N*jT«2ji ilorcnaki dnevnik v Združenih drianJi 00 VOiiumkto Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto . - . $6.1 . . . $3. celo leto $7.00 $7.00 GLAS NARODA IMinli^tmMBkjieltcvterrAmeriki. TKLVOH: CHelsoa 8—3878 »ntortd m Stcond 01— Matfr fpfnbf 21. 1808, 1 tha Pol Otfioa rt Iiw York, H. Y„ vndtr Act of Ooacnas of March 8,1870 TSLXTOH: OHilm 8—9878 KO. 143. — ftTEV. 143. NEW YORK, TUESDAY, JUHE 20, 1933. — TOREK. 20. JUHI JA 1833 VOLUME TLI. — LETNIK XIX GOSPODARSKA KONFERENCA SE BO ODGODILA AMERIŠKI SENATOR PRAVI, DA NARODI ZAENKRAT ŠE NISO PRIPRAVLJENI ZA SPORAZUM Medtem ko bo konferenca odgodena, bo mogoče valute stabilizirati. — Francija je zapretila, da bo pozvala svojo delegacijo domov. Razen Jugoslavije so vse evropske države sklenile carinsko premirje. — Ameriški program je v nasprotju z internacijona!izmom. LONDON, Anglija, I 9. junija. — Ker so se izjalovila vsa prizadevanja za stabilizacijo valut, bodo zastopniki onih evropskih držav, ki so obdržale zlati standard, predlagali, naj se svetovna gospodarska konferenca za toliko časa odgodi, da bo to vpraša-nej rešeno. Odgodena bo za mesec dni oziroma za šest tednov. Francija in njenezaveznice, ki so obdržale zlati standard, vztrajajo na stališču, da mora priti prihodnja odločitev glede stabilizacije dolarja in funta iz Washingtona ter da bi bilo brez pomena nadaljevati londonska pogajanja, dokler ne da predsednik Roosevelt ameriški delegaciji v tem oziru končnih navodil. Zvezni senator Pittman iz Nevade je predlagal, naj se ustanovi nov temelj za valuto. Državam naj bo dovoljeno posluževati se tudi srebra za rezervo, ki krije bankovce. To kritje naj bi se znižalo od štiridesetih na petindvajset odstotkov. Senator Couzens iz Michigan, edini republikanec v ameriški delegaciji, je rekel, da je na konferenci internacijonalizem zasenčil vse narodne probleme. Ameriška notranja politika je v sedanjem času odločno proti vsem mednarodnim pogodbam. Ameriški delegati so priznali, da so dospele razprave glede stabilizacije valut na mrtvo točko. Kaj konkretnega se bo dalo v tem pogledu storiti, ko bodo dospela iz Washingtona nadaljna navodila. Angleška delegacija nadaljuje s kampanjo glede revizije vojnih dolgov. Petdeset narodov je sklenilo carinsko premirje za časa svetovne gospodarske konference. Tozadevno pogodbo so pdpisale vse evropske države z izjemo Jugoslavije. Ti narodi predstavljajo 85 odstotkov svetovne trgovine. Francoski kolonijalni minister Albert Sarraut, je namignil, da se bo Francija v gospodarskem oziru izolirala, če ne bo prodrla s svojimi predlogami. Razni delegatje se pritožujejo, da je ameriška delegacija s svojim stališčem, ki ga je zavzela napram carini in stabilizaciji valut, povzročila zmedo na konferenci. LONDON. Anglija, 19. junija. — Ameriški delegat senator James Couzens iz Michigan, je rekel danes časniškim poročevalcem: — V teku konference se bodo morale Združene države odločiti, kakšen program bodo zasledovale. Dasi sem v mednarodni politiki novinec, sem v zadnjih petih dneh opazil, da narodi še niso dovolj trpeli, da bi Šli ponižno drug drugemu na roko. Nadalje sem opazil, da se narodi zelo postavljajo s svojim nacjonalizmom in domnevajo, da bo lahko vsak sam zase gospodaril, če konferenca ne bo uspešna. Naš narodni gospodarski program je v odločnem nasprotju z internacijonalizmom, ki preveva konferenco. LONDON, Anglija, 19. junija. — Nenaden odhod Harrimana. governerja newyorške zvezne rezervne banke, je dal povod govoricam, da so centralne banke sklenile tajen sporazum glede stabilizacije. Ameriška delegati so to odločno zanikali, in ameriški dolar /e tako znantno padel, da njegovega sedanjega tečaja, ni mogoče smatrati za temelj štabi- V industriji jekla so se razmere izboljšale MATTERNA ŠE VEDNO POGREŠAJO Dva mornariška aeropla-na sta pripravljena iskati Matteraa. — Preiskali bodo Aleutske otoke. Nome, Alaska, 1». junija. — Porotnik William A. Moffett, sin admirala Mofttta. ki je utonil pri nesreči mornariškega zrakoplova "Akron", je bil poklican v službo, ko .so pričeli pripravljati ladje in aeroplane za obsežno Iskanje Ie-talea Jame* Mattern. ki se je izgubil na svojem poletu preko Pacifika. • •Ko je mornariški department izdal povelje vsem ladjam in aero-planom, .ki *e nahajajo v bližini Alaske. da iščejo Matterna, ki ga pogrešajo že štiri dni. se je takoj tudi zglasil Moffett ter si je izbral ladjo "Argonne", ki se nahaja na Pribilciv otoku. Ž njim je tudi drugi znani mornariški letalec poročnik John P. W. Ve.st. Lati j a "Argonne", ki je opremljena s btroji in orodjem za popra vljanje j 0 MORILCIH NI D0SEDAJ ŠE SLEDU Aeroplani iščejo morilce v okolici Kansas City. Nekateri mislijo, da so jih videli ob cesti. Leavenworth, Kana., 19. junija. Učiteljski ravnatelj P. J. Taylor, v zvezni kaznilnici v Leavenworth pravi, da je videl deset milj od Lea ven wort ha ob cesti pet zločincev. ki so v Kansas City na ulici pred železniško post a.i o ustrelili štiri vladne detektive in enega pobeglega kaznenca. Taylor pravi, da so počivali ob nekem samotnem potu. Trije so ležali -»voja dajanja. Vsled tega mu j« bilo dovoljeno vrniti se v Rusijo. Dali so mu delo v neki tiskarni, kjer je moral s svojim delom dokazati, da je vreden, da je zopet spreje-t v- komunistično stranko. Izgnan je bil trikrat in enkrat s Trockim, zadnjikrat pa, ker je koval zaroto proti Stalinu. in policije vprizoril napad v Kansas City, ker je bil Xa-shov prijatelj. SMRTNA KOSA NEMCI NOČEJO PRODAJATI SLABEGA VINA Borlid, Nemčija, 1». junija. — Vinogradniki ob Renu in Mozeli so odločno proti temu, da bi delali in prodajali v Ameriko "prohi-bicijsko" vino po 3 in pol odstotka. Sicer zadnja leta niso napravili mnogo dobička, toda pri vsem tem se nočejo sedaj poslužiti priložnosti in napraviti Lep dobiček, ki 'bi pa bil samo začasen in bi samo škodovali slovesu svojega vina. Pravijo, da vino ni pivo. Pravo 'vino je samo ono, ki pride cisto iz grozdja. Zato bodo rajši čakali toliko časa, da bodo Amerikanci smeli kupovati pravo vino in ga bodo tudi temu primerno plačali. Pogajanja z nemškimi vinogradniki za izdelovanje "prohibici-skega" vina se bodo zaradi tega najbrže razbila. -X«e samo, da vinogradniki in vinski trgovci »a marajo izdelovati slabega vina. temveč še celo pritiskajo na vlado, da bi strogo nastopala proti vsem onim vinskim trgovcem, ki kvarijo vino. Po sedanji postavi vino, ki ima na posodi znamko "naravno ivino" ne Naročite $e na"GLA8 NAHODA*', sme imeti primeianega niti slad-najveSji slovenski dnevnik v J korja. Karkoli kdo pridene vinu, Združenih državah, _____ mora na po*odi označiti. Družino znanega rojaka Mr. Valentina Vaupotiča v Ridge-wood, K. Y.. je zadel hud udarec. Dane« zjutraj jim je umrl 24 let stari sin John. Vzrok smrti je bila operacija na slepiču, slednjič se je pridružila pa še pljučnica. Pogreb se vrši v soboto dopoldne iz h£e žalosti, 1037vForest Ave. Podrobnosti bodo pozneje objavljene. Strašno prizadeti družini izrekamo iskreno sožalje. NEMŠKI DUAKI BODO DELALI Berlin, Nemi j a, 18. junija. — Hitlerjev delavski načrt je zavzel nadaljno obliko, ko je objavil, da bodo vsi nemški ivseučilišniki morali opravljati navadna dela. Pruski minister za rzoabrazbo in kulturo, Bernhard Rust, ki je aft)javil, Hitlerjev odlok, pravi, da to to delo ni "zakrikan militarizem". V svojem naznanilu pravi Rust, da je bilo do sedaj v naivadi, da je bil po postavi vsak dijak, ki je dovršil svoje juridične študije, obvezan k trimesečnemu delu, pred-no je dobil dovoljenje, da sme o-pravljati pravosodno službo. Kancler Hitler je 1. maja iv svojem govoru rekel, da bo po njegovem delavnem načrtu vsak di-ka, visokega ali nizkega stanu, moral gotovo dobo delati s roka* ..... i. i___ PRODUKCIJA SE JE ZAČELA VEČATI, PA TUDI PLAČE SO BOLJŠE Iz raznih panog industrije poročajo o povečani produkciji in zvišanju plač. Posebno živahnost je opažati v industriji jekla. Produkcija se je povečala skoro za petdeset odstotkov, dasi je znašala v za-čeku leta komaj petnajst odstotkov. Berlin, Nemčija, 1!). junija. — Ogrski ministrski predsednik Julius Goemboes je objavil močan .srednjeevropski trgovski blok. ki naj bi imel namen dvigniti poljedelstvo. Goemboes z velikim zaupanjem prerokuje velikanski u-speh od trgovske zveze med Ogrsko, Xemcijo, Avstrijo in Italijo. Poglavitni namen njegovega nepričakovanega potovanja v Berlin, kjer se je mnogo posvetoval s kanclerjem Hitlerjem, je bil, da bi pregovoril ostale tri države, da kupijo ogrsko žito. ki preostane od domače uporabe. Opazovalci pričakujejo od tega načrta velik napredek v poljedelstvu iv podonavskih državah, ki so dosedaj imele vsled visoke carine v trgovini (velike ovire. (Ministrski, predsednik Goemboes, ki je nepričakovano z aero-planom prišel v Berlin, se je takoj sestal s kanclerjem Hitlerjem. Po razgovoru ž njim je Goemboes izrazil veliko zadovoljstvo ter rekel : — Pričakujemo dobro leto z velikim iavozom. Mojo naloga je pripraviti v Nemčiji dober trg za ogrsko žito. Ako moremo preostali pridelek prodati Nemčiji, Italiji in Avstriji, potem bo Ogrska gospodarsko v dobrem položaju. Po kratkem odmoru je rekel dalje: — Da v Nemčiji zelo oeni-jo ogrske pridelke, mi je bilo dokazano pri banketu. Prinesli so mi črešnje, ki so se mi zdele poznane. Ko sem prvo vgrtznil, sem takoj »vedel, da s*» prave ogrske črešnje. To je bilo za mene največje veselje, ko sem vedel, da imam v svojem želodcu sad iz moje rojstne dežele. •Na vprašanje, ako bo šel na gospodarsko konferenco v London, je odgovoril Goemiboes: — Tam imam že tri može. Jaz sem človek, ki ostane zadej. Toda zelo rad bi šel enkrat na lov v Združene države. Zelo rad imam lov in slišal sem. da jte v Ameriki mnogo divjačine. PEIP1NG SO OROPALI VSEH DRAGOCENOSTI Iz Peipinga so odpeljali vse bajne dragocenosti. Najbrže se je s tem obogatila vlada v Nankingu. Peiping, Kitajska, 10. junija. Ker so zadnje čase od prodiranja Japoncev proti jugu odpeljali i iz Peipinga velike množine dragocenosti, se mesto ne more več ponašati z največjo in najdragocenejšo dbirko orijentalskih in slovitih starinskih predmetov, vsled katerih je bil Peping skozi več stole-tinj poznan. Zadnje tri meseoe si brli ti velikanski zakladi »večinoma prene-šeni proti jugu. daleč v notranjost dežele in v neznane kraje. Posebno. odkar je odstopil maršal Čang Hsueh-liang in je upravo mesta prevzela vlada v Nankingu, je bilo iz mesta odpetljanih na tisoče zabojev raznih predmetov neprecenljive »vrednosti. Velike, prazne dvorane so ostale kot spomin nekdanjega sijaja kitajskih cesarjev. Naglo odvaža nje teh dragocenosti iz Peip:nga ob priliki japonskega prodiranja je označil nek kitajski list kot "uradno ropanje". Po mnenju večine Kitajcev, si je vlada v Nankingu, ki ima prazne blagajne, najbrže prilasti-' la» vse te dragocenosti. Splošno j-e mnenje, da je kitajska tvlada že ponudila raznim muzejem v Evropi in Ameriki prodajo teh dragocenosti. Nekaj jih je tudi že bilo poslanih na razstavo v Chicago, toda se ne bodo nikdar več vrnile ni Kitajsko. Nek odličen Kitajec, kateremu so 'bili ti zakladi dobro znani, ceni njihovo vrednost na 140 milijonov dolarjev. Drugi pa stavijo ceno na $200,000,000. Od 1. aprila je bilo iz Peipinga proti jugu prepljanih 62ft9 -zabojev tega zaklada. Vozilo jih je šest posebnih vlakov, katere so stra-žili zanesljivi vojaki. Pred tem pa je že bilo prepeljanih okoli 3500 zabojev in znaša tedaj skupaj približno 10.000 zabojev. Izpraznjen je bil muzej zimske palače, Curio muzej in muzej poletne palače. Uslužbenci ter muzejev so 'bili skozi mesece zaposleni dan in noč, da so tvse. pripravili za prevoz. Bodisi, da se je kitajska vlada bala japonskega vandalizma. ali pa ker je želela kitajska južna vlada, da se kitajska kultura preseli na jug, je sedaj Peiping oropan "10,000 čudežev", kakor je zaklad imenoval ne.k kitajski pesnik. Med temi dragocenostmi je na tisoče -zlatih in srebrnih predmetov, ki so skozi stoletja prihajali v Peiping v iveliki ddbi kitajske civilizacije. Del teh zakladov je sedaj no-Uofiq videti T Nankingu in &tng- Island Steel Company v Hain-niand. Ind., ki je neodvisna družba, poroča, da. je ta teden zaposlila več sto novih delavcev. Prejšnji teden je bilo pozvanih na delo štiri tisoč starih uslužbence^-. Posebno ugodna poročila prihajajo iz Clevelanda. Število nezaposlenih je sicer še vedno visoko, toda manjša se z vsakim dnem. Meseca marca je bilo v Cleve-landu 199.000 nezaposlenih, do-čim jih j.e bilo sredi tekočega meseca 171,000. V manj kot dveh mesecih je torej dobilo delo 28,000 oseb. ' V Uniontowji, Pa., je II. C. Frick Coke Company zvišala .svojim uslužbencem plače za deset odstotkov. I Maid Hosiery Company v Spring Valley je istotako povišala svojim uslužbencem plače za 10 odstotkov. ! Prodajalci tobačnih izdelkov na | debelo bodo napravili konec \mi-eujoči konkurenci. Za cigarete so določili minimalni dobiček 5%. za cigare pa 10%. I Združene države so eksportira-le iv maju za $114,000,000 blaga. importirale so ga pa za 107 milijonov dolarjev. NEURJE NA , ŠPANSKEM Povzročena škoda znaša več milijonov dolarjev. Prošnja z a otvoritev igralnic. San Sebastian, Španska, 18. junija. — (Nad tukajšnjo okolico .se je pojavila strašna nevihta, ki je povzročila ogromno škodo. Xa več krajih se je zemlja posula, mostovi so uničeni, železniška proga razdrta. Povzročena škoda znaša več mi-milijonov dolarjev. Ker so skoro vse tovarne poškodovane, jc r.a tisoče delavcev brez dela. Železniški promet se ne vrši. Veter je potrgal vse telefonske in brzojavne žice. Mestne oblasti so prosile vlado, naj dovoli za eno leto odpreti tukajšnjo igitolnico. Gotov odstotek čistega dohodka naj bi se upora-'bil iza podporo družin, ki so bile prizadete vsled viharja. 10 MILIJONOV POTNIKOV Berlin, Nemčija, 19. junija. — James Ferguson iz Bostona, ki je študiral glasbo v Berlinu, je potnik Severonemškega Ijlovda «štov. 10.000,000. Prvi parnik Severonemškega Llovda "Bremen" je odpltil iz Bremena 19. junija 1858 in od tedaj do danes je potovalo po tej paro-brodni črti 10,000.000 ijndi. Ferguson je dobM to srečno številko voznega listka in ima vožnjo prvega razreda proeto. Pri svojem prihodu iv New York bo po poleg tega tudi še dobil zlato dozo za cigarete. Jiaju; drugi pa so raztreseni po raznih krajih Kitajske in mnogi so izgubljeni fe* vedno. »-i. wwtim,imi>i * I - r =S-5 THE LARGEST SLOVENE DAILY ta U. S. ml r^smmmmmmaesSmimši Ii'lfi fiafaigaegM 1 ■ i" iifi W m * ■LOTKNIC PUBLISHING COMPANY (A Oorpormtta) of the corporation and idtfi •f 1 of iborv offlnn: New ¥«% dir. N. I. "GLAB NAKODA" (Velee at the Peeple)_ Kmy Pay ttrcept Bnpflayi aed HoMdari lata TaUa m •■•••■•••••■•■•■•■••a* *fio ••aaaaa»4 9180 ta New York aa calo ieto Ca pol lfti •••«•»••*■■•■< Za inoMMtfo aa ealo lata ... Za pol leta ... »•••••••••tm Habacrlption Yearly 99-00 idTertiKownt on Agreement -Olaa Naroda** UfcaJe veld dan laraern« nedelj la praiikar. . ftna podplaa In oMbnoetl aa aa prlobtujejo. Denar aa} ae blagovoli pa Maaay Order. Prt spremembi kraja naročnikov, proeftmo, da ae if tndl pnjkja birelHfes nasnant da hitreje najdeno naalornlka. "flLAi NABODA". 919 W. 19th Street. New Yerfc. N. Y. it CHebea 9—9979 TRUE MOGOČNEŽI Johnstown, Pa. 'Xa gričku sv. Terezije .se bo vsako leto obhajalo praznik sv. Rešnjega Telesa h procesijo na prostem. Pri tej slovesnosti bo^ pelo 100 č ha nov katoliškega pevskega društva, kateri »o .se prostovoljno priglasili, da pomagajo povzdigniti »slovesnost. Letos se bo obhajal ta praznik v nedeljo 25. junija. Ob 10. uri bo slovesna latinska peta sv. maša, pri kateri bo pel goriomerajeni pevski zbor. Takoj po maši se pa otvori procesija. Procesija bo šla skozi glatvna vrata iz cerkve mimo Lurške kapele po gričku, mimo samostana pa vrh grička, kjer bo blagoslov. Nato po drugi strani gričfaa po Samostanski ulici skozi stranka vrata nazaj v cerkev. , Procesija se bo vršila po tem redu: Prvi gredo 3 oltarni strežniki s križem, nato dečki in za njimi belo oblečene deklice, potem pevci, ki bodo med procesijo prepevali, nato strežniki in duhovni iz Naj- Cfofn lS-lni ili ... 1___i« V sedanjem času so tri najbolj mogočne države na svetu: Amerika, Anglija in Sovjetska Unija. Če bo dosežen med njimi sporazum, bodo morale ostale države hot< ali nehote slediti začrtanim smernicam. ~\m i a -i • . • • i w i • • 1 s vete jšHni pod 'baldaliinoiu, kate- i*leziru zaničevanega naroda, ter jim pove, da bi Sovjetska gričku. Pričelo se bo 2. uri popol dne. Vstopnina prostovoljna. Za prazne želodce in suha grlia bo dobro preskrbljeno. A'a'bljr-ni so vsi, od blizu in daleč. da .se malo pove.selimo v pro-fcti n ara« vi in tako tudi nekaj koristimo naši eerkvi. Slednjič naj še omenim, da so 12. junija na tukajšnji visoki katoliški .Soli «rrad«irali meti drugimi tinli štirje Slovenci. 2 mladeniča in 2 dekleti in sic*»r: Mr. Joseph Rovanšek, Mr. Edward Gun- .Unija Ukoj nakupila » milijardo dolarjev blaga, ako po. izpit zelo dobro, najboljše pa Miss Elizabeth Gunde. Zelo lepo je od te»h pjradu^ntotv. d« zna,jo tudi svoj maternr jezik. Čast Vašim stari- i»tane z drugimi vred enakopravna in jo sprejmejo v družbo narodov. * • Rusi bi kupili aluminij in nikel, baker in svinec, stroje in gotove izdelke, čaj in kavo in sploh vse, česar je v izobilju, pa zaman čaka kupca. Anglija je začela temeljito razmišljati o predlogu Haksima Litvinova, kajti kadar Anglrja išče doibrega kupca, se presneto malo briga za politične principe. Pa tudi Amerika bo opustila predsodke, ki so se pojavili proti Rusiji pod republikansko administracijo. Sem in Vam. ker ste se t'ako pridno učili! Bog Vas živi in spremljaj na Vaših potih v bodoče! Pozdratv vseiu rojakom in rojakinjam širom Unije! Frank Mele, cerkveui odbornik. Chicago, 111. Kaj lahko se zgodi, da bo Sovjetska Unija rešila sve-1 Tukaj v Chicagu se Jugoslova-iovni privatni kapitalistični sistem, proti kateremu se do- ni PriPravliamo na veliko-priredi-tako neizprosno bori. ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, JMisnanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolar« jer bm vsake izjave, v kako svrho je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hod« poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno posiljatvi jo. DBCLARATION POR MONEY OftOCSt 1 Herewith 4ed«n that Mfrney Order No. _______ by m« for th« perpoee of--— — Is Intended (or the purpose of »peculation, placing lar-t In a foreign country, that this transaction in no way contravene« the 11», the executive order of March 10th, im " thereunder. X certify 4 (Purchaser81«toettir«) HI HITRO IZVRAQJ VSAKO POAlLMfrtsv PUBLISHING COMPANY r tev, k i .se bo vršita 2. julija po-1 poldne. To bo jugoslovanski dan na svetovni razstavi. Program je jako obširen. Ob 1. uri popoldne se zbiramo v Grand Park na Congress St. in Michigan Ave., kjer se nahaja Meštrcrvičev spomenik. Od tam se bo pomikata velika parada na Poziv! ItdajtnjellsU je vivatt f vrifldmi Etrom. Uno jo jfh Je, ki io radi el» bih razmer tako prtia* deti, da so nas naprosili, >111 da jlb po^akmid, sito naj pa oirt^ katerini jo mogoče, - poravnajo to-rotateo teteo. Uftrava "O. razstavni prost-or, kjer se bodo vriile velike sokolske tvaje, narodni jugoslotvanski plesi in pevska društva bodo pela lepe pesmi. Nafi umetnik gospoil Anton Šubelj pride s .svojim pevakmi zborom iz New Yorka, vsled česar mu že danes kličem: Dobrodošli! Xas klufc "Jugoslovianska žena", »tv. 2 ae udeleži pofooštevilno v nalašč zato pripravljenih oblekah, da bomo tvorile jugoslovansko izastavo, na-mrei" bela, modra rn rdeea barva. Netoaj d,eklet se »bo Udležilo pa v narodnih nošah. Ravno tako tudi možje in fantje. Pričakuje «e' v^liko iideležnikov iz Clevelanda in iz Pittsburgha. •Kot je razvidno iz programa, bo to 'velikanskega pomena zia ves jugoslovanski narod tukaj v Ameriki. ■Kakor je razvidno iz tukajšnjih ameriških časopisov, se tudi Ame-rikanei zelo izanimajb za to prireditev in se bodo tudi v velikem številu udeležili jugoslovanskega dne 2. julija. »Ne morem, da ne bi tudi napisala par besed, da je tukaj gotova skupina slovenskih katoličanov, ki delajo na vse najine. d.a se ne bi Slovenci udeležili, te slavno-sti. to pa zaradi starokrajske politike. ecŠ, da je dala jugoslovanska vbada gotove gospode duhovnike zapreti. Jaz samo toliko rečem, koliko jih je . pa dala italijanska vlada zapreti in celo v eerkvi ne smejo vee govoriti slown-skega jezika. Proti temu ne protestirate v Rimu pri Musso-liniju ali pni svetem očetu. Ne vem. čemu se Slovene! ne bi smeli udeležiti omenjene proslave, ker to je vendar prireditev samo ameriških Jugruslovanov. ne pa starokrajske Jugoslavije. Vzemi-mo .si za aizgled Nemce, ki bodo tudi imeli skupni dan v avgustu na svetovni raastavi. To so samo ameriški Xemei in oni tudi ne odobravajo sedanje Hitlerjeve vlade. To jih nič ne moti, da se ne bi pokazali pred Amerikan-ci. Za t (»raj Slorvenei. v«i ua plan in se pokažhno koliko je nas Jugoslovanov v Chioatpi in okolid. Ako pridete rojaki iz drugih naselbin, pri meni lahko dobite lepe sobe. Moj dom je blizu prostora. kjer se nahaja svetovna raz-stava. ' - *\ { Pozdrav iu na veselo svidenje 2. julija. Frances bulamich. 2246 Blue Island Ave.. Chicago, III Detroit, Mich. Slovenski pevski zbor "Slavec" priredi izlet 25. junija na dobro znano farmo rojaka Joe Klančni-ka. Pričetek zgodaj zjutraj in zabava bo traja!*a pozno v noč. Vabljeni ste vsi Slovenci iz De-troita in okolice v protito naravo. Vizemite Telegraf cesto št. 24. Ko pridete iv majhno mesto Fiat Rock, se cesta deli; ena je 24, dritga je pa 25. Vzemite 25, levo. Potem še eno miljo po 25. cesti in videli boste na lev,i napis "izlet Sla vda". iPotitrežba bo izvrstna, za kar jantfči odbor. Torej na svidenje v nedeljo pri ražnju in sodčkp. J. Bahor. e« Novi grobovi. V Ljtibljani so umrli trgovec Fran Terdina. upokojeni računski revi de nt Viktor Kajzelj, natakar Ferdinand Sclnvarzmann, ,di-jak Stanko Juvanc, Helena Za-Jcotnikovia. -r- V bjutomeru je -ugrabila smrt Jožefa Velnarja, posestnika i« mizarskega mojstra. Smrten padez z voza. Te dni se je napotil posestnik Kovač iz Križaivljanov z vozom, v katerega je imel vprežen par konjev, na Hum pri Ormožu po kis. Niazaj grede pa je med vožnjo padel z voza med oje. Konji so se ■zaradi tega nplašHi in je eden konjev udaril Kovača s kopitom zadnje noge po glavi tako močno, da mu je prebil lobanjo. Kovač je obležal na licu mesta mrtev. Tri žrtve pretepov. Pri Sv. Juriju pri Donački gori so fantje roa bhikoštno nedeljo v pretepu s koli in noži nevarno poškodovaoili 34-letnega posestnika tlvarla Belaja po glavi in hrbtu. V Zdolah pri Kozjem so fantje ga pa je bila Lstreljena puška. O nesreči obveščeni sorodniki so smrtno ranjenega za silo obvezali. nato pa .so ga hoteli prepeljati v .kandijsko bolnico. Med prevozom je nesrečni lovec uuirl. baš ko so dospeli z vozom v mesti). Voz so nato obrnili in odpeljali truplo domov. t. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Din M...........................$ 3 JO Din 30d__________________________t 5.70 Eftn 400 ............................ $ 60 Din S00......1------------------$ 9.25 Din 1000 ............................*1»— Din 5000 ............................$»J50 V ITALIJO Lir 100 ............................ $ 7.— Lir 200 ___________________________ $13.70 Ur 300 ---------- ---------------- $20.— Lir 400 .......................... $26.50 lir 500 ........................... $3325 Lir 1000 __________________________ $65.85 Za izplačilo večjih metkov kot zgorad navedeno, bodisi v dinar j Iti ali lirah dovoljujemo *e bolje pogoje. »t»yftf-f V Afntiin MLABJta Tm tafSačflo $5.00 morate podati— $ 6 75 H ri * f »i n M $104*0 fltJt >* .iMi "__JI«,— "____$21.— " •»___.$41.29 " W JU fftl fff m estreat trti« v rtrijarffli. Hujša mt—lla laniujema.po GaMe Letter aa pitetojblao $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY in wm. lm atMUT hew tott, t. t. Naši v Ameriki. Po Pittsburgli, Pa., se je potepal neki tujec, ki je bil oblečen kot frančiškan in pol>iraI je od rojakov denar za maše in naročnino :za "Ave Marijo". Govoril je samo angleško in rekel je, da je iz CUiieaga. Ko so ga pripeli in odvedli na policijo, se je izkazalo, da je mož slepar. Xa policiji se je zglasih> štirideset <«eb. ki so "patru" dale dolar in več »za maše in naročnino; med potegnjenimi je precej Slovakov in Poljakov. — V Caverdale, Pa., se je pri delu v premogovniku št. 8 pobil Jos. Bukovec. Večja plast kamenja se je uatCa nanj. Zdaj se nahaja v bolnišnici St. Joseph v Pittsburghu. Pa. -— V Colorado Sprfnš. Coto.. je umrl 9. t. m. Frank Starec, star 62 let in doma iz Prigorice pri Dolenji vasi. Zapušča ženo, pet sinov in omoženo hčer. — V Buenos Aireau, v Argentini, je - po dolgi bolezni preminil Jožef Frjetič. doma iz Dola pri Opetjem selu. V Argentini se je nahajal pet let. Bolezen si je nakopal pri delu v plinarni. V starem kraj« zapušča ženo in štiri nedorasle otroke. mčmm j One, ki pridejo v Chicago na svetovno razstavo, — opozarjati*, da imam na razpolago lepa sobe in o-kusno domačo hrano. JOE BEVCIC 2272 Blue Inland Ave., Tel: Canal 1288 - ' ./ — Poglatvitna stvar je. dragi moj — je učil oče svojega sina — da obdržiš dobro ime. Ko pa dobro ime izgubiš, je poglavitna stvar, da najameš dobrega advokata. * Pogrebec stopa za pogrebnim vozom in mrmra sam pri sebi: — So t.renotki v človeškem življenju. ko je bolje iti peš, ne>go dati se peljati z vozom. * Avstrijo zastopa na svetovni gospodarski konferenci v Londonu kancler Dollfuss. Možak je po postavi pravi pritlikavec. Dobrih petdeset inč?v meri od nog do temena. Toda dandanes postava ne pride v poste v, pač pa tisto, kar je v glavi. Prazne slame nima v nji, ker noče imeti s Hitlerjem nobpnega o-pravka. Prav posebno kunšten pa tudi ni. ker sklepa z Mussolini-jem pogodbe. * V Poljanah je torej umrl stari Anžonovc. Nikar ne boni pozabil ur, ki sem jih preživel v njegovi družbi. V dobrih desetih letih je izgubila Poljanska dolina tri svoje najbolj značilne može: Tavčarja, Kalana in Anžonovea. Zadnja dva .sta šla drug z drugim. Tri zlate duše so se sestale v večnosti. Anžonovc je v ras i pripovedoval : — V Ljubljano si pa kar ne upam več. Ko .sem šel zadnjič po Prešernovi ulici, mi je zagrm"lo s Frančiškanskega mostu nasproti: — Anžuonove. le nakar se na skri vej ! Kar sem z ga Id in ar jem, ka sini jra na kva.rtah doužan! Kričal je Tavčar, ki je ob pogledu na Anžonovea hipoma po-zabrl. da je ugleden advokat, eden najboljših slovenskih pisateljev in častni ljubljanski meščan. Kits .svoje Poljanske doline je videl pred .seboj tako jasno, da je njegova govorica nehote zašla v poljansko narečje. In prošt Kalan! Koliko lepejra j.« v«-d«'I povedati Cankar o njem. in s Cankarjem »vred še nebroj drugih slovenskih modernih umetnikov. Dosti t«*h ne.srečnežev je lakote pomrlo, pa več bi jih. če bi Kalana ne bilo. Pokojni Tavčar je bil velik liberalec rn politik, kar je bilo vzrok, da ni toliko napisal kot bi bil lahko. •Politične stranke so imele v naši domovini stroge in bedaste po-staive. Kot liberalec sev-eda ni smel javno občevati z duhovnikom Kalanoni. kateri je tedaj skrbel za siromašne dijake. In Kalan je povedat: — Ko sva bila jaz in Tavčar poslanca v deželnem zboru, se nisva pogledala razen kadar sva debatirala in mešala umazano politiko. Ko so bila poslancem izplačane dnovni-ee — v čas i je bilo par sto kron — sem počakal na hodniku deželnega dvorca. Vsi poslanci so ods'i. zadnji je pa prišel mimo men« Tavčar. In ne da bi me pogledal, mi je stisnil šop bankovcev v roke. rekoč: — Xa. tukej imaš za ta rjevne štedjente . . . Tri najbolj markantne osebe, kar jih je poznala Poljanska dolina v zadnjih štiridesetih letih, počivajo tv grobu: — Tavčar. Kalan in Anžonovc. Narod se jih bo s hvaležnostjo Spominjal. * iNew(yor.ško časopisje je pred kratkim poročalo, da se pogaja Zitin brat Sikst z jugoslovanskim kraljem glede rešitve hrvatskega vprašanja. Po mojem mnenju je bilo hrvatsko vprašanje rešeno, ko je pastama Hnvat.ska bistveni del Jugoslavije. Nekateri Hrvatje se pa navzlic temu še vedno smatrajo za sužnje. Ce jih bodo iz dozdevnega "suženjstva" reševali taki tiči kot so Žita in nj°n brat Sikst. Vatikan, Maček in Mussolini, bodo stokrat prej omagali, predno bodo prišli do svobode. Svoboda je zelo relativen pojm. Nekateri smatrajo za svobodno tako državo, v kateri m nobenih žaudarjev. nobenih polieajev, nobenih financarjev, nobenih sodnikov in nobenih postav. Za kaj takega ni dandanes arel noben narod, najmanj pa Hrvatje pod Maekwvrm in Slovenci pod Korošce vim vodstvom. BS—SSBCBBB ' t O DA" H1W YpM^TUlfPAT. 1UMB «,.1988 P HO SPE H MRASEU.l: OS VETA NAD LEVOM Nuj,, iravtrrili in «l<».ti zaoril krik. d*>l«r iti straien .smrtni |smo ogeni. lejrli poleg njega ter Ea- pr^mi&ljfvali Mkrug o^tija v tabo ri^eu tekom one »oti. Hili >mo štirje beli lovri. liarry Klopi^r. moj »in Sidney in jaz, ki »mu prodrli « pnakami in kinctutofrafiikd kame. ro gloh ko v divjin** južne «-«ntral-ne Afrike. Krtg na«, v Džungli je rvilil, renčal in kričal čuden zbor z^eri. Nek »ko dvajset domačih no-sa«*ev in prigan ia<*ev je klef»etalo ter »» zabavalo pri uekeui drugem er je namreč* sklenil zapustiti na« ter m« vrniti domov. S Harry.**m Nt-m se prvič >«»tal v divjinah ans?li5ke iztočne Afrike. Bil je t » mlad Bur. preeej pr»-moien. ki m* je posvetil napornemu športu lova iih leve. Ta Mt»j Hjnirt je vršil 7. velikansko drznostjo. Itil je slok. IU4MKII ter /elo prikupijive- značaja iti razpoloženia. Moj '■in in jaz sva se mudila »ama v džungli eno leto in pol in povabil N*MII Jlarrvja. naj se pridruži na-M-mii i det ti. O n je povabilo z ve-sel jeni sprejel. T- kom mesecev, polnili doživljajev, ki so slediti, je krik človeka. Prijeli smo za pušk«*, ["»klicali domače nosače ter odhiteli v smer. katere je prihajal krik. Za tlel i smo na razmesarjeno truplo. Bil je Harry, mrtev. P<*ta\il sem domačine v krogu, da zavrnem napad vseh zverin in pričel se je lov. Drama Harry j eve mii rt i je hiln jasno razvidna. Predale." si je upal in levu ne je posrečilo priti medenj in ogenj. — Streljal je ter ranil zver. ki ga je nato napadla. Sled krvi se je pri-•VI na neki točki v bližini taborišča ter dovede! do trupla Harrvja. Ker ni m'»gel drugič streljati v te-mi. je prižgal Ilarv užigalico. tla zaneti suho travo, liavtio ko je prižgal, je čepe'*a zver s-kiK*ila nanj. Napol d«»gorela užigaliea je ležala v bližini trupla. Ranjeni lev ga je strašno razmesaril. Sled krvi pa je kazala, v kater^ smer je lev p:>l>egnil. Izgubil sem \>e usmiljenje do Harry ia. kajti lotila fee me je strašna j«i»a ti a leva-morilea. V tem "•iidnem srdu M*nt premeril globino Kvojega prijateljstvi do mladega "•loveka. Bil je mrtev in jaz moram spali. V naslednjem jutru nismo mogli zaslediti nikakih krvavih sledov leva. « Po treh urah brezuspešnega iskanja sem že skoro obupal, a kmalu nato sem prišel v neko dolinico. |h»1 no grmičevja ter tam našel mesto. kjer je spal lev tekom pretekle noči. Zemlja je bila razorana in grmičevje zdrobljeno v okrogu par jardov. Druga kroglja Harrvja je najbrž zadela 1< va na mestu, kjer so bile bolečine velike. Agonija leva je pbstaiala vedno večja in proti jutru si je priboril pot .skozi grmičevje in iz dolinice. Tej poti smo sledili več kot ena miljo. Zver je zopet pričela krvaveti. Te i krvavi sledi smo sledili eel i naslednji dan. Tekom naslednjega večera pa smo našli dobro ohranjene -sledove, ki .so vodili preko nekega močvirja. V jutranji z.'>ri tretjega dne neumornega zasledovanja nas je do-vedla sled v odprto dolino, kjer je rasla jMsta trava. Prodrli mho v to d"|ino ter iskali v njej .znake krvi. Ko smo plezali navzgor po nekem grieu. se je nekaj zganilo v travi pred nami. Rmenkasta postava se je dvignila pred nami, niti dvajset jardov od nas. Lev je najbrž slutil, da se bliža konee njegovega paševanja ter očividno govju odkrili bogate zaloge nekega hormona, ki so mu dali ime pan-tokrin in ki se je izkazal pri po-, skusili ruskih zdravnikov ,zh zelo uspešnega, za ]>os|>eševanje srenega delovanja, dviganje splošnega stanja in celjenje gnijočih ran. ki se upirajo vsem drugi lečilom. Že to je zadosti, da upraviči delovanje ki-ta.^kili madicinarjev. Tudi ideja za rejo lepih jelenov na farmah ni slaba. Prvič jini tu odvzamejo rogove, ne da bi jih usmrtili, kakor se je dogajalo prej. Drugič pa se ohrani krasna žival, ki ji je pretila že usoda dinozavrov, jamskih medvedov in turov. ubiti zver. ki je ubila njega. Te-vzraslo med mladim možem in me- daj pa se je pričela dolga in neiz-noj močno čuvstvo prijateljstva, prosila vendetta, vendetta proti le-one vrste pri jati lj-tv«. ki ga sklene vti. •'■love k tako rad.- volje v divji de-' Pokopali smo Harrvja nahitro na | sklenil sprejeti ta konec s pleme-/"li, kjer dolguj«' človek wik dan mestu, kjer je našel smrt, označili | nitim dostojanstvom. Dvignil se je. svoje življenje puški »voj«ira tovs. njegov grob z kamni, oborožili od-! z zamršeno grivo ter zrl izzivalno, risa. Harry ia pa s, je lotilo ne- delek domačinov s puškami ter pri-J Dva strela! Mogočni glas je bi! u-zm:*n> domotožje, k;ijii na vsak <"**li zasledovati krvavn .*led leva. j stavljen kot v trenutku. Velikan-način se je hotel vrniti v hišo svo- Zver je planila v največjo go- j sko truplo se je nekaj <~asa zvija-i«'t'a «H*-eta v Transvaahi. Sklenil ji* š<"avo in le počasi smo mogli pro- ^ lo. šape so kopale zemljo, a kmalu v>«led ti-jfii vzeti s»\oj«' zamorce ter t dirati. doeirn so nam domačini s ve-■ je obležal** nepremično, jo mahniti proti jugu. ( tili s plamenicami ter električnimi I Na mojem domu v Oakland. j žarnicami. Sidney in jaz sva bila i California, vidite lahko velikan- j neprestan«* pozorna. Že več ur smo 1 ~ 1 5 ^-' uio ira razumeli, kaj- mučili na tak način, ko smo zadeli na mesto, kie- je vinlila sled Mi ostal ti sami ^mo se naveličali tej»a up. varnega živlienja in \>»letu je bila sled leva dosti smo pri ognju ter dolgo časa kadi-jl»olj jasna in videli smo. da je prvi li. Harrv nam j»* rekel, da se nio istrel Harrvja zlomil eno sprednjih ramo na povratnem potovanju o-;šap leva. Kmalu nato smo zoj>et prišli na odprt peščen prostor, kjer druge živali izbrisale sled leva Ko se je zdanilo, smo razposlali domačine preko ozemlja, po katerem je moral najbrž bežati lev. — Kihn teh domačinov je zakričal. glasiti v hisi njegovega očeta. Povedal nam je. da nam lm pripravil imeniten sprejem in sijajno em par ljudi nazaj v naše taborišče. pinkanie in cvilenje šh urvnejše in da nam prinesejo nove /ah>ge živil eeli zbor zverin vsake vrste je nad-krililo tulenje leva. Vsi smo bili potrti in slabe volje. Harry se je prvi zganil, da prekine molk, — Mislim, da Ih>ih oddal strel in pričeli smo takoj prodirati naprej. Zalezli smo v strašno močvirje. Krog poldne je j»ostala vročina naravnost neznosna. Toplomer je kazal sto in štirideset stopinj Fah- Tako uporabljajo Kitajci za o-hranitev in obuditev svojih moških sil različne pripomočke, ki se nam vidijo na prvi pogled dokaj komični. Med nje spadajo n. pr. lasta-vičja gnezda in kroglice ter praški iz jelen jih rogov. nas je obdajalo. I na prostrano ozemlje kamenitega Lastavičja gnercda, ki jih Kitaj-a ostala pri ognju : gričevja, kjer smo se dolgo časa za- ci tudi kot »osebno delika- na eno onih mačk. — je rekel. — renheita. Komaj nam je bilo mo-S t rast lovca ga je navdala. j g oče plaziti se naprej. Sled krvi je Vzel je puško ter izginil med • polagoma izginjala ko smo prišli grmičevjem, ki Sidney in jaz sv terse razgovarjala. Tpala sva. da j mudili, ko smo iskali pisamezne se ne bo Harrv preveč oddaljil od , kapljice krvi z noge ranjenega le-varne luči ognja. j va. Prišla je noč in v temi nam ni Strel! Nadaljuj strel! Koncert, bilo mogoče še nadalje zasledovati katerega *o vprizarjale živali v j pot ranjenega leva. Opešal sem in džungli in tišini groba. Nato pa jejzelo slabo sem se počutil. Prižgali svoje upravičenost. Ni vse mazaško in praznoversko. česar se poslužuje ljudska medicina, zlasti pa ne me-decina eksotičnih ljudstev. Mi Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila «* tudi vse potrebno vreskrbeti, da je potovanje udobno hitro. Zato se eaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje t* sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. slovnic Publishing go: TitAVEL BUREAU 216 Wert 18th Street New York, N. Y. posebno delika teso, so seveda drag pripomoček, ki jih morajo uvažati.od zunaj in znatno obremenjujejo kitajsko bilanco. Privoščijo si jih lahko samb bogatini. Reveži, in teh je na Kitajskem kakor povsod, veliko več, pa si morajo iskati cenejših nadomestil. Sem spadajo že omenjeni jelenji rogovi, zlasti pa rogovi neke belo marogaiste vrste jelena, ki živi na vzhodu Sibirije in je znan pod imenom jelen Dybowskega (cervus Dyliovvski). Rogovje tega jelena zmelje jo v igrali in ta. prah, često tudi v obliki kroglic, prodajajo kitajski ilrogeristi in zdravniki za drag denar, a še vedno eeneje nego faAtavičja gnezda. Tijudstvo kon-Hiimira ogromne količine tega preparata. ki ga imenuje "panti", in rat o ni čudno, da so se začele jelen ie vrste močno redčiti in jim je že pretil pogin. Da bi to preprečile in da bi si po drugi strani ohranile velike dohodke, ki izvirajo iz prodaje jelenjega rogovja, so hibi rske oblasti v zadnjem času osnovale več farm, kjer se goje jeleni Dybowskega po vseh modernih pravilih. Kitajcem tedaj ni treba biti v strfthu, da bi jim zmanjkalo droge, ki jo smatrajo za življenjsko važno. Ali jim ta droga res kaj pomaga? — Nato bo morala dati končni odgovor znanost. Vsekakor wo v ro- AMERIKA POTREBUJE POL MILIJONA NOVIH FAŠISTIČNI ODMEV SOKOLSKE SVEČANOSTI V teh dneh orijaških prebitkov blaga, ki zaustavljajo kolotek industrije. j? interesatno doznati, da v* .stavbeni industriji obstoja vsaj potencijalno pomanjkanje. Ni res. di stavbena industrija nima izgledov za bodočnost, kajti nedavni pregled federalnega urada (Bureau of Standars) raizodeva dejstvo. da preeej^nj * poči van je v stavbeni industriji od leta 1H2U naprej je imelo za posledico po-maujklj ij kakega pol milijona hiš pod normalno potrebo te dežele. Ta čas razmere v stavbeni industriji so jako abnormalne, kar daje vrt is preveč stavb, ne pa pomanjkanja. V nkarterih mestih 1"» odstotkov stanovanjskih hiš je bitje praznih. Ali študija federalnega urada dokazne, da mnogo hn^ in stanovanj je na prodaj ali za v najem v glavnem radi tega. ker i vsled depresije mnoge družine stanujejo skupaj. Prevladuje mnenje, da čim se povrnejo boljši časi. se pojavi ogromna potreba po novih stauovaicjih in hišah. Tudi jako nizko število sedanjih porok se gotovo povrne iv normalnost. kar bo tudi prispevalo k večji potrebi novih stanovanj. Tudi sita iv hiše potrebi! jejo mnogo popravkov. kar vse dovede do velike akt i vnosi i a- stavbeni industrijo, čim se povrnemo do normalnih razmer. Pričakuje se znatno povečanje števila sl'anmvanuskih hiš in večja zahteva po hišah v predmestjih z zemljiščem od čotrt do pol akra. FL1S. SLABO VREME OVIRA ITALIJANSKE AEROPLANE Velika železniška nesreča v Hercegovini. 1. junrja se je zgodila velika železniška nesreča med Gabelo in Poljicami. Ko je potniški vlak prispel na postajo Gabelo, se je vlil waliv s točo. Kmalu nato, ko je bil ivlak sredi proge, se je tik pred nj?m nenadoma utrgal velik plaz in mil zastavil pot. Strojevodja je sicer .skušal vlak v zadnjem hipu ustaviti, kar pa mu ni uspelo. Stroj, službeni vagon in en »voz t.retjega razreda so skočili s tira. Strojevodja je dobil samo lažje poškodbe. «v vagonu tretjega razreda pa je nastala prava katastrofa. Poleg ostalih potnikov je bil v vagonu orožniški pripravnik Bogdan Mišura. ki je službeno spremljal Vidosavo Gmčaninovo v njen rojstni kraj. Oba sta bila ubita. Nemka Helena WeieheLstal je nekaj ur po nesreči med prevozom v dubrovniško bolnišnico podlegla poškodbam. V Dubrovnik so pripeljali tudi štiri druge potnike. ki so bili smrtnonevarno ranjeni. Lažje ranjenih je bilo okrog 30 potnikov. Iz Dubrovnika in Mostarjia so poslali na kraj nesreče dva pomožna vlaka. Za sedaj še ni točno znano, kaj je povzročilo plaz. vse pa kaže. da je voda izpodjedla zemljo. Protifevizionistični shod v Dubrovnika. V Dubrovniku se je vršilo protestno (zborovanje proti reviziji ; mirovnih pogodb. Zborovanja se je udeležilo okrog 2000 Dubrovča-nov. Govorili so senator in du-brovniški župan dr. Mičič. predsednik Narodne odbrane polkovnik v pokoju Miroslav Piletič in zastopnik francoskih solunskih borcev poročnik Rousselle, ki je govoril najprej v srbohrvaščini, nato pa -! venska javnost že vajena in je ne iem poro;"ilII med drugim.: 14 Sokol-j razburjajo več. Mislimo pa. da je ske si a vn osti na Sušaku pomenijo ; vendar dobro, ako od časa do časa predvsem veliko protirevizionistič- j zopet prihijerao kak primer, ki ka-110 zborovanje. Sovražno razpolože- S že. da >1* fašistična miselnost še ril nje proti Italiji, wk I i kanje Istri,! prav nič spremenila, še bolj po-Reki. Zadrti, Trstu, Gorici in dru-j trebno pa je. da se na lake pojave gi taki nianifestaeijski elementi so j opozori inozemstvo, ker so najbolj-dali temu zborovanju značaj pro- ši dokaz, kdo je v resnici nasprot-tiitalijanske demonstracije. Na Je- nik pomirjen j a v* Evropi, in ob lačičevem trgu, prav ob italijanski enem najboljši dokaz, kako upri- meji .je Sokole pozdravil sušaški župan z besedami: ''Drago mi je. da vas morem pozdraviti, na Sušaku. na državni, toda ne narodni m-j i na meji Italije, ki je še pred kratkim skušala dokazati svetu, da je Sokol oborožena organizacija, ki zavisi ml vojske." Sličen je bil tudi govor vodja Gangla. ki je poudaril da čeprav Sokol ni oborožena organizacija, se bo v primeru potrebe vendar le našlo tudi orožje." "Popolo di Trieste" je k poročilu iz Reke pristavil seveda tudi še »voj komentar, v katerem pravi 'm»«d drugim: "Srbske manifestaci-I je, ki so bile tokrat organizirane po Sokolih na Sušaku. na italijanski meji. samo potrjujejo dvorezno po-j litiko beograjskega režima, ki smo I jo razkrili že pred vsem svetom. I Predvsem so te manifestacije neza- vieeno iu utemeljeno je stališče Male antante. Francije. Poljske in drugih miroljubnih držav, da je razoro/itev mogoča le. ako je prej zagotovljena varnost pred napadom blaznega imperializma. SMRT SE JIMA JE REŽALA V OBRAZ Gospod Charles Burrow se je te dni poročil z "21 letno Angležinjo. Na ženitovanjsko potovanje sta se podala v kopališče Bournemouth oh Rokavskem zalivu, da bi tam preživela v miru prve dni zakonskega življenja. Prvi dan. ko sta prispela. .>ta želela biti sama zunaj na morju in sta «ato stopila v čobi ter odjadrala. Burrow je imel s se. slišana provokacija, k, Italije «eerjlM>j rotografični aparat, ki bi bil ne razburja, katere pa nikakor ne kmH,u jmstal oh;j i|Wh1pik Pri.. smejo prezreti vlade, odgovorne z:i|-la jp n,H, in ijs|etnikov ^ ni bilo evropsko usotlo. Provoeirana ni bila j nml je mini| jp fmU samo Italija, marveč vsa Evropa,, |Mls|w|llji (|an jn mlarl^;i prtra ki se baš v zadnjih dneh trudi (| ^ >riob-in alarniH11tIll> Vest pod * P' • * " ____ \T.. lAMii ••■/hn/1 11 • sa definitivim. Na bližnjem vzhodu pa hočejo zopet postati emisarji politike. ki je s]»rožila veliko svetovno vojno in ki se očividno pripravlja na to. da v drugi obliki obnovi ta blazni poizkus, le da nasiti svojo krvavo avanturistično strast. 1 »lažne fraze, ki jih je na Sušaku izrekel tudi češkoslovaški delegat, ki je hotel Jadrati krstiti za vseslo-vansko morje, pričajo, da sta Beo. grad in Praga solidarna v delu prosti miru in provokacijaii proti Italiji. Evropski politiki imajo spričo tega nov motiv, da resno premisli- Orbetello, Italija, 18. junija. — Zaradi slabega vremena je moral general Italo Bal'bo zopet odložiti polet 24 italijanskih aeroplanov na razstiavo iv Chicago. Drugi vizrok za odlog pa je bil tudi. ker italijanski parnik 4Alice' z zalogo gazolina. ni o pravem času prišel v Cartwright. v Sandwich na zalivu Labradorju. Parnik "Alice" je bil vsled ledenih plošč tzadržan ob obrežju New-fqnd'laniia. Parnik je najel nek ameriški ledeni lomilec, da mu pomaga voziti skozi ledeno polje. General Balbo bo toliko čosa odložil polet, dokler ne prejme poročila. da parqik "Alice" zopet vozi proti ovojemu cilju. CENA DR. KERNOVEtiA BERILA JE ŽNIZANA Angleško-slovensko Berilo (BieUSt 8LOVBNB NtnilU ga »rt KNJIGARNI 'GLAS NARODA' ti« Weat lith BM Ne« T«rfc City U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m 8U urno ni« članstvo, pač pu nI SIoT«ad ▼ nil okolicL - - ^———— -— ■ ^———^— CENE ZA OGLASE SO ZMERNE NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN "GRUNT" (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena $1 50 naslovom '"Skrivnost v Rokavskem zalivu". Dvignilo >e je \e«> l«'tal in odplnlo ji* na odprt« morji' več mntornili čolnov, d;i bi preiskalo ti» skr ivnost. Ko je čoln od-])lnl i»l obale, je mlada žena veselo zapela in mož ji* bil ves srečen. Tedaj je prijel /.a '"otografski rparat. da bi posnel sliko. Toda v tistem trenutku mu je |>adlo v morje vi-slit. Skušala sta tra rešiti, toda zaman. Končno si1 n sta mno-fjo zmenila zanj. saj sta bila prepričana. da se boita lahko vrnila na obal, ki je hila oddaljena komaj en kilometer. Toda morje jf čolni-ček kmalu naneslo v tok liokavske-pra zaliva in mlada zakonca sta že bila prepričana, da ploveta smrti nasproti. Pesem ndade žene je že davno utihnila. Nastopil je mrak in za njim noč na odprtem morju, ki si* je igralo z dvema življenjema. Ob zori so si* pojavila nad njima letala. Oba sta maliala z rol>ci in dajala znamenja. ti>da zaman. Letala so spet odletela. V čolnu ni bilo več ne jedi be pijače. Pokadila sta tudi ž<* vsi* e-iprarete. Bližala se j<* že drujra noč. ko sta opazila, di se jim bliža ladja. Tedaj je mjada,.. žena strahovito za vriskala in na ladji so slišali njen krik ter ju rešili. Bila sta Že 0 milj vzhodno od otoka Wiffht. Morje se je znjima i igrralo 27 ur. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPIS1ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. ?.8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN ODA" HEW YORK, TUESDAY, JUHE 20,1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. B. A. DEDSClNfl ROMAY XL ŽIVLJENJA ZA "OlAl NARODA" PRIREDIL I. H. M • ^ To je aveiielo tako nenavadno hinavsko in zahrbtno, da je Half fulfil, da mkli \>e kaj drugega. V-edel pa je, da ni Ani več daleč od tega, da bi bila odprta zadnja vrata do Mertensovega bitja. Še rnknt je pridržal vrata zaprta, toda bo mogoče padla tudi njegova zadnja previdnc«»t, ko bo mislil, da je popolnoma gotov svoje stiva-ri. Prav žare* je videl v njem svojega bodočega zeta in .svojega zaveznika, ki bo ž njim čez dni in .strn in mu bo mogoče tudi branil njegov hnbet. — Da, — pravi tudi Half — treba je imeti potrpljenje. In pri tem Mertensa' p<*memJbno pugleda. toda je s tem mislil vt*e ka|j drujrega. kot pa je mislil Mertens. — Jutri mi boste sporočili, kako je potekel današnji večer, grospod doktor. — Seveda, gospod ravnatelj. Vse boste izvedeli, kar bi za va.s nw>glo biti važno. K o j<» bil Ralf zunaj, j«* dobi! njefrmv obraiz popolnima tlru*»a-t izraz; trdo stisne (zob** in njeprove potez** ko izdajale napeto od-iočnost. Občutil je zločinsko željo uničevanja, ki je kar žareda iz Me-rrteisa kot električni tok. !n tega človeka je bilo t reka napra- no bi še kdo slutil, da je dedič Eodenbergovih tovarn visel razmesarjen med velikanskimi kolesi. Nki najmanj ni slutil, da mu je dr. Bernd sledil in je stal spodaj t^r .nepremično gledal Henrika. Tedaj pa Ralf tzapafzi skozi luknjičaste stopnice plazečo se postavo Arturja M-ertensa, videl je, 'kako je lezel kot zaledujoča zver proti mestu, kjer je stal Henrik in srce se mu je skoro hotelo vstaviti. Hotel je zakrivati, zaklieati in Henrika posvariti _ toda vedel je, da bi ta klic v Topotanju izzvenel, ne da bi ga kdo sUal. In hotel je s pritiskom na ročaj vstaviti dinamo stroje — toda pravi si, da se »veliki stroj, nad kateri (je 'bil Henrik sklonjen, ne bi takoj vstavil, še 'bi se zaletaval in vrtil še toliko časa, da bi moglo biti uničeno njegovo mlado telo. Vse to je kot strela naglo švignilo skozi n jegovo dušo; videl je prihajati, kar je imel Mertens v svojih mislih, videl je brata Eve Marije v največji nevarnosti — in že je divje tekel po stopnicah za Mertensom, prešinjen žive želje, da bi prehitel Mertensa, da bi mu preprečil to, kar mu je 'bilo .zapisano na njegovem js pač ene m obrazu. In strah mu daje moč. kar letel je navzgor in že je bil tik za Mertensom, ko je ravnokar stopil na -najvišjo stopnico. Mertens -topi za Henrikom in za trenutek omahuje, kakor bi premišljeval posledice svojega dejanja. Toda zločinski nagon ga je držal v svojih krempljih. njegove oči zro divje na vitko mladen'Jlko postavo v divjem poželjenju uničevati. Mertens dvigne roko. da bi dal svoji žrtvi uničujoči sunke, ki bi jo vrgel v strašno smrt. (Dalje prihodnjič.) - 1 ZADNJE BESEDE PRED SMRTJO viti neškodljivega za Henrika Dornaua in naj velja, kar hoče. Brat Sokrate« je izpil čašo strupa, na Schiller je de al umirajoč: "Če-Kve Marije ni smel postati žrtev kozi okno svoje pisarne videl iti Henrika v strojnico in nafiikrajt se mu je fcopet zbudil zločinski čut. ki ga j? tako pogosto gnal za Henrikom in še posebno danes. Kajti navzlic svojim besedam: Treba je im-e-ti potrpljenje, je imel danes manj potrpljenje kot kdaj poprej. Vse v njem ga je sililo, da bi uničil to mlado življenje, ker .se je drenjalo med njega in ,med izpolnitev njeguvih namenov. Kot bi ga gnala" neka skrivna moč, je odšel iz pisarne in je sledil Mertensu. V njegovem obnašanju je bilo nekaj plazečega, nekaj mačjega in Ralf je obučtil. da ga spreletuje nek tajinstven Mtrah za Henrika. »Svarilno znamenje "Nevarnost" se mu zopet pokaže veliko in jHisno pred njegovo dušo. Kot zver. ki gre .za plenom, se je plazil Mertens in Half gleda ( ^uitskega reda, je dejal umirajoč: v veliki *krbi za njim, ko vedno, kadar je slutil Henrika v ne-j"Preko vseh dežel sveta.... posre-vamoftti. Se bolj nemiren pa p<«stane. ko opatei, da prre Mertens, ved- čilo se je," no in vedno se oprezno oziraje, naravnost proti strojnici. I * Tudi Half občuti, kot bi ga nekaj-gnalo; nekaj ga je sililo ven j Konfucij je izdihnil z žalostnimi za Mertensom, ki je ravnokar izginil v strojnici. Kot bi ga nesle besedami: "Ni se mi posrečilo!" penrti, gre tudi Italf najrlo proti njej in pride samo nekaj minut * ? ""'"T"''-. r:r'jt- b" v "tr,vnii:i Yr,iki d'namn vi,k J(- ,i»i tik l.f„ r J •," , V * polnilo veliki prostor. Vse se je enakomerno premikalo in skoro "T**"™' skrivnostno > bilo. ker ni bilo videti nobenega delavca; vse je te-1 Pnl,ravIJam Preiskati vel,k Mo s čaravn^ko silo. Henrik je imel i veli ko 'veselje nad neumornim vrvenjem strojev Ves je bil zatopljen pri pogledu na jjnklene plošče in kolesje.' Ham Ralf mu je vlil gorko zanimanje do. teli molčečih, vedno pripravljenih in vedno vrtečih se strojev, ki Izu čhiveka napravijo toliko dela in s* irikdar ne utrudijo. Kako čudovito pravilno se je prikladal en et samo en pritisk, da se i> zop<-t vse pričelo vntoti. In te sile so prevmale Rbene- ' ga človeka, to je vedel in ob velikem ropotu ni mogel slišati pls-ze. ' čili ace korakov, ki so tik za njim prihajali po železnih stopnicah. I Artur Mertens je takoj pri vstopu »v strojnico »zapazil Jlenri- ' lea. In v njejrovih c».'eh je gorel nagon divje zveri. Vitki, plavolasi mladenič 4« m fori j*- 4 a I med njim in med zadoščenjem njegovih 4eija. med njim in med t*«m. kar je smatral za svojo srečo. Nikogar k! IA «»' li I ■ i i n i ILa k! .1.1__. .. Anghška kraljica Elizabeta je vzkliknila umirajoč: "Vse, kar i- mam. dam za trenutek življenja!" * Gregor VIT., mogočni papež, je umrl v pregnanstvu s ponosnimi besedami: regnanstvu." Danton je zakričal na šafotu: "Pokažite mojo glavo ljudstvu, kajti takšnih glav ne vidi vsak * dan"! Cromwell, mrki puritanec. ;e * vprašal v zadnji uri svojega du-1 Nemški pesnik Boerne je odvr- hovnika: "Ali je mogoče pasti v nil svojemu zdravniku, ki ga je nemilost nebes, če si bil nekoč že vprašal, kakšen okus čuti v ustih. v njih?" In ko je duhovnik zani- "Nobenega, kakir nemška litera- kal, je dejal Cromwell olajšano: tura!" "Gotov sem. da sem bil nek<»č v, * njih " Zadnje njegove beal k "Faustu". je vzdihnil: "Skoda — škoda — prepozno!" , P- Clarke v Meadow Sweet 11 v Angliji je zaslišal te dni naenkrat močno trkanje na vrata in ko jih je odprl, je zagledal na pragu neznanega moža. Levo lice je imel o-krvavljeno in ker je bil oči vidno izčrpan, mu je Clarke pomagal v sobo, kjer ga je posadil v naslanjač. Sluga je prinesel vode in gospodar 7. ženo je minil neznancu-okrvavljeno lice. V naslednjem hipu j" pa neznance pograbil umivalnik in ga treščil za slugo, ki ga pa k sreči , ni zadel. Začel je srdito preklinjati. strgal je usmiljenemu Clarku suknjič s telesa, ga vrgel na tla i:i , izjavil, da je Clark Nemec in da ;d napadalca, pograbil železno palico in se umaknil v sosedno sobo, kjer se je borba nadaljevala. Naenkrat se je neznanec zopet streznil in se začel opravičevati, češ. da sta se oba razburila in da se mo rata pomiriti. Clarke ni vedel, ali ima opraviti z norcem ali z nasilnežem, kajti neznanec je takoj zopet pobesenel. Slednjič je prišla policija in odvedla vsiljivega gosta. Šlo je za šoferja Thoinpsona, ki se ga je bil tako nalezel, da sam ni vedel, kaj počenja. iffi!..iit«iiiffliniinf"!iiiii:iiiniici.. ni bilo-v bližini. Ako bi sedaj stal za njw i in «bi ga nenadoma sunil poitem — potem bi padel na glavo, med velikanska kolesa — in bil bi razmesarjen. Slučaj! — Nezgoda, ki ije prišla vsled neprevidnosti Požrešna želja po«teutschland v Hamburg 4. avgusta: Olympic v Cherbourg 5. avgusta: Qhamplain v Havre Onntt; di Savoia v Genoa Berengaria v Cherbourg 8. avgusta: I.e v lat lian v Cherbourg Eurnpa v Bremen 9. avgusta: Xevv V or k v Hamburg It. avgusta: I »uriš v Havre M:iJ«'Stic V Cherbourg K .;t-Td:im v Boulogne 12. avgusta: Sat n i uia v Trst A<|i:itai.ia v Cherbourg '5. avgusta: Bremen v Bremen Statendam v Boulogne 16. avgusta: Manhattan v- Havre Alb-jrt Ball I n v Hambutg 19. avgusta: I!e de France v Havre Ilex v Genoa 21. avgusta: Ueliant-e v Hamburg 23. avgusta: Olympic, Cherbourg 21. avgusta: Champlain v Mavre Kuropa v Bremen 25. avgusta: Veendam v Boulogne 26. avgusta: Roma v »lonoa , Berengaria v Cherbourg 29. avgusta: Leviathan v Cherbourg 30. avgusta: I'e firasse v Havre Majestit v Cherbourg Manhattan v Havre Deutschland v Hamburg 31. avgusta: Bremen v Bremen » 2. sept-mbra: Con le di Savoia v Genoa Yoleadam v Boulogne 5. septembra: Ue de Fran<-e v Havre Statendam v Boulogne 6. septembra: Aquitania v Cherbourg New York v Hamburg 8. septembra: O'ympic v Cherbourg 9. septembra: Paris v Havre Vulotinia v Trst Euro pa v Bremen 13. septembra: I -a fn vet te v Havre M:intiatt:in v Havre Berengaria v Cherbourg Albert Ballin v Hamburg 15. septembra: Itot tenia m v Boulogne Majestit v Cherbourg 16. septembra: Hex v Genoa Br< mi n v Bremen 18. septembra: Reliance v Hamburg 20. septembra: Champlain v Havre 21. septembra: Aqultania v Cherbourg 23. septembra: Salurnin v Trst lie