izvršitev te naloge. Zato se je j strašna katastrofa Vidovega dne J globoko vtisnila v vse srbske duše in klicala 5 stoletij na osveto. Celih pet stoletij so javorje ve gu-sle pripovedovale, oživljale kosovsko zgodovino, pet stoletij so srbske inajke z mlekom dojile svoje otroke v težki žalosti Vidovega dne za propadom srbske slave in veličine in s silno željo za maščevanjem. Pet stoletij je celo srbsko pleme živelo pod vtisom kosovske pogibeli.
Vendar je ravno Vidov.dan po svojih notranjih posledicah največji, »apomembnejši in najslavnejši praznik v srbski zgodovini, kakor tudi v zgodovini celokupnega jugoslovanskega naroda. Da so Turki uničili srbsko državo, je bila naravna posledica notranjega razsula, ki je vedno bolj razjedalo korenine stare države. — Sredotočna sila, ki je vzdrževala državo enotno, močno in silno, se je razbila in enotna država je rapala v celo vrsto manjših kraljevin in kneževin, ki so* imele vsaka svojega skoro popolnoma neodvisnega vladarja. Sloge ni bilo več in državica se je borila proti državici. Nadalje je kmečki stan ravno tedaj živel v težji sužnosti kakor sploli kedaj prej. Zato je bil konec države očivi-den. S turškim gospodstvom je bila uničena srbska vlastela in meščanstvo in ostal je samo srbski kmet. To dejstvo je največjega pomena za bodoči razvoj srh-stva kakor tudi celega jugoslo-vanstva. S turško sužnostjo in z njeno posledico t. j. propadom srbske aristokracije se je srbsko pleme pomladilo. Izravnale so se vse notranje razlike, odstranjeni so bili vsi vzroki notranje nesloge, medsebojnih bojev in vse nemoči, ker odslej je predstavljal srbstvo samo en stan, kmečki' stan, ki je mogel enotno in složno stopiti v borbo za svojo narodno in socijalno osvoboditev. S tem dejstvom so podani tudi temelji in viri bodočega srbskega demokratizma, ki se danes najjasneje izraža v ustroju kraljevine Srbije.
Katastrofa Vidovega dne je za 500 let ustavila razvoj jugoslo-vanstva; a to je po eni strani o-gromnega pomena za vse, ker je s tem danes bodočnost jugoslo-vanstva veliko daljša in veliko večja, kakor pa bi bila, če bi že po francoski revoluciji, po prebuditvi naeijonalizma nastopili kot en narod z enotno tradfcijo, z dolgo skupno politično in kulturno preteklostjo.
Težki poraz srbskega carstva na Kosovem polju je popolnoma preobrazil srbsko narodno dušo. Vidov dan je ustvaril ono veliko srbsko narodno poezijo, ki je za-divila največje kulturne može Evrope, ki je odgoiila slavnega Njegoša, Mažuranica, Meštrovi-ča, predvsem j>a je spomin na Vidov dan ohranil srbsko pleme pred popolno propastjo, narodno in moralno. Dočim je turška najezda uničila docela narodno zavest pri Bolgarih, srbska narodna zavest nikdar ni zaspala, kajti poživljali so jo sveži viri kosovske pesmi, vidovanske pogi-belji. V znamenju kosovske osveto so se vršili vsi srbski ustanki do 18. stoletja, pa slavne -ustaje Karadžordževe in Miloševe, k; so udarile temelje nove demokratične srbske države.
Na Kosovo! je bil vojni klik Srbije in srbstva v vseh vojnah s Turki. Tako se je srbska država vedno bolj širila na jug, dokler se ni 1. 1912. s slavno kuraa-novsko bitko završila osveta Kosova.
Nekoliko zgodovine.
Pred petdesetimi leti je živel na svojem gradu Miramar pri Trstu nadvojvoda Ferdinand Maks. Po avstrijskih izgubah leta 1859. v Italiji, si je zaželel nadvojvoda mirnega kotička in gotovo ni slutil, da bo ta idilični grad Miramar začetek odlomka zgodovine, ki se je končal kaj tragično.
Že 1. 1858. se je stav'1.o avstrijskemu dvoru vprašanje, ako ne H hotel morda nadvojvoda Ferdinand Maks zaaesti mehikanski
prestol. Avstrijski dvorni krogi niso bili za to misel vzprejemlji-vi. A monarhistični Mehikanci, ki so živeli v Evropi — večinoma v Parizu — niso odnehali in cesar Napoleon III. jih je na vso moč podpiral v njih stremljenju.
Leta 1808. je Mehika otresla španski jarem ter se osamosvojila. To pa je bil začetek vednih meščanskih vojn, ki so mehikan-ske finance docela upropastile. Mehikanski kongres je vsled tega 1. 1861. sklenil, da sestavi za dve leti odplačevanje dolgov inozemskim upnikom. Ta sklep js porabil francoski cesar Napoleon III., da z oboroženo silo posreduje v Mehiki. Na ta način mu je bila dana priložnost, da osnuje centralno-ameriško monarhijo kot jez proti aspiracijam severoame-riških Zedinjenih držav. Napoleonovo častihlepje je vedno sanjalo o vodilni ulogi Francije v svetovni politiki. Vedel je, da se je borila za mehikansko vlado poleg demokratičnih strank tudi aristokratsko-cerkvena stranka kot preostanek svoječasnega španskega absolutizma — katero je najbolj podpiralo duhovstvo. Benito Juarez, ki je bil rodom čistokrven Indijanec ter predsednik republike od leta 1961., je to konservativno stranko zatiral, kjer je le mogel in ker je bilo število njenih pripadnikov malo, je stranka iskala pomoči v inozemstvu.
Obrnili so se tedaj ponovno na Dunaj (1. 3861), a tudi še sedaj so bili avstrijski- dvorni krogi skrajno previdni. Računali so takorekoč že vnajrej z odporom Zedinjenih držav severoameri-škili in zato je tedanji zunanji minister grof Rechberg dne 12. februarja 1. 1863. vprašal poslanika Zedinjenih držav Mont-leva, kako stališče bi zavzela se-veroameriška unija v vprašanju glede zasedanja mehikanskega prestola po nadvojvodu Ferdinandu Maksu. Rechberg se ni motil. Poslanik je kratko a jasno odgovoril, da njegova vlada ne bo nikdar pripustila, da bi kdaj prenehala kaka ameriška republika po evropejski intervenciji. Tudi angleški poslanik na Dunaju Charles Wyke je svaril pred tem korakom.
A vzlic temu se je mehikan-s'kim monarhistom posrečilo, pripraviti nadvojvodo Maksimilijana, da je napol obljubil. Med tem pa je Francija izkrcala v Mehiki svoje vojaštvo in general Forev je dne 4. junija 1. 1863. zavzel mehikansko glavno mesto. Mo-narhisti, ki so živeli v tem mestu, so sklicali nekako zborovanje in proklamirali Mehiko kot monarhijo z nadvojvodo Ferdinand Maksom kcft cesarjem. K nadvojvodu so poslali deputaci-.jo, ki mu je .v Mirainaru ponudila mehikansko krono. Maks je privolil v to s pogojem, da se pridruži temu sklepu 'glavnega mesta tudi prebivalstvo po deže-
To naj bi se zgodilo potom občnega ljudskega glasovanja. Že v začetku 1. 1964. se je to zgodilo pod vplivom francoskega o-rožja in na ta način so nadvojvodo presleparili. Res j s glasovalo za cesarstvo štiri milijone prebivalstva, dočim je bilo nasprotnikov le tri in pol milijona, a številke se niso v jemale z dejanskimi razmerami, ker je mo-narhizem prišel do veljave le v mestih. Prebivalstvo na deželi ni nič kaj zaupalo novim razmeram ali pa je bilo docela indiferentno. Vzlic temu pa se je Maksimilijan udal prošnjam monarhistov, ki so poslali k njemu deputacijo pod vostvom Gutierrez de Estra-de. Dne 10. aprila 1. 1864. je na svojem gradu Miramar prisegel Maks kot mehikanski cesar. Raz stolp gradu je veselo plapolala cesarsko-mehikanska zastava, katero sta pozdravila avstrijska fregata "Bellona" in francoska la-dija 4 4 Thetis" s streli iz topov.
Dne 15. aprila se je cesarska dvojica ukrcala na "Novari", dne 19. aprila je novi cesar dobil papežev blagoslov in iz laškega pristana Civitavechia se je podal na daljno pot v Mehiko.
Dokler je Maksimilijana ščitilo francosko vojaštvo, je stvar še šla. A Napoleon je slutil pretečo vojno z Nemčijo in nekega dne (1. 1867.) je francoski general Bazaine zahrbtno zapustil Mehiko in Maksimilijana svoji usodi. Dasicavno je bilo novo cesarstvo s tem izgubljeno, ss je vendar cesar, zvest prevzetim dolžnostim, boril dalje, dokler ga ni Lopez izdal in so ga sovražniki ujeli ter ustrelili. Ista ladija, ki ga je pred dobrimi tremi leti ponesla pplnega upov v novo domovino, je pripeljala njegovo mrtvo truplo nazaj.
Raznoterosti.
Logika in moda.
Navodno govore ljudje da ženske sploh ne znajo logično misli-ti, celo pa že nihče neče verjeti, da bi bila v ženski modi kaka logika. Pa mora biti vendarle nekaj logike tudi v ženski modi. Gospod Poiret v Parizu, eden najveljavnejših postavodajalcev za žensko modo in načelnik najvišjega modnega tribunala za Francijo trdi, da je vsakoletna ženska moda logična posledica vseh prejšnjih mod. — Gospod Poiret mora to razumeti, saj imajo njegovi izreki v ženskem svetu veliko večjo veljavo, kakor papeževi izreki. Papež je morda j nezmotljiv, gospod Poiret je za-j nesljivo nezmotljiv. Ali veste, j kdo je gospod Poiret? Po pokli-i cu je ženski krojač, lastnik naj-j imenitnj.Šega vseh pariških mod-i nih ateljejev, v resnici je pa u-i metnik. Obrazilni umetnik, ki( gleda z nekim pomilovanjem na kiparje. Kar izide iz njegovega ateljeja, je po sodbi najmeroda-nejših modnih dam na vrhuncu umetniške popolnosti, vsako njegovo delo je pravi umotvor. O njegovih proizvodih pravijo, da je malokdaj eno delo ravno tako, kakor drugo. Gospod Poiret pravi: Kakor sta si dve ženski le malokdaj res podobni, * nego je navadno vsaka zase individualnost, tako si tudi dve obleki ne moreta biti podobni, ker se mora vsaka prilegati individualno-
sti njene nositeljice. To je vse-kako logično. Kako zna gospod Poiret svojo teorijo v praksi izvrševati, nam pojasnjuje mode, ki hoče žensko uniformirati, ki daje 20. 40 in 50-letnim ženskam obleke v bistvu enakega kroja in se nič ne ozira na to, če se o; blcka dotični osebi prilega ali ne. Tako uniformiranje, tako oblačenje po nekakem enotnem vzorcu nasprotuje dobremu okusu. Vsaka ženska naj se oblači ne le primerno svoji osebi in svojemu so-cijalnemu stališču. Oblačiti se, je umetnost, ki zahteva študiranja. Logika mora biti temelj oblačilni umetnosti; vsaka nelogičnost se maščuje kar ni logičnega v obleki, je neokusno. Gospod Poiret je spisal prav obširno razpravo, kaj je vse v modi logično in nelogično, a mi t"^ra ne moremo rekapitmlirati, ker še v francoskih slovarjih ni dobiti krojaško-strokovnjaških besedi, ki jih rabi ta veliki modni zakonodajalec. Opozarjamo torej le, da po njegovih naukih mora biti vsaka toaleta logično zgrajena po individualnostmi posamezne dame i h je tako običajno splošno posnemanje kakega v modo došlega vzorca skrajno neokusno.
Kako dobro živi avstrijsko ljudstvo !
"Oesterreichischer Volksivirt zelo resen gospodarski list, kon-1 št a tira, da vedno bolj pada n-j dohnost življenja avstrijskega ljudstva. Konsinn najvažnejših življenskih potrebščin — moke.j
mesa in sladkorja — je v AvstrP ji silno nizek. Na Francoskem porabi vsak prebivalec 2.95 lil moke; v Avstriji le 1.67 lil na leto. Konsurn mesa je najvišji na Angleškem in znaša 47.59 kg za vsakega prebivalca na leto, Avstrija je v tem oziru na sedmen mestu evropskih držav.in znaš? let ni konsum mesa za prebivalci® le 13.96 kg. Konsum sladkorja j(i tudi na Angleškem največji, 39. kg na osebo vsako leto, Avstrija je na devetem mestu in znašj letni konsum sladkorja za prebivalca 11.8 kg. — Ce bo imela Avstrija še dolgo tako previdne državnike kakor zadnja leta, bo moral pasti konsum še močneje, ker bo vejs denar pogoltnil i»o-loh.
Čebula daljša človeško življenje.
Hetty Greenova, ena izmed najbogatejših žen ameriških, ki živi sedaj v Parizu, se je izjavila napram časnikarjem, ki so ji čestitali k njenemu 78. rojstnemu dnevu, da s>* zahvali za dolgo življenje le čebuli. — '*Čebulo, ki jo rada in mnogo jem", je pristavila istarka, "naktipujem vedno sama.*'
Nemška armada.
Vojni minister v Nemčiji Fal-kenliavn je povedal, da ima nemška armada po novem brambnein zakonu 60,000 mož in 21,000 konj več. Za vojno službo j- pa sposobnih še 38,000 mož, katerih ni bilo treba še uvrstiti v armado.
KAJ JE PULMOTOR"?
Ni vaša krivda, ako ne veste tega, ker navadni slovarji ne pojasnjujejo novih besed. Veliko denarja stane, ako se hoče prenoviti stari slovar ali sestaviti novega. Raditega prodajajo leto za letom isti stari slovar za isto ceno.
Pulmotor je pomembna beseda
ker predstavlja idejo, ki se je izkazala kot velik blagoslov za človeški rod.
H j: i Citajte razlago te besede v :
Premier Dictionary
pulmotor (pul-mo-ter) je avtomatičen aparat za vzbujanje, katerega se rabi v slučajih za-strupljenja s plinom, lizolom, pri vtopljenju, električnih udarcih, oslabljen j a v narkozi, prekinjenju dihanja itd. Teža aparata znaša 46 funtov; delovanje obstaja v nasilnem dovajanju kisika v pljuča.
CENUINf LIMP • LEAT'.Etf
Knjiga novih besed, novih idej, novih prikazni
Posebno opozarjamo na krasno ilustrovane strani in na lepo vezbo
Knjiga, ki gre danes v svet, pripelje jutri novih prijateljev.
THE PREMIER." * •
plGTlONApY;" li
K - ^ivv- A

1.' " '^'f '^riŠ T T*. Ji T -E- i> --i-v-vv, ~ -- -:
'4*8, VrV"-!"
98c. za $4.00 knjigo 81c. za $3.00 knjigo 48c. za $2.00 knjigo
Denar pošljite po Money Order ali v znamkah. RajŠe Money Order.-

W ikLD SYNDKATETtf
'GREATLY REDUCES *SIZE0FTHE$4-.00 BOOK^
Poglejte kupon na 5. strani. — Le 6 jih |e treba.
RAZDELITEV SE VRŠI VSAK DAN PRI
"QLAS NARODA*
i
t ,.

GIZA-S NARODA, 23. JITKTJA. 1914.
novice iz stare domovine.
KBANJSKO.	! Obstrelil ga je. Ko se je peljal
Raideiitev referatov v dežel-, bmkoStni ponedeljek zvečer po-n«m cdbcru od 1. junija daljt
P. D. Kocbek je 3. junija brzo-jza širjenje nemoralnosti. Tu ti javno sporočil predsedniku Slov. ljudje, Dobernig, Metnitz in dru-J'laninskega Društva dr. Prannjgi govore o kulturi! Fej, hinavci, Tomiušku, da so neznani tatovi največji sovražniki kulture!
vlomili v Kocbekovo kočo pod Ojstrico, ki je last sa vinske po-
sestnik Jože Sink iz Moš v smled- drtižniee S. P. D., in v kočo celj-niškem okraju, ga je obstrelil ne- ske sekcije nemškega planinskega ki neznanec. Kroglja je prodrla' društva na Korošici. V Kocbeko-Sinku čt vel j in ga poškodovala.' vi koči ni mnogo škode, ker je da-, hiraiske in sirotinske; že- 0	ni *ie duha, ne sluha. |la podružnica jeseni vse stvari, ki
tujski promet in domo- Nesreče na Dolenjskem. Leo- so več vredne, spraviti v dolino.
Deželni glavar dr. Ivan Suster-šič: vse persona 1 i je ; deželni muzej in umetništvo;
•zn tt
ustanove, iz-
Samomor. Pri Valšpei ku se je obesil 30. maja 21 letni Ludovik Creplic na nekem drevesu. Ko je hodil še v ljudsko šolo, poškodoval se je težko pri streljanju s to-pičem, pri čemur je dobil težke poškodbe - na roki in je tudi na enem očesu oslepel. Po zdravni-
vinsko varstvo; deželni proračun Pol<1	posestnika sin na V nemški koči, ki je bila šele lani!škem mnenju je neugodno vpli-
iii račun; nadzorništvo deželnih J Gorici, župnija Primskovo, si otvorjena in nanovo opremljena, vala ta nezgoda tudi na njegovo
naklad. — Deželni odbornik dr. Evgen Lamp«: vse finančne zadeve, v kolikor niso odkazane v posebne referate (zlasti vse finančne 1 ransakeije, doklade in davščine, državna preodkazila itd.) ; živinoreja (zboljšanje hlevov) ; živino-zdravniitvo; mlekarstvo in sirar-jitvo; tle/.elna banka; ceste; meli-joracije (vodne preskrbi); dežel-ne clektrarue; zadružništvo; agrarni' operacije. — Deželni odbornik dr. Vladislav Pegan: občinske zadeve; gasilnostražni zaklad; stavbne zadeve; deželna poslopja ; odpisi davščin od vrednostnega prirastka; pritožbe v eestnih zadevali, izvzemši admini-strativno-tehnične zadeve. — Deželni odbornik dr. Ivan Zajec: šolstvo, trgovska šola; gospodinjske šole in tečaji; deželni dobrodelni zavodi in javne bolnišnice, i/.vzetnši konsignacij in oskrbnih kov za izvenkranjske bolniš-zdravstvo; obrt; visokošol-p(Mlpore; ubožne zadeve, iz-
je zlomil desno roko v podlehtju. je škoda precejšna. O vlomilcih pamet ter se je sedaj v zmedeno-— Matija Samsa, posestnik na ni nobenega sledu, domneva pa sti misli obesil.
»tri
:iie< tke
vzeinii rekurzov; hiralske in siro-tinske ustanove; deželno gledali-ščt-; oskrba zanemarjene mladine v salezijanskem zavodu. — Deželni odbornik dr. Karel Triller: vojaške zadeve; pri pre ga ; bera; statistika; deželni teritorij; od-g«m; konsignaeije in računi o-^krbnih stroškov za izvankranj-skc bolnišnice; škontracijo deželnih blagajn (deželne blagajne, blagajne prisilne delavnice, bolnišnice, muzeju in kmetijske šole na (irmu) ; deželni dolgovi (evi-denee, žrebanje obveznic itd.) ; re-kurzi v ubožnih zadevah; rekurzi /i»per odmero davščine od prirastka (pravno vprašanje); žrebanje obveznic deželne banke. — Deželni odbornik Josip Anton grof liarbo: vinarstvo; ribarstvo; čebelarstvo; perutniuarstvo; gozdarstvo; sadjarstvo; kmetijska družba; kmetijska šola na Grmu; podkovska šola; posestvo na Ro-be/u ; obramba poljščine; stanovske stvari; deželna prisilna de-lavniea; oskrba zanemarjene mladine v prisilni delavnici.
Izlet k vojvcdskemu prestolu.
Gori pri Sodražici, se je ponesre- se, da so prišli s štajerske strani čil v gozdu ter si zlomil levo nogo O vlomu se je sporočilo orožni-v piš<"ali. — Janez Rajgelj, dela- kom, ki so že jeli stvar izsledo-
vec pri zgradbi ceste med Sv. vati.
Križem pri Litiji in med Mirno, | Velik vihar v Gradcu in v graje padel na glavo in zadobil pod- ški okolici je divjal 5. junija po-plutbo na glavi ter pretres hrbt- popoldne. Močno je treskalo in je nega mozga, da je postal mrtvo- zažgala strela streho gospodar-uden po vsem životu. — Brata Ja- skega poslopja v Xeubaugasse št. iiez in Franc Ko zle v čar, sinova 62, a so domačini požar pogasili, posestnika iz Tlake pri Sv. Križu Strela je udarila tudi v nek trara-pri Litiji, sta bila napadena od vajski voz in ga zažgala. Na po-štirih pretepačev, ko sta se vrača- ]ju pri Sv. Gotthardu je pa ubila la iz gostilne v Tihaboju. Dobila strela 44!etno dninarico Marijo sta tako hude poškodbe na gla- Kobaschitzovo. vah, da sta nezavestna obležala!
na tleh in so ju mogli šele čez dva'	PRIMORSKO,
prpeljati v kandijsko
Smrtnonevarno poškodovana. V
Velikovcu je povozil voz posestnika Napečnika lOletno učenko Kunigundo Tomaž ter jo smrtnonevarno poškodoval. Dekletce so morali prepeljati v bolnišnico v Celovec.
METANJE PARNIX8V
KEDAJ GD PLUJEJO 12 NEW TORKA
Paucik
IODFLUJB
France
Phihiladel ph i a.
Iaperitor........
Pr. Fr. Wilh... Zeeland........
----ijunij [ Havre
po srečno prestani operaciji zapustil bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji ter je odšel domov. Revež ima vsled strela v levo lice
20 Southampton '27'. Hamburg ■271 Bremen :7| A ntw«rp«a
julij
Bi emeu Rotterdam Havre Liverpool Liverpool Hambarg
dneva prpeyau v KanuijsKoj Dragctin gtnicelj je došel v Kaiser Wilh. J]
bolnišnico. \ zrok pretepu le baie ri	...	. . , K itterdam----
ljubosumnost	.Goneo 31. maja in se 3e nastanil ^ Savoie.....
,	." ..... . .... . ipri "Zlatem Jelenu'7. Rodbina o- Aquitania.....
Obstreljem metliški postilion je * „ ,	« • • „	Baltic ........
J	j j stane stalno v Gorici. Brazilija	T - i
.... .	, Pres. Lincoln.,
sama je po priliki tako velika ka-|
kor cela Evropa in Št ru eel j jej Glede cene za parobrodne lift-
prepotoval vse glavne dežele in' ke in Vitt druga pojasnila obrnit«
.	. „ , "mesta, opazovaje z bistrim oče-'se na:
ves popačen obraz in trpi se zdaj'	. .	.	., |	„ ' „*,
Z ozirom n i1 življenje in vrvenje različnih j	Frank Sakser,
a narodov. Njegova pripovedova-(82 Cortlandt St., New York City.
nja so silno zanimiva in poučna.
Smrtna nezgeda pri delu. Dne
notranje bolečine, tako različna mnenja glede tega napada vpraša, kaj on sumi zdaj, ko je duševno zopet pri polni zavednosti. misli o tem napadu, je pred pričami javno izjavil: Ko sem prišel v hlev, je falot potegnil iz žepa revolver z besedami: Vidiš, s tem-le te bom ustrelil! Nato je revolver dvignil proti sencu in medtem, ko je izgovoril grožnjo: denar ali življenje! jej strel že počil, prav blizu mene izstreljen. Odločno zanikani, da bi bil jaz s tem falotom kdaj kakšno večjo svoto zaigral, ali da bi mu bil sploh kdaj dal povod za tak napad. Po mojih mislih je to storil zgolj iz hudobije, bil je že več mesecev zaprt zaradi tepeža. Zahtevam. da ga sodišče zasleduje, ker bom od njega terjal odškodnino. če kaj ima. Ce sodišče zasleduje vsakogar, če zajca obstre-li. gotovo tudi ne bo dopustilo, da bi ta falot, ki je name brez povoda streljal, ostal nekaznovan.
Tatvina v kapiteljski cerkvi v Ncvem mestu. Dne 3. junija popoldne je prišel v kapiteljsko cer-
Iščem svojega brata JANEZA PAJK. Doma je iz vasi Draga, fara Visnjagora na Dolenjskem. Pred 9 leti se je nahajal nekje v Collinwood v okolici Clevelanda, O. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga naznani bratu: Prank Pajk, Box 337. Forest City, Pa.	(22-24—6)
Rad bi zvedel za svojega brata FRANCA MEZEK, po domače Purgarjev iz Cerkna na Primorskem. Prosim, ako je komu znano, kje se nahaja, da mi naznani, ali naj se pa sam javi svojemu bratu: Florian Mezek, 450 91h St., Rock Springs, Wyo.	(22-24_6)
NAZNANILO.
Vsem cenjenim odjemalcem vina iz Gasconade Co., Missouri, se naznanja, da so vsa vina drugih vrst razprodana, edino belo El-vira in rudeče Claret je še v za-Jogi, katero se ponudi cenj. rojakom po sledečih cenah: Claret 50 centov galon, Elvira 65 centov galon. Sodi po 50 gal. brezplačno, za manjega se računa $1. Za pristno kapljico se jamči, o tem je o-svedočenih nebroj rojakov.
Naročila:
H. Johns & Bro.,
Hermann, Mo.
Iz prijaznosti: F. Gram,
Naylor, Mo.
(20-5—20-7 v 2 d)
vm m w m m i m
[ SLOVENSKO ZAVETIŠČE L
^ -' - ' —
AAA

A m rt A
e ^j
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortland St.. New York. N t. Podpredsednik: Paul Schneller, Calumet, Mich. Tajnik: Frank Kerže. 2711 S. Millard Ave.. Chicago. UL Blacajnlk: Geo. L- Brozich, Ely, Minn.
DIREKTORIJ:
DirektoriJ obstoji is Jednega zastopnika od Tseh Slovenskih podpornih organizacij, od vseh Slovenskih listov in od vseh samostojnih drufitev.
Za znamke, knji21ce_ ln vse drugo se obrnite na tajnika: Prank Kari«, 2711 S. Millard Ave.. Chicago. III. Tudi vse denarne poSlljatve pošiljajte na ta
Narod ki ne skrbi za svoje reve, nima postora med elvilizovanlmJ narodi. Človek ki ne podpira narodnih zavodov, nI vreden sin svojega narod*
Poomlirlajt« «o ob v*«»h prilikah Slov^nskegra ZavetiSSa.
Pozor rojaki
RABIM
5. junija zjutraj je ponesrečil pri!tlobrp dogarje. Imam dobro šumo gradnji novih roeolskili vojašnic in delo za celo leto. zaposleni 551etni mizar Jožef Hiz-	Max Fleischer,
jak. Zaposlen je bil pri eirkularni Lewis St., Memphis, Tcnn. žagi, kjer mu je priletel kos lesa	(2^-24—6)
s tako močjo v glavo, da se je	.
zgrudil na tla in tam obležal. Za
Pevski zbor Narodne citaLmce v ,	. , , .
.	, ,	-.-i kev neznan mozki, oblečen v po-
kranjii ;«' sklenil napraviti dne .	, . . .	.f
. .;	./	A nošeno salonsko suknjo, z malim,
luniia, na praznik sv. Petra , , , .	vi
'	•	. . .	v belo platno navitim zavitkom v
in Pav a, povodom oOOletnice u- , •	, • . , i ■ i-
. ' 1 , .	,	. roki. V cerkvi ni bilo hudi. Na
stoheenia zadnjega slovenskega	, ,	, .
J,	' ■	, ,. pragu sta se srečala avskultant
kneza izlet na uosposvetsko polje ,	^
, Kalan m neznanec. Potem so za-na Koroškem, t lanom pevskega . . .	. .
K	pazili, da je neznani tat izpraznil
pušča številno, nepreskrbljeno rodbino.
Velik vihar je divjal 5. junija zvečer po Trstu in okolici ter napravil po vrtovih mnogo škode. V koperskem okraju je vihar napravil mnogo škode na sadnem drevju in na trtah. Drugi dan je nastopilo jako hladno vreme.
Tatvina na krovu parniiia,
moja teta HERMINA SMRDEL omožena SIMONIČ? Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nje naslov, naj ga mi javi. ali naj se pa sama oglasi. — Alois Stopar, Box 9, Middle-branch, O.	(22-24—6)
zbora se pridružijo še trgovsko društvo "Merkur'' v Kranju, telovadno društvo "Sokol" in obilo drugega narodnega občinstva, da spoznajo one zgodovinske kraje in si ogledajo edine ostanke slovenske slave in sijajne preteklosti narodove.
Avtomobilna zveza Kranj—Žs-lezr.a Kaplja se bo vendar uresničila. 18. junija je imela biti koini-sijonelna vožnja. Korošci se zelo zanimajo za to zvezo, le na Kranjskem ni nekaterim prav, ker bi bili po njihovem mnenju oškodovani. Ce hoče kdo v splošni blagor kaj storiti, najde gotovo tudi nasprotnika. Nameravani avtomobil bi vozil tudi pošto, kar bi bila jako srečna misel.
Nesreča. Pri stavbi Amanove hiše v Kranju je padlo zidovje 23-letnemu zidarskemu pomočniku Janezu Galetu na glavo in ga težko poškodovalo.
Slep&rica. Neko ženšče ponuja po Kranju neke rože, ki naj imajo baje zdravilno moč. V reklamo tega svojega blaga navaja, da je zdravila s temi rožami že dr. Šla j mer j« in tudi kranjske zdrav
vse pušice za milodare. Opazilo se je tudi. da je uporabil za izpraznitev '"limanice". Ta tat mora biti isti, ki je v začetku leta iz-praznjeval v novomeški ^ okolici pušice pri kapelicah in mora biti v tem poslu že bolj izurjen.
Ogenj. Dne 4. junija popoldne je pogorela hišica in kovačnica kovača v Skocjanu. Gasilcev je bilo dovolj, ker je bil ravno semenj. Ogenj je nastal vsled kovaških isker. To popoldne pa je tudi gorelo v Dolnjem Suliadolu pri Gabrju. Ogenj so kmalu pogasili. Zažgal je zopet otrok.
Pcžar. Dne 4. junija popoldne je pričelo goreti v Zalogu pri Go-licah. Pogorela je hiša št. 3 z gospodarskim poslopjem. Škoda znaša okrog 2000 K.
Dve nesreči. V deželni bolnišnici v Ljubljani je umrl 6. junija 16 mesecev stari Ivan Vrhovnik, sin krojača na. Jezici pri Črnučah, ki so ga našli na cesti pred domačo hišo ^»oškodovanega na glavi. Povozil ga je namreč bržkone kak voznik. — 561etni zidarski pomočnik Alojzij Skuhala iz Predtrga pri Radovljici je padel
nike, ki so bili bolni. Policija sei(joma na stopnicah in si pretresel pa za sleparico ne briga.
Aretacija tatu. V Vintgarju je je bil aretiran 39letni Tomaž Ce-lik iz Istrije. 'Čelika, ki je zelo na sumu glede neke tatvine, je orož-ništvo izročilo okrajnemu sodišču v Radovljici.
Pretep. Franc Vrdir iz Podta-bora, vulgo Šloperjev, in Janez
nevarno možgane. Nezavestnega so pripeljali v deželno bolnišnico.
STAJERSKO.
Samomor vsl&d obsodbe. Neki Simon Orač iz Spodnje Kostrev-niee pri Podplatu je bil obsojen zaradi krivega pričevanja na šest mesecev jece. Zaradi te obsodbe
VABILO.
Tem potom vljudno vabimo vse slovenske rojake in rojakinje ter V i vsa sosednja društva, da se pol-Trstu so aretirali na krovu parni-j noštevihio udeleže ka "Columbia"' zaposlenega 32- VELIKE PLESNE VESELICE, letnega Feliksa Vanzana, ki se je katero priredi Podporno Svobodo-v Buenos Aires, Argentina, vtiho- miselno Društvo št. 126 v ponde-tapil na krov in v znak hvaležno- ljek, dne 29. junija 1914 v K. S. sti, da ga kapitan ni izročil obla-1 Domu, 57. in Butler St., Pitts-stem, ukradel več piščancev, nato burgh. Pa. Čisti dobiček je name-pa pregovoril štiri delavce, da bi njen v korist društvene blagajne, ukradli štiri vreče kave, v vred-' Na veselici bode igralo Hrvatsko nosti 240 K, katere so hoteli v Al-1 tamburaško društvo. Obilne zaba-meriji prodati. Ta nameravana ve in lepega petja ne bo manjka-tatvina pa je prišla na dan in sojlo. Za dober prigrizek in izborno tudi ostale štiri delavce aretirali, pijačo bo izvrstno preskrbljeno. Vseh pet so izročili deželnemu so- Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop-
POZOR ROJAKI!
Kedor izmed rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, naj nam naznani naslov dotične osebe, ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri poštni hranilnici ; tako vplačani denar dobimo mi tu sem brezplačno. "
Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkrajšem času.
Tudi za dobavo dedščine ali dote naj se rojaki vedno le na nas obračajo, ker bodo vedno dobro, ceno in točno postreženi.
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
NAZNANILO.
Rojakom v Gilbert, Minn., in okolici naznanjamo, da j«
Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih yam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavljanje poslopij, čiščenje zemlje in druge vabljive pretvese. katerih sploh ne morejo in ne nameravajo nikdar spolniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev in mapo od izključno samo slovenske farmarske naselbine v Wausaukee^ Wis. kjer ima že mnogo rojakov kupljen svet in jih ^e tudi že lepo številu naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke in raznovrstno sadje ter vinsko trto. TrJ svet se nahaja poleg- prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in še mnogo drugih podjetij.
Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno po-strežen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijazL nem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. MANTEL, L. Box 221 Wausaukee, V/is. po natančneje informacije in mapo tamošnje slovenske farmerske naselbine oredno greste kam. drugam svet gledatt, ter čas in denar po bre£potrebnem tratiti.
Logar iz Portabora, vulgo Bla- je izvršil samomor in končal živ-kov, sta bila na binkoštno nede- )jenje v vodi.
i jo zvečer v pretepu z nožem hudo ranjena.
Nevaren sunek. 801etna Marjeta Roblek iz Preddvora se je prepiral« z nekim 161etnim dekletom. Med prepirom je sunil de-klič starko t&ko močno v prsi, da padlm na tla in si zlomila levo
Slepar. Iz Št. Jurja ob Juž. žel. poročajo: Tu se te dni ujeli in zaprli prav elegantnega madžarskega potepuha, ki se je v Celju pri kapucinarjih in lazaristih izdajal za duhovnika in je poskusil več sleparij.
VTcm v Savinskih planinah.
dišču v Trstu.
Poštna tatvina 17,900 kron. — Obteženi Bjekar oproščen. Po 4-
dnevni porotni obravnavi je brl proces proti poštnemu nadoficialu Franu Bjekar ju 5. junija ob 10.' uri ponoči končan. Dva izvedenca sta začetkom razprave 5. junija izjavila po končanem ogledu na poštnem uradu Trst 7, da so bili pečati na naslovnici napačnega ovoja napačni in da se bistveno razlikujejo od onih pri omenjenem poštnem uradu rabljenih. Porotnikom je bilo prečitano eno glavno vprašanje, glaseče se, če je obtoženi Fran Bjekar kriv tatvine na škodo e. k. poštnega erar-ja. Porotniki so stavljeno jim vprašanje enoglasno zanikali, nakar je porotni dvor Bjekarja popolnoma oprostil vsake krivde. Bjekar je bil takoj izpuščen na svobodo. Od zunaj pred sodiščem je številna množica priredila o-proščenemu hrupne ovacije. Bjekar je izjavil: "Še živi pravica!"
KOROŠKO.
'' Slovenski'' nemčurski kmeti na Dunaju — proti slovenskim pravicam. V živo je je zadela nemškutarje na Koroškem poslanica slovenskih odvetnikov na ju-stičnega ministra, ki je z bengalično lučjo pokazala vse nepo-stavnosti, ki jih izvršujejo koroški begi in paše v vladnih službah. Da bi utis te poslanice zmanjšali, so sedaj avanžirali koroški Nemci deputacijo renega-tov, deputacijo knpljivih ljudi, deputacijo neznačajnežev, ki je povdarjala na Dunaju, da so Slovenci -zadovoljni s sedanjim režimom in da so nasprotni vsakim hujskarijam. Neumnosti! Kakor da bi ne bilo impozantnega shoda Slovenskih Korošcev v Smihelu, kakor da bi ne bilo sijajne Ein-spielerjeve slovesnosti v Celovcu. Dobernigu in drugim k&valirjem koroških Nemcev in nemškutar-jev gre vse priznanje za njih ne-
nina 2o centovi
Na veselo svidenje dne 29. junija 1914!	' ODBOR. (23,24&26—6)
VABILO na
PLESNO IN ZABAVNO VESELICO
katero priradi društvo sv. Pavla št. 116 JSKJ.
v Delmont, Pa., v italijanski dvorani na Lusk, Pa.
Tem potom vljudno vabimo vsa, sosedna društva ter posamezne) rojake in rojakinje, da se te naše
_	—	J--* ISi,=f * JF1 1UUUUJC	11JU1 i»v
Načelnik sa vinske podružnice S. trktsma kupovanje duš, priznanje
veselice polnoštevilno udeleže. Či-sti dobiček je namenjen v korist društvene blagajne. Za dobro zabavo in postrežbo bode dobro preskrbljeno. Igrala bode slovenska godba. Vstopnina za možke $1, dame so vstopnine proste; pivo prosto. Začetek točno ob 2. uri popoldan in trpelo bode do 8. ure zvečer.
K obilni udeležbi vabi odbor. (22-23—6)
Mr. LOUIS VESSEL
naš zastopnik, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" ter izdavati za to veljavna potrdila. On nas zastopa v vseh poslih in zato ga rojakom toplo priporočamo.
V zalogi ima pratike in Sloven-sko-amerikanski koledar za leto 1914.
Upravn. ''Glasa Naroda".
je
lična knjig«:
"VOJSKA KA BALKANU".
Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjig« in j« sedaj cenj. rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznik seŠitkov, obsegaj očih skupaj na teč jem formata 192 strani Delo je o-premljeno z 286 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki Sešitkom je prideljen tudi večji -slovenski zemljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti 15c, vseh 13 seiitkov sknpaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča *e pri: '	*
Slovenk) Publishing Go,
82 Cortlandt St.. New York City
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočan svoj«
NARAVNA VIKA
is najboljšega grozdja.
Lansko rudeče vino po 404 gal. staro rndeče vino po 4galona lansko belo vino po 464 gaL in najboljše staro belo vino po 50v gaL 100 proof močan tropinjeve* 4V2 galon« #12. 10 galon pa $26
Vino poilljma po S8 in M gal Tinama In ifetBMj* bUse »e staje.
Pošljite vsa pisna nmt Stephen Jacks*, Box Id.	Bt Helene, GaL
Kadar jc kako draStvo namenjeio kupit: bun lero, zastavo, regalij: godbene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujte uro, verižicr, prives-*", prstan it 1 , na kupite prej aikjer, d:t tudi mene za cen« vprašate Upiaiae e Vas stane le 2c. pa Bi bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrat pošiljam bre^j.lačno. PiPite ponj.
IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRIILL
Prodaja belo vino po...............70c. gallon
črno vino po................ £0c. ,,
Dro^nik 4 ^allone za .................... $li.00
Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00
4 gailone (sodček) za..........$16.00
Za obilno naročbo se pripoioča
Marija Grill,
5308 St. Clair Ave , N. E., Cleveland, Ohio.
Domača naravna ohijska vina !
T: I
_£JJJ
kakor:
CATAWBA, I WES, IN CONCORD
prodaja
JOSIP SVETE*
17SO-S2 E 28tti St.,	I.orain* Ohio
Conkord, rudečo vino po....60c. g-alona,
Catawba, belo vino po......80c. gulona.
Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pride-jati denar ali Money Order.
Vina so popolnoma naravna, kar jam čim.
KUPON
— za —
Premier Dictionary
23. junija 1914.
Ime......................................................................
Mesto .................................................... ..............'
Država...................................................................
---------
S" Opomba. Slovar je pisan le v angleškem jeziku ter je torej EP" dober le za one, ki razumejo angleščino. Poštnino se zaračuna 19* posebej, ker je knjiga obširna.
Za poštnino je priložiti: Za 1. in 2. pus 6c; za 3. pas 10c; za 4. paa ltlr; za 5. pas 20c; za 6. pas 25c; za 7. pas 31c; za osmi pas 36c. — Za nas svojega kraja isve
vsakdo na poiti.



GLAS NAIvOOA, 23. JUNIJA, 1914.
Za smeh in kratek čas.
NAZNANILO.
i m
Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici naznanjamo, da je
RED STAR LINE
tako velikega števila
Ali rnogoec želite', da
(Nadaljevanje.}
VII.
Gospodična Fermont.
Ko je zdravnik površno preiskai vse bolnike, je stopil k Ivani Dn po rt.
Dijaki so se strnili okoli postelje, nesrečna ženska se je pa začela tj*esti po celem životu. ~
—	"To je pa nekaj novega!" je vzkliknil zdravnik ko je pogledal na tablico nad vz glav je m.
Vs? je naenkrat utihnilo.
Griffon jo je nekaj časa nepremično gledal, potem ji je pa obrnil trepalnice in ji začel opazovati oči.
—	44Vaše ime?"
—	"Ivana D upo rt **, je za mrmrala bolnica.
—	"Koliko ste stari?"
—	"šestintrideset let."
—	"Glasneje! — Kje ste rojeni?"'
—	"V Parizu."
—	"Kakinega stanu?"
—	"Čipkarica."
—	"Ali ste poročeni?"	Kjl|
—	"I>a, gospod doktor" je zastokala.
—	"Koliko časa?"
.— "Osemnajst let."
—	"Ali imate kaj otrok?"
Namesto da bi uboga mati odgovorila, je krčevito zajokala.
—	"Tukaj ni mesto za jok. Odgovorite. Ali imate otroke?"
—	"Da, gospod doktor, dva niala dečka in šestnajstletno deklico."
Nato je sledilo še več vprašanj, katerih pa ne bomo tukaj ponavljali.
—	"Koliko časa ste že bolni?"
—	"Štiri dni."	IH^^^^fl H BM HHB' p
—	"Kaj je vzrok vase bolezni?"
—	"Gospod doktor, ne moreni vpričo ljudi."
—	"Odkod pa prihajate dobra gospa? bi prinesel spovednico sem?"
—	"Gospod doktor, to so družinske zadeve."
—	"Mi smo tudi družina, in še celo precej velika družina kot vidite. Govorite vendar!"
l\ana je začela jecljati med jokom:
—	"Z možem sva se bila nekaj sprla — zaradi otrok — pravzaprav zaradi starejše hčerke — katero jo hotel vzeti seboj. Tega ntM-m mogla dovoliti zaradi tiste slabe ženske, pri kateri živi. — Kakšen vzgled bi ji vendar dala. Potem me je pa mož — ki je bil pijan — drugače bi ne napravil kaj takega — močno sunil, tako da sem padla in kmalu potem sem začela pljuvati kri."
—	"Mož vas je sunil in vi ste padli? Najbrže niste povedali resnice, ker vam je storil skorajgotovo še kaj več kot pa samo sunil Tolkel vas je po prsih, mogoče je še celo hodil po njih."
—	"Odgovorite, povvjte resnico."
—	"Gospod doktor, saj sem rekla, da je bil pijan,- če ne, bi ne napravil kaj takega."
—	"Dober ali slab, pijan ali trezen, o tem ni govora, moja ljuba gospa. Jaz nisem sodnik, ampak hočem samo vedeti, kako se je xgodilo. Na tla vas je vrgel in hodil po vaših prsih, kaj ne?"
—	"Da. gospod doktor, tako moram delati in..."
—	"Veliko vročino čutite, ali ne? Nekako utrujeni ste?"
—	"Da, gospod doktor. Sem sem prišla šele tedaj ko so zapustile vse moči. Drugače bi ne šla pod nobenim pogojem svojega otroka. Posebno Katarina me skrbi. Oh, vi ne veste..
—	"Pokažite jezik!"
Ivana, misleč, tla je vzbudila v zdravniku sočutje, mu ni govorila, ampak ga je le preplašeno gledala.
—	"Pokažite jezik, katerega znate tako dobro sukati" se zakrohotal zdravnik in ji položil prst na brado.
Ko ji* je pregledal usta, se je zopet ojunačila* in nadaljevala s tresočim glasom:
—	"Gospod doktor, sosedje, ki so tako revni kot jaz, so vzeli dva moja otroka k sebi, seveda skmo za osem dni. Saj je že to dovolj. Po preteku tega časa se moram vrniti domov. Prosim vas, za božjo voljo vas prosim, ozdravite me kmalo, da si bom zamogla zopet zaslužiti vsakdanji kruh. — Samo osem dni imam časa...
—	"Bledica, popolna onemoglost, močno bitje žile" je govoril zdravnik, ne meneč se za Ivankine besede. "Dobro pazite gospodje: pritiaek in vročina v drobu. To so znaki vnetja jeter. Zaradi tega je tudi rmena barva v obrazu. Ženska je zadobila hade sunke v spodnji del telesa. Skorajgotovo ima tudi kaj zunanjih poškodb in zaradi tega se moramo natančno prepričati.
Dr. Griffon je v hipu vrgel odejo žnje in jo skoraj popolnoma razgalil. Žena je začela od sramu milo jokati in prositi zdravnika, da naj ima usmiljenje iti jo.
Ko ji je pa zagrozil, da jo bo pognal iz bolnišnice, če se ne bo pokorila vsem predpisom, se je vendar pustila preiskati. In to preiskovanje je trajalo dolgo, dolgo časa.
Potem »o 6h naprej in dospeli do postelje gospodične Klare Fermontove, katera je bila tudi žrtev Ferrandovega skopuštva.
Klara je bila navzlic bolezni in njenih posledic izvanredno krasna.
Vsled utrujenosti je bila trdno zaspala in se ni prebudila, ko ■e ji .ie približalo zdravnikovo spremstvo.
—	"Zopet nekaj novega, gospoda! Bolezen: živčna mrzlica. Hudiča! — je vzkliknil Griffon, — če se ni zdravnik v diagnozi zmotil, je zlata vreden človek. Že dolgo časa nisem i mel takega bolnika. Najprej bomo pogledali, ee ima bolnica kake znake na prsih.
Po teh besedah jo je prijel za ramo in stresel.
Mlada deklica se je zdrznila in odprla svoje velike oei.
Citatelji si lahko mislijo, kako se je prestrašila in začudila.
Dijaki ao »e vsi radovedni trli okoli postelje, dočim je zdravnik segnrl pod odejo in jo hotel potipati za žilo.
Klara ni mogla ničesar drugega kot zakrieati:
—	"Mati! Pomagajte! Mali!." .	. .
Stari grof Saint Remy je spoznal ta glas in skočil s stola. V i sitem hipu so se pa tudi .odprla vrata in vstopila je črnooblečena mlada dama v spremstvu ravnatelja bolnišnice.
Dama je bila markiza Harville.
► "Prosim vas, gospod, peljite me k postelji gospodične Fer-itove" je prosila ravnatelja.
i$var M menoj, gospa. Deklica leži na postelji štev. 17."
_"Nesrečni otroki Tukaj, tukaj. Ah, strasso!"
Ko se je približala gruči, je nekdo silno jezno vzkliknil: _"To je umorstvo! Ali ji hočete vzeti življenje?...
—	"Poalwajt* me vendar, gospod Saint Remy..."
BB^BBBaBM^fesfež^^ižSisaEčš^ > . {
Plovftba med New Yorkom In
Rtdfii tedenska zveza potom poštnih parnikov i brzopamiki na dva vijaka.
me od
od-

Zadolžen veseljak, ki pride snubit bogato zdravnikovo hčer: "In kdaj bi mogel govoriti z Vašim gospodom očetom?"
Dama (hudomušno): "Moj oče nima časa za ljudi, ki so hrez sredstev."
Izborno lečilo.
Čisto logično.
Nak, moj ljubi, noben človek Vam ne vrjaine, da ste nažli to denarnico."
— "Tako mislim tudi jaz. Zato je pa tudi nisem nesel v biro za najdene stvari."
Zavidanja vreden.
Obiskovalec: "Vidite, gospod Zidar, kako je vesel vaš pes!"
Zidar: "Saj je tudi lahko — kajti niti enega posojila nima na svoji kočici."
Upoštevana oseba.
Gospod: "Prositi Vas moram, da mi oprostite, ker včeraj nisem prišel med Vašo družbo!'
Dama: 'O, ali Yas ni bilo tam?'
Današnja slušinčad.
Dama: "Še nikoli niste si uzrli pa hočete vstopiti v mojo hišo za hišno? Imate-li talente?"
Dekle: "Seveda, saj znam igrati na klavir in slikati tudi nekoliko."
Zle posledice.
Gospod: "Kako se Vam je vendar posrečilo, gospod doktor, da ste tako naglo prebudili mojo ženo iz tako hude nezavesti?"
Zdravnik: "Cisto na priprost način! Zaš^petal sem napol slišno: 'Čudno, kako strašno spači ljudi nezavest!"
Slabo.
Gospa: Marička, davi sem videla, da vas je poljubil pekovski fant, ko je prinesel kruh. Od danes naprej bom jaz sama od nj?-ga (prevzemala kruh.
Služkinja: Meni tudi prav — samo to jim povem, tla ima on rad okrogle ženske, ne suhih!
Zadostuje.
—	Kako... dote ne mislite nič dati svoji hčeri.	j "Gospod kolega, je-li res, da
—	Ali — lepo vas prosim! Mo- (je bila Vaša žena študentka? ja hči ne poje, ne igra na klavir, j "Da. Mislim celo, da je spa-
ne hodi na plese in vi hočete s tako ženo še doto?
Nadležnež.
Sosedinja: "Ali je Vaš mož že doma?"
"Ne. In temu se jako čudin;. Najbrže je našel sebi primerno družbo, sicer ga navadno že ob desetili vržejo na cesto."
dala v študentovsko društvo pretep ače v.!
Rafael spomin.
Nov gostač: "V meni dobite zelo mirnega gostača v svojo hišo, katerega sploh ne boste videli* nikoli."
Hišnik: "Toda prosim, izvzem-ši tiste dni, na katere se mora j plačati stanarino."
GOTOVO ZNAMENJE.
ZEELLAND 11,304 ton«
FINLAND
12,760 ton.
Mr. FRANK MEH
naš zastopnik, torej je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo Glasa Naroda.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo ne upravništvo.
Bdlna zaloga
Družinskih in BlazniM
PRATIK
za leto 1914.
1 iztia stane . . • 10c. Cene Blmsnikore pratike so lite. V zalogi i
UPRAVNISTVA "GLAS NARODA" 82 Cortlasdt St, New York
UM St. Clair AveJIT E. OeveiaaJ, 0
KROONI*AND • 12,760 ton.
VADERLAND 12,017 ton.
LAPLAND 18,694 ton.
Kratka In udobns pot za potnike ▼ Avstrijo, na Ogrsko, Sloveč ako, Hrvatsko in Galicijo, kajti med An twerp o m in imenovanimi deželami je dvojna dJ--ektna Selezniška zveza.
Posebno se ie skrbi za ndobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoj'
•5d malih kabin sa 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za □ »daljne informacije, cene in vožne listke obrniti se j« nai
RED STAR UNB
No. 9JBroadway New.York.
94 State Street
Boston. Maas.
1319J-Walnut St. Philadelphia, P«. 619 Second Ave. Seattle. Wash.
No. 14 No. Dearborn St.
Chicago. 111.
1306 "F" St., N. W.
Washington, D. C.
210 St. Charles St.
New Orleans, La.
11 & Locust St. St. Louis. Mo.
233 Main St.
Winnipas, Man.
319 Geary St_ San Francisko, Cal.
121 So. 3rd St. Mineapolia, Minn.
21 Hospital St. Montreal, Canada.
c0mpagnie generale transatlantique.
(Francoska parobrodna družba.)
Dir akin* Črta
do MA VRB, PARIZA, ftVICZ, IN0K08TA ta L; UBIJANJ.
Poštni parniki so:
-IAPROVENCE"	r*LASAVOIE"	"LA LORRAINE"	"LA FRANCE"
■a dva vijaka
I udr* vijaka
»a dva vijaka
aaHiri vijak*
imamo v zalogi 1« ie ntkaj sto bi
kdor rojakov ga ie nima. Rej M podviza zanj. Letoiaji Koledar j« zanimiv ia bolj obtežen kot drog; letniki. Got mm j« e poitatin« vred 25 eentov.
Bloveaie Publishing Be« 33 Cortlandt St.. New York 3xtr
Podpisani j« iznajditelj n&juspešnej -še tinkture na ■vetu Ajpen-tin k ture is Alpenpc-esae - Ženskam in možkim. kateri jo rabijo, zrastejo v šestih tednih lasje popolnoma. ne bodo izpadali inn« bodo osiveli. Ravno tako r ras te možem' v tastih tednih brada in brke. kine bodo izpadale in ne bodo postale sive. O teka 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem, kosti bol. tr-Kan je po rokah, nošah in hrbtenici. Rane. opekline. bale. tare, kraste in karja očeta, bradavice, potenje no*-, zebline itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registriran« v Washin?tona, znamenje, da so čista in najbolj ospežna. Pišite takoj po cenik! PoSIjem ga zastonj.
JAKOB WAHCIC, 1092 E, 64th St. Cleveland, O.
N. B. Onemu, ki bi jabil moja zdravila brez uspeha, plačam J500.
Ei p resni pazniki bo: "Chicago", "La Toaraine", "Rochambean" "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St,, Ghesebrongh Building,
Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča Številka
67 N. *.
tFRANCE 24. junija 1914. f FRANCE	15. julija 1914.
•TjA SAVOIE 4. julija 1914. *LA TOURAINE 22. julija 1914. #LA LORAINE 8. julija 1914. *LA SAVOIE 29. julija 1914.
Expresni parniki odplujejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
•NIAGARA 11. julipa 1914. »CHICAGO 29. avgusta 1914. tROCHAMBEAU 8. avg. 1914.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka.
Afstro-Amerikanska črta
C preje bratje Cosulich)
Ralpripranalia h ia|cuijša paralradsa trta za Slanost Jadrati.
V«vfpanlk Regularna vožnja

<▼» vUtka ilinu WAmwnov"*
New orkom, frttomgin Reko« Oena vožnih listkov iz New Yorka za m. razred to do?
Vri apodal navedeni teodi na dva vijaka brezžični brzojav AIiICN,	LAUM4,
MARTA WASHINGTON, ARGENTINA. v OCEANIA, flTOl FRANZ JOSH9K ft
"Iz česa sklepaš, da se poroči profesor za filologijo starih jezikov s svojo hi&nico!" „ "Ker jo že uči grščine."
TitS TA ...................... .................. t	$25.0f
LJUBLJANE.......................i,....v..*>.>:.> $26.13
REKE ..................-.-........-..-._.-.>.$25.00
ZAGREBA ......................$26.08
KARLOVCA .......................................... $26.25
OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph I. ža Martha Washington znaša $4.00 več.
II. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph L od $65.00 do $70.00.
Vsi drugi parniki od $50.00 do $60.00.
Agrats, S VuUiitoi SteMfi, NEW »