Posamezne številke* Navadno Din 1‘—, ob nedeljah Din 2*—.
.TABOR* izhaja vsak dan, razvem nedelje »d praznikov, oh 18. uri s datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 18*—-•, za ino-nemštvo D 20*—, dostavljen na dom O 19*—, na izkaznice D 18’—, inserati p« dogovoru.
Naroča se pri upravi .TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4.
Poštnina plačana ¥ eoio^ini Cena današnje štev. 1 Elin
TABOR
Posamezne številk«« Navadn& Din l*—-> cb nedeljah Din 2*—.
UREDNISP/O *c nahaja v Mariboru, Jurčičeva ul. št. 4, L nadstropje. Telefon intorurh. St. 278, OPRAVA ae nnhaja v Jtsrčičevi ulici^ št. 4, pritličje, desno. Tele-ion kt 24. •— SHS poštnočekovol račun Stav. 11.787.
Na oaročila brez denarje «* •žira. — Rokopisa se ne vfaoaju.
T
Tit.
Naslov:
,1 i G 'i L .i.u'
IGO,]'
;j a n. '1
1T-I
Pa3i$i$c8® laii.
Maribor, 29. aprila.
"' Vsa država trpi na ten?-, da nimamo enotne državne politike. Ne gre za to, da bi bili vsi »centralisti* ali vsi »federalisti«, ker sp to pojmi, ki jim' ljudje dajejo različne pomene, pojmi v pravem pomeniu. besede politični. Ne gre za to, da bi bili. vsi »na vladi«, ker to ni mogoč© in bi bilo celo škodljivo. Gre pa. za nekaj višjega, kar ne more biti podvrženo vsakdanjim' političnim izpre-membam. Da povemo takoj primer: V ■Franciji bodo prihodnji mesec' volitve, od katerih si nekateri obetajo daleko-sežne izpremembe.. Vendar pa se noben francoski patriot ne boji, da bi mogel kakršenkoli političen preokret oškodovati ali celo ogrožati-interese in težnje francoskega naroda, francoske države. Režimi so lahko pomikajo iz sredine na levo ali na desno, to, na čemur slonita ■moč in prospeh Francije in francoskega naroda, ostane stabilno. V Angliji smo videli podobno. Labouristioni režim, ki so mu mnogi pripisovali dalekosežne izpremembe, nadaljuje tradicijonahio državno politiko, ker jo iucra nadaljevati. Tako je tudi v drugih državah. Stabilnost državne politike stoji nad izpre-menljivostjo dnevne, strankarske politike. Parlamentarci so menjajo, parla ment ostane; državniki odhajajo, država ostane.
Mi smo v stanju, ko šele ustvarjamo tako državo, kakršno drugi imajo že dolgo. Državo, slonečo na narodnih na-čeliih. To delo gre težko izpod rok, a gre, ker iti mora. Državnost so mora v nas tako zagrizti,. kakor se j© v Francoza, Angleža, Nemci, Italijana, Švicarja. — Vsak mora z enakimi ponosomi potrkati na prsi ih reči-: »juge lovnoski državljan sem!« Nikogar ne .sme biti, ki bi v slnčajit kakega glasovanja glasoval proti narodni državi in za tujo državo. Šele potem', ko bomo prebili to prirodffo -stanje, ki ga utora po zakonih družabnega; razvoja prejalislej prebiti vsak narod, se bomo osvobodili tistega malikovalstva pred državo, kr ga srečujemo danes. Državnost bo nekaj samoobsobi •umevnega.	f	:	,	'
Danes trpimo na teflh da' enotne državne politike nimamo. Najboljši dokaz za tojso fazo rad ičevščinc. Po k ret je nastal yr. socialne in politične zagrenjeno-«i ii b-rvatskega kmeta, ki se je navduše-
TTčilf™ Ka <3ržav°> ki se j© potem sesula, n« rnlf '8rn4lti Srbijo, ki pa se je TTrv-sH-™ r>r°jsnj© države združila Tli\ at. ko m-drugimi južnoslovanskimi pokrajinami! Prcdstavitelj te zagrenjenosti je Radič, tip kmečkega demagoga, ki je bil sami globoko užaljen in razočaran. Radič je začel voditi dema-goško politiko, zakrinkano s talmi-bolj-Seviškiuii puhlicami in z gosposko teo-r’io o »tisočletni neprekinjeni hrvatski državnosti«, ki so jo nekateri zgodovinarji v potu obraza izkonstruirali iz Preperelih pergamentov. Ta politika jo bila v popolnoma negativnem razmerju napram novi državi. Ker pa je tudi Beograd pokazal fatalno nesposobnost za. odločno jugoslovansko politiko, je dobivala vedno več moči in je začela postajati državni čini tol j. A kakšen čini tel ji Vseskoz negativen, ki državi ne daje ničesar, a jemlje vse. Radičeva oligarhija se je borila proti ujedi n jen ju in' za samostojno republiko, tj. rušila je same temelje države SWS. Kako jih j0 rušila? S -»paedfistično-čovječansko« 1 až jo, ?;me.-
Maribor, sreda 30. aprila 1924.
¥ skupščini postala zopet živahno.
Poslanci se vračajo z velikonočnih počitnic. — Koroščeve konferenco. — Zastopniki Radieeveev, Nemcev in' džemi jeta bodo poklicani h kralju?
BEOGRAD. 29. aprila. (Izv.? Danes j nejših dogodkov. Predsednik narodne dopoldne je vladala v narodni skupščini] skupščine je imel dopoldne nad polurno
konferenco z ministrom' S vedo? aro m Pribičevičem, nakar se je vrnil v svoj urad. Pričakuje se, da bodo tekomi današnjega popoldneva in tekom jutrišnjega dne razposlana Radičevemu Nemcem; in Džemfjetu vabil ar za konzultacijo na dvoru. Položaj se v ostalem- na obeh straneh presoja mirno iu trezno.
velika živahnost. Poslanci se vračajo z velikonočnih počitnic. V posameznih klubih se vrše konference in posvetovanja o položaju. Dr. Korošec sc je sestal z opozicijonalnimi poslanci, ki so v Beogradu ter je imel ž njimi daljše posvetovanje o situaciji, Davidovič še ni prišel v svoj klub.
V političnem življenju ni bilo vnž-
-O-
¥&§dli Jugoslavija strinja s
Popolna soglasnost med Francijo in Belgijo. — Maedonsld proglaša solidarnost s Francijo.
BEOGRAD,129. aprila. Izvemo, da je naša delegacija v Parizu izročila odgovor naše vlade na poročilo ekspertne
komisije o -nemških’ reparacijah. Poročilo se smatra za podlago rešitve tega vprašanja in naša vlada želi, da bi bila tudi zastopana v komisiji, ki bo imenovana v smislu predlogov.
PARIZ, 28. aprila. Glavaš). Po in ca re, Tbeunis in Hymans so določili splošna načela o skupnem' postopanju Francije in Belgije. Nemčija bo morala izvršiti načrt strokovnjakov in reparacijska komisija bo morala izvršitev načrta potrditi v tem smislu, da Francozi in Belgijci sedanje kontrolne in organizacijske odredbe v Porurju in Porenju opustijo ali spremenijo. Obnova gospodarske in fiskalne enote, kakor jo Želijo strokovnjaki, še nikakor no ponieni opustitev zasedbe od strani obeh držav', ki se 'držita bruseljskih skhpov 5z leta
1923. Ministri so proučili tudi vprašanje varnosti v zvezi z režijo železnic ter sklenili, da sc mora na vsak načifi' zasi-gurati prometna svoboda, zasedbenih čet, tako da ne bodo v nobenem" oziru odvisne od nemških železničarjev. Vsekakor pa je možno, da. najdejo tehnični strokovnjaki kak sistem','ki bi te pomisleke upošteval, ne da bi bilo gospodarsko delovanje Nemčije ovirano.
LONDON, 28. aprila. (Wolff). Mac-donald je izjavil v nekem- govoru, da smatra poročilo izvedencev kot ugodno' priliko za sporazum. Nekateri listi pišejo o izolaciji Francije. Tega on na noben način ne želi. On hoče nasprotno zvesto stati na strani Francije. Predvsem;-bi on zelo rad obvestil Poincare-ja, da Francija, v kolikor se tiče varnosti, nima boljšega prijatelja v Angliji, kakor njega.
-p-
Vojvodinski radikali prali PeMtu.
NOVI SAD, 29. aprila. (Izv.) Voditelja Protičcvih pristašev v Vojvodini, Adžia in Mita Klicin kategorično demontirata vse vesti, da/bi sc vojvodinski radikali (Protičevci) pridružili Pctrovi-
morandumi, -s programi, Radičevimi govorancami iu! neverjetno zmedenimi izjavami, s špekulacijami a la Markov protokol in končno z inozemsko akcijo, Vse to jo bilo brezplodno. Državne temelj e je mogoče porušiti a]j % revolucijo od znotraj ali s silo od zunaj. »Miro-t v orni« lažnjivci pa niso hoteli povedati ljudstvu, da nimajo poguma, za revolucijo in ne upanja v pomoč od zunaj. Vse j© tedaj bilo navadna laž, ki pa jo bila tako usmerjena, da je strankarski oligarhiji Stjepana Radiča in tovarišev nosila mandate in podaljševala. -n jih politiko trme in zagrenjenosti.
Taka politika silno škoduje stabilizaciji državne politike, pred'katero se bodo prejalislej uklonili tudi Radieevci, kor bodo spoznali (oziroma že spoznavajo) da drugega izhoda ni. Državna Polihka zahteva pozitivno razmerje dr-žavljancv d° države ln izvestno odkritosrčne.!, kr m vsakdanja politika lahko pogreša. RadicevšČina »e danes mukoma obrača v mrežah svojih petletnih laži in ocividno ,sce pozitivnega razmerja napram državi, Toda kako išče! Zopet z
laž*© in noodkntosrčaostjo.
eu ter podpirali oposicijonalni blok. Četudi bi Petrovič izstopil iz radikalne stranke in osnoval lastno stranko, se mu ne nameravajo pridružiti.
J Do dna nam! sveti v radičevščino Ra-
i dičeva afera z »Morning Post«. Radič j daje angleškemu listu' izjave, s katerimi ( sabotira našo državno politiko. Ker pa : njegova stranka išče v Beogradu način, kako bi podprla revizijonistične težnje kot etapo za madaljne možnosti, izjavi Radič ofieijelno po dr. Lorkoviču, da njegova izjava ni resnična. »Morning Post« izve za to izjavo, in ker rajši de-savuira Radiča nego sebe, prinese kategorično zatrdilo, da je Radič pregledal in' odobril svojo izjavo v »Morning Po--stu«.
»Mirotvonai čovječanski republikanec« jo tudi to pot razgalil svoj machia-vellizem. Pokazal, je, da mu je v enem najvažnejših političnih trenutkov debela laž najboljše orožje! Kako naj iz te mlakuže večnih laži, protislovij, zahrbtnosti in demagogijo vzide tolik© pričakovano ozdravljenje naših res bolnih razmer? Kako naj tabo — baje zapad-njaške! — metode nadomestijo beograjske — baje orientalske, balkanske metodo, da se p osi už Im o Radičevih priljubljenih teorij?! Kdo naj nas osvobodi od raznih laži?!.
Leto: V, — Številka: 99.
KONGRES MADŽRSKE STRANKE ' Strah pred nacijonalisti.
SUBOTICA, 29. aprila. Tukaj se je včeraj vršila seja, načelstva madžarske stranke. Na seji je bil določen dnevni red za strankiu kongres, ki se vrši dne 4. majnika v Velikem Bečkereku.	—•
Strankino načelstvo se je obrnilo na tukajšnje oblasti s prošnjo, naj zavarujejo strankin kongres pred eventuelni-rni napadi nacijonalistov.
Mednarodna konferenca brzojavnih -institucij.	:	V1
BEOGRAD, 29. aprila. (Izv.) Včeraj je bila v Parizu otverjena konferenca delegatov telefonskih in' brzojavnih institucij celega sveta. Našo državo za1« stopa načelnik poštnega ministrstva g. Gjorgjevič.
Beograjski Sokoli v Zagrebu.
ZAGREB, 29. aprila. (Izv.) Danes zvečer se vrši v tukajšnjem gledališču svečana akademija beograjskega Sokola. 1
Pred generalno stavko rudarjev
v Nemčiji.	/	;
LIPSKO, 28. aprila. (Wolff). Kongres srednjenemških rudniških delavcev, ki! je bil včeraj sklican od komunistične stranke, je sklenil, da prične s prvinff majem' generalni štrajk.
Kralj v Mišu.	‘]
BEOGRAD, 29. aprila. (Izv.) Kr ari j je danes napravil izlet v Niš ter se vrne da večera zopet nazaj v Beograd.
Prevoz trupla EleOuore Duše. ■ - ’
PARIZ, 28. aprila. Po poročilih is Newyorka so truplo Eleonore' Duše prepeljali v Newyork. Tiso«e oseb’ je šlo za, pogrebom’.
' ")
B©rsa,	■»
CURlH, 29. aprila. (Izv.) Predborza. Pariz 36.25, Beograd 6.975, London 34.64; Praga 16.57, Milan 25.12, Newyork 562, Dunaj 0.007950.	,	""	;	:
ZAGREB, 29. maja. Pariz 514.25-519.35f' Švica 14.37—14.36, London' 35*2.50—355.50,. Dunaj 0.1129-0.1149, Praga 236.239.10, Miv lan 358.30—•?61110, Newyork 79.90—80.90.
J
Politične vesli.
* Za politiko g. Pribičeviča so se iz«! rekel dozdaj vse srezke in krajevne or« ganizacije Demokratske stranke, na Hr-' vatskem in Slavoniji.	!j
* Radič dobil migljaj, naj zapusti Dunaj. Ker Radič na Dunaju streljal razne kozle in ker zlasti pripravlja nekakšno konferenco narodnih manjšin, kij je naperjena zlasti tudi proti naši drža« vi, jo naša vlada storila pri dunajski!! vladi potrebne korake, naj ne pripuščal takšnega. Radičevega delovanja.. Avr' sirijska vlada je dala po policiji Radi-' ču sporočiti, da s svojo propagando kršft dolžnosti napram; gostoljubnosti, ki ja je deležen v Avstriji, da spravlja.s tem Avstrijo v mednarodne težave, in da htt' izgnan, če no preneha s terni dolom. .Po« lici ja, je Radiču nasvetovala, naj prosto-, voljno zapusti Dunaj, prodno se store proti njemu nadaljuj koraki. Radič ja pa izjavil, da Dunaja ne zapusti prosto-: voljno, ker odtam' najlažje vodi akcijo: svojih findi v Beogradu, in da hoče po-; čakati r.a izgon. Baje namerava, če bi' fe-a .moral, z Dunaja, iti y Prago. ;
Mars.;
»T & B O Kr?
V IfarP)8WrRne 3®.' aprila 185&!
Wr * Radičevski manifest. Za 1. maja na-SHerava Radičeva stranka izdati manifest na brvatski narod. Tako so sklenili tla konferencah, ki so !se vršile med 23. in 25. tm. uta Dunaju pri Radiču. Manifest bo vseboval ostro polemiko proti Pašieu, bo razložil človečansko in kon-stitucijalno politiko stranke, stališče stranke naprava parlamentarizmu, vzroke za republik anstvo stranke itd. Naglasil bo skupen nastop vseh kmetov Jugoslavije.
Dnevna kronika.
' — Smrtna kosa. V nedeljo 27. aprila 'je umrl po kratki bolezni v starosti. 78 let g. Franc Prekoršek, posestnik na Prekorjih. Pokojniku, ki je bil oče znanega narodnega delavca g. Iv. Prekor-ška, upravitelja javne bolnice v Celju, ohranimo blag spomin, prizadetim' pa ob bridki izgubi naše globoko sožalje!
— Imenovanje. Privatni docent Ma-aarykove univerze v Brnu, dr. Mihajlo Rostohar je imenovan za izrednega profesorja sistematične filozofije na omenjeni univerzi.
— Devetdesetletnico je slavila te dni y Gradcu mati našega znanega slovenskega skladatelja Vikt. Parme, gospa [Matilda Parma. Kljub svoji starosti je jubatantinja, ki živi pri svoji hčerki v Gradcu, še čila in zdrava.
— Izpit za rezervne artilerijske podporočnike so napravili v sarajevski oficirski šoli sledeči Slovenci:	Leopold Korman iz Fale, Josip Žiberna iz Maribora in Marijan Novak iz Maribora, vsi trije s prav dobrim* uspehom.
— Ob1 petletnici smrti junaka Srečka Puncerja, jurista in urednik- ;>3ugo-slovenskegU) Korotana«, ki jo padel dne 29. aprila 1919 v bojih z Nemci na Koroškem. Bil je Srečko Puncer častivreden imož, ki je med prvimi takoj spočetka nesebično in požrtvovalno deloval na o-svobcditvi Koroške, skupno z Malgajem izdajal in urejeval list »Jugo slo venski Korotan« v Velikovcu in pozneje dal evoje mlado življenje za domovino. — Njegovo truplo je bilo častno prepeljano v Braslovče v Savinjski dolini, kjer Je sedaj pokopan. Ob petletnici njegove smrti se ga moramo častno spominjati, i — Notarsko mesto v Ormežu je razpisano. Prošnje je vložiti najkasneje do 14. maja 1924 tL pri notarski zbopnicd v IJubljani.
— Zriukki In Frankopani Dne 30. aprila slave Hrvati, ž njimi pa vsak resničen Jugoslovani spomin narodnih mučenikov Zrinskega in Frankopana, ki sta bila 30. aprila v Dunajskem! Nove-ih! mestu obglavljena. Spomin na dve žrtvi habsburške osVojevalne politike jo sim-fctol večstoletnega odpora jugoslov. plemen proti tujemu nadvlad ju, predvsem proti Habsburgom, predstaviteljem •nemškega fevdalizma. Danes, ko tega nadvlad ja ni več, je dobro, če generacija, ki je preživela zadnjo fazo večstoletnega odpora, misli na njo, ki so v davnih dneh položili življenje za to, kar je daned dobilo konkretno obliko. Zakaj iz vsega odpora proti tuji oblasti se je toorala izcimiti zmaga narodne samoodločbe, zmaga narodne državnosti. V nepopolni obliki! nam) predstavlja to zma-;go Jugoslavija. Toda nepopolnosti bodo odpravili šele prihodnji rodovi, kajti Jml ne zaključujemo zgodovine. Poglavitno je, da sm'o v večstoletnem! razvodu dospeli pa to mesto in da. ga hočemo .ohraniti pred nasprotniki, ki še niso po-jaabilil nedavne preteklosti. Zrinski in iFrankopan, davna upornika-plemenita-i-lSa1, Paj nas-spominjata, da pravica zmaguje le v zvezi z močjo — toda nravi ca Stoji nad močjo! Mučencema, čl jih o-; stanktvpoČivajo v paši zemlji, bodi vsek-dar svetel spomin!
Most Selnica—-Ruše. Že dalje časa BeclSeTa na to, 'da bi se zgradil ob okrajni ;Sesti Selnica—Ruše čez Dravo most. Po vsej Dravski dolini od Maribora pa do ^Vuzenice ni nobenega mbstu, kar zelo ovira proBtet. Po dolgotrajnem! prizadevanju TbkalniU faktor jev &e je dne 25. ‘aprila’ vršil V navzočnosti velikega župana dr. PToja' lokalni ogled. Po mnenju strokovnjakov je svet za zgradbo mostu ^lo pripraven. Rb o gledu se jo vršil pri ■g. Mesariču v Selufcl sestanek' Vseh' interesentov iz Selnice, Ruš, Janševo gore, Boča, BEoSfen -itd., n adcaterem' jtv bik po-
leg odbora, izvoljen še poseben akcijski odbor, ki bo vodil vse priprave za izvedbo načrta. Veliki župan je obljubil kar najizdatnejšo podporo. Upamo in želimo, da se bo z zgradbo tega res potrebnega mostu eimprej pričelo.
— Smrt odličnegi demokrata. V Slatini v Slavoniji je umrl 26. tm. odvetnik dr. Zdravko Kovačevič, star 47 let. Bil jo odličen delavec demokratske stranke, svoj čas poslanec . hrvatsko-srbske koalicije v brvatskem saboru, po prevratu tudi poslanec v začasnem narodnem predstavništvu. Njegova smrt pomeni težko izgubo za demokratsko stranko. Blag mu spomin!
— Občni zbor slovenskega planinskega društva se je vršil minulo nedeljo v Ljubljani ob številni udeležbi članstva iz cele Slovenije. Poročila funkcijamarjev so bila soglasno sprejeta. Nesoglasje pa je nastalo pri določevanju delovnega programa za bodočo poslovno dobo. Odbor je predlagal, naj se pred vsem1 izvede popravila pri hotelu »Zlatorog« v Bohinjski Bistrici, dočim se jo večina izrekla prot temu ter zahtevala, naj se najprej zgradi planinska koča na Krvavcu. Odbor je smatral ta sklep občnega zbora za nezaupnico ter je odstopil. Občni zbor je bil vsled tega prekinjen. Gre tu očividno za nesporazum in pričakujemo, da bo ta kmalu odstranjen.
— Uvedba službe C za brzejav in telefon pri poštah Dolnja Lendava, Murska Sobota in Ptuj. Pri poštah Dolnja Lendava in Murska Sobota se je dne 6. aprila 1924, pri pošti Ptuj pa dne 17. aprila 1924 ukinila nočna služba (N) za telegraf in telefon in se istočasno uvedla celodnevna služba (C).
— Otvoritev zagrebškega velesejma. V nedeljo se je vršila v prisotnosti zastopnikov vlade in državnih oblasti slovesna otvoritev zagrebškega velesejma. Otvoritve so se udeležili tudi poslaniki Češkoslovaške, Francije im Poljske ter več angleških parlamentarcev, ki se slučajno mudijo v naši dpžavi. Obisk velesejma je zelo zadovoljiv. Že prvi dan je bilo nad 15 tisoč obiskovalcev. Tudi promet je dober.
—i Neurje v Beogradu in okcliei. Minulo ntedeljo je kmalu popoldan nastalo veliko neurje. Začela je padati toča, ki je bila ponekod debela kot lesniki. Iz Beograda poročajo, da je tam* padala toča, debela do 2 eni. Po mestu je toča po bila mnogo šip. Po polju je deloma uničena vsa setev.
— Za jugoslovejiskega konzula v Trstu je imenovan dosedanji ■ oslaniški tajnik v Bernu, g. Dušan Stepanovič.
— Reden poštni promet z Albanijo bo uveden' glasom poročil iz Beograda že s 1. majem.
— Človeške kosti kot, gnojilo. Češki listi poročajo, da je nedavno priplul čez grške vede holandski tovorni parnik, ki je vkrcal v Smirni 1000 vreč človeških kosti, označenih kot gnojilo. Baje je sledilo še več takih parnikov, časniki pozivajo vlado, da protestira zoper sramotno zlorabljanje ostankov po žrtvah, ki so jih Turki ma&akrirali v Mali Aziji.
— Žrtve kuge. »Dai]y Telegraph« poroča iz Alahabada: Kako strašno razsaja kužna epidemija, dokazuje vest iz. Pendžaba, da, je v zadnjih dveh tednih na novo obolelo 22 tisoč oseb, od teh jih je 17 tisoč umrlo. Od začetka leta je zahtevala kuga 54 tisOč človeških žrtev.
Celjske vesti.
Udruženje vojnih invalidov, podruž. Celje opozarja svoje člane, da so staro članske knjižice s 1. junijem tl. neveljavne in da je treba nabaviti si pri podružnici takoj nove. V to svrho pa mora predložiti vsak član svojo fotografijo. Kdor še nima uverenja za trikratno polovično vožnjo, jo dobi istočamo z novo člansko knjižico.
Celjsko mestno gledališče. V s obe to,
26.	tm. so igrali celjski domači igralci osmič in’ zadnjič opereto »Mamzclle Ni-touche« zopet s prav lepim’ gmotnim in moralnim1 uspehom. Kot prihodnja opereta v tej sezoni se igra še »Pri treh mladenkah.«
Predavanje dr. Pivka v Celju. Vršilo se je v soboto 26. tm. v mali dvorani Nar. doma, ki ,pa se je -vsled. ogrpnjno
udeležbe občinstva izkazala za premajhno, tako da so se morali odpreti še stranski čitalniški prostori. Burno aklami-rari je razpravljal prof. dr. Pivko pred vsem o dobroveljskem’ pokretu na raznih frontah, ki je bil bistveno drugačen kakor jugoslovanski, nadalje o dobrovolj-stvu tekem balkanske in začetkom svetovne vojne. Dolgo časa, se je pomudil pri drugi in častnejši fazi tega gibanja, ko so prihajale na bojišče z idealizmom in narodnim navdušenjem prepojene do-brovoljske čete iz Rusije. V tretjem delu svojega predavanja je razjasnil težko stališče jugoslovanskih dobrovolj-cev v Italiji in omenil napako, ki se je zgodila od strani Jugoslovanskega odbora. Za svoje izvajanje je žel predavatelj burno pritrjevanje.
Proslava 1. maja v Celju. Socialnodemokratska organizacija v Celju proslavi praznik delavstva s kulturno prireditvijo, ki se vrši na predvečer 30. tm. v veliki dvorani Nar. doma. Dne 1. maja ob 10. uri dopoldne je na Dečkovem trgu pred Nar. domom manifestacijsko zborovanje, nato Pa obhod po mestu. Jugoslovanska klerikalna strokovna organizacija zbere svoje člane ob 8. uri »Pri belem volu«, nato se vrši pri kapelici na Babnem maša, popoldne ob 15. uri pa ljudska slavnost na Jančevem vrtu, kjer bo gotovo tudi mnogo zabavljanja.
Občni zbor društva hišnih posestnikov v Celju se je vršil v soboto 26. tm. v gostilniških prostorih Nar. doma ob prav lepi udeležbi članov. Zborovanja se je udeležil tudi načelnik osrednje zveze v Ljubljani, g. Frelih, ki je poročal o raznih korakih, ki jih je napravila o-srednja organizacija, da se ukine ali vsaj izpremeni stanovanjski zakon. Šele z možnostjo zidanja novih stanovanj se bo mogla stanovanjska beda omiliti. Na občnem zboru se je govorilo tudi o previsokih obč. in okrajnih dokladah, ki hudo obremenjujejo hišno posest, o raznih krivičnih davkih in taksah ter o krepkejšem združenju hišnih posestnikov v lastni organizaciji v dosego svojega cilja. Predsednik' celjskega društva hišnih posestnikov je dr. Boži«.
Občni zbor rlbarskcga društva v Celju, ki se je vršil v soboto 26. tm). v, hotelu Balkan ob skoraj polnoštevilni udeležbi vseh, zlasti pa zunanjih članov, je potekel povsem! mirno, dasiravnp so bil Nemci na napad pripravljeni, V odbor so bili izvoljeni: kot predsednik dr. Lj. Brenee, kot podpredsednik' Vlad. Li-pold, tajnik Leop. Mejavšek, blagajnik Ant. Zorko, vodni nadzornik Fr. Fram1-schegg in kot odborniki: Fr. Čajnico, posta jenačelnik na Polzeli, Matija Goričar, župan v Mozirju, Fr. Kokalj, višji revi-dent v Rimskih Toplicah', Alojz Rihter-šič, okr. gozdar v p. v Celju, dr. Fr. Roš, župan v Laškem’, Zangger Dušan, trgovec v Celju in Ant. Zdolšek, učitelj v Štorah. Članarina 30 D ostane tudi za 1. 1924. Ribarsko društvo ima pod Pečovnikom val išče, kjer jo okoli 17.000 sulčjih iker. Postrvskih iker letos ni bilo mogoče dobiti, vsled česar odbor re-flektantorn ne bo mogel nuditi postrv-skega zaroda.	'	■
Objave.
$ Klub »Grohar« ima svoj redni občni zbor dne 10. maja 1924 ob 8. uri zvečer v risal niči državne gimnazije s sledečim' sporedom. 1, Predsednikovo poročilo. 2. Tajniško in blagajniško poročilo. 3. Volitve novega odbora. 4. Smernice za klubovo delovanje v bodočem društvenem letu. 5. Slučajnosti.
§ Zdravniško društvo v Mariboru. — Prihodnji znanstveni večer zgoraj imenovanega društva se vrši v operacijski dvorani splošne bolnico y četrtek, 1. maja ob 6. uri zvečer.
t Matijevič, junak iz Liko bo v sredo, dno 30. aprila ob 20. uri nastopil v Narodnem domu z že objavljenim, vole-zanimivini’ programom’. Senzacija dnova bo rokoborba z avstrijskim junakom Stoinbachom, s katerim sta stavila za 50.000 din. Predstavo spremlja godba. — Predstava minulo nedeljo je morala vsled nenadne odpovedi vojaške godbe odpasti, ker je bil o tem obveščen prireditelj šele pol ure pred predstavo in ni mogel več dobiti kake druge godbe.
Mala Nedelja. Narodno kulturno društvo priredi ob priliki prvega javnega nastopa malonedeljsko godbe veliko javno tombolo, katero je tako razširilo, da se iste lahko udeleži tudi širše zunanje občinstvo. Te dni jo razposlalo karte za tombolo vsem malonedeljskiml rojakom in, drugim prijateljem društva, ki bodo karte po raznih krajih razprodajali. Prosimo vso prijatelje ljudske prosvete, da z nabavo srečk sodeluje pri zgradbi prosvetnega doma v rojstnem) kraju dr. Razlaga, zaslužnega prvobori-telja lopo naše Prlekije. Kupujte tablice tombole Narodno kulturnega društva Mala Nedelja, ki se tudi v! Mariboru razprodajajo.
Sv. Vid pri Ptuju. Tudi v ta kraj, ki je slovel v predvojnih časih kot trdnjava nemškutarstva, prihaja, polagoma drugo življenje. V jeseni se je ustanovilo prostovoljno gasilno društvo in neumornemu delu odbora se je posrečilo, da dobi društvo tekom meseca maja od' tvrdke R. A. Srnokal v Pragi, snemalno brizgalno. Ko se bode blagoslavljala brizgalna, bode društvo priredilo večjo veselico, da si tako tudi gmotno oporno-* re. Omeniti je treba, da ravno oni faktorji, ki imajo največ interesa na'ustanovitvi 'društva, najbolj nasprotujejo društvu ip izmed 6 občin delovnega o-koliša je samo ena občina prispevala K nabavi brizgalne. —■ Tudi klerikalci so se začeli tukaj gibati; ustanavljajo si' ra>zlična-društva. Kakor se sliši; hočejo naprednjaki odgovoriti z ustanovitvijo Orjune iii Sokola.	—s— 4
 ^
3DS.
Seja eksekutive načelstev ljubljanske! in mariborske JDS se jo vršila v soboto v Celju pod predsedstvom! dr. Žerjava inQ dr. Lipoldai, Udeležili so se še seje dr. Kukovec, JJ. Petovar, dr. Kalan1, prof.;1 Mravljak in Ivan Prekoršek za mar h* borsko oblast ter dr. Puc, J. Turek, dri Kramer, A. Ribnik in A. Jug za ljub-’ Ijansko oblast. Na seji se je razpravljalo o politični situaciji ter so bili storjen ni z oziroml na bližajoče se važne odločitve soglasni sklepi.	,	i
Zaupni sestanek v Pesnici v nedelje
27.	tm1. jo bil radi slabega vremena bol# pičel. Udeležilo se ga je tudi nekaj pri-* stašev SKS, ki so stavili razna vpraša-* nja, na katera je dajal delegat oblastnega odbora g. Kejžar točna iui jasna* pojasnila, [V kratkem sledi nov zaupni sestanek v jareninski občini.	,,
Sestanka JDS v Zibiki in Lesičnem sta se vršila v nedeljo 27. tm’. Na obehl sestankih! je prisostvoval strankin tajJ «ik. g. Špindler. V, Zibiki se je vršila* tudi seja našega krajevnega odbora in/ so se pretresale važne krajevno zadeve zlasti z oziroml n,a bodoče občinske ih druge volitve. Sestanka v Lesičnem) 6» se udeležili tudi nekateri somišljeniki iz Kozjega, žal pa je dež, ki je pričel; kmalu popoldne padati, zadržal naše prijatelje iz oddaljenejših občin Pre-vorja in Zagorja; V kratkem se sklica nov sestanek v svrho ustanovitve strankine organizacije.	|;
Javni shod v Sladkem vrhu. Krajevna organizacija Samostojne strokovne delavske unijo v Sladkem vrhu je sklicala za v nedeljo, dne 27. aprila pri Roškarju javni shod, na katerem sta poročala delegat centrale v Ljubljani gosp. Janko Koler ter g, R. Ozim iz Maribora. Kljub skrajno neugodnemu vremenu je prihitelo delavstvo od blizu in daleč. Delegat centrale, g. Kolar je v obširnem govoru orjsal položaj delavstva y naši državi ter zlasti v Slove-niji. Zborovalci so z odobravanjem sprejeli poročilo tor stavili razna vprašanja, nai katere sta podala delegata pojasnila. G. Ozim je nato poročal o raznih internih organizacijskih zadevah ter razpravljal o pripravah za volitve. Storjenih je bilo tozadevnih več sklepov. Za proslavo 1. majnika se je določil točen spored. Delavstvo je izneslo tudi več pritožb zoper poslovanje okrožnega zdravnika v St. liju, dr. Morocuttija, in) bo storila contrala primerne korake, da te nedostatke, zlasti glede nakazovanja boleznine,-.odpravi. Shod je pokazal, da se jo delavstvo « Sladkemvrhu otresla
V IVfar i Sora/ »flvTe "f
ifl S B O
mr»,
vseli deniagogov in stoji trdno pod praporom Samostojne strokovne delavske uni je, ki pridobiva ob sevrni irieji. — še nedavno nekaki domeni raznih intema-cijonalcev, — vedno večje zaupanje. ^ Nova organizacija JDS v Prekmurju. V nedeljo 27. trn. se je vršil zaupni sestanek JDS v Cankovi. Ustanovila se je strankina organizacija za Cankovo m sosedne občine. Za predsednika je izvoljen posestnik Matija Hočar iz Skako-vce, za podpredsednika gosp. nadučitelj Karel Košir v Cankovi, v odbor pa gg. Mihael Kovač, pos. v Domajineih, Fr. Fauk, pos. v Gor. Hraščih, Janoš Rago-la v Cankovi, Al. Vogrinčič v Kosov cih, Jožef Hari v Hraščih, Franc Skoti v Domajineih, Franc Horvat v Bcznov-' cih in Ivan Weber v Cankovi. Prijavilo se je takoj 25 članov. Število bo v kratkem naraslo.	.
Zaupni sestanek v Križevcih (PreK-imurje) se je vršil v nedeljo 27. trn. O položaju je poročal g. notar Koder iz M. Sobote. Pripravila so se tla za kra jevno organizacijo, ki sc ustanovi dne 11. maja.
Zaupni sestanki JDS v Prekmurju
se vrše v nedeljo 4. tm. v Bodoncih, Gor Slavečih in v Sv. Juriju.
Mariborske vesti.
Maribor, 29. aprila 1924
ni Smrtna, kosa. Danes zjutraj ob 8. uri je umrl po daljšem bolehanju na mišici g. Sergej Vabič, trgovec v Mariboru v starosti 32 let. Pogreb se vrsi v četrtek, dne 1. maja qb 16. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju. Blag mu
fepomin!	■	■	,	,.	,.
m Veliki župan mariborske oblasti g, dr Miroslav Ploj - predsednik mariborske razstave. Prejeli smo: Danes 29. aprila, se je predstavila deputacija konzorcija mariborske razstave velikemu županu g. dr. Mir. Ploju, ter ga naprosila, da prevzame vodstvo in predsedstvo letošnjo razstave. G. veliki župan je z veseljem prevzel predsedstvo in ob ljubil, da bo z vso Vnemo deloval v razstavnem odboru kot predsednik. V naj krajšem času skliče anketo, na kateri se bo izvolil razstavni odbor in oksekuti-
▼a.
m Predavanje o razstavi »Kluba mladih« v razstavni dvorani. V nedeljo dne 4. maja ob zaključku razstavo »Kluba mladih« priredi »Ljudska univerza« še eno predavanje o razstavi. Predaval bo g. dr. Makso Š n u d e r 1, ki bo občinstvu razložil sedanje umetnostne oblike in izraze kot posledico sodobnih kulturnih, socialnih in miselnih razmer, tj. organi-čno zvezo vsake umetnostne struje z nje dobo. Po kratkem1 predavanju bo^ pokazal na razstavljenih slikali, kaj je naj-karakterističnejšega in kant stremi na ga mlada umetnost. Predavanje bo izpopolnitev predavanj g. Stiplovska o moderni umetnosti, sicer pa docela samo stojen epilog razstavi »Kluba mladih«. Predavanje se vrši ob pol J. 1111 in v 10 trajalo samo pol ure, tako, da udeležencem no bo treba zamuditi godbe v par ku. Da pa se prispeva h kritju stroškov, aa slabo obiskano razstavo, bo treba ob Vstopu plačati običajno razstavno vstop miino.
m' Udruženje mariborskega učitelj 'skega naraščaja priredi v sredo 30. aprila ob 20. uri v slavnostni dvorani drž moškega učiteljišča akademijo. Sodeluje popoln šolski orkester pod vodstvom1 g. prof. Berana, godalni! kvartet: Bajde V., Gregorinič, Horvat, Bajde O. ter gojenko in gojenci obeh1 zunanjih učiteljišč. (Citre, duet, zbor, dvospevi, solo spevi, deklamacije in recitacije). pro. Kram zvečer pri blagajni, [Vabljeni so vs’ Prijatelji učiteljstva. Vstopnina Prostovoljna* Čisti dobiček se porabi za razširjenje organizacijske knjižnice.
m1 FaUjfikatorii kolkov razkrinkani. Zastopnik g. Koste Krstiča in gospe Marije Krstič, g-. ar> Komavli, nas naproša objaviti, da ni res, da je gospa Krstl-čeva prodajala ponarejene kolke v svoji trgovini na 'Aleksandrovi oesti. Trgovec g. Kcsta Krstič, kakor tudi njegova žena Marija Krstičeva sta se po svojem zagovorniku pritožila zoper preiskovalni zapor na Višje deželno sodišče v Ljubljani, ki je s sklepom z dne 14. aprila tl. D 32-24 njuni pritožbi ugodilo iti odredijo. da se imata spustiti ua prosto, ute-
meljujoč svoj sklep 3 tem1, dai preiskava ni podala nobenih dejstev1, iz katerih bi bilo posneti, da sta ona dva udeležena pri razpečavanju ponarejenih kolkov, dasiravno so glavni krivci ze v zaporu 5ni je vsa množina ponarejenih kolekov
zaplenjena.
m »Društvo prijateljev angleškega jezika in prosvete v Mariboru« oziroma njega odbor sklicuje izredni občni zbor tega društva v pondeljek, dno 12. maja tl. ob 20. uri v klubovi sobi Grajsko kleti. Dnevni red: Dopolnilne volitve v odbor. Slučajnosti. Odbor društva upa, da mu bo mogoče v najkrajšem času otvo-riti društveno čitalnico, za katero se ima zahvaliti naklonjenosti ravnateljstva in upravnega odbora »Vesne«. Posredovali jem1 odličnega Angleža, živečega v Mariboru. g. Pearce-a, se je za naše društvo zavzel angleški konzul v Zagrebu, Mr. Maclean trt nam pri zunanjem ura du v Londonu izposloval brezplačno na-klonitev finega dnevnika, enega ilustriranega, mesečnika in’ enega ilustriranega tednika. Foreign offico je to storil »iz jemoma« in predstavlja ta naklomtev zares gentlemanski dar izredne vrednosti. Ker jo odboru privatno zasigurana »Times«, si je izbral Cedeče liste odnos no revije: dnevnik Dally Telegraph, mesečnik Nineteenth Century in tednik Grapbic. — Odbor poziva vse svoje člane, da se sigurno udeležijo izrednega občnega zbora. Nadalje vabi vse, ki se zanimajo za anglosaksonski svet, da pristopijo v čim večjem' številu. Novi člani se sprejemajo tudi na obenem zboru. Društvo jo nacionalno, nestrankarsko in ima edini namen poglobiti stike med Slovenci, odnosno Jugoslovani in Angleži zlasti pa informirati angleško javnost o težnjah Jugoslovanov sploh in Slovencev posebej.' Člani društva morajo biti samo Jugoslovani in Angleži odnosno Amerikami,
mi Vandalizem. V zadnjem času se zopet opaža, da so začeli otroci in tudi odrasčene osebe trgati lepake iz kioskov in tabel iz same hudobije, da škodujejo reklamnim podjetjem'. Najhujše je v tem pogledu na Tržaški cesti pri gostil-Nendl, kjer so je baje izrazil celo sin gostilničarja, da bo kiosk moral kmalu izginiti. Popolnoma potrgani so lepaki tudi s kioskov na koroškem kolodvoru, pri Meljeki vojašnici, na Aleksandrovi cesti pri gostilni Carda in ob dravskem mostiču za pešce. Policijski komisari-jat maprošamo, da izda svojim organom’ tozadevna stroga navodila in da policijski organi 'posvečajo tem’- pojavom večjo pažnjo. Proti vsakemu, se ga ))0 zasačilo, se bo uvedlo sodno postopanje radi poškodovanja tuje lastnine. Tak vandalizem je najti samb pri nas v Mariboru, kjer bo vsaka reklama skoraj-da onemogočena.
m Načelstvo zadruge brivcev v Mariboru naznanja cenj. občinstvu in članom zadruge, da ostanejo brivnice in damski frizerski saloni v četrtek 1. maja do 13. ure o tvor j ene.
m' Nepreviden motorni kolesar. Naznanjen je. bil nek š. Franc, ker je dno 28. tm. m a državnem mostu z motornim kolesom povozil fi-letnega Stanka Gračnerja, ki je hodil v spremstvu svoje 10-letne sestre in zadobil pri tem lahko poškodbo na čelu in nogah.
m Smrt v hlevu. Dne 28. aprila je naznanil Ciril Kampi, stanujoč v Kettejevi ulici št. 1, da ga je dne 27. trn. ob 18. uri prišel prosit neznan moški za prenočišče v hlevu. Drugi dan pa je dotič-nernu postalo naenkrat slabo in ob pol 10. uri je umrl. Ugotovilo se je, da je do-tični doma od Slov. Bistrice iu1 da je o-krog 65 let star, šibke postave, suhega o-braza, ima brke in sivo brado. Nosil je zelen klobuk, pepelnato suknjo z zelenim ovratnikom, črne hlače in belo srajco. Bil je namenjen v bolnišnico, pa je med Potjo umrl.
m' Vojaški konji se splašili. Posest nik Jože F. je prijavil, da sta so dne 25 aprila v Strmi ulici splašila dva vojaška konja ter se zarila v plot njegovega vrta. Vojak, ki je stal na vozu, je padel 5rt dobil precejšnje poškodbe. Škoda znaša 160 D.
m' Prodajal ukradene kemikalije. Sc-lič P-^iz Maribora, brezposelni kemični
pomočnik, je bil f]ne 26. tm. aretiran, ker jc prodajal po trgovinah neke ke mične izdelke. Pozneje se je ugotovilo, da so te stvari ukradene pri, tvrdki Go-
lež na Meljski cesti 8. Ukradel je kemikalije skladiščnik Vutolen, ki je takoj, ko. je izvedel za aretacijo Seliča, pobegnil.
m Ukradena peč. Avgust H. iz Studencev je dne 29. aprila ob 9. uri zvečer ukradel v Narodnem' domu gostilničarju majhno pec, vredno 200 D. Predali so ga sodišču.
m Goljufivi elektroniouter. Včeraj je stražnik aretiral brezposelnega eloktro-monterja Pavla L., ker je prišel k tvrdki Kravos in se izdajal za zastopnika športnega društva Rapid. Odnesel je žogo za 225 din. in izjavil, da namerava klub naročiti še 25 komadov žog. Pri podjetju »Drava« je izvabil kot lažnjivi zastopnik tvrdke Doctor in drug zračno stiskalnico, vredno 2000 din. Predan je -bil sodišču.
m Potrjena obsodba. Svoj čas smo poročali o obsodbi plačilnega natakarja Al. Repnika v Veliki kavarni, ki je gostom’ zaračunal dva- in trikrat večje svote nego so naročili in popili. Obsojen je bil pri okrajnem' sodišču na teden dni strogega zapora. Okrožno sodišče je v pondeljek sodbo potrdilo.
m Mariborske banke 1- maja ne po slujejo.
m Trgovine dne 1. maja. Trgovski gre mi j nam' poroča, da ostanejo trgovine dne 1. maja popoldan zaprte.
m Tedenski izkaz o nalezljivih bolez nih v mestnem okolišu mariborskem od 20. do 26. aprila: Škrlatica: ostali 4; tre bušni tifus: nov 1; norice: ostala 2; eri-sipel nov 1.
-m' Tujci v Mariboru. V noči od 28. na 29. tm. je bilo nanovo prijavljenih v mariborskih hotelih in prenočiščih 62 tujcev, od teh 26 v hotelu Meran, 4 v Pri-vathotelu, 18 pri Zamorcu, 6 pri Črnem orlu, 7 pri Zlatem konju, 5 v Kosovem
Mestni kino. TIL epolfa velezanimiva'
pustolovščine »Pariški verižnik« v 5 činih se predvaja v torek, sredo in četrtek. ,	I'	i-:;.	i-J	jj.jj-ič	p;**!;
3 pri Halbtvidlu, 4 pri Grozdu.
jjgj	Vi'1	•
■m) V Veliki kavarni gostuje od 1. ma ja violinski virtuoz Karel Huldcn. Na programu je mod drugim: »Ciganski na pevi« Serrte, »Violinski koncert« Berio-ta, Drla itd. V Kluba Bar zadnji program te sezone ob zmornih cenah.
m Kavarna mestni park. Svira mariborski salon-orkester vsak večer od 21 do 2. ure. Pri lepem vremenu tudi popoldne od 16. do 18. uro. > y
Oglejte ši
VIL umetniško razstavo „Kluba m!ac8ih“
Kazinska dvorana, ©«8f»rla ocS 19. do 13. En 14. do 17. ure.
■bbbhhhbbhh
Narodno gledališče.
REPERTOIRE:
■Veseli dan ali Ma-
Torek, 29. aprila tiček se ženi. Ah. A.
Sreda, 30. aprila. »Traviata« (Delavska predstava).
ab' E.
Delavska predstava »Travlato«. Na predvečer 1. majnika, dne 36. aprila sc v prizori kot delavska predstava ena naj popularnejših oper »Traviata«. Pri tej
predstavi veljajo dramske cene.
Vstopnico za opereto »Kneginjo čar daš«.«. Vstopnice za »Kneginjo čardaša«, katere premijera sc vrši v petek, 2. m'aja, se dobe že od torka 29. tm. naprej pri gled. blagajni. Istotako se lahko že sedaj rezervirajo vstopnice za prvo reprizo tc operete, ki se vrši v nedeljo 4. maja.
Sokolstvo.
o Sokol Sv. Lenart v Slov. gor. razvije dne 15. junija 1924 pri Sv. Lenartu v Slov. gor. svoj prapor. Ob enem je zlet naraščaja mariborskega sokolskega okrožja v Sv. Lenart v Slov. gor. Društvo se jc tudi obrnilo na župo s proš njo, da »me druga sosedna društva povabiti na prireditev. Upamo, da bo u-godno rešena in opozarjamo že sedaj druga društva, da nas v kolikor mogoče velikem številu poselijo. — Qdbor,,
Film.
kulturam umetnost
X A. M. Slomšek: Izbrani spisi zai
mladino. Priredba Fran Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasil Maksimi Gaspari. V Ljubljani, 1924. Natisnila in založila Učit. tiskarna. Str. XCTV+32L Nedvomno je bila občutna vrzel našega književnega trga, da so na njem1 manjkali že več nego dve desetletji spisi naj-večjeiga vzgojitelja in' preporoditeljai koroških in štajerskih Slovencev, to je A. M. Slomška. Sicer pa vkljub temu, da sc je o malokaterem' možu že toliko pisalo kot o Slomšku, doslej še sploh nismo imeli vsaj kolikor toliko kritične slike njegovega življenja in dela. Ta občutni nedostatek sta skušala popraviti Erjavec in Flere, ki sta izdala v! svoji znani zbirki »Slovenski pesuiki in! pisatelji« sedaj tudi Slomška. Tudi ta zvezek te krasno edicijo je urejen po vzoru dosedanjih. V antologijo uvaja bralca obširen in doslej nedvomno najboljši Slomškov življenjepis, spisi sO pa potem) razdeljeni v pesmi, prh ed-ne spise, poučno spise in nabožne spise, Knjigo zaključuje podroben in minu-cijozno sestavljen tolmač. Glavna prednost, te izdaje je, da skuša biti kritična, kolikor je seveda primerno za publiko, kateri je namenjena, zato nam podaja res točno in popolno sliko tako mhogo-stranskega Slomškovega udejstvovanja.
Iz tega vzroka ne bo segala po knjigi rada samo mladina, kateri je v prvi vrsti namenjena, temveč z istim) vesolj e ml in užitkom’ tudi odrasla publika, kaiteri' so sicer Slomškovi spisi že davno ekora/ nedostopni. — Knjigo jo jako -lepo okrasil s številnimi ilustracijami M. Gaspari, ki se po svojem slogu in! izvršitvi Stral sno prilegajo tekstu. Upamo, da bo občinstvo s pridnim kupovanjem' nagradilo memali trud prirediteljev in1 požrtvovalnost založnice, ki bo izvršila o-gromno kulturno delo, ko to zbirko dovrši. Da bi se zgodilo to čim prej! Prihodnji zvezek, ki je že v tisku, bo obsegal izbrana dela Janka Kersnika.
x Belokranjske otroške pesmi. Nabral Božo Račič. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Pravice objavljanja pridržane. Božo Račič je zbral zopet lepo zbirko narodnega blaga ih ga izdal vi knjižici, z gornjim imenom; Knjižica obsega 42 belokranjskih pesmic,, ki jihi bodo otroci kaj radi deklamirali, ker se ne odlikujejo le po lepem' jeziku, temveč tudi v gladkostj verzov in rime teh v mičnosti po vsebini. Ob koncu je mal' tolmač, ki pojasnjuje lokalno govorico in izraze* Božo Račič je znani zbiralec! narodnega blaga v Bolokrajini. Njegovi pirhi so danes splošno znani, vezenina in vse drugo je okusno zbral za Vele-sejm ter nami s tem' ohranil ini udomačil mnogo narodne umetnosti. To njegovo najnovejše delo je lepo ilustriral priznani akad. slikar M. Gaspari. Tudi vi risbah so ovekovečene belokranjsko pisanice in narodni motivi, ki se skladajo s pesmicami. Zbirko prav toplo priporočamo tako za mladino, kakor odraslim, x O večnem iskanju forme v umetnosti je bredaval sinoči v mariborski »Ljudski univerzi« akad. slikar g. Fr.
S t i p 1 o v še k. Njegova izvajanja feo izpopolnila prejšnja predavanja o moderni umetnosti in so tvorila ž njimi vred zaokroženo celoto. Predavatelj je pokazal, kako so vse dobe iskale formo (antika, prva krščanska umetnost, gotika, renesansa, barok, rokoko), v irnpre-sijonizmu je forma izgubila svoj prvoten pomen, v futurizmu ga je izgubila popolnoma, dočim se jo v kubizmu spet pojavil, dasi omejen na geometričen) izraz. Ekspresijonizem izkuša rešiti problem forme v poziti-mom) smislu in na način- k' je v sklad i z duhom našega časa. Njegova stremljenja in hotenja je predavatelj pokazal r.a slikah Frana in'
T oneta Kralja z razrJuv« »Kluba mladih« in iz plastike na »Evangelista« T. Kralja. Predavanje je b(Io dokaj dobro obiskano in je nudilo ie»on uvod1 v raz-.Ufliexanje razstave v-sosedni dvorani, ji.
'SZtim-V
-■ -----
...M—
Wr A' 18,0 6«.
W STariUoru, cine 30.-aprila l!»S?
——	  —..— i--------------
Gospodarstvo.
g Velesa jami v Bazelu (Švicarska).- — 'Od 17. do 27. maja o. g. n držat čo se n Basel-u VIIL Velesajam! Uzoraika. Zna-čenje ovoga Sajiria poznato je širom s vi je ta te se najbolje vidi. po torne, da 'je lanjski Velesajam! bio posječeri od ikupaca iz 21 inostrane zemlje. Ošinil ja-canja mruutarnje prodaje svrha je Baze) skog .Velesajma, čiji so plakati vide taJkodjer več P« raznimi javnim lokal i-ma, nredima i željezničkim. stanicamau .Jugoslaviji, unapredjivanje izvoza švicarske robe i u opšte uspostavl jen je me-'djunarodnih' veza na trgov a ek om; i in-dnstrijalnoml polju. Strani interesenti i trgovci imadu u Velesajmu u Baselu najbolje sredstvo, da se upoznadu sa .raanolikd^u i pr vek 3 a snom kvaliteto ni ''švicarskih proizvoda. Poznata velika po ižarna katastrofa godine 1933 uništila je 'doduše dosedanje provizorne zgrade [Sajiha, no postavljena su več dva velika trijema iz željeznog betona te i u-fcpravna zgrada bit ce skoro dovršena. Preporočuje se (našemu pri vrednem s vi-jetu najtoplije posjet ovoga Velesejma, poji svoje porijetlo več od 15. stolječa j 5 na kojeml če moči nači ua okupu puno iproizvoda, kojih ovdje n Jugoslaviji Svaka, ko treba mo. Trgovaeke veze 5z-^itiedj-n1 .Jugoslavije i Švicarske razvija-‘ju se dnevno svo više i danes več ni ’!' razlika n valuti ne igra nikakovu ulo-
gu za robu iz Švicarske, jer je potonja dana« razbijemo još najjeftinija, i može da izdrži svakako konkurenci ju, saNje-raačkom, koja je usljed prelaza na zlat-ne marke gotovo prekoračila več svjet-ski paritet na robnim tržiš tim a. Stoga danas švicarska roba može da nadje pano lakše konvenijenciju i u inostran-stvu sa slabijomi valutoni. Interesenti inogu dobiti legitimacije za bezplatan ulaz u- prostori je Baselsko g Sajma kod Šviearskog Konzulata u Zagrebu a ove legitimacije služe istodobno kao sredstvo za vožnju na Švicarskim željezni-čama uz znatno sni žen vi čijenu. — TJred za stanovanje (Qnartierbureau) stara se za dobar i jeftin stan za. posjetioce Sajma. — Sv e pobliže informacije dajebez-platno Švicarski Konzulat u Zagrebu, koji u ostalom u mj.esecu maju prired-juje takodjer jedan skupni izlet u Švicarska, prigodomi kojeg če se posjetiti i Baselski Velesajam1.
g Semenj v Poznanju. Dno 27. tm'. se otvori v Poznanju IV. sejem, ki bo trajal do 4. maja II.
g Dobava bencina. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 17. maja tl. ofertalna licitacija glede dobave 40.000 kg čistega bencima. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
ZAHVALA.
\
~ Vsem, ki so spremili na zadnji poti mojega nepozabnega moža,
\\ dr. Fran Strelec
in vsem, ki so mi v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekam 1 tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujem .domačim pevcem in sokolski godbi za ganljive žalostinke, g. žu-' panu za krasen govor, ter deputacijam sokolskih društev, okrožnega sodišča, notarske zbornice »Triglava*, gasilnim društvom in vsem drugim za častno spremstvo.
tlala oznanila. Pohištvo
laslnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalegi Šercer in drug, Maribor, Vetrinjska »lica Ste v: 2.	106
Prerokovanje!
Kdor kupi knjigo »BABILONSKA UGANKA1* in najde v njej Številki 393—95 bo srečen. 612
Glasovlr (Stutzfliigel) po ceni na prodaj. Einspielerjeva ulica St. 26.	859
Pcmnoževalni aparat (Ciklostil) po ceni na prodaj VpraSali v restavraciji »Pil-zenski izvor“, 905 2—1
2 sobi s kuhinjo se takoj odda, Naslov v upravi. 901
Dežne ponjave za vozove in konje, gamaže, nahrbtnike, potne kovčeke in torbice, gonilne jermene v vseh širinah i. t. d. priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova c. 13, Slemškov trg 6.	340
Zamenja se lepo stanovanje (5 sob, kuhinja, kopalnica in predsoba ter ostale pritikline) v sredini meMa tik Glavnega trga za v«aj enako veliko v bližini parka, z vsaj nekaj vrta. Ponudbe pod »Zamena*1 na upravo »Tabora11.	»
Podpirajte sokolski tisk!
900
Žalujoči ostali.
Četrtek, 1. majnika
pojačen orkester. Gostuje viotuoz na violino
Karol Kuiden
Vstop prost Program sledi
KLUB- BAR Irov program!
m
r r "?
kaučuk pete in kaučnk podplate
nosijo otroci in odrastli, ker so trpežni, po ceni in nošnja udobna.	705
Dražba občinskega lova Skoke
se vrši dne 3. maja 1924, ob 10. uri pred poldan v prostorih okrajnega glavarstva površina 751 ha izklicna cena 325 Din.
902	Franc	Pivec,	župan.
Hotel „P0ŠTA“ v Dravogradu
z 10 orali zemljišča na prodaj
Grisogono, Dravograd.
Javna dražba.
V petek, dne 2. maja t. 1. ob 3. uri popoldan se dražbeno prodajo v Mariboru, Meljska cesta št. 56, razno pohištvo, podobe, stoječa ura in jeklo v drogih. Pol ure poprej se predmeti na ogled.
Notar dr. Firhas
903 2—1	kot	sodni	poverjenik.
Ugodno kupite
kravate, srajce, klobuke, čepice, robce, nogavice, palice, m parfumerijo v modni trgovini
B. VeselfsoTič & Ki.
Maribor, Gosposka ulica 26 = Najlepše novosti =
128
Nalnovejše
samoveznice, srajce, nogavice in rokavice, kupite po najnižjih cenah pri 869 tvrdki:
J. TOMAZIN
Maribor, Grajski trg št. 4.
D, S. MerežkoViHki: ■ %-
Julijan Odpadnik.
(Dalje.)	•	(95)
Ni bila Viktorjeva navada, da bi sc bil čemu čudil; ne da bi žug.uiL besedico je.z izrazoen pohlevne pokorščino poljubil, rob cesarjevo obleke in odšel dalje, da izvrši povelje.
Julijan ,.ie ne glede na pozno, uro ftklical vojni svet. Vojskovodje so prišli v šotor mračni, nezaupljivi in se jim jetivddeto ma obrazih, da težko brzdajo mburjonjo. Cesar jim' je na kratko sporočil svoj načrt — iti na sever, v srce Perzije, y smeri proti Ekbatanu in Suzani, da -preseneti sovražnega cesarja, i (Vsi so vstali' in jeli govoriti hkratu, neitaječ ni malo, da se jim, ta zasnova dozdeva skrajno nespametna. Na surovih obrazih starih, treznih, od neštetih 'lnevarnosti ojeklenelih vojskovodij, si lahko 'bral izmučenost, gnev in nezaupanje. Mnogi so govorili zelo ostro.
— Kam1 poj demo? Čermi ? — je govorit' Sedustij Sekundus. — 'Pomisli, miio-'etivl 'česar: osvojili smo polovico Perzije; Sapor ti nudi takšne mirovne pogoje, da enakih niso azijski carji predlagali ne enemu rimskemu zmagovalcu
ne Pompeju Velikemu ne Septimiju Seanenr m ne Trajanu. Sklenimo časten nor,.»dokler nii prepozno in- se povrnimo • domov ...	m .
1 'Vojaki godrnjajo1, — je pripomnil Bagalatrf, — me pelji jih' v obup. Izmučeno-so. Mnogo -je ran jencev, veliko bolnikov. Če jih popelješ v neznano puščavo, h« bomb mi odgovorni za poslodice. — Usmili šiei'jih’. Tudi. za te bo dobro, da sp- odpočije®.' nomhra si bolj utrujen.1 np-go md vsi1 • • • J'
— iVrnimb sel'1— so sklenili vsi. *— I 'Blaznost - je, (nadaljevati prodiranje.
,V tem trenutku se je oglasil za steno šatora zamolkel, žugajoč trušč, podoben pljuskanju daljne' plime. Julijan je puslukil in takoj spoznal, da je to — pobu n a.	1
— Debro poznate našo voljo, — je iz-pregovoril hladno in pokrižal z roko vrata — nezlomljiva je. Čez dve uri odrinemo. Skrbite, da bo vse pripravljeno.
— Blaženi Avgust, — je velel Salu-stij mirno iinl spoštljivo, a nekoliko trepetajočega glasu — ne pojdem, dokler ne pcvem tega, kar sem dolžan povedati. Ne govoriš z nami, ki ti sicer nismo enaki po časti, pač pa po vojnih vrlinah, tako, kot, se spodobi učencu Sokrata in Platona. Tvoje besede lahko opravičimo zgolj kot prehodno razdražljivost, ki moti tvoj božanski umi. , .
— No, tako tedaj — je vzkliknil Julijan smehljaje, a ves bled od pritajene jeze — tean hujše za vas, prijatelji: potemtakem ste pod oblastjo blazneža.
Pravkar sem ukazal, da naj sežgo ladi- — on je zbežal
pa hočejo od mene? Slišite li? To je vzrok, zakaj sera dal sežgati ladije — u]> strahopetcev in pribežališča lenuhov. Poslej nam ni več vrnitve. Končano je. Nimamo nobenega upa več — le čudeža še lahko čakamo. Zda j ste zvezani z mano na življenje in smrt. Čez dvajset dni bo Azija v mojih rokah. Obdal sem) vas s strahotami in nevarnostmi, da zmagujete mod njimi in mli postanete enaki. Veselite se! Popeljem! vas •kakor bog Dioniz čez ves svet, da premagate ljudi in bogove iin da boste sami kakor bogovi!
Ko je. izgovoril zadnje besede, je po vsem taborišču, zabučal prestrašen krik:
— Gore! Gore!
Vojskovodje so zbrcali iz šotora. Za njimi tudi Julijan. Videli so ognjeni žar. Viktor je natančno izpolnil vladarjev ukaz. Cesar je motril požar e tihim, čudnim usm-evom.
— Cesar! Nuj se nas bogovi usmilijo
je in moje povelje se že izvršuje. Bil sem pripravljen že v naprej, da pridete pred mene s svojimi modrimi prigovori iinJ sera že * odrl zadnji most k vrnitvi. Da, poSehdob je vaše življenje v mojih rokah in jaz vas prisilim, da boste verovali v čudež!...
Vsi so onemeli; le Salustij je skočil Je Julijami in ga prijel za roko:
— To je nemogoče, cesar, tega ti- nisi storil! — Ali pa morda res? ...
Ni povedal do konta in je izpustil cesarjevo roko.. Vsi so skočili in napeli sluh.	-	■	k
Vpitje vojakov za platneno šotor jo-vo steno je postajalo vso srlnejše in sil-nejše: trušč upora se jo približeval, kakor da bi nevihta vršela čez vrhove gozdov.	,	-
— Naj kriče, — je dejal Julijan; mirno. -— Ubogi, nespametni otroci. Kam)
S temi besedami se je eden1 izmed centurijev vrgel ves bled in drgetajoč Julijanu pod noge.
— Zbežal? Kdo? Kaj govoriš?
— Artahan, Artabam! Gorje nam!... Prevari 1 te je, oesar!
— Ni mogoče . . A njegova sužnja? — je zajecljal cesar komaj slišno.
— Pravkar sta priznala na mhčilib, da Artahan ni satrap, marveč zgolj carinik v Ktezifonu — je nndaljeval cem-turij. Domislil se je te zvijače, da reši mesto in te spravi1 v puščavo, koder bi padel v perzijske rolke; vedel je, da boš sežgal ladije. Povedala ista tudi, da so Sapor približuje z ogromno vojsko...
Cesar je jadrno stekel na rečno obrežje k vojskovodji Viktorju:
Gasite, gasite, gasite! Brž!
Toda glas mu je zamud, ko je ugledal goreče ladjevje in spoznal, da člove-
ška moč ne moro ustaviti ognja, ki ga( je razpihal močan veter.	,
Obupno se je prijel za glavo; dasi vil njegovem srcu ni bilo ne vero ne molitve, je vendar obrnil oči kvišku, kakop da bi iskal pomoči z neba.	,
Ondi so skozi krvav odsevi ml gl j a lel blede zvezde.
Vojska je boljinbolj valovala-in bW
Sala- ..	• ' .	L
— Perzijci so jih zažgali! —vso vfpili nekateri, prožajoč roke proti gorečimi ladi jam — svoji zadnji nadeji.,
— Ne Perzijci, temveč vojskovodje;sami, da bi nas zvabili v puščavo in potem zapustili! — so stokali drugi.	|
— Udarite jih, svečenike! — go ponavljali tretji. — Svečeniki so začarali' cesarja in mu vzeli pamet.
Slava Avgustu Julijanu Zmago-* valcu! — so vzklikali, zvesti Gali in Kelti- — Molčite, izdajalci! Dokler je o-1 živ, se nam' ni bati ničesar!	|,
Malodušni so jokali:	j;
— Domov! Domov! Nočemo iti dalje, no pojdemo v puščavo. Ne koraka ne napravimo več, pa naj se" vzgiuuiimo ha poti. Boljše jo, da nas ubijet?!	|
— Tako ugledate, bratci, domajo, kavj kor svoja ušesa! Uničeni smo; padli smo. v perzijsko zanjko!	j!
— Ali resi nc vidite? — so se zmago'-) ■slavno postavljali Galilejci. — Besi ga' imajo v oblasti! Brezbožni Julijan jiih" je prodal dušo in zdaj ga suvajo v prc-, paid. Kami naj nas pripelje od besov ob'-; sedeni noreč?	>
Cesar ni oh (©nii času ničesar videl)1 in! slišal. Kakor da se mu blodi, je še-' petal zase, smehljajoč se bledo in raz-’ ■treseno:	'	i	;	iji	i	j'
’ Vseeno, vseeno... čudež se bo zgod idil! Ako ne danes, pa jutri... Verujem, v!l čudež! . . A	■	•	'	•
jn5aTJe priHodniič.J V
^	Koiuiorc*!Slavju jg bdgo^ai_.ui;edn.i'ki	Sp	l-ndler,.	—	Tioka;	MniboriMca	(3*-