75. štev.
Velja v Ljubljani:
c*lo leto . po! lete . četrt leta . en mesec ,
K 56--
„ 28--
„ 14—
„ 5’-
Velja jpo pošti j
11 celo leto naprej K GO-M pol leta „	„	30-—
» četrt leta „ « en mesec „
15--
5-50
S
m
Na pismene itaročbe brei poSJljatro denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj poSiljajo naročnino ar po nakaznici. 'TU#
^tasise računajo po po-ijnžm p^SŠoru filsi-nm visok ter 63 mm •rosior za enkrat v..., ;a večkrat popust.
Uredništvo je na Starem trgn štet. 19. Telefon -	*	Uprurnlžtv« je na Marijinem trga
~====	&t«Y. 8. Telefon iteT. 14.	=====
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna številka velja 30 vinarjev.
Tpraianjem glodo inseratov 1. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi ge ne v raftaj o.
Nove italijanske grožnje. — Wilson za pravičen mir.
Angleška komisija na Krasu. —Naš mednarodni položaj. — Dogodki na Madžarskem. Adresa soglasno sprejeta. — Uradniško gibanje na Hrvatskem.
Naš mednarodni položaj.
Adresna debata. — Govor min. predsednika Protiča.
LDU. Bel grad, 22. marca. (JDU.)
V	današnji seji Narodnega predstavništva je kot prvi govornik v adresni debati povzel besedo min. predsednik in namestnik zunanjega ministra Stojan Proti č, ki je izvajal nastopno:
Gospodje narodni poslanci! V začetku debate o načrtu adrese, s katero odgovori narodno predstavništvo na prestolni govor, imate pravico, zahtevati od mene kot od načelnika vlade, da izpregovorim podrobno o mednarodnem položaju našega kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovenccv, ki predstavlja in hoče predstavljati državno in narodno edinstvo vsega na-*ega troimenega naroda.
Takoj po izvršitvi našega narodnega edinstva je vlada s svojim prvim aktom vsem zveznim in nevtralnim državam notJcirala ustanovitev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ter imenovanje prvega kabineta naše nove države. Odgovor na našo noti-fikacijo, ki je bil hkrati tudi priznanje kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev kot nove mednarodne individualnosti s pridržkom njenih teritorijainih mej, smo dobili od kraljestva norveškega, začetkom januarja od Zedinjenih držav severoameriških in začetkom februarja od kraljevine Giške in takoj za tem od švicarske republike. Naše kraljestvo sta poleg omenjenih držav Rriznali tudi dve novi slovanski državi v.ehoslovaška republika in Poljska.
Zal doslej še ne moremo zabele-Z1» priznanja naše države po naših
zaveznikih: Francoske, Angleške in Italije, dasi smo pričakovali to priznanje. (Tako je 1) Te države bi nas gotovo prizna e, ako ne bi obstojal londonski pakt izza aprila 1915. (Dol ž njimi) Ta tajni dogovor, čigar avtentično besedilo sedaj poznamo, nam v vsem svojem bistvu izrečno’ odreka narodno in državno edinstvo v prid enega zaveznika. Mi smo popolnoma uverjeni, da ravno v tej okolnosti tiči ne ie glavni, marveč tudi edini razlog, da Francija, Anglija in Italija doslej še niso priznale kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ako bi za priznanje veljal razlog, da še ni podpisan mir in da kraljestvo Srbov, Hrvatov in Siovencev še nima določenih mej, bi mora) ta razlog veljati tudi za Cehoslovaško republiko in na Poljsko, to pa tem manj, ker se njuno sodelovanje v vojni niti od duleč ne more primerjati s sodelovanjem našega naroda in kraljestva Srbije, ki je v vojni predstavljalo ves naš narod. Isti razlog bi moral veljati tudi za Zedinjene države severoame-riške, da ne bi priznale našega kraljestva. (Živahno odobravanje.)
Gotovo je, da mora v drugem tajnem dogovoru izza avgusta 1916, sklenjenem med Romunijo in našimi zavezniki tičati razlog, da kraljevina Romunija doslej še ni odgovorila na notifikacijo naše države in priznala našega kraljestva. (Dol ž njo!) Zelo žal nam je, da se na ta način za isto stvar rabita dve meri naprarn vernemu, in svobodno lahko rečemo, zaslužnemu zavezniku, ki ni štedil ne naporov, ne žrtev, da skupna stvar doseže svoj cilj. (Burno odobravan e in ploskanje.) Od padlih in vsled zadobljenili ran in bolezni umrlih vojakov je Srbija žrtvovala nad 220 000 mož, ne glede
na one, ki so umrli v ujetniških taborih. (Slava jim 1) Še bolj nas boli, da skušajo računati kot s sovražnim ozemljem z onimi deli našega narodnega ozemlja, ki so imeli to zlo usodo, da so bili sestaven del bivše Avstro-Ogrske in ki sedaj tvorijo sestaven del kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsted tega postopanja moramo izjaviti svojo globoko žalost in vložiti najenergičnejši protest (ploskanje) v imenu vseh onih Srbov, Hrvatov in Slovencev iz bivše avstro-ogrske monarhije, ki so se na solunski fronti in v Dobrudži s tolikim požrtvovanjem in tako hrabro borili, v imenu onih jugoslovanskih bataljonov, ki so se na italijanski fronti predali, da olajšajo prodiranje zavezniške vojske in v imenu onih jugoslovanskih ujetnikov, ki so pomagali stvari zaveznikov s svojim poznavanjem potov, razvrstitve sovražnikovih sil in njegove morale. (Odobiavanje.) Ne smemo pozabiti značilnega dejstva, da je šele po titanskem udarcu, kakor je to prav lepo rekel gospod zbornični predsed nik, ki smo ga sovražniku prizadeli na solunski fronti, sledilo prodiranje na italijanski fronti. Po naši ofenzivi med 2. in 15. septembrom 1918. se je začela italijansko-francosko-angleška ofenziva ob Piavi meseca oktobra. (Živahno odobravanje.) Ravno tako ne smemo pozabiti, da je prav v tem trcnotku Zagreb prekinil državno zvezo z Ogrsko in od zadaj na kopnem in na morju priskočil na pomoč zaveznikom, ki so prodirali na zapadu. (Dolgotrajno odobravanje.)
Iz teh kratkih podatkov morete jasno uvideti, gospodje poslanci, kako delikaten in težak je položaj naše mlade države na mirovni konferenci. Po zmagi nad so-
vražnikom moramo svoje zaveznike in upravičene so naše
sedaj prepričati prijatelje kako žrtve. Apeliramo
na njihova načela in svečane izjave in jih kličemo na pomoč nasproti tajnim dogovorom, sklenjenim proti našim narodnim pravicam. Položaj je delikaten, zapleten inmnčen. (Vzkliki.)
Naše zahteve. — Usoda beneških Slovencev.
Očitajo nam, da so naše narodne zahteve pretirane, da iščemo tujih elementov, da osvajamo. (To ni res!) Ti očitki po našem uverjenju niso opravičeni in so krivični. Na periferijah našega narodnega ozemlja so tako tuji elementi, kakor pri drugih narodih. To je povsod nekaj naravnega. Ni li znano, da prebiva ob naši meji v Italiji nekaj deset tisoč našega naroda? (Tako je!) Znano je tudi, da prebiva na meji med nami in Grško naš element in grški na našem ozemlju. Toda kar je izredno važno in v tem pogledu karakteristično, je dejstvo, da tuji elementi na periferiji našega narodnega ozemlja ria severu, severoza-padu in severovzhodu po eni in na jugozapadu po drugi strani niso prišli tjakaj po naravni ekspenziji, nego so jih navedle in naselile po načrtu in s silo državne oblasti turške, benečanske, avstrijske in madžarske. (Živahno odobravanje.) Ali se nam hoče in sme šteti sedaj v zlo, da zahtevamo ta del svojega narodnega ozemlja zase in da dan:o tujim elementom na prosto voljo, da se umaknejo z našega ozemlja, ako ne bi hoteii biti z nami, ali da se jasno izrazimo, hočejo li iti z nami ali i Italijani ali z Romuni* Kdo more reči, da je to imperijalizem? (Ponovno živahno odobravanje.) Dočim se nam zdi popolnoma neopravičen vsak oči-
LEVSTIK.
54. nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
•enu.
To
rekši je zaupno udaril gospodarja po ko-wofu se je hipoma zvedril obraz. tODlim ^ JacPaest še bolj nego nase!« je dejal s Hasan’-	nckam otožnim glasom. In tudi tebi
in pri1 ni^L86® našel zvestobo, če ne pri vaju dveh delala a °stalih? Ali glejta, da mi ne bosta maram ;,eUn?”?sti- Veliko partijo igram, ki je ne
zgubiti.«
prav	ga	je	pogledal	čudno,	kakor	da ne more
Pretep M *• njim ^ese<^am; nat0 Je vsta* 'n
sta bi? avoi° koščeno postavo. Obadva on in črnec, Sčanska e^ečena s solidno in malce zanikrno me-v mn °V-SakdaDj0stj°’ ki dela, da izgubiš posameznika ie h'l s i kakor kostanj med kostanji; v nameček starifc .0*e,j?v obraz izmed tistih, ki se ne zde niti dvai T' H'** m^a^ostnj in si ostanejo podobni od ;e ^ e?.a d° osemdesetega leta. Tudi zamorec se Ponižnoistj S Sede2a ter vPraša^ z dobrikavo, pretirano
gumbi*?aSan’	va^e m^°sti suknjo z zlatimi
sttteWi0 se. raz™.e' vrl* moj Hasan,« se je na-kroin*1 J*	3Jutri na vse zgodaj vaju popeljem h
povz’ 1	UmCr*	^vreP’ KaJ se ozirate, Jaccjues?«
»Vaša milost naj nama izvoli razkazati hišo,« je dejal šofer. »Zlasti prostore, ki so namenjeni nama dvema.«
Gospodar je prižgal svečo ter izprepeijal služabnika po sobah; uredil jima je bil dve pritlični izbi, z dvema oknoma v stransko ulico in dvema na dvorišče, ki sta bili Daš odprti. Jaccjues je ogledal položaj z očesom izkušenega stratega in važno pokimal z glavo.
»Izvrstno,« je zamrmral kakor sam pri sebi. »Lega je čudovita, za vse slučaje,.. In tisto tam ?« je pobaral, nagibaje se skozi dvoriščno okno. »Garaža vaše milosti? Ali ste nemara že izvolili nabaviti avto ?«
»Tako nekako,« se je nasmehnil grof. »Pojutrišnjem boste lehko že vozili.«
»Hasan biti zadovoljen!« je oznanil Senegalec, ki je bil prisopihal s kovčegi ter jih razpostavil po kotih. Beli zobje so se mu lesketali v luči sveče in oči so mu igrale kakor prešerni mački. »Vaša milost stanovati kakor kralj, Jacques in Hasan kakor dva grofa; toda Hasan rad poznati vse.«
S temi besedami je položil roko na okno, preskočil brez najmanjšega napora ter izginil v dvoriščni temi.
»Kdo živi tam?« je nezaupno vprašal Jacques, videč odsvit iz Marijinega stanovanja. »To ni koristno, vaša milost.«
»Kaj sem hoteli« je skomizgnil grof. »Praznega dvora ne dobiš v vsaki vasi; vzel sem najlepše, kar
In s sta,
strani sosedov se ne bolna gospodična
m
boj ničesar: njena stara
sem našel, dve ženski dekla.«
»Nič smisla nimam za romantiko,« je godrnjal šofer. »Zdrava ali bolna, ženska je v teh rečeh odveč, ker prerada gleda in predobro vidi. Ali jo vaša milost ne more postaviti na cesto ?«
»Lehko, toda nočem.«
»Zakaj ne, če smem vedeti ?« je zategnil Jacques zelo nespoštljivo in karaje premeril grofa z očmi.
»Smili se mi,« je odrezal ta nestrpno. »Pusti jo, naj v miru dočaka smrti; kdor je sam trpel, moj ljubi, ne žali rad drugih na koncu vsega.«
»Ne žali rad drugih!« Šofer je bušil v kratek, suho zamolkel smeh. »To rahločutje me preseneča spričo načrtov vaše milosti; menda jih niste opustili ? Ne žali rad drugih, hahaha... Vaša milost se zaljublja, gospod grof Beaupertuis von Kiinnigsbruch, le nič ne stresajte glave! PoČemu je treba otročarij — na koncu vsega?« To nespoštljivo vprašanje je zastavil s toplim, skoraj z drhtečim glasom; in kakor bi ga grabilo nekaj za srce, je stopil še bliže h grofu ter vzkliknil strastno; »Človek, ne delaj neumnosti! Obljubil sem ti kot prijatelj in ker si sam svoj gospodar ter veš, kaj delaš s seboj; prišel sem, besedo držim, nu da...«
(Dalje.)
tek, prodira hkrati eden naših zaveznikov brez vsakega očitka vedno višje in globlje s svojo vojsko v Albaniji do naše meje, dasi so naše čete v Albaniji prve dospele do Mata in Skadra in od tu potisnile sovražnika nazaj. Ravno tako so brez sličnih o-čitkov ostale zahteve drugega zaveznika po delu zapadnega Banata, dasi se na njegovem ozemlju že itak nahaja precejšnje število tujih prebivalcev, in dasi zapadni Banat nikdar ni bil njegovo narodno ozemlje. (Tako je!) Gospodje poslanci! Po svojem globokem prepričanju smo uprav imeli dolžnost, da vse naše narodno vprašanje predložimo evropskemu sodišču, ki ustvarja bodoči mir.
Usoda naroda v zasedenem ozemlju.
Nočem se dolgo zadržati ob težkih in hkrati delikatnih razmerah med italijansko-okupacijsko armado in našim prebivalstvom na vsem onem širokem in dolgem pasu našega kraljestva, ki je sedaj obsojen, da je pod italijansko okupacijo. Položaj je nenavaden in nenaraven ter za nas zelo mučen, ker stavlja živcem tamošnjega. prebivalstva težke zahteve. Na vsem tem ozemlju našega kraljestva prebiva iz-vzemši sporedične neznatne italijanske oaze narod, ki iskreno želi biti sestaven del kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev in na vsem tem ozemlju se nahaja italijanska vojska, da vzdržuje red in mir. (Protesti. Klici »Žalostno!“) Omeniti hočem le nekoliko znanih dejstev, kako postopa italijanska okupacijska oblast. Povsod izobešajo italijanske zastave, ali naše narodne in naše državne zastave zabranjujejo. (Žalostno!) Povsod zahtevajo prisege. Od vseh uradnikov zahtevajo nove izrečne prošnje, naj se uradniki sprejmejo v italijansko službo in da se smatrajo za italijanske uradnike. Naše ugledne ljudi deportirajo. (Sramota!) Nesoglasje, nesporazumljenje in konflikti so neizogibne in prirodne posledice teh nenormalnih razmer. Ako morajo na ves ta del našega naroda tako kakor na nas učinkovati besede italijanskega ministrskega predsednika, da se namreč Italija ne more odreči klicu najbolj italijanskega mesta keke, potem si lahko mislile in predstavljate gospodje, ki to ravno tako dobro veste kot jaz, da nas hrvatska Reka ne samo kliče, nego tudi roti, da jo čimprej otmemo in privedemo v svoje naročje. Isto velja tudi za vso našo Istro in vso našo Goriško. (Dolgotrajno navdušeno odobravanje.) Veliko število Italijanov v Trstu in Gorici ni za dosten razlog, da se nam odtrgata ti dve mesti, kakor tudi veliko število Italijanov v New Yorku ne bi moglo biti razlog, odreči ga Zedinjenim državam ameriškim. Vse tržaško, go-rlško in reško ozemlje je naše, naša je vsa Bačka, naš je zapadni Banat, komur po prirodi pripadajo tudi Te-mešvar, Vršeč in Bela cerkev, brez ozira na to, da je sovražnik po načrtu in z močjo svojih oblasti zadr.ja desetletja spremenil narodni element v teh treh mestih. (Ponovno živahno in dolgotrajno odobravanje.)
Dovolite, da na koncu ponovim te kratke besede: Iščemo priznanja principov, ki so jih naši zavezniki proglasili v borbi proti nasilnim germanskim teorijam. Vse naše nehanje sloni na načelih svobode, na samoodločbi narodov, na principu narodnosti, neodvisne in samostojne razsodbe in razsodišča Amerike. Ako ta načela veljajo tudi za druge, morajo veljati tudi za nas. (Dolgotrajno burno odobravanje. Vzkliki »Živijo!")
IVaše podružnice.
Uljudno naznanjamo, da smo ustanovili podružnice:
V	Celju, upravnik g. Janko Bovha, v Ptuju, upravnik g. Josip Gaiser, v Maribora, uprav. g. Gustav Strniša, v Novem mestu, upr. g. Josip Junc, ki so upravičeni sprejemati naročnino
in oglase za nas.
B	upravnistvo
.Jugoslavije* in »Kuretsta* v Ljubljani.
Angleška komisija na Krasu.
Plebiscit. —- Italijani odneliavajo.
S eža u a , 211. marca. (Izv. por.) Jutri pričakujejo prihoda posebne angleške komisije. Ves Kras priredi Angležem impozantne, manifestacije za popolno jugoslovansko ujediuje-nje. Starci, možje, fantje, žene, in dekleta iz bližnjih In daljnih krajev Krasa pribite ta dan v Sežano .s slovenskimi zastavami. Naloga k o m i s i j e je p r o u e i t i n a e i -j o n a 1 n o politične o d n o š a j e in v slučaju izvesti plebiscit po vsem Krasu. — Zanimivo je dalje, da Italijani sedaj ponehujejo v svojih iinperijalistič-nih težnjah. Skoro vsakemu pade v
oči naslednje dejstvo. Italijani so Nabrežino po vsem poitalijančili. Na javnih poslopjih, na kolodvoru sami italijanski napisi. Šole samo italijanske. Tukaj v Sežani so dvojezični napisi na kolodvoru in po drugih uradih. Šola je samoslovenska.
italijanske zahteve glede Istre.
Trst, 215. marca. (Izv. por.) Tu som je došlo iz Pariza privatno poročilo, ki veli, da Italijani vzdržujejo svoje zahteve samo na tako-zvano „l>en e s ko Istro“. To je oni ozki pas istrskih mest od Trsta do Pulja, kjer so že nekdaj gospodovali Benečani.
Obračun.
(iz merodajnih učiteljskih krogov.)
Odkar so postali naši lepi slovenski kraji svobodni, zapuščajo razne osebe samovoljno ali pa tudi prisiljeno ona mesta, s katerih so napravljali bližnji okolici toliko neizmernega gorja. Povsod se Čisti Avgijev hlev, le na^ šolskem polju na Kranjskem se kaže, da hoče ostati vse lepo pri starem. V učiteljskih listih se odpirajo sicer razne rak-rane šolstva že nekaj časa, a merodajni krogi se za vse to ne zmenijo, četudi so razkritja skrajno obtežilna. Tudi vloge na šolska obla-stva in odprta pisma v stanovskih glasilih ne zaležejo nič. Učiteljstvo stoji trdno na stališču, da naj se poravnavajo obtožbe le na pristojnih mestih, a če se ti glasovi tam ne upoštevajo, tedaj naj izve zanje javnost, sicer pade senca pregreh na ves stan. Šolske oblasti nečejo, naj sodi torej narod!
Ob padcu krutega sistema so sklenile učiteljske organizacije, da maj padejo tudi osebe, ki so bile nosilke tega sistema. Poslovna doba okrajnim šolskim nadzornikom je potekla z minulim letom. V slovenskem delu Štajerske so že imenovani novi okrajni šolski nadzorniki, a na Kranjskem še vedno ni nobene izpremembe. Priznamo, da je bilo šolsko nadzorstvo v Šusteršič-Kalteneggerjevi dobi izredno težavno. Toda med kranjskimi okrajnimi šolskimi nadzorniki sta še danes dva moža, ki nista preganjala učiteljstva samo radi bojazni in hreščečega dr. Šusteršičevega glasu ter ostrega pogleda Germana Kalteneggerja, ampak sta razmišljala venomer tudi, kaj vse naj bi storila zlasti z narodnim in naprednim učiteljstvom, da bi bila poprej deležna mamljivih pohval in visokih odlikovanj. Takih pristnih Šusteršičevih in Kalteneggerjevih valptov ne trpi učiteljstvo v svobodni Jugoslaviji več v svoji sredi, zato z gotovostjo pričakuje od višje šolske oblasti, da napravi nemudoma red! Ta dva kranjska okrajna šolska nadzornika sta Karol Simon in Franc Lavtižar.
Karol Simon je nadzornik za kranjski in radovljiški šolski okraj. Že ob njegovem imenovanju ni pričakovalo učiteljstvo zase in za šolstvo nikakega napredka, ker je vedelo, da je le fanatičen eksponent pogubonos-nega Sušteršič-Kalteneggerjevega sistema. Da bo mož izvrševal svojo odgovorno službo tako brezvestno in na svojem odgovornostipolnem mestu izrabljal šoiske postave le v preganjanje podrejanega učiteljstva ter uganjal sistematično korupcijo, tega ni nihče pričakoval. Kmalu po nastopu se je pobahal napram svojemu somišljeniku, da mu gre dobro, le par učiteljev je, ki jih bo pa strl med palčevemi nohti. Tej prisegi je ostal zvest kot pristen zastruplj ;valcc narodnega šolstva in naprednega učiteljstva. Naj govore dejstva! — Pri prvi učiteljski konferenci v Kranju leta 1914 je postopal tako krivično in pristransko, da je stalni odbor v spomenici na gospoda okrajnega glavarja odločno protestiral, da bi vodil nadzornik Simon sploh še kako konferenco. Pri tej uradni konferenci so se
vršile take nezakonitosti, da se ima zahvaliti le taktnosti podrejenega učiteljstva, da ni prišlo med razpravami do splošnega nereda. Ko se je končno prepričal, da je zašel v zagato, zahteval je od zapisnikarja, nai falsificira za^-pisnik. Svetovna vojna je rešila možakarja, da ni takoj odletel vkljub mogočnim zaščitnikom. Kot rdeča nit se vije vse njegovo delovanje in nehanje ubiti napredno učiteljstvo in pripomoči korupciji do zmage. — Komaj je skopnel sneg, 16. marca I. 1915 je bilo, je nadzoroval šolo in vrt priznanega sadjarja. Mesto, da bi bil hvaležen za migljaje glede obdelovanja šolskega vrta, mu je izposloval nos od takratnega c. kr. deželnega šolskega sveta. Tista lepa navodila, ki mu jih je podal učitelj, je sprejel v zapisnik tako, kakor bi jih on dal učijelju. Seveda je deželni šolski svet v Ljubljani potem, ko mu je bil temeljito pojasnjen dejanski položaj, poslal nos drugam. Če je izvedel obenem deželni šolski svet tudi, da nima nadzornik niti pojma o umnem obdelovanju šolskega vrta, zahvali naj se svoji nezmožnosti in hudobiji. — V nekem kraju je bila šola predmet javnih napadov. Voditelj šole se je uprl temu in sporočil zadevo višji šolski oblasti. Takoj je bil nadzornik tu ter šel, voditelja šole popolnoma prezrši, po informacije k napadalcu. Ko je bil povabljen od tega na kosilo, je dal — čujte in strmite — v imenu šolskega voditelja, ki ga seveda niti vprašal ni, pismeno izjavo, da voditelj ne bo dal več povoda za blatenje šole. -- Mož je tudi zelo predrzen in velik terorist, posebno kadar mu poidejo stvarni argumenti ali če ga zapušša spomin. Tako je zagrozil neki učiteljici, da poseže v njeno privatno življenje, če se ne pokori njegovim odredbam. Kaj pa je storila? Sklicevala se je v svojo obrambo na njegove lastne besede ob nadzorovanju, kar pa je hotel utajiti, ker mu je tako kazalo.
Ce ni drugače, govori uradoma neresnico. Da spravi svojega somišljenika na udobnejše mesto, je trdil da ni bil prosilec še nikoli kaznovan
—	v resnici pa je bil trikrat! Službo je dobil ta mladenič s petimi službenimi leti, konkurent z dvajsetimi leti službe pa je pogorel. Disciplinarne preiskave so se podile zadnji čas druga za drugo. Pri neki seji jih je bilo kar osem. Vzrok -- neuspehi v šoli. Čudno, v teh težkih vojnih časih in zapletenih razmerah išče sijajnih uspehov 1 — Vrnunec svoje hudobije je pokazal za časa političnih persekucij. Zdaj je prišel zanj čas osvete naprednemu učiteljstvu. Z njegovim sodelovanjem sta dobila oba učiteljska zastopnika in oba namestnika v okrajnem šolskem svetu označilo p. u., to je politično nezanesljiv. Vso grozoto posledic te označbe ve prav ceniti le oni, ki je dejansko trpel pod tem. Od teh štirih je eden vojak. Kaj bi se lahko zgodilo? Učitelja-vojaka, ki je bil zaradi šole na začasnem dopustu, bi poslali nemudoma v strelski jarek, druge tri pa bi zaprli. Nadzorniku se pa ni smilila nedolžna družina teh štirih učiteljev, samo da zadosti svoji peklenski maščevalnosti. K sreči ni prišlo do tega, kar se imajo zahvaliti le nekemu
drugemu gospodu šolske oblasti. Vsi štirje učitelji uživajo velik ugled med učiteljstvom okraja, so vneti in skrbni za šolo ter marljivi delavci za narod. In vse to se je zgodilo samo v kranjskem okraju. Kakšen pa je bil njegov nadzorniški posel v radovljiškem okraju, to razkriva »Poslano", ki je bilo nedavno priobčeno v »Učiteljskem Tovarišu". Toda to so le nekatere cvetke z njegovega nadzorniškega vrta.
Kaj pa nadzornik kot pedagog?
V	metodično - didaktičnih vprašanjih je le slaba leščerba. Vsaj ga tudi nihče ne upošteva in vpraša za svet. On pozna samo § 119. in 121. šolskega in učnega reda. Uboge suplentinje se ga pač boje, v njih srcu pa ni spoštovanja. Če povemo, kvalificira učiteljevo metodo po nalogah, ne da bi bil navzoč pri pouku, potem menda ni treba več ničesar pristaviti. In Jako ubija šolo in učiteljstvo pet let. Čuda ni, da ga je silo vse učiteljstvo v okraju in morda čiani Slomškove Zveze, katere podpredsednik je bil dolgo vrsto let, še bolj kot Zavezino učiteljstvo. Govori se, da je za prihodnjo nadzorovalno dobo resen kandidat za logaški okraj. Tako torej! Mesto da bi branil podrejeno učiteljstvo, ga pa tlači in tišči v pogubo. Tak človek mora biti občutno kaznovan, ne pa da bi se ga zopet posadilo na kakšno mesto, kjer bi lahko znova uganja! raznovrstne hudobije.
Prva in glavna zapreka, da Lavtižar ne more biti nadzornik, je ta, da ni sposoben za to službo. — Poučeval je v svoji praksi le na eno — in dvorazrednici, in sedaj naj nadzoruje pouk na osemrazrednicah in celo na meščanskih šolah!
Ves čaš, kar je nadzornik, ni podal učiteljstvu nikakega pedagogiškega in didaktiškega navodila, razen tega, da morajo učenci znati vseh pet kitic cesarske pesmi in cerkveno zahvalno pesem in pa, kako naj nadzorujejo pri šolarskih mašah. Zaradi svoje nesposobnosti ni imel niti ene inšpekcijske konference, kjer bi bil poizkusil izboljšati in odpraviti pomanjkljivosti v vzgoji, kjer naj bi bil razvil svoj program za izboljšanje ljubljanskega šolstva.
Lavtižar ni prišel do nadzorni-škega mesta kot priznan šolnik, temveč kot eksponent Šusteršičeve stranke. Zato je postopal tako, kakor mu je ukazoval dr. Šušteršič. S pomočjo dr. Šušteršiča je prevrgel pri oddaji učiteljskih služb vsako terno, ki jo je sestavil mestni šolski svet, i izvzemši dva slučaja, ko je bila Šustešičeva zvezda že blizu zatona. Zato so bile nastavljene na ljubljanskih šolah učiteljske osebe z dvemi in štirimi službenimi leti, prezreti pa s 24 in več službenimi leti in z izpitom za meščanske šole (Bernot, Škulj, Golobova in drugi.)
Pri svojem poslovanju je Lavtižar silno pristranski. Na zadnji seji mestnega šolskega sveta mu je dr. Triller javno zabrusil v brk, da je njegova kvalifikacija strankarska, da ž njo uničuje prihodnjost dotične osebe. In Lavtižar se ni mogel braniti proti takim hudim očitkom. (Šinkovčeva.)
Znani so slučaji, da so bile učiteljske osebe, ki niso bile kot učitelji (ce) na dobrem glasu, a nadzorniku za vse na uslugo, izborno kvalificirane, zaradi politiškega prepričanja pa mu neljube učiteljske osebe, ki so poznani šolniki, pa jako slabo. Zato se učiteljstvo |ni moglo nič več zanašati na njegovo kvalifikacijo.
Lavtižar je tudi nasprotnik na-daljni izobrazbi učiteljstva saj se je javno izjavil, da ne potrebuje učenega učiteljstva t. j. z izpiti za meščanske šole.
Kako pristransko je postopal pri razdeljevanju čevljev, podplatov, masti etc., je obče zano. Če se izgovarja, da je mast delil dr. Pegan, ne govori resnice, ker se je Pegan sam izjavil* da je delitev samo potrdil, kakor sta jo razdelila Lavtižar in Jeglič. Priče na razpolago! Če se je pošteno delilo, zakaj so se pošiljala nakazila pod kuverto? Znani so tudi slučaji, da je Lavtižar stvari, ki so bile namenjene edino le ljubljanskemu učiteljstvu, po-
šiljal svojim prijateljem izven Ljubljane.
Za malenkosti, ali pa prav po nedolžnem je spravil neljubo mu učiteljstvo v disciplinarno preiskavo.
Crnagoj je prišel v preiskavo, ker je na voditeljski konferenci izrazil že’jo, da bi učiteljstvo, ki nadzoruje na zavetiščih, dobilo malo nagrado. In tako bi se dalo navesti še marsikaj, kar govori za to, da Lavtižar ni za nadzorniško mesto.
Lavtižar je bil zaupnik dež. odbora. izredne podpore so dobili le tisti, ki jih je Lavtižar nasvetoval, v sled tega je bilo napredno učiteljstvo pri podporah in stanovanjskih dokladah prezrto.
Isto je bilo tudi pri oddaji služb; kogar je^ Lavtižar nasvetoval, tisti je dobil službo, če tudi ni bil predlagan °d mestnega šolskega sveta. Stari, oženjeni, jzkušeni prosilci so po Lav-
shfiž.eV* želi‘ Propadli, dobili so pa uzbe mladi, še neizkušeni samci n. P • tvnik, Lončar, Brglez i. dr.
.Vikijev in učiteljic z meščansko , _ Izpitom se je Lavtižar dosledno and m sicer z motivacijo, da ne po-v?3e učenih učiteljev in učiteljic, v sled tega so vedno propadli pri oddaji služb: Golobova, Sodnikova, Kahnova in Bernot iz Vel. Pudloga, dasi J1" Je mestni šolski svet vedno predal, V kratkem bo treba otvoriti v Ljubljani meščanske šole, pa nimamo P° Lavtižarjevi krivdi izprašanih učiteljev in učiteljic.
J Lavtižar je ovadil v družbi s Kalteneggerjem invalida in enoletnega prostovoljca-učitelja, ki bi bil rad dobil službo v Ljubljani, vojaškemu poveljstvu.
Ni čuda torej, da so pod takimi razmerami morali iti v vojake oženjeni; Wider, Sadar, Novak, Potočnik in drugi, oproščeni pa so bili samci.
Lavtižar je stal tudi pri razdelitvi črevljev, podplatov in templancev na strankarskem stališču.
Mast je L. tudi strankarsko delil; samci in samice — Lavtižarjevi Pristaši — so dobili po 4 in 5 kg upasti, nekateri oženjeni po 10 in 12 kg a Crnagoj s 7 družinskimi Člani je Prejel samo 2 kg masti.
Kvalitikacija je tudi pristranska. Stare izkušene učiteljice in učitelje je kvalificiral: je opešal, pri mladih pa: prav pridna začetnica.
Pristaš Šušteršičev. Na shodu v Šmartnem pod Šmarno goro je predlagal zaupnico Šušteršiču.
Proti škofu. Ob priliki birmo-vanja v Toplicah na Dolenjskem je svetoval nadučitelju Matku, da naj ne pozdravlja škofa, dočim sta mu ravnatelj dr. Romih in nadučitelj Žirovnik to naravnost svetovala.
In ko je Matko peljal šol. mladino škofu nasproti, se mu je L. iz neke veze posmehoval, tolkel ob kolena in jj\l> zašepnil: »Matko pa škofa popravlja, Matko pa škofa pozdravlja", in , a. navedena dejstva o Simonu tak Lavtižarju so resnična in kdor je
8olsWi0niadeževan ne sme bdi okrajni
strankamfdZOrnilf’ mora biti nacl
Jugoslavija.
Urad-.«”'1"15110 KHiaiije. Uradnigtvo solida"' stavko? —
Proletarijatom arn° z drugim
* — Prepovedano
zborovanje.
z. a er e h n a včeraj, za 9’ ,,r4, ™arca- (Izvir, por.) hapovedann ? dopoldne je bilo zl)orovanip u 8o!<olsk' dvorani javno Peščencev yVat®ke »Zveze javnih nabila	°. zborovanje se je
,etaki in ■	.	a£itaciia	s	posebnimi
uianie mJCuV 3,0 velikansko zani-Podati ?±ovanjui^hotela„2veza“ izboli.aP°r0čl10 .? akcU* za začasno javnih nie vlateriielnega stanja vseh
nadalinS ?t5.-,?nce? in bi se določila «opnilf 7 ka »Zveze“- Ker so za-Potom L"Zv1z? v zadni‘h d°eh tako Ponovn«asopisja kakor tudi ustmeno Ponovno izjavljali, da je treba raje Ji* z uradniškim štrajkom, 2b°rovanJjeV ada prepoveda,a
je
Kljub temu so se zbrali pred zborovalnico številni javni nastavljenci vseh kategorij, med njimi tudi zastopniki slovenske »Zveze javnih nameš-čencev“ s predsednikom Lili egom na čelu. Udeleženci so korporativno odšli na shod trgovskih nastavljencev, ki je bil v kinu »Apollo11. Trgovski udeleženci so uradnike burno pozdravili. Govoril je predsednik ,,Hrvatsko-slovenske zveze", ki je izjavil solidarnost državnih nastavljencev s trgovskimi.
Po končanem shodu ste priredili obe skupini demonstrativen obhod po mestu.
Nova socijalistična struja.
j Sarajevo, 24. marca. (Izv. p.) Tukajšnja reformistična struja socijalne demokracije se je ločila od doslej skupne socijalno-demokratične stranke in osnovala separatno politično stranko. Reformisti stoje na stališču državnega centralizma z upravno avtonomijo.
Cenzura na Hrvatskem.
j Zagreb, 24. marca. (Izv. por.) Od danes naprej je uvedena v banovini na povelje 4. armadnega zapo-vedništva cenzura za telefonski in brzojavni promet. Ravno tako je uvedena tudi pisemska cenzura za tu-zemstvo.
Frankovci na delul
j Zagreb, 24. marca. (Izv. por.) Frankovci, o katerih je mislila javnost, da so likvidirali, so dobili menda radi zadnjih dogodkov na Madžarskem zopet nekaj korajže. Njihov bivši predsednik dr. Prebeg sklicuje za 27. t. m. v Zagrebu shod, na katerem naj bi se frankovska stranka obnovila. Kakor se zatrjuje se nameravajo frankovci že na tem shodu združiti z Radičevo seljačko stranko. Tako so frankovci kakor radičevci že od nekdaj največji sovražniki narodnega edinstva in naše države.
Mirovna konferenca.
Podpis mirovne pogodbe.
k LDU Pariz, 22. marca. (ČTU) Polkovnik House je izjavil zastopnikom angleškega časopisja, da bo končno-veljavna mirovna pogodba v desetih dneh dogotovljena. Pripominja, da bi bil presenečen, ako nemška mirovna delegacija ne bi bila vsaj v treh tednih v Versaillesu. House je končal: Prav je, ako se dokument, ki ga bodo predložili nemškim delegatom za podpis, zaznamuje kot preliminarna pogodba. To bo končnoveljavna mir. pogodba.
Politični pregled.
p Pašič o jadranskem problemu. »Journal" prinaša izjavo Pa šiča o jadranskem vprašanju, v kateri pravi, da je prvi predpogoj rešitve tega problema razveljavljenje tajnega londonskega pakta, ki je bil sklenjen brez sodelovanja Jugoslovanov. Zavezniki so pričakovali in računali s tem, da bode Italija pripomogla s svojimi 3 milijoni vojakov k hitremu koncu svetovne vojne, kar se pa ni zgodilo. Velesile, ki so sklepale to pogodbo, tudi niso znale za pravi položaj in razmere ozemlja, o katerem se je odločevalo. Od tega časa se je mnogo izpremenilo. Zjedinjene države ameriške so proglasile pravico samoodločbe narodov za najvažnejše načelo in so se izrekle vsled tega tudi proti tajnim pogodbam. Ta \Vdsonov program je tudi program in ideal Jugoslovanov. Ker so se torej nekdanje okolnosti popolnoma izpremenile, je jasno, da londonski pakt ne more več veljati. Strategični interes ima sicer svoj pomen, vendar ni dvoma, da ima tudi slabejša država in ta še v veliko večji meri pravico uveljavljati ga. Da je Jugoslavija in posebno Srbija, ki je danes opustošena in ki je izgubila polovico svojega moškega prebivalstva, mnogo slabejša kot Italija, je vsakemu jasno. Jugoslovanski predlog, da naj razsodi Wilson jugoslovansko-itali-janski spor, imel je namen, zaveznikom in Italiji olajšati stališče: prvim bi ne bilo treba, da še razveljavijo londonski
pakt, ki ni v skladu z idejami, za katere so se izjavili opetovano tekom svetovne vojne, Italiji pa ni bilo treba odrekati se še posebej pravicam, danim ji po pogodbi. Nerazumljivo je, zakaj se Italija protivi (emu predlogu, ki vendar nikakor ne škodi avtoriteti mirovne konference. Glavna naloga te konference je vendar, odstraniti vsak spor med zavezniki in s tem pripraviti zvezo narodov. Ugled mirovne konference še narašča, če se vsa sporna vprašanja rešijo na način, ki izključuje vsako nezadovoljnost bodisi tega ali onega naroda. Neobhodno potrebno pa je, da se tudi jadranski problem reši na tej podlagi, ker so samo na ta način dani vsi predpogoji za trajnost miru.
Dopis iz Medjimurja.
Iz Medjimurja rijetko se čuje kakav glas. Prve vijesti nakon oslo-bodjenja zbore o radosti, oduševljenju; 110 poslije par dana izasao je u „firv. Politici" jedan dopis, gdje se otvo-reno veli, da Medjimurje nije našlo onog, sto je očekivalo od oslobodje-nja. Dakako, prve dane — tko če?! Medjutim, vrijeme prolazi, stvari se slegle i javne prilike pomalo prelaze u konsolidaciju. Imademo opet „no-tariuše", pardon: danas bilježnike, koji savjesno vrše sve dužnosti hrvat-skog birokrata come il faut.. . Napoleon, Medjimurje lijepo je i plodno, sela bogata, a naše žene i cure vrlo vrlo zanimljiv objekat. No Medjimurje, ispačeno nacionalnim ropstvom, ne treba toga i samo toga! Ne če da novi činovnici i novi učitelji prema starim hrvatskim metodama stvaraju i ovdje onu seosku ili malovarošku „in-teligenciju", koja sc pomnjivo izolira od puka i od — prave demokracije. Toga do duše Zagreb ne če shvatiti, no Zagreb i Medjimurje tvore jedan veliki kontrast. Stoga naši nacionalni i doista demokratski radnici, kao što su župnici Lipnjak i Laitman, koji bi-jahu i nacionaliste i demokrati tako-djer za vrijeme madjarskog režima, nekako su osamljeni, jer su s rasli s pukom te znali i trpjeti za hrvatsko Medjimurje. Ovi ljudi, što dolaze danas u Medjimurje, od drugog su kova i ne če se nikad pot-puno srasti s našim pukom. Tek in-teligencija, što če jednom izači iz naših redova, moči če upotpuniti veliko djelo oslobodjenja. Inače vlada ovdje vanredna skupoča. Prve mjesece poslije okupacije pale su cijene živežnim namirnicama, no poslije sedmice rastu neobično te stoji danas hekto kuku-ruza minimalno 140 K. Još je gore sa cijenama za stoku, ta krava naj-slabije kakvoče stoji preko hiljadu kruna. Bogati medjimurski seljaci ra-duju se oviin nepravednim cijenama, no nadničari i ostali puk jedva ku-buri uz takve prilike. Naša upravna oblast nije učinila gotovo ništa, da riješi barem privremeno narodno-gos-podarsko pitanje Medjimurja.
Dopisi.
d Protestnega shoda v mokro-n os kem gradu dne 16. t. m. se je
udeležilo nad 1200 ljudi iz cele mirenske doline in sosodnih občin. Govorili so: nadučitelj Škulj iz Trbiža, župnik Bajec iz Št. Janža, ki je poudarjal potrebno skupnega delovanja za skupne cilje, Del Line, begunec iz Hrenovic pri Postojni, inženir Župančič in zdravnik dr. Češark, ki je prebral ostro resolucijo na vlado, kjer zahtevajo zborovalci združenje vsega jugoslovanskega ozemlja in protestirajo proti slabemu ravnanju z našimi vojnimi ujetniki v Italiji.
Hujskanje mokronoškega župnika Heinricha Bukovvitza se še vedno nadaljuje. V sredo, dne 19. t. m. se je očitno izrazil raz propovednico, da je ljudstvo na Goriškem, v Primorju ter na Notranjskem že zadela kazen božja, dolenjsko ljudstvo pa še bo. Prič, ki so to čule, je lahko cela cerkev mokronoških faranov. Izgovora, ki je bil uporabljen že enkrat pri preiskavi zopei župnika Bukovvitza,
ne poznamo. Jasno se doznava, kam stremi ta duhovnik. Ljudstvo je že itak lahkoverno, en sam poedinec lahko povzroči v teh, za naš troedini narod tako težkih časih, težke posledice. Našemu kmetskemu ljudstvu je itak merodajna beseda prvega duhovnika v fari. Sad Bukovvitzevega hujskanja se že vidi v poedinih, ki mrze vse, kar ne spominja na star sistem. Državno pravdništvo in knezoškofijski ordinarijat pa prosimo v imenu jugoslovanske poštenosti, naj ukrene takoj in brez odloga vse potrebno proti temu veleizdajskeinu činu.
d Žalec. Po večletnem društvenem spanju, ki ga je povzročila vojska, se je začelo zadnji čas v Žalcu prav živahno društveno delovanje. Uprizorilo se je več iger, ki so uspele vse prav zadovoljivo. Sedaj se pripravlja' lepa Meškova igra „Mati“ in nato Legijonarji. Želeti bi bilo samo to, da bi se vršilo vse v lepem sporazumu in da bi bilo dramatično delo osredotočeno v dramatičnem društvu, ker ni znamenje notranje zdravih razmer, ako nastopajo ločeno posamezne skupine iu prav malenkostno ljubosumno med seboj tekmujejo. Žalec je bil vajen enotnega dela, pri nas je bil smisel za organizacijo vedno velik in ne želimo, da bi iz osebnih malenkosti in obsojanja vredne ljubosumnosti postalo drugače. Prišlo je zadnji čas že tako daleč, da se ne bomo nič čudili, če začne trško olepševalno društvo s pomočjo gasilnega društva prirejati gledališke igre! Na pusten torek smo imeli domač, zabaven večer, brez posebnega hrupa, taki večeri so pri nas prav lepi in prijetni. Letos nam ga je moral pokvariti človek slovenskega imena, ki se je s svojo milostljivo vsilil v slovensko družbo. Radi nje in njega, ki je besnel ves čas vojske proti „srbskim ušivcent" in ogrožal ves Žalec s svojimi zvezami in lepim značajem, je ves kot krog njega govoril nemško. Manjka mi besed, ki bi jih rad napisal, ali res ni v nas nobenega ponosa in nobene časti, da izvržemo iz slovenske družbe človeka, ki spada vse drugam. Lahko smo popustljivi in prizanesljivi proti Nemcu poštenjaku, nikdar pa ne proti rege-natu denuncijantu.
d Čast vrlini Piiberčanom!
Pisec teh vrstic je priobčil I. 1918. v »Jugoslaviji" članek „Česa je Korošcem najbolj treba?" kjer je priporočal čitalnice in bralna društva, ki so tudi drugod po Sloveniji najbolj budila narodno zavest. Posameznikom ni mogoče naročali po več listov, ker so predragi, po kavarnah in gostilnah je preraznolično občinstvo, tisti komadi, ki jih kupujemo po raznih trafikah, pa ljudstvo tako malo informirajo, da živi kakor ovca na paši. Zato so bralna društva edina opora: v njih ne dobiš samo več listov za primerno udnino, ondi se shajajo somišljeniki tudi pri volitvah, ljudskem štetju in podobnih shodih. Dolgi zimski večeri so pripravni za pevske zbore, godbene klube, dramatične igre, in posebno inteligenca, ki po manjših krajih razun gostilne nima nobenega pribežališča, najde v čitalnicah njej primerno razvedrilo. Končno tudi male zabave ali poletni izleti oživljajo družabno življenje. — Ko sem bival lanske jeseni v prijaznem Pliberku, sem novodošle gg. uradnike še posebej ogreval za to idejo, in ni bilo zastonj, kajti meseca svečana letos je bila čitalnica ustanovljena. Zato čast vrlim Piiberčanom, ki v zvezi s svojimi okoliškimi sosedi tako dobro delajo, da bi že zdavnaj imeli celo deželo v Jugoslaviji, ako bi bili povsodi taki možje. Vivant sequen-tes: Dobrla ves, Velikovec, Kaplja in drugi! Pozdravljeni!
d Apače. (Žrtev nemške podivjanosti). Germanica fides, nulla fides! tako je že menda Tacit rekel. In to geslo starega Rimljana velja tudi še dandanes tu na severni meji naše nove domovine, svobodne Jugoslavije, posebno na Koroškem! Vkljub raznim pogovorom so podivjane nemške tolpe na lastno pest večkrat prekoračile de-rmakacijsko črto ter ropale po Srnar-jeti v Rožni dolini. In tako so take tolpe zopet dne 7. t. m. vdrle zopet
v Šmarjeto. Tam je bila nastavljena samo telefonska straža peterih mož. Nemška tolpa broječa dvajset mož, je začele streljati na našo stražo, ki jim je tudi, svesta si svoje dolžnosti, odgovorila na ta izivajoči napad. Vsi drugi naši fantje so se srečno vrnili razen dveh. Enega so nemški divjaki vjeli in mu po njih načelih s kopitom kazali nemško kulturo. A drugi je postal žrtev teh divjakov. Bil je to Franc Golobič p. d. Majerjev iz Dolžna, obč. Stopoce Šmihel Dol. Dobil je tri strele in vse skozi prsa ter je kar tam mrtev obležal. Seveda so ga nemške bande tudi popolnoma oropale. Vse to se je baje zgodilo brez vednosti poveljnikov.
—	na odgovornost Soldatenratva! Ta žrtev nemške pobesnelosti je bila pripeljana tudi sem v stan 10. stot. ljublj. pp. in 9. t. m. z vojaško častjo v obilni udeležbi domačinov pokopana na pokopališču v Apačah. Njegovi bojni tovariši so ga polnoštevilno spremljali k zadnjemu počitku. V kratkem, je-dernatem govoru se je od njega poslovil njegov poveljnik gos. kapetan Rud. Knez, in tudi domači g. dušni pastir ga je slikal kot vojaka kore-njaka-junaka, ki je pal v izvrševanju svoje dolžnosti, dal mlado svoje življenje za Jugoslavijo. Tudi so mu njegovi bojni tovariši pod vodstvom g. por. Kranjca zapeli tri ganljive žalo-stinke; pred Šolo, kjer je ležal na mrtvaškem odru, in dve na grobu. Dragi tovariš France! S Tvojo srčno mlado krvjo je Korotan poškropljen! Dal si srčno kri — zadnjo kapljico za milo nam Jugoslavijo. Bodi uver-jen, tudi Tvoja žrtev je pripomogla k temu, da bode tužni Korotan priklopljen k Jugoslaviji. Iskrena Ti zahvala za toliko žrtev 1 Hvaležni Korotan si bode štel v čast in ponos venčati gomilo Tvojo. A tudi srčna zahvala Tvoji majki p. d. Majarci v Dolžu-Šmihel Stopoce, Dol! ki je položila velik — najstarejšega sina v dar Korotanu na oltar! Slava rajnemu Francetu in slava in čast njegovi materi! A mi, France, Tvoji bojni tovariši, Ti obljubujemo, Tvoj zgled posnemati in Te pri — Švabih — maščevati! Oko za oko življenje za življenje, kri za kri! To bodi zanaprej naše geslo! Kajne fantje!
d „Sokoia v Šoštanju. 16. t. m.
se je vršilo že drugo letošnje predavanje izobraževalnega odseka, in sicer je predaval brat sodnik Sernec o »narodnem gospodarstvu". Škalčani priredijo dne 30. t. m. Finžgarjevo ljudsko igro „Naša kri“. Za pozneje pripravlja „Sokol“ v Šoštanju s pomočjo Škalskih članov Finžgarjevega „Divjega lovca".
Vtihotapljanje blaga.
Z Vrhnike nam pišejo: Velikansko vtihotapljanje italijanskega blaga se vrši čez demarkacijsko črto pri Vrhniki —■ kakor ste o tem te dni poročali.
V	Logatcu se je v ta namen etablirala
—	kakor poročajo — cela trgovska družba tenentov in primotenentov, ki kaj pridno prodajajo za drag denar malovredne italijanske izdelke kakor tkanine in razno drugo blago. Središče vse trgovine je pa na Vrhniki, kjer se trguje kar na debelo. Tri vlaki odhajajo na dan z Vrhnike v Ljubljano, in ti so natlačeno polni raznih veriž-nikov, ki v nabitih nahrbtnikih nosijo utihotapljene zaklade v razne ljubljanske gostilne v Kolodvorski in drugih ulicah ter tu dalje verižijo.
Tihotapska trgovina je torej v polnem cvetju in nikdo so ne zmeni, da bi jo preprečil. S to kupčijo je v zvezi tudi velikansko povpraševanje po nežigosanih bankovcih, za katere se plačuje do 30% poviška ter menda te vrste menjalnice zlasti v Ljubljani prav bujno po raznih lokalih procvi-tajo. — Imamo sicer na Vrhniki mal oddelek finančne straže, ki pa menda vsled svoje maloštevilnosti daje utiho-tapljanju svoj blagoslov. Nekdaj se je za tujezemsko blago ob uvozu plačevala colnina, menda se tudi naše kraljestvo ni odreklo temu viru dohodkov. Kaj pa dela nadzorništvo finančne straže, da ne uvidi, kake vsote se s tem odtegujejo naši državi ter ničesar
ne ukrene, da se maloštevilna finančna straža na Vrhniki ter sploh ob demarkacijski črti pomnoži in se ji dajo potrebna in stroga navodila?
Prišli smo, žal, tako daleč, da ne bo Šel nihče več kupovat k realnemu trgovcu, pač pa se obrnil le na verižnega barantača. Saj menda ni razumevati naredbe glede proste trgovine, da bi bila trgovina v tem zmislu (uti-hotapljanja) prosta. Zadnji čas je že in trdno pričakujemo, da so fin. nadzorništvo in posebno \ to poklicani faktorji pri l'ln. ravnateljstvu vendar že enkrat vzdramijo iz spanja ter potrebno ukrenejo, da se meja zadostno zastraži ter s tem zavarujejo predvsem državni pa tudi trgovski interesi.
Dnevne vesti.
dn Ekspresni vlak Pariz—Bu-karešt ne vozi sedaj preko Budimpešte, ampak preko Dunaja, Maribora, Zidanega mosta in Siseka in sicer kot brzovlak št. 5. Od Maribora se odpelje približno ob petih zjutraj.
dn Grešniki in grehi. Nad Prešernovim spomenikom se šopirijo „Assicurazioni Generali" in pričajo ententnim komisijam o jugoslovanski Ljubljani. Nad glavnim vhodom v »Mestno ljudsko kopelj" se blesti Še vedno napis, ki spominja zaspane Ljubljančane na habsburgovce žalostnega spomina. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani pa ima štampilijo v čisti slovniški slovenščini »Porto paušali-rano“.
dn Beda revnih vdov in sirot. Od revnih vdov in sirot smo prijeli kratko, jedrnato poročilo, katero priobčujemo dobesedno: „Do 15. januarja 1919 smo dobile še redno podporo. Od 15. januarja sem pa ne dobimo ne podpore ne pokojnine. Ne razumemo, kaj mislijo gospodje. Od zraka- ne živi nobeden, ravno tako tudi me ne in naši otroci. Draginja vsak dan večja. Ako ne pride pomoč, ne vemo same revščine kaj početi. Več revnih vdov.
dn Fantastične plače. Iz „Či-novničkega vjesnika" povzamemo sledeče podatke: Madžarska vlada je smatrala za potrebno povišati dnevno podporo za vsakega brezposelnega na dnevnih 15 K. Zato se ni čuditi, da tisti, ki delajo, zahtevajo enormne plače ter jih konečno tudi dosežejo.
V	osvetljenje fantastičnih plač, naj služijo naslednji primeri: Dohodek nočnega čuvaja znaša letnih 10.800 K; brivski pomočniki so stavkali ter so zahtevali mesečne plače 1200 K, pozneje so se pak zadovoljili z mesečno plačo 800 K (torej s plačo, ki odgovarja plači drž. uradnika v VI. čin. razr. z vsemi dokladami vred). Boljši delavec zasluži letno 20.000—30.000 kron, preddelavec pa Še več. V zadnjem času zahtevajo delavci večjih industrijskih podjetij celo mesta v ravnateljstvu in seveda tudi ravnateljske dohodke ter so te zahteve tudi deloma dosegli. Kot nekaj povsem naravnega so zahteve kočijažev, da dobe poleg popolne oskrbe, stanovanja, razsvetljave itd. še letno 6000 kron. Najlepše pa je, da zahteva gro-bokop za vsak grob 75 kron ter da dnevno lahko izkoplje najmanj dva roba, zasluži torej letno do 54.000 ron. Teko na Madžarskem! A kako je v Banovini? Nič bolje ako ne še slabeje. Postrešček v Zagrebu zahteva za prenos 50—100 kg težke prtljage itd. iz spodnjega v gornji del mesta 50 K, in ta posel izvrši najkasneje Iv eni uri. Ako ničesar druzega ne de a in ne zasluži, zasluži pri dnevnem 1 uro trajajočem delu mesečno 1500 K ozir. letno 18.000 kron. Drvar zahteva 90 kron in še več za žaganje in cepljenje ene klaftre drv. To delo izvrši prav lahko v poldrugem dnevu. Iz tega sledi, da zasluži dnevno 60 kron, mesečno 1800 kron, na leto tedaj okrog
22.000	K. Krojač zasluži dnevno 100 K, mesečno 3000 K, letno 76.000 K. Tako je s cenami za delo; o cenah za zivljenske potrebščine kot živila, oblačila itd. niti ne govorimo. Vprašamo tedaj vlado, če je razmišljala,
kako naj lake cene plača uradnik, pa ne najvišjega, temveč najnižjega čin. razreda, zlasti še, če ima povih mnogobrojno rodbino. Zdi se, da ni, ker so dohodki javnih nameščencev ostali isti kot preje. Vsakemu je jasno, da javni nameščenci pri pičlih dohodkih kljub najboljši volji in največjemu štedenju ne morejo več živeti. Skrajni čas je, da vladodržci o razmerah javnih nameščencev razmišljajo ter jih zadovoljivo rešijo, ker smo prispeli na točko, ko njihovi otroci in žene kličejo: „Hleba, hleba, že davno nismo videli hleba!"
dn Hotel »Balkan« v Celju. 15. t. m. smo priobčili dopis iz Celja, da uslužbenci hotela in restavracijo Balkan zelo nemškutarijo. Lastnik hotela g. Milan Heberle, ki je zaveden Hrvat, je nato takoj odpustil tri uslužbence ter namestil same zavedne Slovence oz. Slovenke.
dn Zglasi se naj pri „ Posredovalnem uradu za begunce SHS v Ljubljani" Terezija Lesjak, vdova po pok. Alojziju Lesjak iz Grahovega ob Bači, pol. okraj Tolmin. Ravnotako naj se zglase vse one osebe stanujoče v Ljubljani, ki morda poznajo goriimenovano, osebno pri posredovalnem uradu.
dn Ravnateljstvo južne železnice dobimo najbrž že v najkrajšem času v Ljubljani. Merodajni krogi naj pazijo, da ne pride na vodilno mesto kak nemčur ali drugače kompromitiran mož. Saj imamo vendar še nekaj dobrih veščakov in zavednih Jugoslovanov!
dn Ljubljanska porota. Včeraj so se pričele pred ljubljanskim dež. sodiščem SHS porotne razprave. Kot prvi je bil zaslišan Kuri Pirc, 24 let star, pristojen v Krško, delavec brez stalnega bivališča. Obdolženec je izvršil več goljufij — pri štirih osebah se mu je posrečilo izvabiti skupno K 10.000. Sodišče ga je obsodilo na dve leti težke ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsako četrtletje. —
dn Razpis iresta kapelnika vojaške godbe. V kratkem času se ustanovi v Ljubljani vojaška godba in se obenem razpiše mesto kapelnika. Prošnje, iz katerih je razvidno dosedanje delovanje v tej stroki ter spričevala dovršenih glasbenih šol (konservatorija itd.) naj se pošljejo komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani do 1. aprila 1919. Vpoštev pridejo izključno kapelniki slovanskih naiodnosti. Pristojbine se bodo pozneje določile.
dn 40 goriških beguncev sprejmejo v Sisku (Slavonija) za tlačenje sena. Pogoji: prosta vožnja, prosta hrana in stanovanje, plača po dogovoru. Zglasiti se je pri »Posredovalnici za goriške begunke“ na Dunajski cesti št. 38, pritličje, najkasneje do sobote.
d i Čemu za spomlad nove obleke, ako se s prebarvanjem starih in kemičnim čiščenjem zamazanih doseže isto. Tako inserira tvrdka Josip Reich v časopisju. Za hlače in vojaško bluzo računa malenkost 60 K, reci in piši šestdeset kron, kar stane na Češkem 12 K. Toplo priporočamo!
dn Na višji obrtni šoli v Ljubljani beremo še vedno napis z zlatimi črkami „C. kr obrtna šola“. Gospod ravnatelj Šubic menda nima delavca, ki bi odstranil to sramoto!
dn Penzijska likvidatura na Dunaju ne izplačuje več pokojnin. Zato se naj zglasijo vsi invalidi, ki so z Dunaja dobivali pokojnine — in se dosedaj še niso zglasili — v pisarni „vojaške intendance za Slovenijo v Ljubljani, oddelek za nakazovanje pre-skrbovalnin11 (v baraki na Friškovcu poleg belgijske vojašnice). Vsak naj prinese s seboj plačilni nalog (Zahlungs-auftrag) in en odrezek — ako mogoče zadnji — od plačilne nakaznice poštne hranilnice in po možnosti tudi druge vojaške listine. Ni pa treba priti invalidom, ki šo že bili pri nadpregledu pri kaki jugoslovanski nadpregledni komisiji, kar bi bilo popolnoma odveč. Uradne ure za invalide so od ponedeljka od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer nepretrgano. Invalidi se lahko tudi pismeno zglasijo, potni stroški se jim ne plačajo.
Društvene vesti.
dr Zadruga rokodelskih Ju sorodnih obrtov v Kra .ju naznanja, da se vrše v četrtek, 27. marca, ob 8. uri zjutraj preizkušnje vajencev in vajenk.
dr Splošno slov. žensko društvo na-znauja, da nadaljuje j* dr. Ivan Pintar svoje predavanje o moderni in higijenični kosme* tiki v sredo, ?6. marca, ob 8. zvečer, v veliki dvorani Mestnega doma. Vstopnina 1 K-dr Društvo zasebnih uradnikov In uradnic opozarja svoje člane in članice, ki so vpisani v srbo-hrvatskl tečaj, da sc je pričelo s poukom trgovske korespondence v cirilici. Predmet je za vse člane naše organizacije izredne važnosti. Prosimo redne udeležbe.
dr Slov, zdravniško društvo priredi v četrtek, 27. marca, ob 4. uri pop. v mestni dvorani na magistratu Izredni mesečni sestanek s temo: Spolne bolezni in prostitucija.
Narodno gledišče.
Dramsko gledališče.
V torek, 25. marca, 'ob pol 8. zvečer „Spanska muha“, za abonement C.
V sredo, 20. marca, ob pol 8. zvečer, »Strahovi", ob znižanih cenah, izven abo-nemente.
V četrtek, 27. marca, ostane gledališče zaprto.
V petek, 28. marca, ob pol 8. zvečer, „bpanska mtiha“, burka v treh dejanjih, izven abonementa.
Operno gledališče.
V torek, 25. marca, ob pol 8. zvečer, „Slovaska princeska11, izven abonementa.
V sredo, 26. marca, ostane eiedališče zaprto.
V četrtek, 27. marca, ob pol 8. zvečer, -»Manon1*, za abonement B.
V peiek, 28. marca, ostane gledališče zaprto.
Italijansko - jugoslovanski spor na vrhuncu.
Nove italijanske grožnje. — Wilsofl uveijavi svoj program.
C urih, 24. marca. (Pos. poročilo.)
Iz Pariza prihajajo vesti privatnega značaja, glasom katerih se je položaj na mirovni konferenci poostril in je dosege! znak krize, če v zadnjem tre-notku ne nastopi kak nenaden preobrat. Doznava se, da je ogroženo nadaljno zasedanje mirovne konference, ker postajajo znatne in bistvene diference med pojedinimi velesilami* Včeraj sta prevladovali dve verziji« Glasom ene sta Orlando in Sonniuo poslala ostalim velesilam ultimatuin» v katerem zahtevata imenom Italijo* da se takoj oficijelno prizna Ion* donski dogovor in da se izvedejo vse v tem dogovoru začrtane obvoze*
V	tem ultimatumu sta stavila tudi rok, do katerega se mora udovoljiti zahtevam Italije. — V nasprotnem slu* čaju zapusti Pariz italijanska mirovna delegacija skupno z a kredi* tiranim pariškim poslanikom.
Druga verzija naglaša, da je Wil-so n poveril svojemu zaupniku, naj na najobjektivnejši način vpliva na italijanske in francoske državnike, <lft se kakor Ang.ija postavijo na a me* rikansko stališče, ker bodo drnga$® ameriške Zedinjene države primorane uporabiti energične korake. ^ Parizu se odigravajo sedaj dogodki velevažnega značaja, katerih daleko-sežnosti še ni mogoče presoditi. Pariz se nahaja v stanju skrajne nervoznosti-
35.000	ententnih vojakov na Reki*
LDU. C u r i h, 24. marca. (ČTU) „Seco!o“ javlja	iz Reke: Od srede se
je izkrcalo na	Reki 35 000 ententnih
vojakov, ki bodo zasedli Ogrsko.
Vtis ogrskih dogodkov v Pari#1-
Berlin, 24. marca. (ČTU.) Kakor poročajo ,,Lokalan7.eigcrju“ 'z Haaga, so napravili dogodki n& Ogr' sfcem velik vtis v Parizu. Smatraj0 jih kot resni opomin, da se moraj0 pogajanja kar	najbolj pospešiti, ker	j
bi sicer prišlo do nemirov po vsefl* svetu. General	Franchet d’Esperay je	,
po svojem povratku iz Ogrske °P°T zarjal najvišji vejni svet na nevzdržnost Karolyijeve vlade. Najvišjemu vojnem” svetu je predložil načrte boljševiko*« ki niso prišli v javnost. Opozarjal j nato, cla bodo ideje Ljenina > Trockega nemoteno prodirale, ako
bo zadostnih varnostnih odredb. Konferenca pa je predloge generala rranchet d'Esperaya zanemarila. O ten predlogih se niso nikoli posvetovali.
Intervencija entente na Ogrskem.
LDU. Ženeva, 24. marca. (ČTU) »lemps'1 poroča: Konferenca aliiran-
je sklenila, da se ententna za-sedna armada na Ogrskem poviša na pet divizij. Aliiranci ne mislijo pre-jenjati.	J
Ogrski praletarijat — proletarijatu sveta.
Budimpešta, 25. marca.
. ).OKU poroča: Svet ljudskih Musarjev ogrske republike svetov je anes dopoldne odposlal nastopno v mi 'C?s^er!?> angleškem, nemškem, ro-hi-a“-yem češkem jeziku sestavljeno nia^Z ° brzojavko: Vsem! Nazna-delavcem sveta, da sta na ifA,,.8® Socijalna demokratična in iali?n h franka spojili v soci-L‘h h'S?lokratično stranko in imenom
ustvariH 3I?ev’ v°iakov in kmetov
brez preimatatir°- Proleta[iiat^.ki ^ nhico* tn J krvi prevzela državno
časnn /zavno oblast izvršuje zakon 3 ljudskih komisarjev, dokler vn- L.fes svetov kmetov, delavcev in ♦»A, ov ne bo končno veljavno ugo-Vl< ustavo ogrske republike. Ves Pro??tarijat je soglasen v sklepu a diktaturo proietarijata pod zastavo .°^jaHslične svetovne revolucije ter "OCfe izbojevati boj proti imperijalizmu ^Upno z rusko sovjetsko republiko ,!n z vsem proletarijatom sveta. Ker ie spozna!, da k premaganju moči mednarodnega militarizma in k oja-čenju socijalizma ne vodi nobena druga pot.
Usoda Habsburžanov.
LDU. Berlin, 24. marca. (DKU) £ vesti o odhodu bivšega cesarja Karola v Švico piše „B. Z. am Mittag“: Odhod Habsburžanov iz Avstrije je bil po šeststoletnem vladanju brez S|jaja. Nenevadna je usoda, da mora vladar habsbur ke rodbine sv^4x zavetie v deželi, iz katere je hlu , 8 Pr>ŠeI prvi nemški cesar iz aosburške rodbine, grof Rudolf Habsburški.
Narodno predstavništvo.
(Plenarna seja 24. marca) Vprašanje prehrane v Sloveniji.
Belgrad, 24. marca. (Izv. por.) Slovenski poslanci vseh strank so uvedli skupno energično akcijo pri vseh merodajnih činiteljih v Belgradu, da olajšajo gospodarsko in prehranjevalno mizerijo v Sloveniji. Poslanca Anton Kristan im dr. Hohnjec sta intervenirala pri mii.istrskem predsedniku j^otiču in trgovskemu ministru dr. Ri-aru ter dobila na obeh mestih zago-I;,'.’. da k° vlada z vsemi razpolož-J imi sredstvi podpirala stremljenja P° preskrbi Slovenije.
Adresa soglasno sprejeta.
Dana^n-lgra?’ 24‘ marca> (,zv- P°r-) ni§tVa ■a seia. Narodnega predstavijo iJe .nadaIjevala adresno debato. Pavio °..onl Predsednik dr. Dražo Ogovoril ]» ob Po1 10- dopoldne. Prvi dalmatin«!,- Jugoslovanskega kluba, ki je v tk‘ fOS,anec Stanko Banič, ^Čnost itsiiianci^2vor,u Poudarjal kri-vseh Jugoslovann zahtev in odločnost yenca So^a“donS? SoriškeSa S1°" ati, dokler ne bo	Srba	vztra‘
jugoslovanski narod e° celokuPen J1.3'? Narodnega gJiHrni^ je nastoPn
fnja, ki ie v • dr. Matko La
Adresno debato je zaključil dalmatinski poslanec Juraj Biankini, ki je to pot prvič nastopil v Narodnem predstavništvu. Bil je živahno pozdravljen.
Po debati je bila adresa Narodnega predstavništva kot odgovor na prestolno besedo soglasno in med burnim odobravanjem sprejeta. Prihodnja seja jutri popoldne.
Jutri ob 11. uri dopoldne izroči predsedstvo Narodnega predstavništva v spremstvu članov adresnega odbora in načelnikov sekcij v posebni avdi-jenci danes sprejeto adreso regentu.
Program nadaljnemu zasedanju.
B e lg ra d, 24. marca. (Izv. por.) Kakor se v poslanskih krogih zatrjuje, je vlada sporazumno z Narodnim predstavništvom opustila namero po sprejeti adresi zasedanje odgoditi. Parlament bo sedaj zboroval nepretrgano dalje in se posvetil intenzivnemu delu v vseh političnih vprašanjih. Natančen dnevni red določijo klubovi načelniki jutri. Domnevajo, da najpreje pride na razpravo od vlade zahtevani kredit za mesec april v znesku 130,000.000 dinarjev. Razpravi o kreditu se bo pridružila tudi prva politična debata' ki pokaže ali in na kako večino se za-more vlada opirati v zbornici.
Listnica uredništva.
Pliberk: Anonimno — v koš! Mokronog: Napišite in pošljite! Zibika: Nismo prejeli.
nim slojem cene|še meso in mogoče tudi kruh. Vsled previsokih cen se diference pri nakupu živil iz aprovizačnih fondov ne more več kriti, zato aprov. odsek sklene naprositi deželno vlado, da za prehrano revnih"slojev dovoli mestni aprov. nanjmanj 300.000 kron mesečne subvencije. — Društvo hišnih posestnikov želi imeti v aprov. odseku enega zastopnika, odsek tej želji ne nasprotuje. Aprov. odsek naprosi vlado, da naj bo (pri Žitnem zavodu v Ljubljani zastopano tudi mesto, da bodo v Žitnem zavodu vse tri stranke jednako zastopane.
izdajatelj in odgovorni urednik: Anion Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarne" v Ljubljani.
Poslano.
Prememba osobja v občinski aprovizaciji.
Od 19. sušca 1919 naprej je začasno povetjena občinska aprovizacija v Prevaljah g. Alojzu Viher in Jožefu Kočan.
Dosedanji vodja aprovizacije gosp. Janko Žagar, narednik ter uradnica gosp. Marica Kuster iz Prevalj sta dne 19. marca 1919 na lastno prošnjo iz-stppila iz službe v aprovizaciji.
Ker se širijo tozadevno razne ne-osnovane govorice, se potrjuje, da sta navedena dva iz aprovizacije izstopila edinole na lastno prošnjo vsled hrupnega napada od tretje strani, s kojo nima občinska uprava prav nikake j zveze.
Prevalje, dne 19. marca 1919.
Županstvo Prevalje.
*	Uredništvo ne prevzame za „Poslana“ i nobene odgovornosti.
Aprovizacija. j g ^ siužbe:
*	K! ip v ”■ -V . ui. mamu i^a Sedah slika! * *!. .in pretresljivih be-Tasedenem Pl,,enie našega naroda v
toienom /v 2lasti v lstlt
Uiedin;^. . ^negore ie nn7Hravil
V^dinjenif* i Ynegore je pozdravil llajlo La. -iev‘ne poslanec Srbski rariii,1? za niim ie govoril Sr,1ske»a ? Ilfia .Il'č o trpljenju
poc} Rasiin \t ’ ki ie to,iko prestal garov »n|! Nemcev, Mažarov in Bol-
ler naplaSoT*01)3 Se ie junaške vojske
poPolno uipHi * S-° S-e Srbi borili za naroda uiedinjenje jugoslovanskega
Je silaku ?am°stalec dr. Draškovič Italijo in j51 m,ed macchiavelististično H tiko	n*m^r?tsk? Wilsonovo po-
na panški konferenci.
Delna sprememba pri prodaji kruha m moke. Ker je v nekaterih ulicah, ki meje na dva krušna okraja precej prodajalen kruha, ki pa so odkazane samo jednemu okraju bodo dotični prodajalci kruha prodajali kruh za oba okraja, ki mejita na tako ulico. Številke prodajalen kruha in v novem načrtu se s tem prav nič ne predrugačijo Sprememba se izvrši le na ta način, da se izkaznice takih prodajalen razdele na oba krušna okraja. Vsled te podelitve se’prodaja kruh za 111. in IV, okraj: Posavc, Rimska cesta, Vojna prodajalna, na Bregu, Vidmar, Rimska cesta, Beden, Tržaška cesta. — Za V. in VI. okra j, Vojna prodajalna v Prešernovi ulici, Balažič. Kolodvorska ulica.
a Prodaja moke. Od četrtka 27. marca do vštete sobote 29- marca se dobi na vsako močno izkaznico en kilogram bele moke za pecivo, ki stane 4-66 K. Ostanek moke je napovedati v pondeljek 31. marca.
a Peki se vabijo, da se zglase v sredo, 26. marca, ob 9 uri v mestni posvetovalnici radi nakazila moke.
a Krušne komisije bodo uradovale v petek, 28. marca, od 8 do pol 1. ure pop. Izdajale se bodo izkaznice za kruh in moko.
a Sladkorne izkaznice za marc so veljavne samo do zadnjega marca. V aprilu so izkaznice za marc neveljavne in se pri tem ne bo delalo izjem.
a Krompir za II. okraj dobe stranke pri Mithleisnu na Dunajski cesti, v sredo, dne 26. marca dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. — Stranka dobi na vsako osebo pet kilogramov krompirja, po 80 vin. kilogram.
a Prodaja sladkorja. Na vsako levo polovico sladkorne izkaznice se dobi takoj pol kilograma sladkorja. Kilogram stane 6-50 K. Na prvi odrezek sladkorne karte se dobi pol kilograma soli na drugi odrezek pa en zavitek 10 škatljic vžigalic kar je bilo že svojčas objavljeno.
n Iz seje mestne' a aprovizačnega odseka, z dne 20. marca se poroča: Prihodnji teden se razdeli na močne izkaznice po en kilogram amerikanske moke, ki stane 4‘66 K. Pekoin se razdeli zadnji ostanek pšenične In koruzne moke, za peko kruha, kar zadostuje za pet dni in se mora s prihodnjim četrtkom ustaviti peka kruha, zato se bo prebivalstvu razdeli poldrug kilogram amerikanske moke na osebo in teden. Sklep, da se opusti peka ktuha ni končnoveljaven, skušalo sc bo vendar peči kruh, ki bi pa bil za večino prebivalstva predrag. Edino izdatnejša dobava domače krušne moke, ki se dobi že za primerno ceno, bi mogla razrešiti nevzdržni položaj. Aprovizacija pričakuje, da ji žitni zavod v Ljubljani preskrbi zopet zadostno množino krušne moke. — Delavcem in delavkam v aprov. skladiščih se zviša plača. — Prosta kupčija z govejo živino je najtežje zadela Ljubljano. Cene so vsak dan viSje in blaga vedno manj. Prosta kupčija se mora omejiti in poveriti nakup živine javnim aprovizačnim nakupovalnicam. Aprov. kupi za svojo ubožno akcijo B en vagon živine. Ce ostane prosta kupčija v veljavi, priporoča mestni magistrat deželni vladi, naj se v Ljubljani uvede redni tedenski semenj za živino. Mestna aprovizacija svoje ubožne akcije ne more opustiti, marveč bo še vedno morala prodajati rev-
:a
Proda se več zajcev
Justin, klepar^ Glince, Vič 75.	67	2-1
10 do 15 vagonov krompirja z p,°;
nizki ceni takoj. Brzojavna naročila tudi za dobavo raznega žita in moke sprejema Martin bumer, Belovar, hotel „Toma“. 3—1
Pisalno mizo
Razno: =^>
Mesta vzgojiteljice firSK
let vršila svoj poklic.	Ponudbe pod šifro
»Vzgojiteljica" na upravo.	135
Brivskega vajenca
Ljubljana, nasproti domobranske vojašnice.	13
Trgovski pomočnik f0veUS fi:
jen manufakt. in specerist želi službo pre-nieniti. Ponudbe na upravišlvo Jugosl. pod *Zanesijiv“.
Flrnnnm 24 let star’ g°vori nemško in
LIVUllilll!) slovensko, absolvent kmetiške šole, s prakso v vino- in sadjereji išče službe. Naslov na upravo.	82
kah pri Ptuju.	81
^nroimpfa se 2 vajenca za ortopedično 0|JICjlHGla mehaniko. Stanislav Ponikvar, baraka za invalide pred obrtno'šolo. 118 2-1
Ittam služb0 kuharja, najraje v častniški lauCIII kuhinji. Ponudbe pod šifro „24“. 76
^ Proda se: -j> H
^tririni cfrns (Druck « Drelibank), nov dliucni allOJ 130 mm dolg, železen, za ključavničarje, kleparje alt pasarje se ceno proda. Vpraša se pri Žužek, Bled.	6
<2** ^ve popolnoma novi man-i im«. dolini po nizki ceni. Naslov v upravmstvu.	g7	2-1
Vnlnpnn htann za moške in ženske obleke, ¥Ulslntlii lilaljU kambrike, platno, rjuhe
sukanec, fini trpežni čevlji, pralno in toiletno milo, svetilke za hleve, pralni prašek, dober kavni nadomestek, cikorija, kava, papirnate vrečice, papir za zavoje, vreče za mast in med. Izboren rumesenc, za čajza do-stujeta dve kavni žlički na skodelico. Prodaja se v skladišču Balkan I. nadstr.
5 vnjfonov apna po 30 K za lOO^kg.
i	vagon ccmenta po 35 K za 100 kg. na postaji Metlika.	80
xo vagonov pšenice po 4 K za kg. na postaji Osijek se takoj proda.
Kupci naj pošljejo ponudbe pod „Št. 8“ na podružnico „Jugoslavijo“ Novomcsto.
Nekaj pohištva,
da. Marije Terezije cesta 13, II. nadstropje, vrata 107.	74
^	^	Kupi	se:
Pisarniška oprava ^eonkX
be na upravo lista.
1
Compf* z večjim premoženjem in dobriru OOiifuu obrtom, želi znanja z mirno in varčno udovo v starosti od 35—45 let, ki bi imela malo posest ali malo obrt, oziroma nekaj kmetije v kakem večjem kraju. Resne prijave pod „Sigurnost“ na upravništvo. 73
|6Apm dobro idočo gostilno, večjo restav-JuUGIII racijo ali kavarno v najem. Ponudbe pod „Začetnik“.	77
izurjena v vseh trgovskih poslih,
•	samostojna knjigovodkinja in ko-respondentinja ter blagajničarka, želi mesta Bila je leta kot voditeljica večjega podjetja. Službo bi imela najraje v Ljubljani. Ponud-bC P°d »Uradnica 100“ na upravo. 135 2—1
l7ffllhilfl se le v^erf*j okoli 10. ure £^	v	parku pri Sentpeterski cer-
kvi zlata ženska ura s kratko verižico. Naj-ditelj naj blagovoli oddati v knjigarni L. Schwentner.	130	a
Jjpfffjn je pozabil zlat ščipalnik, katerega : tiuftUU dobi nazaj v knjigarni L. Schvventner.
Dotično znano gospo,
ki je prišla v ponedeljek dopoldan v gostilno pri „Nacetu“ na Martinovi cesti po dežnik, ki pa 111 njena last, se opozarja, da ga nemudoma vrne na omenjeni kraj, ker še le v tem slučaju lahko umakne neprijetnim potom.
Mlad Dalmatinec £fe,sa°ko°
Ponudbe na upravništvo pod „Na. 100*. 75
ŠrbohrvatskT kurz, ist
kem. Oglasi pismeno aii ustno na trgovino Josipiua Podkrajšek, Celjarska ul. 2. 138 2-1
Sirta izvrstna ?ii
===== 1917 =—
ima na razpolago kletarstvo
France M-na ^
MARIBOR, Vila „AIois“.
Več sto novih patentiranimi zlo-žljivili ^elc/nih	3—1
se radi selitve ceno proda.
Kolodvorska »lica štev. 31 (gostilna Lampert.)
Isolirana bakrena žica
raznih dimenzij se radi smrti lastnika po ugodni ceni proda. Pod „Žica“ na
I. Jugoslovanski anončni in infer-mačni zavod Beseljak & Rožanc Frančevo nabrežje št. 5
: Anončna: ekspedicija
Ljubljana
Kongresni trg 3.
Pojasnila o prodaji vojnili posojil.
Mlad šofer išče službe za osebni auto pri trgovski hiši ali privatniku-
Zamenja se:
Nežigosane Inuikovt-c za žigosane toda ne pod K 1000-—.
Proda se:
Cin za iotanje, 20 kg.
Sukanec na debelo a 400 jardov. -Sedlarski sukanec v špulah. Kontrabas.
Telefon.
j velikih ogledal za krojače in brivce. "Visoka pisalna miza (Stehpult).
2	mizi.
Kupi se:
Ročni vožiček.
Velika amerikanska pisal. tnia:a.
Pisalni stroj,
Cenjene ponudbe pod naslovnimi šiframi na gornjo ekspedicijo.
Vsega zdravilstva
Dr.
ordlnira od 9,—11. in 2.-4. ure Ljubljana, Dunajska cesta št. 15/11. nad kavarno „Evropa“. 813
Gospodarska pisarna
Dr. IVAN ČERNE
Ljubljana
Miklošičeva c. 6. (Vis-a-vis hotel Union).
Bančna komisija, posojila, inkaso — trgovske informacije — financiranja, saniranja, trgovske poravnave — promet z nepremičninami in podjetji — uprava premoženj, vterjavanje dolgov — izve-~= denižka mnenja biiance, cenitve. t=
Uraduje od 8.—'/z1- ,n 00 3-—5. ure. Telefon 228.	Zahtevajte	prospekt.
oženjen, z ekonomičnim znanjem, eventuelno rkclrrhtiilr	v sad jereji in vrtnarstvu
Uotkl UIll*\j izvežban so takoj sprejme. Nemščina pogoj. Nemške vloge naj se pošljejo na „Augus inerhofu pri Velikovcu.
Kupim vsako množino
jabolčnika
kakor tudi
jabolčnega kisa.
Ponudbe z navedbo množine in najnižje cene na Ljubljana 1., poštni predal štev. 103.	420 30 5
V petek, dne 28. t. m. ob " 9. uri dopoldne
prodajalo se bo petom javne dražbe
v skladišču Balkan
na Dunajski cesti 33
lepo in trpežno
pohištvo.
810
Mesečno
sobo
išče soliden trgovec, če mogoče v sredini mesi a. Ponudbe pod „Soba“ na 808 2—1 I. Jagoslteanskl anončni ln In-forume«! zavod Beseljak & Rožanc, Frnnčevo nabrežje štev. 5.
zidarjeu
proti dobri plači in ugodnimi pogoji se sprejme takoj v delo. Javiti se je med uradnimi urami v ,	811
Državni posredovalnici za delo Ljubljana Stritarjeva ulica štev. 3.
Prodajam kremo za čevlje
v kovinastih dozah, pol doze K 15-—, cela doza K 28-— za tucat, čevlje z lesenimi in usnjatimi podplati, tržne torbice itd. Dalje izvrstno letošnje in lansko vino in razno domače žganje.	411	5
M. RANT, Kranj.
trda ln mehka, meterska in žagana.
Jabolčna in hruškova drevesca
žlahtnih vrst, 3 m visoka, se ceno dobijo
v Kolodvorski ulici štev. 31
(gostilna Lumpert) 800 3—1
Cokomobila
Wolf- ali Lanz-Fabrlkat 15-30 HP se kupt. Ponudbe pod „Lokomobilau na
I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje št. 5.
2-1
n
Prstu posodo
kakor: razne sklede, latvice, kolače, modle, pomivalno sklede, lončke zn evetliee ter lonce priporoča tvrdka	807	5—1
Osvald Dobeic Ljubljana, Martinova cesta št 15.
GARJE
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža,	680
Dr. P. Defrancesctif
Ljubljana, Šubičeva ulica st. 3 £2$)
ordinira od 10.—12. ure dopoldne in od 2.-4. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih le dopoldne.
814
r.
Medni salon
I. Petan, Drete
Išče zveze s podjetji te vrste, ter se priporoča vsem cenj. trgovcem, aprovi-zacijam, konzumnim društvom pri dobavi vseh vrst živil, posebno: slanine, masti, fino olivno olje, ter izvrstno bučno olje in suhega mesa po najnlžjih dnevnih cenah.	817
odvetnik
v ZAGREBU
Petrinjska ulica štev. 73
telefon 15 — 85
otvoril je svojo lastno pisarno.
818
•	j-A/:	t>
TOVARNA
ZAMAŠKOV
JELAČINU. K2 LJUBLJANA
NAISOUDNEJŠAii. NAJCENEJŠA POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PR0BK0VINE IzŠPANIJE in PORTUGALSKE. ZAHTEVAJTE VZ0RCE1
Rudolf Rus v Kranju
priporoča svojo bogato
zalogo ur
briljantov, zlatnine in srebrnine po najnižji ceni.
Solidna postrežba.
Živo apno, portland-cement, zidno in strešno
OpekO (ih vagonih)
zzz fini mizarski iim =m
(od 100 kg višje) ponuja 770 1
Valentin Urbančič, Ljubljana Blelweisovacesta 18 (nasproti liceju).
StudilgdlliscIikE, Ljumjana
Židovska ulica 3	Dvorski	trg 1
priporoča veliko izbiro svilenih klobukov in čepic za dame - Sprejemajo se tudi raznovrstna popravila po zmernih cenah.	i
deklice.
Priporoča se tvrdka:
JOS. PETELINC
Ljubljana. Sv. Petra nasip št.7
ob Ljubljanici.
Zalogu šivalnih strojev Su njih posameznih delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega blaga. Istotam se proda: Steklo za izložbene omare (belgijsko steklo) kompletno z valjčnimi zastori, mera 135X'84, 33X184, 20	59X184	in	eno	rabljeno	90X562.	13
ottHscaBKCBCMtamni
krompir
razpošilja na vagone
po najnižji ceni, takoj
Dragotin Pertinae, Sisak. (Telefon int. 105.)
Vprašajte za cen« takoj brzojavno ali pismeno in «11 naročit«,
cene naraščajo.
:	tehtnice	:
lastnega izdelka ima v zalogi tvrdka
Karol Usar, Maribor n. D.
Grajska ulica štev. 28.
:. Tovarna vsakovrstnih tehtnic. ::
Cene zmerne. —Popravila točno in ceno.	1594
Modni salon za dame in gospode
S. Potočnik, Šelenburgova ulica 6.1.
na tehnologičnem muzeju v Parizu izprašani krojač
opozarja cenjene dame in gospode na svoje najnovejše modele. Izdeluje kostume, pomladne plašče, obleke za gospode, natančno po modelu. — Modernizira kostume. —Posebni atelje za obračanje oblek, površnikov, športnih oblek, renoviranje in obračanje talarjev in salonskih oblek za prečastijo duhovščin o. — Sprejema naročila tudi iz dežele.
Obračanje in renovhanje salonskih sukenj v najmodetnejše jakete za gospode. Obleke in kostumi v osmih dneh v smrtnem slučaju v 24 urah.
•9šj
Proda se:
Rakija, slivovka itd., približno 130 hi. Svinje, 130 do 150 kg teže.
Pšenica, koruza, večje množine.
Kupi se:
Cementa, 2 vagona.
Živega apna, 2 vagona
Ponudbe pod naslovnimi šiframi na	801	3-
I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje št. 5.