EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 4, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 215
Commercial Printing of All Kinds
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO
Domače vesti
V bolnišnici
Prošli petek se je podala za 30 dni v Cleveland Clinic bolnišnico poznana Mrs. Ančka Jurgek-Hocevar iz 781 E. 236 St. Želimo ji, da bi se zdrava in vesela vrnila na svoj dom!
Iz bolnišnice
Poznana Mrs. Josie Močnik, ki se je v svrho operacije nahajala v Cleveland Clinic bolnišnici, se je zdaj vrnila na svoj dom na 1964 E. 221 St., kjer jo prijateljice in prijatelji lahko obiščejo.
Prog. Slov. št. 3
Jutri večer ob osmih se vrši redna mesečna seja krožka št. 3 Prog. Slovenk v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Članice so vabljene, da se udeležijo v polnem številu, ker bo več stvari na dnevnem redu.
V zadnje slovo
Članice društva "Jutranja zvezda" št. 137 ABZ so proše-ne, da pridejo jutri večer ob 7:30 uri v Zakrajškov pogrebni zavod, da izkažejo zadnjo čast pokojni članici Anni Erbežnik; članice društva "sv. Ane" št. 4 SDZ pa so prošene, da pridejo ob osmih jutri večer.
#
Članice društva "Waterloo Grove" št. 110 W. C. so prošene, da se snidejo jutri večer ob pol-osmih v Želetovem pogrebnem zavodu na 458 E. 152 St., da se poslovijo od pokojne članice Ivane Tolar.
Isče se rojaka
Jugoslovanski rdeči križ je prosil, da bi se poizvedelo za naslov Alojza Klemenčič, ki je nekoč živel v Detroitu, Mich, če sam to čita ali pa če kdo ve kje je nahaja, je prošen, da sporoči na urad Ameriškega rdečega križa, 1227 Prospect Ave., Superior 1800, Extension 387.
Obeta se velika udeležba pri volitvah
Splošno se napoveduje, da se bo današnjih volitev udeležilo v Clevelandu okrog 275,000 oseb, kajti po mnogih vardah obstojajo živahne tekme za zastopnike v mestni zbornici, in pa vsled zanimanja, ki ga je povzročilo vprašanje veteranskega bonusa, o katerem se bo glasovalo širom države. Tudi zadeva "hitrega" in "počasnega" časa, o kateri se bo glasovalo v Clevelandu, bo pomagala povečati volilno udeležbo.
Nov grob
V Hollywoodu agitirajo za ukinitev Thomasovega odbora
V New Yorku je bil prirejen banket za 19 oseb, ki so pod obtožbo radi preziranja kongresa
Mikolajčik pravi, da ga je vlada nameravala usmrtiti
HOLLYWOOD, 2. nov.—Znane osebnosti v filmski industriji, ki so organizirane v odboru za First Amendment, so danes začele z akcijo, da se ukine kongresni odbor za ne ameriške aktivnosti.
Več kot 40 Članov odbora je"'"--
sodelovalo pri radio oddaji "Hollywood Fights Back," v kateri se je ostro udrihalo po kongres-niku J. Parnell Thomasu in njegovi preiskavi "komunističnih aktivnosti" v Hollywoodu.
V radio oddaji je filmski igralec Richard Conte pozval javnost, naj se udeleži kampanje za ukinitev Thomasovega odbora.
"Nadejamo se, da se boste vsi vi, kjer koli se nahajate, pridružili naraščajočim vrstam tistih,
ki zahtevajo, da se ukine neameriški odbor, ki je vzbudil toliko ogorčenja in vznemirjenosti po celi deželi."
Bivši vodja poljske kmečke stranke je z letalom dospel v London
NEW YORK, 2. nov. — Civil Rights Congress je v počastitev 19 oseb, ki se nahajajo pod obtožbo preziranja kongresnega odbora za ne-ameriške aktivnosti, priredil banket, ob priliki katerega je v govorih bil ostro napadan Thomasov odbor.
Od 19 "prezirateljev" jih je bilo prisotnih 10. %inketa pa se je udeležilo okrog 400 oseb, med njimi tudi Gerhard Eisler, ki ga je kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti označil za "glavnega komunista v Zedinjenih državah." Z njimi se je nahajala tudi njegova soproga. Eisler se nahaja pod obsodbo, da je ponaredil potni list in se nahaja na svobodi pod jamstvom.
LONDON, 3. nov. — Danes je bivši vodja poljske kmečke stranke Stanislav Mikolajčik z letalom dospel v London. Kakor se je zvedelo, se je izza tajnega bega iz Poljske nahajal v brit-ski okupacijski zoni v Nemčiji.
Na domu svoje žene, ki živi v predmestju Londona, je časnikarjem rekel:
"Ko sem 18. oktobra zvedel, da se mi z dvema vred namerava odvzeti mojo parlamentarno imuniteto, in da bom kmalu nato postavljen pred vojaško sodišče in usmrčen, sem se odločil zapustiti deželo. Poljski komunisti so hoteli prelivanja krvi, da se utrdijo na svojih postojankah." -
Glede svojega bega je Mikolajčik rekel, da je načrt zanj napravil v teku' dveh dni.
"Potoval sem skozi zapadno Poljsko," je dejal, "potem skozi sovjetsko zono v Nemčiji in preteklo soboto dospel v britsko zono. V Anglijo sem dospel z
Slovita pisateljica Dorothy I britanskim vojaškim letalom.
Parker je ob tej priliki imela govor, v katerem je med ostalim rekla, da je opazovala sejo kongresnega odbora pretekli teden in da je vse bilo "neverjetno ostudno,, kot da bi bil tam ge-stapo in kot da bi tam bil fašizem."
Govoril je tudi filmski igralec Larry Parks, ki je bil obtožen preziranja kongresnega odbora, ker ni hotel odgovoriti na j vprašanje, če je komunist.
Mikolajčik je rekel, da bo nekaj časa ostal v Angliji, pozneje pa utegne odpotovati v Ameriko.
SPREMEMBA KAZENSKEGA ZAKONA V JUGOSLAVIJI
BEOGRAD, 1. nov. — Na seji zakonodajnega odbora jugoslovanskega parlamenta je notranji mini-nister Aleksander Kanko-vic predložil nov zakon, s katerim bo kazenski zakon popravljen v prid obtožencem.
Po predlogu notranjega ministra bi se obtožena oseba ob priliki preiskave nahajala na svobodi. V izjemnih slučajih pa bi se lahko obtoženca držalo v zaporu, toda ne več kot 24 ur. Zakonska predloga tudi predvideva, da se obtožena stranka zasliši pred obravnavo.
Če bo predloga sprejeta, kar se tudi sigurno pričakuje, obtoženec ne bo več čakal mesece v zaporu, dokler tožilec ne pripravi obtožnice.
John W. Winant izvršil samomor
Odlični progresivec je bil med vojno ambasador v Londonu
IVANA TOLAR
Po dolgi in mučni bolezni je preminila v Woman's bolnišnici dobro poznana Ivana Tolar, rojena Gutman, stara 73 let. Stanovala je na 15625 St. Clair Ave. Doma je bila iz Toplic na Dolenjskem, kjer zapušča dve sestri Marijo in Ano ter več sorodnikov. V Ameriki je bivala 44 let in je bila članica društva Betsy Ross št. 186 ABZ in društva Waterloo Grove št. 110 W. C. Soprog Louis je umrl leta 1945. Tukaj zapušča žalujoče otroke: Mrs. Sophie Pusto-ver v Imperial, Pa., Olgo, Louisa ml., Franka, Josepha, Mrs. Pauline Sajovec, Mrs. Mary Laurič in Johna, 16 vnukov, brata Louisa v White Valley, Pa., in več sorodnikov. Po-fereb se bo vršil v četrtek popoldne ob 1. uri iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. na Lakeview pokopališče.
DRŽAVNI TAJNIK PRAVI, DA JE 15 MILIJONOV VOJAKOV PADLO V VOJNI
CHICAGO, 2. nov.—V poročilu glede izgub v vojaštvu, ki je bilo danes obelodanjeno, je državni tajnik George C. Marshall povedal, da je v drugi svetovni italijanski LEVIČARJI vojni padlo 15,000,000 vojakov. POZDRAVLJAJO WALLACE Državni tajnik, ki je podal in-RIM, 2. nov.—Komunistični in formacije v zvezi z minulo vojno socialistični časopisi so v petek j nadalje pravi, da se nikoli ne bo z velikimi naslovi izrazili dobro-j moglo ugotoviti vso materialno došlico Henry A. Wallaceu, ki se škodo, ki je bila povzročena, je na poti domov ustavil tudi v j po poročilu državnega tajnika Italiji. Levičarski tisk označa' jg največ vojakov izgubila So-Wallacea za "sovražnika Wall jyjetska zveza in sicer 7,500,000, Streeta" in "tovariša" v borbi kar pomeni enega vojaka na 23 za ohranitev miru. Komunistični' prebivalcev. Zedinjene države so časipos "Unita" pravi, da itali-1 izgubile 295,904 vojakov, ali pa janski delavci, kmeti in intelek- enega vojaka na vsakih 500 pre-tualci, čutijo "globoko simpati-' bivalcev. Anglija je izgubila jo" za Wallaceovo hrabro borbo. ^ 305,770 vojakov, odnosno enega
na vsakih 150 vojakov. Francija
CONCORD, N. H., 3. nov. — Samomor z ustrelitvijo je izvršil danes na svojem domu bivši ameriški ambasador v Londonu in trikratni governer države New Hampshire John W. Winant.
Neka služkinja je po najdenju trupla v spalnici izjavila, da je Winant tekom dneva izgledal duševno in telesno utrujen. Njegova žena, mati in dva sinova so bili tačas v New Yorku.
Winant, ki zastopal Zedinjene države v Angliji med vojno, je izhajal iz odlične in bogate ameriške družine. Bil je sicer republikanec, toda se je že v zgodnjih dneh Rooseveltove administracije pridružil progre-sivcem, ki so simpatizirali s socialnimi ideali velikega predsednika.
Nekaj časa je bil tudi predsednik zvezne komisije za upravo zakona za socialno zaščito.
Winantev zadnji javni urad je bilo članstvo v odboru komisije Združenih narodov za ekonomska in socialna vprašanja, katerega je pustil prošlega decembra z izjavo, da želi zopet živeti kot zaseben državljan.
Bomba eksplodirala na domu unijskega uradnika
Včeraj zgodaj zjutraj je na domu uradnika pri uniji avtnih delavcev CIO Davida Smitha na 9101 Birchdale Ave. eksplodira la bomba, ki je razdejala ozadje doma in zdrobila 7 šip v okolici. Škoda znaša okrog $1000. Dasiravno je bila eksplozija tako močna, da se je čula štiri milje daleč, pa ni bil nihče na Smithovem domu poškodovan. Smith, njegova žena in dva otroka so spali v drugem nadstropju doma, ko je počilo.
Smith je uradnik unije CIO v tovarni Park Drop Forge Co., kjer je zaposlen kot inšpektor.
pa 200,000 ali pa enega vojaka na 200 prebivalcev.
Izgube sovražnih držav so: Nemčija je izgubila 2,850,000 vojakov, kar pomeni enega vojaka na 25 prebivalcev; Italija 300,000 ali pa enega vojaka na 150 prebivalcev. Izgube Japoncev so 1,506,000 vojakov ali pa en vojak na 46 prebivalcev.
(V poročilu državnega tajnika niso omenjene "male države," ki so sorazmerno imele največje izgube, kot na primer Jugoslavija) ,
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Amerika dola Sovjetsko zvezo za neuspešnost Združenih narodov
Gibanje v interesu miru organizirano
Novi skupini sloji na čelu zvezni sodnik Robert N. Wilkin
V	Clevelandu se je osnovalo novo gibanje z imenom "Delavci za svetovno varnost" (World Security Workers), ki bo pod-vzelo intenzivno kampanjo za svetovni mir. Za predsednika organizacije je bil izvoljen zvezni sodnik Robert N. Wilkin.
Odbor se je zavzel, da v bližnji bodočnosti zbere v širšem Clevelandu pol milijona podpisov.
V	izjavi, ki je bila podana v javnost je rečeno med drugim, da bo novo gibanje delalo na tem, da s pomočjo pritiska na državnike in agitacijo med ljudstvom vseh narodov ustvari temelje svetovne vlade, ki naj bi posedala moč, da prepreči vojno in masno uničenje, ne da bi se s tem okrnila samostojnost posameznih narodov v zadevah, ki se njih samih tičejo.
Nova akcija bo predvsem skušala zainteresirati člane vseh veroizpovedi brez razlike in vodila aktivno kampanjo za uresničenje svojega programa med delavskimi, političnimi. ,ci-vičnimi in socialnimi organizacijami.
Formalna izjava državnega oddelka pravi, da je trma Rusije kriva, da svet ni deležen "sadov miru in zmage"
WASHINGTON, 3. nov.—Državni oddelek je danes objavil poseben dokument glede dela Združenih narodov, v katerem se trdi, da je trma Rusije, oziroma nepripravljenost sovjetske vlade, da bi se v znamenju kompromisov izvršili dogovori, ki so bili sklenjeni med vojno, odgovorna, da svet, oziroma Združeni narodi ne uživajo "sadov miru in zmage."
Dokument, ki je bil objavljen'
Desničarji" zapustili centralni svet CIO
Včeraj je položilo resignacije sedem uradnikov centralnega sveta unij CIO v Clevelandu, ker po "premirju," ki je bilo aranžirano pred meseci s posredovanjem glavnega predsednika Phil-lipa Murray-a, nikakor ni moglo priti do soglasja med "desnimi" in "levimi" elementi v organizaciji. V eksekutivi je tako ostal popolnoma sam tajnik A., E. Stevenson, ki ga desničarski krogi proglašajo za "sopotnika" oziroma simpatičarja komunistov.
Seja
Članice društva "St. Clair Grove" št. 98 W.C. so prošene, da pridejo jutri večer ob osmih na redno mesečno sejo v navadnih prostorih.
Nov uradnik
Pri podr. št. 3 S.M.Z. je bil na mesto pokojnega John Gori-šek izvoljen podpredsednikom Mr. Frank M. Perko.
Ameriški časnikar izgnan iz Madžarske
LONDON, 3. nov. —Madžarska vlada, katero dominirajo komunisti, je danes izdala ukaz za trajen izgon zastopnika ameriške časniške agencije "Associated Press" Jack Quinn-a, ki se je nahajal tam zadnjih 22 mesecev.	■ ♦
Akcija proti Quinn-u je bila podvzeta teden dni po aretaciji njegove tajnice Elizabeth K. Pallos in tri dni, odkar je jugoslovanska vlada izgnala kores-pondenta "New York Timesa" v Beogradu Arthurja M. Bran-del-a.
Po izjavi madžarske vlade, da je bila tako aretacija Quinn-ove tajnice k&kor tudi odredba za njegov izgon podvzeta, ker sta bila oba zapletena v špijonažo in tihotapenjem kriminalcev iz dežele.
Do danes ni vlada objavila še nobenih obtožb proti Quinn-ovi tajnici, ki je 31 let stara, madžarske narodnosti in je bila rojena v Pittsburghu. Predno je dobila delo pri "Associated Press," je bila tajnica komandanta ameriške vojaške misije v Dudimpešti.
*
Ameriški časnikar bo moral iz Jugoslavije
BEOGRAD, 2. nov. — Dopisnik New York Times-a Arthur Bramdel in njegova žena Mary Lester (ki pošilja poročila za United Press), sta dobila ukaz, da morata v teku 24 ur zapustiti Jugoslavijo.
(Včerajšnnje radio poročilo pravi, da je ukaz dobil le Bramdel, dočim so jugoslovanske oblasti njegovi ženi povedale, da lahko ostane v Jugoslaviji).
za javno razširjanje, med ostalim pravi:
"Temeljni smoter Zedinjenih držav je, delati na tem, da se izvršijo potrebne pogodbene poravnave, ki bodo dovolile umak-nitev okupacijskih čet iz Nemčije, Avstrije, Koreje in Japonske, in omogočile vsem narodom sveta, da se čim preje vrnejo na mirodobno podlago.
"Sovjetska zveza je skupno z Zedinjenimi državami sprejela obveznosti v zvezi z demilitarizacijo, politično obnovo in gospodarskim zedinjenjem Nemčije.
"Sovjetska zveza pa ni za uresničenje teh obvez v mnogih primerih ničesar storila, temveč njena poglavitna briga je bila, da iztisne iz Nemčije čim večje reparacije in da bi bil novi politični režim "prijateljsko nakl6-njen' Sovjetski zvezi."
Izjava pravi dalje, da je bila poglavitna briga Zedinjenih držav, kako izvršiti gospodarsko rehabilitacijo Nemčije, tako bi se mogla čim preje sama vzdrževati, ne da bi pri tem ogrožala zahteve varnosti, in pa, kako izvesti demokratično obnovo na temelju svobodne politične akcije od strani Nemcev samih.
Dokument med ostalim podrobno opisuje zastoj pogajanj glede kontrole atomske energije v organizaciji Združenih narodov, potem pa državni oddelek izjavlja, da zlom sodelovanja med velikimi silami tudi ogroža učinkovitost Varnostnega sveta kot organa za ohranitev miru.
"Zedinjene države so dale jasno razumeti, da ne bodo mirno gledale, med tem ko svet stop-njema politično in gospodarsko propada," pravi izjava državnega oddelka.
AVTNA UNIJA PODPIŠE ZAPRISEŽENE IZJAVE
WASHINGTON, 1. nov. — Snoči je več sto unij sporočilo, da bodo njih uradniki podpisali zaprisežene izjave, da niso komunisti, ka,kor predvideva Taft-Hartleyeva postava. Med temi unijami je bila tudi velika unija- avtnih delavcev CIO. (Podpredsednik te unije Thomas je pozneje izjavil, da ni glasoval za podpis zapriseženih izjav in da se bo zakonu pokoril le, ako bo tako odglasovala konvencija unije, ki se bo vršila v kratkem.)
Unije, ki do snoči niso prijavile svoje pripravljenosti v tem pogledu, ne bodo mogle rabiti vladnega delavskega odbora v pogajanjih z delodajalci.
Skupščina Z. N. bo potrdila obsodbo vojne propagande
Predložena so tudi priporočila glede vojnih zločincev
NEW YORK, 31. okt.—Generalna skupščina Združenih narodov se pripravlja za končno sprejetje resolucije, s katero se obsoja vojno propagando, odnosno propagando, katera uteg-le ogroziti mir na svetu.
Predno bo resolucija končno sprejeta, se pričakuje, da bo sovjetski delegat Andrej Višinski še enkrat napadel vojne podpi-hovalrr. Verjetno je tudi, da bo Višinski imenoval nadaljne pod-pihovalce v Zedinjenih državah.
Pred posebnim odborom za Palestino pa bo ameriški delegat Hershell V. Johnson podal važno izjavo glede delitve Palestine.
Pred skupščino je nadalje predložena resolucija, ki priporoča, da se vojne zločine, izdajalce in kvizlinge izroči tistim državam, v katerih so zločine vršili.
ZDRUŽENI NARODI OBSODILI VOJNO PROPAGANDO
NEW YORK, 3. nov.—Generalna skupščina Združenih narodov je danes soglasno odobrila resolucijo, s katero se obsoja vsako propagando, ki utegne ogroziti mir na svetu.
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
KONTROLA HRANE SE BO KONČALA V KANADI
OTAWA, 2. nov.—Zadnja hrana, ki je v Kanadi bila doslej na odmerke, vključno sladkor, bo od jutri v Kanadi v prosti prodaji.
AMERIŠKI KOMUNISTI SE NE BODO PRIKLJUČILI INFORMATIVNEMU URADU
NEW YORK, 2. nov.—Komunistična stranka Zedinjenih držav je danes naznanila, da se vsled "sedanjega političnega položaja" v Zedinjenih državah ne bo priključila "Informativnem uradu," ki je bil ustanovljen v Beogradu po sestanku predstavnikov komunističnih strank devetih evropskih držav.
Stranka je sicer odobrila ci-. Ije urada, toda uradno se je izvršni odbor izjavil proti priključitvi stranke k uradu in sicer, ker da bi "reakcionarni in fašistični elementi, ki sedaj ustvarjajo proti-komunistično histerijo in podpihujejo na vojno, izkoristili takšen postopek, kot pretvezo za nadaljne provokacije in napade proti komunistom in ostalim sekcijam ameriškega delavskega in progresivnega gibanja."
Izjavo sta obelodanila predsednik stranke William Z. Foster in glavni tajnik Eugene Dennis.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
4. novembra 1947
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town; (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta);
For One Year—(Za celo leto) -—__
For Half Year—(Za pol leta) ----
For 3 Months—(Za 3 mesece) ---
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) _
For Half Year—(Za pol leta) -.
For 3 Months—(Za 3 ntesece) --
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries* (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto) -------
For Half Year—(Za pol leta) —__
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class JMatter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, unfler the Act of Congress of March 3, 187».
PREDSTAVE JE ZA ENKRAT KONEC
Kongresni odbor za "ne-ameriške" aktivnosti, ki je znan tudi pod imenom "Thomasov odbor," je nenadoma odložil preiskavo v zvezi s takozvano "rdečo nevarnostjo" v Hollywoodu, ravno v času, ko so se začeli dvigati proti načinu in metodam preiskave, protesti tudi s strani konservativnih krogov. Cela preiskava je bila zasnovana kot neka tragikomična predstava, v kateri so junaki kova enega Thomasa, vihteli "rdeče strašilo," tako da bi priče zaslišali ne kot svobodne državljane, ampak kot osumljence v celi zadevi. Ni bilo vprašanje, da se odkrije koliko je res te "komunistične nevarnosti" v Hollywoodu, ampak, da se posamezne filmske igralce, producente in filmske pisatelje prisili, da podajo proti-komunistične izjave in prispevajo k ustvarjanju še večje histerije v deželi. Ni bilo niti vprašanje, koliko filmov in kateri filmi vsebujejo "komunistično propagando," ampak je bilo vprašanje kdaj bodo v Hollywoodu začeli producirati filme z jasno, proti-komunistično tendenco.
Ta preiskava je bila v vsakem oziru tipičen primer navadne, propagandne, histerične gonje proti takozvane-mu "komunizmu," ki divja danes po večjem delu našega ameriškega tiska. Toda najbolj žalostno je, da se jo je vršilo v okvirju ameriškega kongresa.
Dobro je, da se je zastor nad to tragi-komedijo za enkrat spustil. Ne sanm za ti§te, ki so prepričani, da je ta predstava šla dosti meje zdrave razsodnosti, ampak tudi za samega Parnell Thomasa.
Potrebno je še pripomniti, da je pri zaključku preiskave, Thomas vrgel svojo poslednjo, z "rdečim strašilom" nabito, bombo. Obljubil je, da bo nastopila neka "senzacionalna" priča, ki bo mnogo tega povedala. Nastopil pa je bivši agent FBI Louis J. Russell, ki je povedal, "da je sovjetski konzul v San Franciscu poskušal potom nekega Eltentona dobiti obvestila glede 'močno uničujočega orožja' v letu 1942," s čemur je očitno mislil na atomsko bombo. Človek se res ne more načuditi kakšne zveze ima "močno uničujoče" orožje s filmsko predstavo o "rdeči nevarnosti" v Hollywoodu, in tudi sam Thomas ni podal nobena pojasnila, ker se njegovo izjavo, da so neki filmski pisatelji bili na "party" skupaj z osebami, ki so baje vpletene v. to "špijonažo," ne more smatrati za neki povezan slučaj.
V Zedinjenih državah imamo zakone, ki jasno pravijo, kaj se sme in kaj se ne sme. Ni nobenega dvoma, da bi "špijoni," če se jim dejanje "špijonaže" dokaže, odgovarjali soglasno z zakoni. Tako tudi ti zakoni veljajo za vse druge, vključno tudi za prave komuniste. Kaznuje se jih lahko samo, če te zakone kršijo.
KAKO SE FABRICIRAJO SENZACIJE?
Pretekli teden je zopet neko "senzacionalno" poročilo potrdilo kako se ameriško javnost v enem delu ameriškega tiska- obvešča o sodobnih dogodkih. Gre za poročilo republikanskega kongresnika Bennetta, ki je bil na obisku v Trstu, in od tam prinesel "senzacijo," na podlagi katere bi vsak ne obveščen Američan moral verjeti, da "komunisti" pobijajo v Trstu in okolici, ameriške vojake kar ne debelo. Bennett je k temu še pristavil svoja priporočila, ki iz tega slučaja ustvarjajo zadevo mednarodnega značaja-.
Včeraj smo priobčili uradno izjavo iz ameriških vojaških krogov, s katero je poročilo Bennetta zanikano. Med ostalim je rečeno, da se sicer dogajajo incidenti, da pa so ti incidenti popolnoma drugačne narave. Gre tudi za slučaje incidentov v zvezi s dekletami. Ameriški vojaki so se menda naučili lepe slovenske navade in hodijo pridno vasovat. Vasovalci pa seveda nimajo vedno prave sreče. Ne samo ameriške, ampak tudi pristno slovenske vasovalce večkrat neznana roka lopne po butici, posebno še če je tema in vasovalec ne vidi, kam hodi vasovat.
Okrog takšnih "incidentov" je kongresnik Bennett spletel celo eno "mednarodno afero, ki ogroža mir na svetu." Kaj naj se reče na to?
Do izraza je ob tej priliki prišel tudi način poročanja
UREDNIKOVA POSTA
Obvestilo članom društva Mir št. 142 SNPJ
Cleveland, O. — Zadnja mesečna seja našega društva je bila precej uspešna. Udeležba je bila večja, kot pa na prejšnjih sejah. Ni te|ko uganiti zakaj. Soglasno s sklepom smo na s6ji uvedli neko novost, sklenili smo namreč, da se bosta prečitali imena dveh članov našega društva. Clan, katerega ime bo prvo prečitano dobi $15, drugi pa $10. Sklenjeno je bilo tudi, da se bo dalo "utešno" nagrado članu, katerega ime je bilo čitano, a ni bil navzoč na seji. Utešna nagrada znaša $1, toda samo v slučaju, če se udeleži prihodnje seje.
Na seji 12. oktobra je bilo prvič postopano v smislu gornjega zaključka. Mnogi člani so se seje udeležili že iz same radovednosti, da vidijo kako bo to šlo in kateri član bo srečen dobitnik. Višek napetosti je bil, ko se je v roki naše zapisnika-rice s. Susel pojavil listek. V grobni tišini je zapisnikarica prečitala: James Petsche, cert. št. 9581! Mnogi so presenečeni vzliknili in zaploskali. Kako pa ne! Saj se b. James Petsche, katerega ime je bilo prvo prečitano, bil prvi tajnik našega društva, žal pa njega ni bilo med nami, ker s.e daj živi v Brewster, O. Ker je bil res izreden slučaj in ker je šlo za prvega tajnika društva "Mir", je bil z navdušenjem sprejet predlog, da mu se "utešni" dolar pošlje, če pa pride na prihodnjo sejo se mu bo menda izplačalo še en dolar? (Ker je na zadnji seji bil srečen dobitnik prvi tajnik društva, bi menda bilo pravično, da bi na prihodnji bil dobitnik zadnji tajnik. Temu vsaj ne bo potrebno pošiljati "utešne" nagrade).
Drugo ime je bilo ime člana Tony Kramar, cert. št. 93075. B. Kramar pa je žal izgubil lepo priliko, da olajša društveno blagajno za $10, ker ni bil navzoč. Dobi pa $1, če pride na sejo, ki se bo vršila 9. noyem-bra. (Ta žalosten slučaj naj bo v resen opomin vsem članom, ki ne prihajajo na naše seje!)
Uvedena novost je precej poživila našo zadnjo sejo. Verjetno bomo na prihodnji seji razpravljali, da se prečita še eno, tretje ime.
Seveda je poleg te novosti na zadnji seji bila obnovljena lepa (rekel bi "srbska") navada, katere kolovodja je bil sobrat Joe Koporc. Ta se pa vrši bolj na tihem in brez posebnega oglašanja. Zato je dobro, da pridete vsi člani na prihodnjo sejo 9. novembra, da vidite kako je in kaj.
Kmalu bo naš "prezident" sobrat Celin uradno naznanil plesno veselico, ki se bo vršila po glavni letni seji drugo nedeljo v decembru. S svoje strani lahko obvestim članstvo, da bodo vabila pripravljena za prihodnjo sejo.
Pri koncu apeliram na člane, naj se prav gotovo udeležijo prihodnje seje, ki obeta biti še bolj živa. Ta seja bo prinesla nova presenečenja. Za tiste, ki so pozabili kje se seje vršijo, naj pristavim, da se vršijo v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 9. uri vsako drugo nedeljo v mesecu. Z bratskimi pozdravi!
I. Bostjančič, tajnik.
Proslava 41 letnice ustanovitve društva "V boj"
Cleveland, O. — Da, ponovimo! Leta 1906 na Sv. Martina nedeljo se je zbralo ducat rojakov z namenom, da ustanove novo društvo in ga priklopijo k Slovenski narodni podporni jed-noti. Vodja gibanja je bil Jože Kunčič, ki je že bil član društva št. 17 SNPJ v Lorain, Ohio. Zgodilo se je!
Društvo je bilo ustanovljeno in Sv. Martin ga je krstil ne v vino, ampak v društvo "V boj" in glavni odbor mu je pripeča-til št. 53 in ta številka se društva še vedrto drži. članstvo pa je rastlo kljub temu, da je še mnogo teh članov Bog k sebi poklical in nam je kljub temu tajnik poročal na zadnji seji, da jih je še vedno 636 v odraslem oddelku, in več ducatov v mladinskem.
Da pa se ne pozabi v naselbini na "V boj", je potrebno, da se povabi rojake in člane na letno Martinovo nedeljo, ki bo to leto 1947 na 9. novembra na 41 letnico ustanovitve "V boj-čanov" SNPJ.
Vse to se bo vršilo v Slovensko delavskem domu 15335 Wa-terlo Rd. Pričetek je ob osmi uri zvečer. Godba Frank Bar-bič-Zalokar fantje iz Beachland pošte na 185th ulici, ki čez teden oddajajo pošto rojakom, ali to pot ne bodo oddajali zaljubljenih pisem, ampak igrali priljubljene polke in valčke— (lahko, da samega Johana Straussa) in za mlade jazz.
Vabljeni ste člani kakor ne člani; povejte tudi vašim hčeram in sinovom, kje bo fin ples z izvrstno godbo in drugo postrežbo.
Zapisali smo ob osmih. Vstopnina je 65 centov — Vi pa, pridite se zabavati. — Predsednik št. 53 SNPJ
Frank Barbič.
Navdušenje ob priključitvi Primorja Jugoslaviji
Mrs. Tončka Šile iz 1273 Norwood Rd. je prejela pismo iz stare domovine, kateremu je bil priložen tudi članek Julke MajdiČ, ki je prosila Mrs. šile, da ga odda uredništvu Enakopravnosti v objavo. Članek se glasi:
Po 30tih letih trpljenja in mučenja se je priključila naša Primorska. To je največji praznik po osvoboditvi za nas Jugoslovane Za težko in staro krivico je s tem zabeležen velik zgodovinski uspeh.
Tovariš Kardelj, ki je bil dosleden borec naših narodov, je na Pariški konferenci z resničnimi in pravičnimi dokazi branil našo Primorsko, Istro in Trst, ali na mednarodni areni so nam nakazali le pičel del. Krivdo, da je ostal en del Primorske pod tujcem, zadene mednarodne imperialiste. Kaj kmalu so odvrgli demokratična hačela, za katera so trpeli in prelivali kri naši najboljši, že leta 1943 je bil sprejet odlok za priključitev Slovenskega Primorja. Atlantska čar t a in pa obveze, ki so jo sami sprejeli, govori o samoodločbi narodov, vse odloke in obveze so pozabili kakor hitro je bil premagan fašizem, uspelo jim je še to, da so zavlačili delno izpolnitev in da je bil primorski narod 2 leti in pol trpinčen in zasmehovan, samo zato, .^er je slovanski.
v ameriškem tisku. Poročilo Bennetta je bilo objavljeno pod velikimi naslovi, ki so kar silili v čitatelja. Uradnemu zanikanju pa se seveda to pozornost ni posvečalo. "Cleveland Press" je na pr. to zanikanje priobčil na 50-ti strani in pod popolnoma napačnim naslovom "Confirms Trieste Attacks on GI's;" isto poročilo pa je "New York Times" priobčil pod naslovom "Army denies charge of Trieste clashes." Neki naš slovenski časopis, ki je tudi zatrobil to propagandno senzacijo, pa ni smatral za važno, da bi uradno zanikanje iz armadnih virov tudi priobčil.,^ Kako pač! Saj pravi, da "ljubi" resnico!
Vse provokacije niso mogle ustaviti primorskega naroda. Njihovo trpljenje in vera v svobodo, je svetel primer za ves jugoslovanski narod. Kakor so se herojsko borili v osvobodilni borbi, tako bodo še z večjo silo pomagali ustvariti naš petletni plan, v bratstvu in junaštvu. Onim pa, ki so ostali onkraj francoske črte, pa kličemo: vztrajajte, vsi pošteni in delovni narodi so z vami, prišlo bo tudi osvobojen je za vas! Mi se ne odrekamo ostale Primorske, da bomo uspeli, nam jamči naš petletni plan. • Reakcija in fašistične tolpe se poslužujejo banditskih metod, da bi kalile navdušenje primorskega naroda, kot uničevanje imovine, bombe, požiganje slovenskih knjig in umori. V Gorici in Trstu, fašistični teror ponižuje slovensko in italijansko demokratično ljudstvo, tostran meje pa — osvoboditev izpod železne pete imperializma; teh kontrastov ne bodo nikdar zasenčili vse laži njihove propagande.
Mi vemo, da bi rade nekatere države iz naše države napravile drugo Grčijo, da bi nam oni diktirali gospodarsko življenje, postavljali in odstavljali vlado, hoteli bi, da postanemo odvisni in izkoriščeni od njih. Ali modra in junaška politika naših voditeljev, tov. Tita, tov. Kardelja in drugih, je preprečila vse mahinacije imperiali-stov; svojo krizo, bi radi re-rešili na našo škodo. Dovolj so nam krojili življenske pogoje, sedaj si jih bomo krojili sami, podvojili bomo vse naše sile in šli na delo, za dvig našega gospodarstva. Če se je peščica naših hrabrih partizanov branila in rešila pred številčno močnejšemu sovražniku, bomo sedaj, ko smo enotni, tudi to vprašanje rešili. Še imamo težave, ali tudi te bomo prebrodili.
Ne samo z obljubami, pomagali bonfo naši Primorski tudi z delom. Že se zbirajo delovne brigade za prostovoljno delo; čeprav imamo doma še veliko dela, ki mora biti opravljeno še pred prihodom zime, se je javilo na tisoče ljudi, ki bodo odhajali ob sobotah in nedeljah tam delati. Veliko jih je med njimi, ki niso verjeli v našo zmago, ki so še vedno čakali na preobrat. S to priključitvijo je dobila Jugoslavija še večji ugled med delovne razrede. Vse sile bomo napeli, da bo Primorska korakala v petletnemu planu z nami. Ni je sile, ki bi nas razdvojila, ker smo ena družina, slovanska.
V torek 16. septembra so bile po celi Jugoslaviji velikanske manifestacije v sami Ljubljani je manifestiralo nad 60,000 ljudi. Že nekaj dni smo čakali, da padejo umetne meje, vse je bilo pripravljeno. Vse hiše in okna so bila okrašena z zastavami, cvetjem in zelenjem, tudi slike naših voditeljev so se videle, vse ljudstvo je bilo praznično in veselo razpoloženo. Točno ob 6. uri popoldne je bilo na kongresnem trgu zborovanje. Prvi govornik je bila tovarišica Vida Tomšičeva, neštetokrat je bila prekinjena z burnimi aplavzi in vzkliki tov. Titu, tov. Kardelju, tov. Molo-tovu in naši veliki zaveznici Sovjetski zvezi, nepopisno navdušenje je spremljalo njen govor.
Govoril je tudi znani naš tovariš Albrecht, predsednik MLO podpredsednik MOOF, tudi njegov govor je bil prekinjen z navdušenimi vzkliki. V imenu J A je spregovoril polkovnik Bojan Popovič, govoril je o borbi in delu naše slavne armade, vzklikanja ni hotelo biti konca. Prečitane so bile pozdravne brzojavke maršalu Titu, tov. Kardelju in ljudstvu Slovenskega Primorja in Istri. Ob zvokih državne himne so se začasno množice umirile, nato pa je val navdušenja zopet na-rastel. Počasi so se množice pomikale po ljubljanskih ulicah,
KOLIKO JE URA?
(Povesti o času)
M. I L J I N
Umelni ljudje
Tudi v Rusiji so bili veliki mojstri avtomatov. V muzeju v Leningradu so drožke (kočija) z muziko in števcem za izračunavanje prevožene razdalje. Če se voziš, te raveseljuje godba v za-bojčku s popevkami in koračnicami, števec pa kaže dolžino opravljene poti. Na zadnji steni zabojčka je slika človeka z veliko brado, oblečenega po kmečki. Napis pravi, kdo je, odkod, in pa da je 16 let svojega življenja potratil za to igračo.
Drug ruski samouk, neki Ku-Jibin, je napravil uro kakor gosje jajce veliko, ki je bila ure, polovice in četrti. Vsako uro so se sredi jajca odprla vratca. V notranjosti so se prikazali mali kipci. Po tej predstavi je lepo zazvončkljalo in vratca so se zaprla.
O znamenitem ruskem ur ar ju in iznajditelju Ivanu Petroviču Kulibinu je pač treba reči kaj več. Če bi se on bil rodil kje v Ameriki ali Angliji, bi danes bil po vsem svetu tako znan kakor sta Fulton in Arkwright. A Ku-libin se je rodil nevoljnik in zra-stel je kot suženj. Zato je njegova usoda bilo čisto drugačna. Iznajdileljeva usoda
Usoda iznajditelja je usoda iznajdb.
Najle;:ši dan v Fultonovem življenju je bil, ko je parnik, ki ga je iznašel, razvil vso paro, zasukal kolesa in odrinil od pristana v New Yorku, da bi se odpravil na svojo prvo pot.
Take velike dneve je imel tudi Kulibin.
Njegova "strojna ladja," ki je šla proti tc^ ob delovanju sile samega toka, se je sijajno obnesla na Nevi in na Volgi. Izpit je blesteče prestala. Čoln z dvema veslačema je komaj dohajal to "ladjo na stroj," ki je vozila tovor štiri tisoč pudov. (Pud je 16.38 kilogramov).
Tolpe ljudstva so drle v Ta-vrijski vrt v Petrogradu, da bi si ogledale tam razstavljeni veliki model mosta, ki ga je napravil Kulibin. Imel je samo en lok in bi moral kakor ogromna mavrica vezati oba brega Neve. Tudi telegraf z znaki si je zamislil Kulibin isti čas kakor francoski iznajditelj Chappe.
Dočim pa je Amerikanec Fulton spuščal na vodo parnik za parnikom in je Francoz Chappe
z pesmijo in vzkliki še dolgo v noč proslavljale veliki dan, dan osvobojenja naših bratov in z obljubo, boriti se še naprej za naše neosvobojene brate v Istri, Trstu, Gorici in Koroški.
V tistih krajih cone A, ki pripadajo Jugoslaviji, so ljudje šteli ure in minute, težko so pričakovali našo armado. Z naglico so si krasili hiše in ulice, ker jim preje okupacijske oblasti niso dovolile postavljati slavolokov. Točno o polnoči, so se dvignile .zapornice, vkorakala je naša vojska in Narodna milici-ja. Navdušenja ni hotelo biti konec,'ljudje so objemali svoje prve osvoboditelje. Vrnili so se kakor so jim to pri njihovem odhodu obljub") t. Težko in mu-kepolno je bilo življenje primorskega naroda v teh dveh dolgih letih, grenak bo spomin na te težke izkušnje v dobi vladavine zavezniške uprave. Toda časi so minili in obogatili so se naši kremeniti bratje. Umetna meja pred Gorico je padla, s tem je padla tudi moč fašistične drhali.
S tem bi zaključila moje pripovedovanje, saj sem tudi čisto na kratko opisala to priključitev, v resnici se ne da vse to veselje opisati, to se mora doživeti. Danes je geslo naše, vse za" Primorsko.
Z tovariškim pozdravom ostanem
MajdiČ Julka.
gradil doma stolpe za svoje telegraf, so s Kulibinom v Rusiji napravili prav grdo. Po vseh pohvalah in velikem navdušenju radi "prirojene, zdrave pameti preprostega ruskega človeka" so Kulibinu naročili, naj da ladjo nižjegorodski dumi (mestnemu" magistratu), da jo shrani, gu-bernijska vlada pa se je potem
gotovo, da bi jo še bolj zaščitila—odločila prodati jo za staro šalo. Ladjo je kupil za drva in plačal za njo 200 rubljev neki višji sodni uradnik. Telegraf so spravili v muzej kot čudno redkost; model enoobčnega mosta, ki so ga bili pustili v Tavrijskem vrtu brez nadzorstva, je vzel tam konec radi skupnega' prizadevanja slabega vremena in otrok.
Če bi v Ameriki kdo predlagal, da bi prodali Fultonov parnik kot ropotijo, bi se mu vse kro-hotalo. V zasužnjeni Rusiji pa si nihče ni upal niti podvomiti o zdravi pameti uradnikov v gu-bernijski vladi, ki so na smrt obsodili to iznajdbo misleca Ku-libina.
Zaman je Kulibin dokazoval, da bodo s to "ladjo na stroj" rešeni tisoči in tisoči buruakov (ljudje, ki vlačijo ladje proti vodi) na Volgi jermenov. Delo človekovo je bilo tako zastonj, da ni bilo vredno, da bi se kdo brigal zanj. Velikim posestnikom ni bilo treba strojev, ki jih je iznašel Kulibin; imeli so dovolj živih.
Po strojih ni nihče spraševal, pač pa po igračkah in vsakoia-kem drobižu. Zato je zatratil leta svojega življenja, da bi iznašel bistroumne reči za razveseljeva-nje imenitnih oseb. Uro v podobi jajca je, na primer, delal celih pet let!
■Ohranilo se je pismo Kulibina, v katerem je prosil, da bi predložili Aleksandru Prvemu načrt enoobčnega mosta, da bi ga pregledal. Tam našteva svoje posebne zasluge za njega.
Kake posebne zasluge pa so to?
"Za razvedrilo v otroški dobi sem mu napravil mlin na veter z atlasnimi vetrnicami in mra-mornatimi kamni ter dodal stope s srebrnimi peščaji, in vse je na mizi gonila skrito navita ura ... Ko je cesarju bilo okoli šest let, sem napravil stroj, ki je predstavljal goro in na njej 13 slapov iz malih kristalnih vijakov ... Ob vznožju gore je stal j in delal mlin; pred goro pa so j bili kanali in potoki, v katerih j so plavale gosi in race iž belega stekla. Med kanali so bila polja z rastočim zelenjem. Stroj je deloval, navit kakor ura, po osem ! minut. Po zapovedi sem hodil i vsak dan cela dva meseca ta stroj navijat in nadzorovat. Te I moje službe se bo cesar-vladar i pač spominjal."
I Ne vem, se li je cesar utegnil 'spomniti mehanika Kulibina. Na i vsak način so njegovi načrti j ostali načrti.
j Edino, kar se je Kubilinu po-Isrečilo, je bila zrcalna svetilka ' za kočije, in pa pribor za odpiranje oken po koridorih v palačah, j Tak iznajditelj se je moral v I dobi nevoljništva pečati z izdelo-I van jem igrač.
I To pa ni slučajnost. Nič bolj-|ša ni bila usoda drugih iznajdi-I tel je\-samoukov.
j V mestu Rževu je bil urar Vo-, iloskov. Večno so. ga videli s knjigo v rokah. Stanovanje je imel I natrpano z razpravami o astro-jnomiji, kemiji, matematiki. Še :na ulici se ni mogel ločiti od 'knjige. Zazijal se je v knjigo in jker ni videl poti, je gazil po prašnih rževskih cestah mimo brez-I kočnih plotov, mimo krčem in kramarjev, mimo voz z vprego, j v katerih so ljudže živeli in umirali, ne da bi vedeli, kaj je zna-
1 nost.
(Dalje v četrtek)
4. novembra 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Govor Edvarda Kardelja volivcem na Zborovanju v Ljubljani
Tovariši in tovarišice! Predvsem vas prosim, da mi oprostite, ker prihajam med vas po tako dolgem presledku. Dolžnost ljudskega poslanca je nedvomno, da pogosto polaga račun o svojem delu tistim, ki so mu dali svoje zaupanje. Toda vi sami veste, saj ste tudi vi aktivni v ogromnem delovnem naporu, ki je zadel vso Jugoslavijo, da so nas velike naloge, ki smo si jih postavili s petletnim planom, v taki meri okupirale, da se je izredno težko odtrgati od vsakdanjih dolžnosti.
No, po drugi strani mi danes olajšuje nalogo dejstvo, da so nedavno objavljeni rezultati prvega polletnega dela našega petletnega plana. Potemtakem mi lahko danes konkretneje kakor kdaj koli poprej, govorimo po eni strani o prednostih družbene ureditve, ki jo pri nas predstavlja in gradi ljudska oblast, ljudska demokracija, a po .drugi strani o realnih perspektivah za bodočnost, o našem jutrišnjem dnevu.
Takoj prve dni naše osvobodilne vojne, tem bolj pa v prvem času naše končne osvoboditve smo naglašali, da je naša težnja, težnja vsega našega ljudstva, da si izgradimo domovino na tak način, da bo za vselej onemogočeno izkoriščanje človeka po človeku in da bo delovni človek končno za vselej osvobojen moreče skrbi za jutrišnji dan.
Danes ta želja ni več oddaljen cilj. S Titovim petletnim planom smo pristopili k njenemu praktičnemu uresničevanju in pred nami so že konkretne številke dosežsnih rezultatov tega našega dela.
Petletni plan ni samo ogromnega gospodarskega pomena za našo državo, ni samo gospodarski plan. Njegova realizacija pomeni istočasno dokončno iz-podkopanj^ korenin ostankov kapitalističnega sistema, to je sistema izkoriščanja človeka po človeku na naših tleh. Prihod-no je potemtakem, uresničevanje takih orjaških gospodarskih ciljev, kakor jih predvideva naš petletni plan, ne pomeni več bogatitev, marveč pomeni gospodarsko osiguranje, osamosvojitev in stalno zviševanje življenskega standarda za naše ljudstvo.
Vzemimo n. pr. samo nekaj številk, ko kažejo, kam so šla in v kakšne svrhe so se uporabljala bogastva, ki so jih ustvarjale delovne roke našega ljudstva v stari Jugoslaviji. Vzemimo znani rudnik bakra v Srbiji Bor, ki je bil pred vojno v rokah tujega kapitala. Po službenih podatkih iz leta 1938 je znašal akcijski kapital tega rudnika 109,314,000 dinarjev. Na ta osnovni kapital je dal rudnik 264,171 >000 dinarjev dohodka, to se pravi 24% dobička od celokupnega investicijskega kapitala. Istega leta so od te vsote izvezli v inozemstvo 85,-398,000 dinarjev, dočim je ostala suma^ šla v razne tajne fonde, tantiemo, darove, investicije itd. in je prav gotovo, da je tudi od te sume velik del šel v inozemstvo.
K temu je treba dodati še to, da je podjetje Bor izvažalo celo do 52 rude v inozemstvo, a Jugoslavija za to ni dobila nobene nadoknade v zunanji trgovini.
Dalje vzemimo koncem vžigalice. Ta je imel 86%, tp se pravi 14,997,000 dinarjev tujega kapitala. Toda samo v enem letu, t. j. 1940 je ta koncem izvedel v inozemstvo 15,412,000 dinarjev, t. j. 103% vloženega inozemskega kapitala. Vzemimo dalje celo vrsto drugih podjetij. Vsi podatki govore o tem, da so šle ogromne milijarde dinarjev vsako leto v inozemstvo 3® bil za te milijarde pri-
Jasno je, da je posledica tega moral biti nižji življenski standard ljudstva in zaostalost gospodarstva v stari Jugoslaviji.
Vsakomur mora biti jasno, kaj pomeni za razvoj našega gospodarstva^ če te milijarde ostanejo v naši državi in če z njimi razpolagajo ne kapitalisti, nego ljudska oblast v imenu tistega ljudstva, ki je ustvarilo vsa ta sredstva.
Ali pa poglejmo drugo stran, našo domačo kapitalistično bur-žuazijo. Vzel bom za primer številke za tri srbska podjetja, ki so mi trenutno najbolj pri roki in ki so prav gotovo več ali manj karakteristične za vsa stara kapitalistična podjetja v stari Jugoslaviji. Podatki so za leto 1939. Tovarna pletenin "Moravija" je imela 10 milijonov dinarjev vloženega kapitala in je dajala 4 milijone dobička v enem letu. Od tega dobička sta šla 2 milijona, skoraj polovica dobička, v žepe posameznikov (delničarjev) kot di-vidende in tantieme v ogromni večini v popolnoma neproduktivne svrhe. Država je dobila na davku poldrugi milijon, a pol fnilijona je bilo vloženo v obratna sredstva, to se pravi v produktivne svrhe.
Vzemimo še drug primer: pivovarna Vajfert je imela 5 milijonov dobička. Od tega je šlo
2.1	milijona v žeje posameznih delničarjev samo v enem letu. Pivovarna Bajloni je imela 2.2 milijone dobička. Od tega je šla
1.2	milijona zadividende in tantieme delničarjev tega podjetja in samo, 700 tisoč dinarjev za davek in 300 tisoč v obratni kapital. Če v celoti vzamemo samo tri podjetja, vidimo, da je šlo 47% dobička teh podjetij v žepe posameznih kapitalistov, kar pomeni, da je v glavnem bil dobiček porabljen v popolnoma neproduktivne svrhe, a od tega je šel gotovo velik odstotek v inozemstvo. Te številke lahko vzamemo kot povprečne in kot značilne za vso kapitalistično industrijo v predvojni Jugoslaviji, če pogledamo te številke, tedaj nam je Jasno, zakaj je bil industrijski razvoj stare Jugoslavije tako počasen, čemu je Jugoslavija morala drago plačevati uvoženo blago iz inozemstva in čemu je bila tako gospodarsko zaostala.
Vsakdo od vas lahko sam preceni, kakšne ogromne spremembe morajo nastati v državnem gospodarstvu in za dvig blagostanja našega delovnega ljudstva, kadar vse te ogrom
s k e policijske administracije,
kapitalističnih mogotcev. V istem letu so poleg tega jugoslovanski kmetje vložili v raznih oblikah v banke in preko kreditnih zadrug zopet v kapitalistične banke nad 4 milijarde dinarjev, kar pomeni, da so ^e štiri milijarde bile dane direktno na razpolago kapitalističnim magnatom, ki so iz tega kovali kapitale. Prirodno je, da so se s tem okoristile samo razne kapitalistične klike v stari Jugoslaviji in da so s tem denarjem ustvarjale sebi nove ka-pitole. Skupno vzeto je torej samd na teh dveh področjih in samo v enem letu kmet dal kapitalistični buržuaziji v Jugoslaviji 5.5 bilijonov dinarjev. Ta številka je dejansko še mnogo večja, če vzamemo, da je finančni kapital izžemal kmeta tudi po drugih kanalih. Vsakdo si lahko danes misli, kaj pomeni za razvoj našega gospodarstva, če tudi te velike sume ne gredo več v roke posameznih kapitalističnih bank, marveč če bodo šle za dvig naše produkcijske sposobnosti, za povečanje naše gospodarske zmogljivosti in zlasti za povzdigo in tehnični napredek našega poljedelstva ter za poboljšan je življenskih pogojev našega kmečkega ljudstva.
Če imate pred očmi vsa ta dejstva, boste lahko razumeli, čemu se proračun FLR Jugoslavije tako silno razlikuje od proračuna stare kraljevine Jugoslavije, čemu je ta proračun nekajkrat večji in čemu ta proračun danes ustvarja čudeže v naši državi. Vzemimo n. pr. kratek račun iz naše akumulacije s področja državne industrije, kakršna je predvidena po naših finančnih planih. Po teh računih znaša celokupna akumulacija 36 bilijonov 608 milijonov 398 tisoč dinarjev. Če vzamemo stari sistem, tedaj bi stara Jugoslavija od teh 36 bilijonov v svojem proračunu dobila največ 14 bilijonov v današnjih dinarjih. To se pravi najmanj 22 bilijonov od te vsote bi šlo v roke kapitalističnih posameznikov akcionarskih društev, tujih kapitalistov in bank, po večini v neproduktivne ne svrhe, a velik del v inozemstvo.
Danes v novi Jugoslaviji pa ostaja teh 2'Z bilijonov v rokah ljudske države, na korist našega gospodarskega napredka, na korist vsega našega ljudstva, j
Tako je na področju republiš- j kih dajatev, v kmetijstvu, v obrti itd. Vsakdo izmed vas se mora vprašati, kaj bomo storili s temi milijardami, ki jih je včasih porabil kapitalist za svoj privatni luksus. Ali jih bomo tudi mi izvozili v inozem-
novi Jugoslaviji ni dobro in da ni demokracije, ker oni nimajo več svobode za izkoriščanje našega delovnega ljudstva,
(Dalje prihodnjič)
8
Društveni koledar
NOVEMBRA
novembra, sobota.—Društvo "Slovenec" št. 1 SDZ — Ples v avditoriju SND. 9. novembra, nedelja. — American Russian Club — Koncert v avditoriju SND. 9. novembra, nedelja — Prireditev društva "V boj" št. 53 SNPJ v SDD na Waterloo Rd.
14.	novembra, petek. — Independent Veterans Club. — Ples v avditoriju SND.
15.	novembra, sobota. — Dru-
štvo Lipa štev. 129 SNPJ — Ples v avditoriju SND.
16. novembra, nedelja. — Blaue Donau — Koncert v avditoriju SND.
16. novembra, nedelja. — Ples društva Strugglers SNPJ v SDD na Waterloo Rd.
16. novembra, nedelja — Prireditev podr. št. 106 SANSa v Slov. društ. domu na Recher Ave.
21.	novembra, petek. — St. Vitus Cadets SZZ. — Ples v avditoriju SND.
22.	novembra, sobota. — Društvo Lunder-Adamič št. 28 SNPJ — Ples v avditoriju SND.
23.	novembra, nedelja. — Pevski zbor "Abraševič" — Koncert v avditoriju SND.
28. novembra, petek. — Athle-
tic League SNPJ. — Ples v avditoriju SND.
23. novembra, nedelja — Koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
27. novembra, četrtek — Koncert pevskega zbora "Zarja" v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
27. decembra, sobota. — Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ — Ples v avditoriju SND.
29.	novembra, sobota. — Loška dolina — Ples v avditoriju SND.
30.	novembra, nedelja. — Croatian Cultural Club. — Koncert v avditoriju SND.
30.	novembra, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
31.	decembra, sreda. — Silvestrov večer Slov. nar. doma
in Kluba društev SND-V obeh dvoranah SND.
-Ples
DECEMBRA
. decembra, petek.—Veterans Blaškovič Post 5275—Ples v avditoriju SND.
. decembra, sobota. — Croatian Pioneers štev. 663 CFU — Ples v avditoriju SND. decembra, nedelja. — Hrv. Narodno Vi ječe—Koncert v avditoriju SND.
j 7. decembra, nedelja. — Koncert pev. zbora Slovan v Slov. društ. domu na Recher Ave. ob 3:30 pop.
7. decembra, nedelja -r- Ples društva Združeni bratje št. 26 SNPJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
12. decembra, petek. — Rich-man Memorial Post No. 661 —Ples v avditoriju SND.
ne sume ne gredo več v žepe g^vo in tam kupovali blago, ki posameznih kapitalistov, ali pa	neobhodno potrebno?
Za vzdrževanje stare parazit- bomo mi gradili za te mili-,
jarde podjetja brez vsakega
marveč v produktivne svrhe, za	n. pr. podjetja za izdel-
potrebe gospodarskega napredka, za dviganje življenskega standarda delovnega ljudstva itd.
Take so bile stvari, kolikor se tičejo industrije. Lahko bi navedel take podatke tudi s področja financ, kreditov itd. In nič drugega ni bilo na področju našega kmetijstva.
Reakcionarna buržoazija in oderuhi vseh vrst pred vojno, skriti za obema nekdanjima slovenskima strankama so znali svoje čase peti lepe pesmi o kmečkih pravicah in o gospodarski samostojnosti kmeta. Ta pesem nam postane zelo razumljiva, če se spomnimo na to, da je bilo neprestano, varan je kmečkih množic glavni izvir politične moči reakcije v Sloveniji. Še bolj pa nam bo jasno, če pogledamo samo nekaj številk, ki nam bodo pokazale, kam je šel denar našega kmečkega ljudstva. Vsi vemo, da je bil kmet v stari Jugoslaviji silno zadolžen. Samo leta 1936 je jugoslovanski kmet plačal 1 milijardo 55 milijonov dinarjev obresti za svoje dolgove. Jasno
v »v	* I	Lai	w dOiiU
rajsan naš narodni dohodek, je, da so te obresti šle v žepe
ke, brez katerih bomo prav ta ko lahko živeli vsaj še nekaj časa? Ce bi mi tako storili, bi se kaj hitro znašli v zagati in brez izgleda na hitrejši gospodarski napredek in na dviganje blaginje našega ljudstva.	1
Je pa še druga pot: zasukati| rokave in vložiti te milijarde za hiter tempo našega gospodar-; skega napredka, za dvig naših ^ proizvajalnih sil, in s tem osi-' gurati stalno večanje našega' narodnega dohodka in s tem tudi rast blagostanja našega ljud-, stva.	j
Tovariši in tovarišice! Mi smo seveda izbrali to drugo pot in prepričan sem, da ste tudi vi in vse naše delovno ljudstvo za to pot.
O čem nam potemtakem govore vsa ta dejstva in teh nekaj številk? Ta dejstva nam v prvi vrsti govore o tem, da je povsem razumljivo, če se do-včerajšnji eksploafatorji pritožujejo, ker jih je ljudstvo nagnalo od bogatih molznih krav in prav tako razumljivo, čemu se mednarodni imperialisti, ki so tako dolgo ropali našo zemljo, iz polnega grla dere jo, da v
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem lužno vest, 3 j© umrl nas ljubljeni, nepozabni soprog, oče in brat
iJoHn. Matyazič
Umrl je nenadoma vsled srčne kapi dne 12. oktobra 1947.
Pogreb se je vršil dne 15. oktobra iz August F. Svetkovega pogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnik je bil rojen 22. decembra 1893 leta na Grosupljem na Dolenjskem.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljenega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Našo zahvalo naj sprejmejo sledeči: Brat Frank Matyazic, sestra Frances Gričar, Mr. in Mrs. Leo Wolf in družina, Mr. in Mrs. Preskar, Mr. in Mrs. A. Vidic in sin, Mr. in Mrs. A. Morse, Mr. in Mrs. John Drenik, Mr. in Mrs. John Pole, Mr. in Mrs. John Kožel, Mr. in Mrs. Anton Smolič, družina Rammel, Mr. in Mrs. Angel Plesnikar in družina, Mr. in Mrs'. Anton Mihelič in družina, Mr. in Mrs. Steve Person in družina, Mr. in Mrs. Leo Troha, Miss Lillian Požar, Miss Alma Martin, Mr. in Mrs. Frank Zalar in družina, Mr. in Mrs. M. Boich in družina, šolarji petega (5.) razreda Noble šole, šolarji sedmega (7.) razreda Shore High šole. prijatelji in sosedje iz E. 239 St., prijatelji in sosedje iz E. 237 in E. 236 St., pevski zbor Adrija, društvo Cvetoči Noble št. 450 SNPJ, sodelavci iz tovarna G. E., Local 707 U.E.R. & M.U.A., Management Cleveland Equipment Works, Mrs. Frances Miklič, Mr. in Mrs. Frank Sebec, Mr. Mike Valentič, Mr. in Mrs. Frank Maraš, Mr. in Mrs. Joseph Samsa, Mr. in Mrs. Frank Kasič, Mr. in Mrs. Frank Belgan, Mr. in Mrs. Joe Cinkole, Mrs. Molly Mihelič, Mrs. Frances Prelc, Madison, O., Mr. in Mrs. Ludvik Sanabor, Mr. Podpadec, Mr. in Mrs. Frank Derdič.
Dalje najlepša hvala vsem, ki so dali svoja avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu in sicer: Mr. Leo Wolf, Mr. in Mrs. Steve Vozel, Mr. Ed Miklich, Mr. Andrew Zivich, Mr. Louis F. Petrich, Mr. Steve Person, Mr. A. Mihelich, Mr. Anthony Mihelic, Mr. A. L. Morse, Mr. in Mrs. Pole, Lillian Kožel, Mrs. H. Becht, Mr. Frank Tegel ml., družina Troha, Rose 'Sanabor, Mr. Frank Derdich, Mr. Victor Janežič, in Mr. John Sentrik.
Srčno zahvalo izrekamo vsem, ki so se prišli poslovit, ko je ležal na mrtvaškemu odru. ter vsem onim, ki so ga spre j mili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Hvala August F. Svetku za vzorno voden pogreb in prvovrstno poslugo. Našo zahvalo izrekamo Mrs. Mary Dodič za poslovilen govor ob odprtem grobu v imenu društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ, katerega član je bil pokojni. Hvala tudi pogrebcem-sobratom, ki so nosili krsto.
^ Prav posebno zahvalo naj sprejmejo vsi dragi sosedje in prijatelji za vso veliko pomoč in tolažbo v dneh smrti.
Tako nenadno je pretrgala kruta smrt nit življenja ljubljenega soproga in očeta, da ne moremo prav doumeti vso grozno resnico. Bil je tako dober, tako blag. da je za nas ta izguba strašna.
Sedaj počivaš tam na njivi smrti, tam, kjer ni skrbi, tam, kjer vlada večni mir. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših srcih in polagali bomo cvetja hvaležnosti na Tvoj pre-rani grob.
Spavaj mirno—snivaj sladko!
Euclid, Ohio, dne 4. novembra 1947.
Žalujoči ostali:
' OLGA, soproga
MARGARET. BETTY ANN in JOHNNY, otroci
FRANK MATYAŽIČ. brat v Los Angeles. California
FRANCES GRIČAR, sestra v Madison, O. V stari domovini zapušča brata ANTONA.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
4. novembra 1947
BORIS GORBATOV
NEUKROCENI
TARASOVA DRUŽINA
(Nadaljevanje )
—	Koklja, — je prezirljivo rekel Taras. — Bolje bi bilo, da odpraviš otroke . . . Zakaj Ae ne spe? — je zavpil in na njih ohladil svoj obup. — Evo, prišel je! Evo, živ je! Predstave je konec! Spat!
Babica Jevfrozinja in Anto-nina sta začeli odpravljati otroke. Marijka je takoj legla v posteljo, — prihod neznanega očeta jo je zbegal in utrudil, Ljon-ka se je še dolgo upiral in obotavljal — ni maral spat. Andrej je molče sedel pri mizi in gne-tel kruhove kroglice . . . Evo, zdaj je doma in ni doma. Taras je s težkimi koraki meril sobo.
—	Ako si ušel iz ujetništva,
—	je nenadoma vprašala Nast-ja, ki je ves čas molčala, — se pravi, da je mogoče pobegniti?
—	Kaj? — se je začudil Andrej in nejevoljno skomizgnil z rameni. N a s t j a je ponovila vprašanje. Prišla je Antonina in prisedla k Andreju. Vzela je njegovo roko v svojo.
—	Ženske so nas rešile ... — je nerad priznal. Ženskam smo se smilili . . . Tujim ženskam smo se smilili! — je ponovil uporno, izzivaje očeta. — Povsem neznane, proste ženske, a smilili smo se jim ... — In tedaj se je spomnil, kako so se smilili ženskam — "nesrečnike" so jih nazivale kmetice, in to je bilo grenko, prezirljivo sočustvovanje z lastnimi, a nesrečnimi mužiki.
Skozi vasi so (hodili, žalostna čreda, ne kmetom ne vojakom niso bili podobni — marveč ujetnikom. Vrag si ga vedi, zakaj ujetnik tako izgleda — plašč brez sklopke, brez pasu, pogled izpod čela, roke na hrbtu, kakor kaznjenec. Tako so šli kot neoBorožena čreda skozi vasi. Skozi te iste vasi, koder so pred mesecem dni korakali kot urejena in silna vojska. Tudi tedaj so se smilili ženskam, spremljale so jih iz vasi in skrivaj jokale. A za "nesrečnike" jih tedaj niso imele, to ne!
Iznenada je dejal očetu:
—	Misliš, da mi je bilo lahko v ujetništvu? Preklel sem se morda stokrat, da nisem padel v boju. Umreti je laže! Gnali so nas po cesti . . . Ce zaostaneš, te nabijejo s puškinim kopitom. Krvave so ti noge, gobec krvav, s krvjo se umivaš. Marsikateri naš brat je poginil na poti. Kdor sam od sebe ni mogel umreti, tega so' Nemci do - kraja . . . Tako so nas prignali v taborišče. Pri Millerovem. Preprosta ledina, obdana z bodečo žico, to ti je taborišče. Ce dežuje, moraš prebiti na dežju. Če je mraz
—	pa v mrazu. Spali smo na goli zemlji. Ali . . . — zamahnil je z roko. — Jesti nam niso dajali. Kar so nam ženske vrgle čez ograjo, to smo pač pojedli. Pretepali smo se za skorjico kruha. Kakor zveri. Taim nas je zopet mnogo pomrlo. Jaz pa sem na nesrečo ostal , . .
Zdaj je govoril vneto in hitro, pred njim so vstajale strašne podobe iz taborišča, v ušesih so ga zopet zbadali smrtni kriki tovarišev in žvižganje biča
in večno pogrebno mrmranje bodeče žice v vetru . . .
—	Okrog taborišča pa so posedale ženske . . , Podnevi so posedale. In ponoči. Ogledovale so si svoje mužike. In jokale so ženske, strašno jokale! Tarnale; tudi mi smo začeli tarnati. Kdor je hotel živeti, ta je cvilil. A bili so tudi takšni, ki so molče umirali. To je najstrašnejše. Jaz sem cvilil. Kakor zavija volk. Prikazoval se mi je dom . . . Antonina . . . Marijka . . . In čim huje je postajalo, čim bližja je bila smrt, tem bolj se mi je hotelo živeti. In sem živel. A kako sem živel, od česa, tega zdaj ne morem povedati.
—	Pa kako si vendar pobegnil iz ujetništva, Andrej ? — je s čudno vztrajnostjo ponovila Nastja svoje vprašanje.
—	Ženske so nas rešile. Nemška politika je spretna, vidiš. Nas je po teh taboriščih pomrlo na tisoče, — nihče tega ne vidi. A če katerega izpuste in pride domov, obešajo na veliki zvon. Izdali so naredbo; v primeru, da prepoznajo med ujetniki svoje može ali brate, jih smejo ženske odvesti s seboj na prosto. Seveda morajo predložiti listine od starešine. A to je pač lahka stvar! Nekatere ženske so na ta način osvobodile do sto "mož". — Nasmehnil se je.
—	A kdo bo mene odrešil? Svojcev nimam v bližini. V pro stost bi pa rad! . . . Čutim, da bom umrl tu kakor slepo ščene in nihče se zame ne bo zmenil. Bodeča žica me je tako izmučila, ko da se mi je zadrla v du šo, ko da mi s trni razgreba dušo do krvi. Tako, vidiš . . Vrgel sem ženskam pismo čez bodečo ograjo. Rešite me, če je med vami dobra duša! Pa svoje ime, očetovo^ družino, od kod sem doma . . . prekinil se je za minuto, zamislil in nenadoma tiho, nežno nasmehnil. — Našla se je dobra duša, Lukerija . . Luša . . . Osvobodila me je... Vzela k sebi na posestvo . . Brez moške roke je šlo pri nji vse narobe, vse je propadalo,
—	Zateknilo se mu je, rdečica ga je oblila, potem pa se je zbral in končal: — Sodi me kakor hočeš, Antonina — s to žensko sem živel kakor . J . z ženo . . .
Antonina je zadrhtela, preplašena in nekako nepoi^agano pogledala moža, nehote je iztrgala svojo roko iz njegove.
—	Jaz vendar ... — je zajed jal Andrej. — Jaz vendar nisem vedel, ali še živite. Ali ste tukaj? . . . Zdaj se je vse na svetu zamajalo, preobrnilo . . •
—	Nič! Nič! — se je hudobno zakrohotal Taras. — Kaj bi se oziral na ženo, bratec! Rusijo si izdal, prava reč, če si še
Uncle Sam Says
Zadnji čas, da si naročite mošt
samo ohijsko ali mešano z kalifornijskim. Dobijo se tudi sodi od žganja.
1253 NORWOOD RD. EN 2549
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM, ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE
15216 LUCKNOW AVENUE KEnmora 3662
PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE
i Wise Americans are looking be-!yond this year's Thanksgiving table |and building future happy Thanksgiving Days for themselves and their families through regular pur-■chase of Savings Bonds. Millions of Americans can be thankful for the 'Payroll Savings Plan for the opportunity of buying Bonds where they work and the Bond-A-Month Plan where they bank. Protect your family's future with United States Savings Bonds. U.S.TrrasitryDcJ^atlment
ženo? Samo tole ti povem, veš, Andrej: žena ti odpusti, tih, krotek otrok je. Ali ti bo pa Rusija odpustila?
—	Pred Rusijo nisem kriv, je-zamolklo mrmral Andrej.
—	Lažeš! Lažeš! — je kričal nanj Taras. — Vse si uka-nil! Rusijo, ženo, mene, starega bedaka, in moja pričakovanja. — Ostro se je o krenil ter odšel v svojo sobo, za seboj pa je močno zaloputnil duri.
Molk je zavladal. Žalostno je obsedela pobita Antonina, glavo je spustila v dlani. Nastja je molčala. Skrčila se je v klob čič boječa babica Jevf rozin ja in žalostno majala z glavo.
Da bi kakor koli razbil to neznosno molanje, je vprašal Andrej;
—	A kako živite pri vas?
Nihče mu ni odgovoril. Samo
Nastja je skomizgnila z rameni. Andrej je pogledal na sklonjeno glavo svoje žene in nenadoma opazil, da je osivela. Ni mogel verjeti. Pogledal je še enkrat : v borni svetlobi' svetilke so se motno zablesteli srebrni lasje. "Moj Bog! — se je zgrozil Andrej — kaj so počeli z njo?" Prestrašen se je oziral naokrog, Nastja je molčala. Ma-
ti je mrmrala nekaj predse. Molitev?
Evo doma — pa ni doma I Isti viharji in iste skrbi, ki so divjali nad njim, nad Andrejem, ki so lomili in zvijali njegovo dušo, so prihrumeli tudi nad tihi domek v Kamenem Brodu, postarali Antonino, r a zbudili Tarasa. Na pogled je ostalo vse po starem, fotografije pod motnimi stekli, tiha svetloba svetilk, samo prejšnjega življenja ni več. In doma ni. In miru ni. In ni več sreče, kakršna je bila.
Hipoma se je Andreju zahotelo, da bi se privil k ženi, jo objel, vzel nežno v svoje roke njeno bedno, utrujeno sivo glavo, pritisnil jo na svoje prsi in da bi se oba razjokala: "Kar je bilo — je bilo! Nič za to! Nič, Ton ja! Zdaj sem tu pri tebi. Bova že kako prenesla. Prestala bova vojno, saj ne bo večno." A tega ni storil. Zakaj? še sam ne bi verjel svojim besedam. Kajli šele Tonja. Lagal bi se.
Ne, ni se rešil iz ujetništva! Evo je, bodeče žice! Ujetnik je, kakor prej, in družina je v ujetništvu, in vse mesto je v nemškem ujetništvu. Njegova duša je ujeta. Vse je prepleteno z bodečo žico. Trnje se je zagrizlo v dušo.
Starčkova duša, očetova duša, je prosta. Nje ne ukleneš v verige. Nje ne zamotaš v bodečo žico, nesmrtne, razjarjene duše. In sin je grenko zavidal očetu.
Tistd noč nihče ni spal v trhli hišici v Kamenem Brodu.
Dr. "Carniola Hive" št. 493 T. M.
Uradnice društva "CARNIOLA HIVE" št. 493 T. M. za leto 1947 so sledeče:
Predsednica Josephine Stwan; podpredsednica Christine Gla-van; bivša predsednica Mary Bolta, duhovna voditeljica Mary Tekaucic; zapisnikarica in bolniška tajnica Julia Brezovar; finančna tajnica Pauline Debe-vee, 1110 E. 72 St., EN. 8254; vratarica Pauline Zgman; spremljevalka Mary Mahne; stražnica Mary Petschauer; nadzornice: Frances Tavčar, Jean Paik i;i Uršula Unetič.
Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v SND.
Asesment mora biti plačan do zadnjega dne v mesecu. Pobira se na seji in vsakega 25. v mesecu.
Bolne članice se naj javijo pri Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 4758.
V blag spomin
ob drugi obletnici kar je umrla naša ljubljena hčerka in sestra


I



Tisto noč nihče ni spal v trhli hišici v Kamenem Brodu . .
Dasi je Andrej zarana vstal, so drugi vstali še bolj zgodaj. Pod, je škripal, iz vseh kotov je lezlo šepetanje. Andrej je vstal in se oblekel. Antonina.se je delala, kakor da spi. Andrej jo je pogledal in zavzdihnil. Tako je torej minila njegova prva noč doma po ločitvi ... Ni minila tako, kakor je sanjal. Pa kaj! Zdaj ni na svetu nič več tako . . . Šel se je umit v predsobo.
(Dalje prihodnjič)
Razno
Bicikel za dekleta
z "balloon" tajerji, Je naprodaj. Dvobarvne zelene barve. Cena zmerna. Pokličite po 5. uri popoldne.
EN 3662
Naprodaj je restavracija
z D - 2 licenco; blizu tovaren in železnice. Za podrobnosti pokličite po 12. uri opoldne
IV 7743
Pohištvo za obednico
se proda po zmerni ceni. 1035 E. 70 St.
Prodajalka
za 5c in lOc trgovino; stalno delo, polni čas. Izkušnja ni potrebna. Za podrobnosti se zglasite pri
TAYLOR VARIETY STORE 6714 St. Clair Ave., HE 4161
Hiša naprodaj
W. 43 St. blizu Clark Ave.; 5 - 4 sobe, dva porča, dve garaži, 3 lote; prenovljeno znotraj in zunaj,
W0 6457

Z.cistopniki
Enakopravnosti ★
Za St. clairsko okroije:
JOHN RENKO 1016 E. 76th St.
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 636 St.
REdwood 4457 ★
Za newburiko okioije:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029

Florence C. Zupančič
Zatisnila je svoje blage oči dne 4. novembra 1945
o, kako sveži so spomini nate, kot da vedno si med nami, ker žal, da Tvoje mlado truplo je moglo leči v grob prerani. Zlato sonce, tiha luna, zvezdice, so Tvoje večne luCice.
Žalujoči ostali:
JAMES ZUPANČIČ, oče GUSTI ZUPANČIČ, mati FELIX, brat GRACE THOBABEN, sestra
Cleveland, O., 4. nov. 1947
POHIŠTVO NAPRODAJ
Klavir s stolom , .........$90.
Occasional miza ......... 5.
Velika postelja z vzmetmi 10
Tenor banjo	..... 7.
Pokličite IV 2990
DRUŽINA 3 OSEB
nujno potrebuje stanovanje s 3-4 ali 5 sobami. Hrvatsko-slovenska družina z 10-mesečnim otrokom. Bomo sami izvršili potrebna popravila. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče
PO 9034
TOVORNI NAKLADNICI
Morajo biti zmožni citati angleščino
Plača od ure.
UNIVERSAL CARLOADING CO. 1191 E. 40th St.
Dela za moške
Dela za moške
Za najboljšo barvo in železnino pojdite k
JOSEPH APIDNE
ki ima trgovino z železnino na
4468 WARNER RD. To dobite potrebščine po zelo zmerni ceni.
Odprto do 7. zv.
Maraco's Delicatessen Store
4795 MEMPHIS AVE.
Vsakovrstno meso za sendviče, sladoled, pecivo, cigare in cigarete. Po nizkih cenah. Odprto od 9 zj. do polnoči.
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod carao na E. 62 St.
Urad'je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddatle v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Naff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Varenje z bakljo in
ZA SPLOŠNA POPRAVILA Morajo biti popolnoma izurjeni dela na vseh izdelkih; plača od ure. BURDETT OXYGEN 3300 Lakeside MR. SCHERL
Punch Press operatorji
DOBRA PLAČA OD URE.
S. & z. Machine Tool & Co. 3180 Berea Rd.
VAJENCI ZA BARVANJE
se sprejmejo na delo
Poizve se na 980 EAST 185th ST.
IŠČE SE
težake-pomagače
PRI ZIDARJIH Stalno delo—dobra plača
Vpraša se na
960 E. 185 St.
Splošno pisarniško delo
Graduant visoke šole; napredujte z rastočo družbo. Plača od ure in nadurno delo.
STERLING FURNITURE CO. 3957 St. Clair Ave.
MAŠINISTI
za navadno delo; vrtanje in bench delo; 45-urni tednik.
Plača od ure.
Sedlack Machine Products Co.
3809 CLARK
Trgovine naprodaj
Sandwich Shop
Lakewood, Detroit; Counter in booth posluga; moderna oprema; snažno vse skozi. Stanovanje; dober dohodek.
BECK REALTY CO. 3866 Rocky River Dr. CL 6502
Moški za napolnjevanje
CILINDROV Z KISIKOM 5 dni tedensko. Plača od ure.
Menjajoči šift (mesečno).
burdette oxygen
3300 Lakeside Ave., Mr. Scherl
MAŠINISTI
2. šift
Da si sami vzpostavijo delo in operirajo radial drill press, boring mills, milling machines, lo-swing lathes, external grinders in turret lathes. Plača od ure.
THE OLIVER CORP.
preje The Cleveland Tractor Co.
19300 Euclid Ave.
Coopers, Slack
Operatorji strojev in težaki; izkušnja ni potrebna.
Plača od ure.
GREIF BROS. COOPERAGE CORP. 1937 Willey
Postage Stamp Route — Prodaja poštnih znamk, ustanovljena pred enim letom; 15 strojev; na vzhodni strani; v prvovrstnem stanju. Proda se radi odhoda izven mesta. Sprejme se najvišjo ponudbo nad $450 12312 Superior, LI 8769
Zemljišča
Restavracija na glavni cesti v Chag rin Falls; se lahko servira od 50 do 60 oseb hki'ati; vsa moderna oprema in zaloga; spalne sobe; 3-letni "lease" po $50 mesečno. Zelo dober biznes. Lastnik prodaja ker gre v pokoj. Imamo farme, domove, zemljišča in lote.—"C" Silvernail, 11 E. Orange St., Chagrin Falls 7268
SE MORA PRODATI
žrtvuje se po nizki ceni loto na 4731 BROADWAY 52x150
Pokličite EX 6777
Zanienja se za posestvo v mestu ■
Zidana hiša za eno družino, 6 sob v Lorain okraju. $8,000.
Za eno družino, 9 sob, od Detroit
Ave., za majhno farmo.
19 akrov s hišo s 7 sobami v Huron okraju.
10 lotov, N. Ridgeville, Lorain okraj, za hišo za 2 družini v mestu	OH 5245
Farme — farme
Dajte, da vam pomagamo izbrati farmo, ki jo želite. WILSON A. LITTLE REALTOR & ASSOC. 565 Center Rd., Avon Lake Avon 35728
Posluga
PRENOVIMO—POPRAVIMO
F O R N E Z E
Novi fornezi na premog, olje, plin, ^orko vodo ali paro. Resetting $15—čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd.—EN 0487
Govorimo slovensko
NORTH ROYALTON
Zidan bungalow, lepih sob; 1% akra; prodaja se radi bolezni; mora biti prodan ta teden. Oglejte si in napravite ponudbo.
1. hiša vzhodno od State Rd. na Royalwood Rd. Videli boste naše napise.
SUBURBAN — WEST AT 3622	AT 4967
Dober nakup
Za eno družino, 7 sob, vzhodno od E. 55 St., severno od St. Clair Ave
Vpraša se na 5815 St. Clair Ave., HE 8161
IZVRSTNA PRILIKA
Da se uredi zapuščino, se proda zidano in leseno poslopje; trgovina m dvoje stanovanj; 5 sob in kopalnica zgoraj, 4 in kopalnica spodaj; 2 garaži, cementiran dovoz. $15,000. Takojšnji prevzem.—GA 5215
Ivan Ave.
Fina hiša s 6 sobami za eno družina; lesena; porč, garaža; lota 85x165. Veliko sadnega drevja. Dober nakup.
RE 4218
Snow Rd.
Velika lota 50x511, blizu W. 54 St. Ima vse izboljšave. Proda se zelo poceni—$1,500. Pokličite lastnika
RA 7903
FANTJE IN MOŠKI
18 DO 50 LET STARI
DOBIJO DELO TAKOJ
NOVA ZAČETNA PLAČA $1.09 NA URO IZVRSTNA PRILIKA ZA DOBRO BODOČNOST PRI ŽELEZNICI VpraSajte za MR. GEORGE J. WULF
Nickel Plate Railroad Co.
E. 9th & BROADWAY Cleveland, O.
Dela za ženske
STENOGRAFKA
STARA 21 D(5 28 LET Izurjena: 5% dni tedensko Prednost ima dekle, bivajoče v Brooklynu ali Parmi. Dobra prilika za napredovanje. Tedenska plača. FL 8600
Dekleta
za "fountain" delo; tedenska plača, obedi, uniforme.
SHAPERO DRUG
Hotel Cleveland
STENOGRAFKA
5-DNEVNI TEDNIK Tedenska plača
Full well Motor Products Co.
4005 CLARK
Gospodinja
za dom v predmestju; 2 odrasli osebi, 1 otrok; nič pranja. Zahteva se priporočila. Ima sobo, hrano in tedensko plačo. Pokličite
Brecksville 6301
Kuharica
Dober dom, lahko delo. Da bi ostala preko noči. $35 tedensko. Pokličite
YE 8567
KLERKINJA v starosti od 18 do 20 let; za splošno pisarniško delo-izkušnja ni potrebna; mora imeti visoko šolsko izobrazbo, znanje navadnega računstva; stalno delo; dobra prilika. Tedenska plača. NATIONAL BISCUIT CO. 8226 Woodland Ave.
ZAVAROVALNINSKI URXD
Splošno pisnarinŠko delo; znanje P zavarovalnini za nezgode in ogenj' kompletno; vodstvo urada; dobr® plača. — Consolidated Insurant® Agency, 5005 Euclid, soba 215 EX 8013

Pomoč v perilnici
za zaznamovanje in končno delo. plača od komada.
Ohio Mechanic Laundry Co* 1743 E. 47 St. __