82 štev.
V Ljubljani, v čeirtek 29. julija 1880.
Letnik VIII.
Inaeratl «e sprejemajo ii '«ijl tris"oona vrst»:
i kr., če se tiska lkrat,
1'- u ii n i> * h ii n n n ^ ii Pri večkratnem tiskanji ae ««na primerno zmanjša.
Rokopis
se ne vračajo, nefranhovana
pisma se ue sprejemajo, N »ročnino prejema opravniStvo adm nistraeija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 16 v Mcdija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemar velja :
Za eeio leto . . 10	gi. — kr.
iu poileta . . 5	,, — „ ta četrt let» , , 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gi. 40 kr za poi leta . . 4 „ 20 „ za četrt ieta	- „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je Poljanski nasip št. 48.
Izhaja po trikrat na teden in Bicer v torek, četrtek in soDoto.
. - /U
„Deutsch-Krainer."
„Tagblatt" od vtorka pokazal je zopet enkrat perfidnost nemškutarske logike. Uvodni članek tega lista namreč trdi, da rojstvo in pleme, tedaj da kri ne odloči narodnosti, ampak edino le odgojain mišljenje. Judje v poljskem Brodu, tako piše Dežtnanov list, so judje a čutijo se za Nemce, tedaj so Nemci, ravuo tako smo mi nemškutarji, pravi Dežman, rojeni Slovani, pa smo izgojeni po nemški in čutimo nemški, tedaj imamo pravico, imenovati in šteti se med Nemce, čeravno to po krvi nismo. Najviše sodišče je namreč razsodilo o poljskih judih, da se smejo med Nemce šteti, ker nemški govore in nemški čutijo. To je b:la hladilna kapljica na žerjavico, ki jo naši renegati po glavah nosijo zaradi svojega izda-jalstva, in ves vesel piše „Tagblatt", da imajo po tej razsodbi tudi nemškutarji pravico, imenovati se Nemce, čeravno to niso po krvi, temveč le po odgoji, in vesel vsklikne „Tagblatt," da so njegovi pristaši ,,Deusch-Krainer" in ime „nemškutar" hoče povzdigniti med častna imena! ,
„Tagblattova" predrznost je res velika, in bila bi skoraj možka, ko bi šlo za dobro in pravično reč. Vendar ni verjeti, da bi se „Tagblattu" posrečilo, koga k sebi zvabiti razun teh , ki jih že ima. Nam ta razsodba najviše soduije prav nič ne imponira, in nikdar ne bomo priznali, da samo odgoja stori narodnost. „Kri ni voda" je veliko bolj res
ničen slovensk pregovor, in se kaže pošebno v odločilnih, resnih trenotkih. Ta razsodba odpira renegatstvu vrata na stezaj, kajti vsak ki nemški zna, lahko rtče: jaz sem nemški odgojen, toraj sem Nemec. Pokažejo se iz tega lahko največe absurdidete: od dveh krvu h bratov je lahko eden Slovenec, drugi nemškutar, in slovenski starši imajo lahko same nemške otroke, če jih v nemške šole pošljejo. Ali ni to smešno?
Ali zamore biti tak Nemec, ki nima prav nič nemškega značaja v sebi, ki morda nemške dežele še nikoli videl ni?
Dosti je tak h nemškutarjev, ki še nemški ne znajo, ki tedaj niso „nemški izgojeni," pa vendar jih bo „Tagblatt' z veseljem uvrstil med „Deutsch-Krainer."
Toda najlepše še le pride. Vselej, kedar so pri nas nemške šole ustanovljali, rekli so nemškutarji, da tega ne delajo za to, da bi nas Slovence ponemčevali, ampak le zato, da se Slovencem priložnost ponudi, naučiti se svetovnega nemškega jezika; tudi minister Stremayr je isto pesem pel pri otvorenji ljubljanske realke in Kočevarjeve nemške šole v Krškem; tudi on je rekel: „Mi vas nečerao germanizirati, ampak samo skrbeti, da se nemški uauiite." Da je bilo vse to laž in hinavstvo, kaže se zdaj iz pisarije „Tagblatta", ki pravi, da je vsak Nemec ali „Deutsch-Krainer1, kdor je nemški izgojen , kdor je nemške šole obiskoval!
Tedaj je pač dosti jasno, da nemške šole pri nas nimajo druzega namena, ko delati iz Slovencev — Nemce, Slovence vedno bolj v kot in v hribe stiskati, ter jim nazadnje vzeti jezik in narodnost, ter jih preparirati za veliko Germanijo. S perlidno zvijačo nam usilu-jejo nemške šole, češ, naj bi se naši otroci nemški naučili, in kedar nemški znajo, reklamirajo jih za Nemce, ker so „nemški odgo-jeni", ter jih slovenski domovini vkradejo, kakor so Turki krščanske otroke kradli in jih potem izgojili za janičare, najhujše sovražnike slovanstva in krščanstva! Pa Turki so to delali vsaj s silo, ljudstvo se jih je znalo braniti, ker je poznalo njih sovražni namen; nem-škutsrji pa pridejo s hinavskim , prijateljskim obrazom in pravijo : . Glejte , kako bo dobro, če se vaši otroci v šoli nemški naučč idt.", kedar pa ti otroci enkrat nemški znajo, kar na mah postanejo „Deutsch-Krainer", in ž njimi se občuje zanaprej le v nemškem jeziku od strani uradov, tako da se mora človek na zadnje te nemščiue privaditi, in mu je slovensko pisanje res že težko umljivo, prvič, ker se ga ni učil, drugič ker se ni vadil ga v življenji, kajti za to skrbe že birokrati, ki so z nemčurji v zvezi, da ne vidi slovenske črke od uradov poslane. Tako se delajo Nemci, ali kakor „Tagblatt" pravi, „Deutsch-Krainer", tako se naš slovenski narod uničuje, in ta nemškutarska druhal sme svobodno po nas skakati in na našem životu eksperimente
Pijanec.
Našim ljudem podomačil V i 1 i n s k i.
13. Stiska.
(Dalje.)
Delavci, ki so morali ž njim delati, so se jezili nad njim , nad takim grdežem in gorši-čem. Pretili so gospodarju, da pojdejo vsi, če tacega nemarneža ne spodi. Gospodarju že tako ali tako ni bilo dosti za tega malopridneža. Samo zato ga je bil v službo vzel, ker je poznal njegovo družino in vedel, da je njegova družina pomoči potrebna. Ko pride tedaj sobote večer, ga plača in odslovi, naj gre, kamor ga je volja. Katinka doma je željno pričakovala plačila, ker četrt leta je potekel, obrok je bil tukaj, plačati je bilo treba sta-novnino. Zgubljena služba, to je bil Janku težak udarec , ves zamišljen in otožen tava domu.
Pot ga vede memo koče in ker čuje iz oje kričanje in veselo vpitje, pogleda kvišku, zagleda brinjevo znamenje, pa hajdi v krčmo.
„Samo en kozarec ga bom popil, da pre-ženem skrbi," reče sam pri sebi, sede med žgane in pečene veseljake in sedi in pije, da zapije pamet in prisiužek celega tedna. Polnoči je ura bila, ko ustane in se guglje proti domu. Katinka je bila zarad njega v smrtnem
strahu. Že dve nočii dal si na pokoja, ker je neprenehoma delala, da bi za otročiče kaj prislužila. Še otroci niso šli spat, ker so čakali očeta. Čakajo in čakajo, pa ga ni, dolgo ga ni, Katinka mu gre se sinkom naproti, ali bolje rečeno, gresta ga iskat, nevedoč kod n kam. Ko ga dobita, ga prijazno spremita v hišo. Janko je bil strašno raztogoten. Katinka mu prijazno reče, naj se poda k pokoju, ker je že zelo pozno. Janko zakruli in praša:
„Kaj? kaj? praviš ti?"
„Truden si in spehp.n, Janko, jel od hoje, od dela ; jel da greš spat? Ali češ morebiti kaj jesti?"
„Nečem!"
„Lezi, Janko, lezi; polnoči je proč in po-č.tka si potreben, zakaj ne?"
..Poberi se mi!" zagrmi on.
Še nekaj časa gaje nagovarjala, kar skoči pijanec po konci kakor obseden in zdivjan, prime za posodo s krompirjem in jo vrže skozi okno, prevali mizo, prevrača stole, zgrabi za palico in tolče in bije, premetava in maha, kar mu pride pod roke.
„Janko za božjo voljo te prosim , i kaj pa počueš?' krikne Katinka. Toda besni in zverski pijanec mahne tudi njo in jo z enim udarcem podre, da se zgrudi, in pade na tla kakor mrtva. Otroci to videti, začno kričati.
Jauček se U3topi pred mamo, kakor bi jo hotel varovati, ali zanikerni oče ga zagrabi za roko in vrže v kot ob zid, da otrok v nezavesti oblež'. Barbka se je se sestrico svojo skrila pod posteljo.
„Jaz vas bom učil, kako se boga, hudiči I Kaj mi bote stokali in javkali prokleti potepuhi ! Tiho! tiho pravim! meni nič govoriti I Jaz sem gospodar. Bil sem bogat človek, zdaj pa delam kakor dninar, pa dela iščem. Taka je, krepal bom na vešalih, če sem jo ubil, babo, naj gagnem enkrat. Haha ! vse je dobro, če ni še, pa bo! „Holà, le pijmo ga, kdor ga ma, mož velja" tuli pijanec po sobi, Bi spod-takne in pade. Eu čas se pobéra, potem pa na tleh zaspi. Barbka zleze izpod postelje, prinese v korcu vode in mami lice moči. Katinka se zavé in z rahlim glasom praša:
„Barbka, kje so pa ata?"
„Tam le so, zraven klopi leže na tleh."
„Kje pa Jančjk?"
„Mama, se mi zdi, da je mrtev; vidite ga, usta odpera, iz glave mu pa kri teče."
Katinka hitro prime za glavico ubozega otroka, si jo dene v naročje, jo pomoči neko-likrat, mu omije lice in naposled se zave tudi otrok. Mati zmoči robec in mu zaveže čelo in reče otrokom:
delati, mi pa se še zdaj geniti ne smemo, kakor kažejo zadnji dnevi, ko smo bili dvakrat zapored konfiscirani!
Pa če je tudi laž, mi akceptiramo nem-škutarsko logiko in etnografijo, da le odgoja naredi narodnost (čemur se bodo učenjaki gotovo smejali I), — pa potem bomo tudi lepo in odločno prosili, da se nam dajo slovenske šole, da se nam piše iz uradov slovenski, ker tako bomo varovani pred ponemčevaujem. Ako bodo pa nemškutarji zopet s hinavskim, priliznjenim glasom nam prigovarjali, da je koristno za slovenske otroke, če se nemški ua-uče, zapodili jih bomo, kakor grde skušnjavce, rekoč: „Ali niste sami rekli, da je vsak Ne mec, kdor je nemški izgojen ; ali mar m slite, da bomo otroke zato v šolo pošiljali, da se naši domovini, našemu narodu izneverijo ? Poj dite se solit, vi „tajč-kraiuerske" prismode, vzemite vsak en koš iu pojdite s Hočevarji fige in pomeranče prodajati I1'
V Galiciji se pripravljajo na prihod cesarja. Itiisini se nočejo s Poljaki združiti v ta namen, ampak bodo cesarja posebej pozdravili.
Ker so se čcski „Narodni listy" nedavno pritožili čez svoje rojake, da preradi nemškutarijo, poprime brž ,,N. fi'. Presse" za to besedo, ter prežvekuje staro pesem , ki jo moramo tudi mi zmirom slišati, da Slovani sami žele, naučiti se nemškega jezika, in da jih voditelji po sili od tega odvračajo. Iz tega pa list se ve da sklepa , (la se mora vsa Avstrija ponemčiti. Ti ljudje pač ne bodo nikoli nehali, spodkopavati slovansko narodnost, ter Usiljevati Slovanom svoj nemški jezik.
Politični pregled.
Avstrijske deiele
V Ljubljani 27. julija.
Kakor se sliši, hode vlada prihodnjemu državnemu zboru predložiti postavo o rabi
jezikov v šolah in pri uradih, tedaj tako-zvano narodnostno postavo. Taka postava bila bi zares potrebna. Pa kaj koristi, če je pa izvršujoči organi, to so uradniki, ne bodo iz-polnovali! Pri nas se čisto nič ne brigajo za vse tiste ukaze, ki jim velevajo rabo slovenskega jezika , tako, se bojimo, ostalo bo tudi vprihodnje. Ali ni žalostno za državo, ako se postave ne izpolnujejo po tistih, ki so v prvi
Izvirni dopisi.
vrsti poklicani, braniti njih svetost? Dokler
ne dobimo bolj energične vlade, nemarno no- kak slap, toča iz višine, benega upanja, da bi mi v Avstriji pravice j kokošja jajca in gosta kakor megla, da je kur
I z JI i ril C na Dolenjskem, 26.
julija. Žalibog, da ne moremo mi Dolenjci sko-rej nič dobrega, veselega s svojih okrajev poročati. Nevihte, požarji, povodenj, grom, blisk, strda in toča, vse je letos že čez nas prišlo in opravičeno smemo reči, težka je roka božja nad nami.
Bilo je v sredo 21. t. m., ko so kmalu popoldne se temni oblaki na nebu kupičiti jeli; slišal se je še daljni grom, zmiraj se bližajoč in glasnejši, kmalu je bilo vse obnebje s črnimi straŠDo nevihto preteč mi oblaki pokrito; vsi smo plašni pričakovali hudega vremena, ali toče ne, kar spremen,jo oblaki svojo barvo v umazani, sivi boj, — „teči'- — je vsak izustil, in komaj je besedo izgovoril, se je pričelo neko nepopisljivo vr šanje po zraku, strašansk vihar, ki je samo v naši fari 12 kozolcev, nekaj popolnoma podrl, nastane, in kakor bi se bile zatvornice v oblakih odprle, prihromi kakor
Toča debela kakor
včakali.
V bukovinskem deželnem zboru prišlo je pred sklepom tudi jezikovno vprašanje na vrsto. Rumunci in Rusini so zahtevali, da se mora v vseh deželnih jezikih ura-dovati, namreč v rusinskem, rumunskem in nemškem jeziku, in ne samo v nemškem, kakor do zdaj.
zrak otemoela, je začela padati, in ui bilo pol ure iu bilo je vse proč.
Ves trud celega leta. ves plod, ki smo ga materi zemlji zaupali iu ki je že letos posebno obilni sad obetal, vse je bilo vničeno. S tako silo je toča padala, da se na nekterih njivah še več ne pozna, kaj je vsajeno bilo. Bil je prizor, kakor bi bila velika armada s celo trumo
konjikov vse poteptala in v tla zbila. Krompir, fižol, turšica, zelje, proso, to je: kar je najvažnejša hrana našega ljudstva, je popolnoma vničeno ; pšenica je komaj na polov co požeta, I ara rež in oves sta še sploh stala, ali zdaj leži vse neusmiljeno sesekano po tleh , ne zrn ne pride več k pridu ; sadja , da si je obilo kazalo, ue bo nič, še drevje je silno poškodovano. V nske gorice, ki so tako lepo kazale, so do čisto vuičene, in trta tudi za vtč iet nezmožna sad roditi. Skoraj tudi hiše m bilo, da bi ue bila toča šip pobila.
V	resnic', taka uesreča je nas zadel«, da si človek veče še misliti ne zamore. Ka| bo zanaprej? kaj bomo počeli na spomlad? Kako preživeti se čez zimo?
Vzela je toča pričenši se od Brezja v sv. Križki fari, dalje skozi doli proti Tihaboju, Selu, Mirni in proti Mokronogu. Naše sosedne fare St. Rupert ni nič manj zadela nemila osoda. Prosili bomo, da nam bodo vsaj kaj pri davkih pregledali in Njih Veličanstvo, naš presvitli cesar bodo gotovo odprli svojo milo-darno roko, in kolikor mogoče olajšali svojim zvestim podložnim žalostno osodo.
Iz Lokev, 2G. julija. (NavadGe č tal-nice po Kranjskem.) Večkrat svojega popotovanja ponujala se mi je priložnost v eno ali drugo čitalnico priti in delovanje njeno spoznati. Namen.1 sem že o svojem času „Slovencu1' o tem napredku pisati, kar mi pa do danes ni bilo mogoče. Zatoraj prosim , da mi slavno vreduištvo v svojem cenjenim časopisu toliko prostora prepusti, da vsaj nekoliko o slovenskem duhu ¡»isati morem.
V	več kraj h med Slovenci sem žalibog opaziti moral, da nektere naše narodne čital-uite še vedno nim-ijo pravega slovenskega duha, ter da podpirajo vedno rajši „deutsche Kultur" uego našo književnost. — Ako prideš v pro-storije sloven-kih narodnih čitalnic, mislil bo-deš, da si v Berlinu in da sediš v društvu ,,vertassungstriu'arjev", kajti opazil bodeš na prvem mestu cetnčurske novine kakor: „Laiba-cherico", „W. Tagblatt", , Fremdenblatt", ,,N. fr. Presse", iu če bodeš iskal slovenskih časopisov. bodeš kje v kotičku zagledal „Narod ', „Slovenca' in pa tu iu tam „Novice."
„Otroci, pokleknimo, pa Boga prosimo za sirotleja očeta, ki so tako nesrečni."
Zares kaj tacega videti, to mora človeku srce raznesti od žalosti. Tam leži brezvestni surovi pijanec kakor hlod, brezbožno človeče, ki je srečo cele družine zapravil se svojo lah kom šljenostjo, kterega strast in pregreha jih je pahnila v nesrečo , sramoto in uboštvo, ki jim njih ljubezen povrača s tolikim divjaštvom — zraven njega pa kleči blaga žena, kleče nedolžni otroci, ki sklepajo in dvigajo k Bogu svoje nedolžne ročice, ki s solzami prosijo očeta v nebesih, naj se jih usmili in jim spreobrne očeta! — Kolika razlika! — Volk med ovcami.
Celo noč ni mogla očesa zatisniti uboga žena, ker je otrok ječal in stokal, rana ga je skelela tako hudo. Zmerom mu je devala na glavo krpo, namočeno v mrzli vodi in mu za-vezavala bolno glavo, in ga tolažila, kakor le mati zna in ve tolažiti svoje dete, a Janko je ležal kakor štor in smrčal. Dubra žena ga je
„Je, Barbka, seveda je; vsak pijanec hudo žali Boga se svojo pijanostjo."
, Potlej to ni prav, da ata žalijo ljubega Bohka. Kaj ue mama, ko bi ata zdaj-le umrli, kaj ne, da ne gredo v nebesa?"
Katinka se strese, kakor bi ji z nožem prebodil srce , pade na kolena , si z rokama
pokrije obraz in se britko solzi.--Proti
jutru pospravi po hiši, pobere čepinje pobite posode in zgotovi zajutrk. Trepetaje čaka, da se prebudi Janko.
Janko se prebudi in jezen se od tal sko leba. Glava ga je bolela, bolan je bil. da je moral leč iti. Začudeu gleda okoli sebe, si mane oči in misli, kaj bi se bilo ž njim godilo. Bledo lice njegove žene, v kotu jokajoči otro-čaj se zavezano glavo, pa dekletce , ki se je boječe skrivalo pred njim, vse to mu je hitro pojasnilo, kaj je počel. No, pa drugekrati se je Janko kesal. ali zdaj se ni več kesal. Klel je in grozno robantil, zmerjal in psoval ženo I in otroke, preklinjal sebe in celi svet. Zastonj
hotela spraviti v posteljo, pa se je raztegoval | ga je mirila in tešila njegova blaga žena, za " in brcal okoli sebe. Barbka reče materi:
„Mama, ali so ata pijani? kaj ne da so." „Dete moje, ata so pili žganje, slabi so od dela, pa jim precej malo škodi, zato je zdaj tako ž njimi."
„Mama. je-li pijanost greh?"
stonj ga prosila, naj se ne togoti, ou je ni razumel, on ni mogel doumeti, kako more ona še prijazna biti do njega, do človeka, ki je iz-vržek ljudi in zaničljiva smet. Zdaj je še le razsajal po hiši kakor spuščena zver, podil otroke iu jih pretepal brez uzroka in brez
usmiljenja, zlasti dečka ni mogel trpeti, kte. rega je večkrat nevarno pretil. Ubogo dete je strahu koprnelo in po celem životu ss zganilo, če je oče samo spregovoril. — Nekega dne pa, ko oče spet nadelan domu pride, pobegue deček od hiše iu se več ue povrne. To je hudo zaskrbelo cčeta in mater, ker nista védela, kam je otrok prešel. Mati je bila neizrečeno žalostna, tako da od žalosti sama zboli , tako da vročinsko bolezen dobi.
Ubožni zdravnik pride, zmiguje z ramama, ker ne more umeti, zakaj nesramni pijanec tako nečloveški ravna z dobro ženo, zakaj ji dela toliko skrbi iu toliko žalosti. Katinka je zgubila zavednost, pa je bledla in zmešano govorila samo od moža, od zgubljenega otroka, pa Boga je prosila zmeraj za obadva tako lepo, tako goreče, da so celó zdravnika solze posilile.
Najbolj žalostno in siromašno je bilo pa gospodarstvo. Janko je pohajal brez dela, ni hotel več delati in kader je res kaj dela dobil in kak sold zaslužil, se mu v roki še ogrel ni. tako hitro ga je pognal. Domu nikdar ne beliča m prinesel. Dokler je bila Katinka zdrava, da je mogla delati, je še marsikaj zaslužila, da so imeli, kar je bilo treba. Zdaj pa, ko jo je huda bolezen položila, da se premakniti ni mogla, zdaj je pa stiska nastala, velika vbož-
Ako tukaj poprašaš kterega g. predsednika ali tajnika, zakaj da imajo samo dva slovenska časopisa in toliko nemškutarskih, dobiš odgovor: „ker nam blagajna ne dopušča.
Jaz nisem nasprotnik temu , da se nem-škutarsk h časopisov ne eden imeti ne bi smel, kajti tudi njih pisarija kterega mika ; zavzel Bem se pa zelo, aa je število slovenskih časopisov vedno maujše kakor švabBkih. Če pri-dejo trije Slovenci v čitalnico, moreta le dva brati slovenski časopis, tretji mora pa gledati in čakati, da ona dva prebereta. Zakaj Be ne bi več slovenskih časopisov naročilo? Saj jih več izhaja. S tem bi jih tudi bolj podpirali, in k njihovemu zboljšanju pripomogli. Tudi hrvaški časopis „Obzor" priporočal bi Slovencem, da se bolje seznanijo z brati Hrvati.
Priporočam Vam tedaj , podpirajte svoje časopise, spoštujte svoje branitelje, dajte priložnost kranjskim Slovencem, da bi se spoznali z goriškimi, štajarskimi iu istrijanskimi Slovenci kakor tudi z brati Hrvati.	A.
I 'ti Št. ltuperta na Dolenj-čkeiU, 24. julija. Liberalni gospodje dež-zbora, ki ste nedavno vkljub jedrnatim tehtnim ugovorom narodnih poslancev sprejeli postavo za odpravo duhovenske bire, hitite le z dru-zimi enac mi postavami ua dan, da z njimi našega ubogega kmeta ne le globokeje v revščino potisnite, marveč ga na ta način naravnost b silo od njemu tolikanj ljubega domačega ognjišča po svetu poženete I če imate gospodje kaj srca za Dolenjca, čigar vino, ktero on s tolikim trudom prideluje, tudi vi pijete, ter sploh njegove krvave žulje tudi vi vživate, slušajte I
Dne 21. t. m. popoludne o 3/4 na štiri se po krasni in rodovitni šentrupertski dolini na mah zmrači, v temnih oblakih začne vreti, za tem sledi velikansk piš, po kterem začne v redkih debelih kapljah dežiti, v obližji vasi trešči brez škode in zdaj vsuje se suha kot oreh debela toča, opustoši popolnoma lepe in obilne letošnje poljske pridelke kolikor jaz danes vem: po Pijavicah, Bistrici, Št. Rupertu, Veseli gori, Straži, Trstenku, Zabuknji, ter pokonča poleg tega popolnoma vinske gore, Apnenik, Ravnik, deloma Okrog, Gobco in Za-drago, po kterih gorah ravno najbolje vino pri nas raste. Škode po toči učinjene ne bodem
zdaj cenil, le rečem: prizor, ki se po imenovanih krajih danes našim očem podaja, je pretresljiv, za dotične kmete obupljiv ; ti naši fa-rani, ki bo bili še pred eno uro v nadi najbolje letine, hodijo zdaj z bledim obrazom, 'obešenimi glavami po polji ter se le popra-šujejo: kdo nam bode v tej sili in bedi pomagal ? Da bodo nesrečnežem po moči pomagali rojaci, v kterih žilah naša kri teče, o tem ne dvomimo, da bi njim pa nemškutarski poslanci deželnega zbora s postavami, kakor je imenovana, tako pretežkega državnega bremena ne množili, jih ponižno prosimo.
Iz (■orciijiskcsa, 23. jul. (Vesteneck.) Mislili smo, da zdaj, ko vlada sama med strankami ohranuje blagovoljno nevtralnost, bodo tudi njeni služabniki, razni uradniki, opustili sovražno ščuvanje zoper ogromno narodovo večino na Slovenskem ; — ali temu ni tako 1 Dokaz temu so korifeji nemškutarske stranke, ki so skoraj vsi ravno uradniki, med njimi v prvi vrsti Kaltenegger in slaboglasni Vesteneck. To je cvet birokratov, kakoršne je izredila liberalna doba, kteri še zdaj, v popolnoma premenjenih časih , ne opuste tega, česar so se navadili, žaljenja mirnega, zatiranega naroda, med kterim živijo, kteri bo se kar vjedli in zagrizli v svojo herostratično delovanje. Le o poslednjem Vestenecku bi rad besedo spregovoril.
Bival Bem dalj čase ua Dolenjskem, in po pravici rečem, da je ni bolj zoperne osebe ne samo v njegovem „pašaliku" litijskem okraji, ampak na celi dolenjski strani, kakor je on.*)
Videl sem pač mirne, poštene slovenske može, ki so v tihi jezi pesti stiskali, kadar se je zvedel zopet kakov čin iz njegovega biro-kratičnega samosilstva, posebno ob času volitve v deželni zbor. Ali je to v čast uradnij-skemu stanu? Ako je stari renegat Dežman po vsem Slovenskem znan in Bovražen, — nič ne de ; toda c. kr. uradniška oseba, ki bi morala biti nad strankami, to je drugače — to ue gre 1
Zdaj ta večni poročevalec nove zaušnice
*) Litijski „Glockcnsteher". Ime je dobil od tega, ker jc točno kakor železniški sluga ob prihodu vsacega vlaka stal pri zvoncu postaje in s temnim pogledom izpod čela opazoval prišlece.
daje lojalnemu narodu slovenskemu. Ni za-doBti, da je popačil kupčijsko zbornico , da je deželni zbor ponemškutaril, da je šolsko postavo pri nas še bolj centraliziral, zdaj zopet skuša župane še bolj Bpraviti v oblast okrajnih glavarjev, da bi ne bili nič druzega več ko njih hlapci in kimavci. Po marsikterih krajih že zdaj niso mogli dobiti sposobnih mož za županstvo, ker vsak se je bal šikanirauja okrajnih glavarjev, — kdo bo pač še zduj se v to podajal 1 S tem hoče le namen doseči, da povsod spravi svoje kreature do županstva.
Prašam, ali Blavna vlada ne vidi pogub-ljivega, Bovražnega delovanja tega malo sku-šenega mladenča, ki v svojem slepem sovraštvu med narodom našim le nesrečne poskušuje dela, kteri ustavne pravice naroda našega za to gazi z nogami, da bi više splezal? Ali slavna vlada ne ve, da mora tako ravnanje uradnikov ves uradniški stan pristuditi, da zamore nji sami na kvar biti? Ali nimajo okrajni glavarji ničesar druzega opraviti, kot narodu našemu pogubljivo politiko uganjati ? Quou-que tandem ?
'it IVovega mesta 25. julija. (Učiteljska konferenca v Novem mestu.) Ker je bila konferenca učiteljev novomeškega okraja 21. t. m. po vsem izvrstna, naj blagovoli slavno vredništvo „Slovenca" le nekoliko o nji v svoje predale sprejeti, kajti obširneje in natančno bode gotovo v šolskih listih čitati.
Koga bi ne veselilo, ko so minoli časi, da bi morali še pri učiteljskih konferencah nemčurski živelj podpirati. Res veseli bili so vsi učitelji, ko je pozval c. kr. okrajni šolski nadzornik A. D er gane jih iz svojega okraja k tako mikavni skupščini, in to že na popoludne prejšnjega dneva 20. t. m. in sicer za to, da so se učitelji z nadzornikom vred poklonili visocemu gospodu c. kr. deželnemu predsedniku g. A. Winklerju ter mu lepo spomenico izročili. Gotovo je radosti se smejalo srce vsakemu , ko je videl in slišal besede tako visokega gospoda govoriti v gladki slovenščini. To je napravilo pri vsakem globok, nepozabljiv vtis.
Kakor pri sprejemu učiteljev, isto tako je v domačem jeziku gospod deželni predsednik sprejemal in ogovarjal vse uradništvo in meščane ter vse, koji so se mu poklonit prišli.
—hi ■ ' ' *
kem in na zadnje ji ljudje niso hoteli več da-lati. Ozmirjali so jo, pa rekli, da je lena po-tepulja, ki raje brez dela postopa, mesto da si pošteni zaslužek poišče in da naj služit gre taka donda. Ubogi otrok je plakaje tožil in pravil, da ne more iti v službo, ker ima bolno mater doma pa bolno sestrico. Trdosrčni ljudje bo se ji pa smejali, se iz nje norčevali , češ, da se ji le tako delat toži, da je tako navihana in pretkana. „Le poglejte jo," so dejali, „kako si zna pomagati, še lagala nam bo tukaj ; ne bi mislil, ako ji gledaš v goiobje lice, da je že namazana z vsako mastjo , da ima take za ušesi. Kaj ? tako mlada, pa že beračiš?" — Na misel pa nobenemu ni prišlo, da bi se bil prepričal, je li res to, kar dekle pravi, zakaj tako ima ravnati, kdor ima kaj ljubezni do bližnjega. In tako se je sirota skoro vselej vračala domu, brez kakega solda, brez skorjice kruha, tako da je bil stradež silno velik. Janko je skrbel sam za-se, za druge se ni zmenil. Prodati ni bilo ničesa, obleka jim je bila borna in tanka ; pravo pomanjkanje vsega, da so kar lakote medleli. Na vse to pa še Marička, najmlaji otrok, nevarno zboli. Janko, surovodušni oče, je bil prav nejevoljen in dejal je: „kaj ti je bilo
nost, največe siromaštvo je bilo v hiši. Barbka je morala biti pri bolni materi, da jim je stregla in pa, da je varovala svojo mlajšo sestrico Maričko, ki je bila tudi bolna. Zato tudi Barbka ni mogla nič zaslužiti. Janček je pobegnil, oče pa, nevreden tega častitega imena, ta ne sramnež se je klatil po cestah , pohajal po krčmah. Po dva, po tri dni ga dostikrat ni bilo domu in kadar se je pritepel, ni bilo no bene pomoči od njega, saj ni prinesel ne enega božjaka, nič, kaj se pravi nič. Samo zato Be je privlekel, da je po hiši rentačil , zmerjal bolno ženo iu otroke suval.
Katiuki se je toliko na bolje obrnilo, da je mogla s postelje vstati; še nikdar ni bila tako slaba, da bi stopati ne bila mogla, zdaj se je premikala oprijemši. Bledo lice ji je potemnelo Bkoro bolj na rumenkasto. Kdor bi je ne bil poznal že prej, prisodil bi ji bil dvajset let več, tako jo je bolezen vzela. Toliko da so jo noge nosile; šla je kakor senca; potrebovala bi bila bolje hrane, pa kdo ji je bo dal? Znanca od svojih ni imela nobenega, pa bi ga tudi prosila ne bila, ker jo je bilo sram zavoljo svojega moža. Kader je pomislila na njegovo življenje, zakrvavelo ji je ranjeno arce in skoro obupala je, da bi ga videla kdaj
spreobrujenega in poboljšanega. Samo nje mati je vedela za njeno veliko nesrečo. Zmeraj je silila v hčer, naj pusti malopridneža, pa Katinka je odbivala take svete odgovorivši, da to nikakor ne gre. Zapuščena je bila tedaj popolnoma od vseh. Edina tolažba in veselje ji je bila nje hčerka, mirna in skromna Barbka, zalo dekle, ki se je nedolžno razcvetala kakor roža, ki je bila tako poslušna in ubogljiva, da je uganila vsako željo Bvoje matere. — Na zidu je bil altarček, naredila ga je bila Katinka in sestavila iz lepih podobic. Tukaj pred njim je goreče molila za spreobrnjenje moža; tukaj je na pomoč klicala Bogorodnico ; prednjo je poklekovala z otroci, ki je zavetje grešnikom, naj ji pomaga v veliki potrebi. Pa tudi to domačo pobožuost je grdi pijanec kalil, ker je nekoč vse razmetal in razbil. Zdaj je bila samo še podoba Matere Božje. Potreba je prihajala vedno veča, kaj je htela? prodati je morala podobo , da si tudi ji je bila nad vse ljuba. Pa kolikor pomaga kozarec vode na velik ogenj, toliko je izdal tudi ta nezuatni iztržek pri toliki siroščini. Ni bilo drugače pomagati, Barbka je šla po hišah, prosit je šla za svojo bok lino mater. Sprva je res precej dobivala, potlej pa zmerom manj, bolj po red
Godba meščanov vrstila se je s pevci čitalnice in vsi so svojo nalogo rešili izvrstno ter častno za-se in za Novomesto.
Po dovršenem sprejemu podala se je ogromna množica z bakljami in lampijoni v prostore k Brunarji , kjer so se vršile napitnice in petje narodnjakov do jutra (21. t. m.) Nemčurjev pa ta večer ni bilo v Novem meBtu ter so se v kote poskrili ali k večemu skozi okna srpo kukali.
Drugi dan ob 9. uri pričela se je učiteljska konferenca, pri kteri je nadomestoval in zastopal c. kr. okrajnega glavarja gospod c. k. komisar grof Marenci. Pričetek bil je govor velecenjenega gospoda c. kr. okrajnega nadzornika , ki je spominjal se na preteklo leto. ob kojem času se je preslavljala 251etnica za rcčenja Njih Veličanstev , da letos pa zaroka svitlega cesarjeviča Rudolfa, ter se je v to veselo oglasilo učiteljstvo b 3kratnem „živijo" in na to zapelo cesarsko himno. Po tem pričel se je dnevni,red ter referiralo se vse v našem maternem jeziku. Debat, ki so bile zelo interesantne, Be je vdeležilo več učiteljev. Konečno je bilo več nasvetov in posvetovanj o raznih tvarinah. Vse se je vršilo mirno in vse v slovenskem jeziku.
Po tem Be je zbralo vse učiteljstvo v prostorih pri Brunarji, kamor je bil prišel tudi groi Marenci in gospod c. kr. okrajni nadzornik. Vse je bilo veBelo in taktno. Posebna pohvala gre pa gg. učiteljem pevcem , ker bo družbo po vsem razveseljevali. Na večer razšlo ee je učiteljstvo mirnim a veselim potom.
Domače novice.
V Ljubljani, 29. julija.
(Konfiskacija) je zadela „Slovenca" dvakrat zaporedoma, ker državnemu pravd-niku (in menda tudi namestniku odsočnega deželnega predsednika, gosp. Scopplnu) naši odgovori na pisarije nemških listov o dogodbi v Medvodah in o izmišljeni dogodbi v Loki niso bili po volji. Ta čin državnega pravdnika je v očitno škodo našim bralcem, kterim mi ne moremo nadrobneje popisati teh dogodeb in
treba, nepridiprav, kdo bo prestajal tega ve-kača." Dete je bilo jako bolehno in slabo. Na zdravila še misliti ni bilo, kdo jih bo plačal? Pa je vekalo in upilo celi dan od lakote in bolečine. Janka je to še bolj dražilo. A sirota mati je morala gledati, kako ji otrok pred njenimi očmi koprni in mrli. Žalovala je in tople solze bo ji oči zalivale in kadar je Bližala, da ji ubogo dete upije, dejala je ihteče: „mila sirotica moja, ko bi te mogla nasititi s krvjo iz Bvojega srca, Bog ljubi ve, da bi rada to storila." — Bil je že drugi dan, a v hiši ni bilo najti ne koščeka od božjega daru. Stori Be \ečer. Pa Janko pnkorači pozno domu, razjarjen in raztogoten, pa zareži nad njo: „Katinka, daj mi kaj jesti 1"
„Ljubi moj," odgovori bolna žena koprneča, „rada bi ti dala, ko bi le kaj imela. Že od včeraj nimamo ne drobtinice od kruha pri h.ši, sam Bog ve, kako se bomo lakote oteli. Ne posodi nam nobeden ne, da nam nobeden, ako pa prosimo, nam pa vrata kažejo."
Janko sede k mizi, se nasloni na roke in misli na tihem, kaj bi bilo storiti. U.-tane, pa gre. Čez dve uri je Bpet tukaj, pa lej ga! je li prosil? ali ka-li? — domu prinese nekaj desete. V nizki čumnati je ležal pa stokal bolni otrok; mati pa Barbka ste klečali in molili pri njem.	(Da'je prih.)
lažnjivib novic, ker se nam bi bilo zopet bati konfiskacije. Tudi v drugem Bmo zelo zaostali, ker imamo celo kopico zastaranih dopisov in novic , posebno o potovanji našega deželnega predsednika po Dolenjskem in drugo, kar zdaj ne bo moglo priti na dan. Tudi poročila z deželnega zbora so zaostala, da bodo vso vrednost zgubila, ravno tako druge mikavne novice
—	sploh . državnega pravdništva č n nam je vso štreno zmedel o tem živahnem času. Naj uam častiti bralci odpuste to in verjamejo, da se trudimo ogibati se vsega, kar bi državnega pravdnika rahle čutnice in postavo po naši že dobro izkušeni pameti razdražiti utegnilo , pa kakor se vidi, gosp. Peršetu še zdaj ne mo remo vselej po volji pisati. Morda bo kmalu drugače. — Reklamacije za neprejete liste naj Be toraj pošljejo državnemu pravdniku, ne nam, ker on ima vse liste. Pritožbo bomo
—	se ve da — vložili zoper konfiskacijo, ker ne moremo umeti, zakaj bi ne smeli o zadnjih dogodbah govoriti tudi mi, če vsi listi pišejo, nemški nas pa kolikor moč surovo napadajo in obrekujejo. — Ljudje, ki so brali oba za sežena članka, so rekli, da se jim nobeden ni zdel nevaren, in to nas je jako potolažilo.
(Konfisciran.) Ravno pred sklepom lista čujemo, da je današnji „Narod" zasegla nemila roka državnega pravdnika. Res rodovitno leto.
(Slana.) O sv. Jakobu Bicer navadno ne vemo o slani poročati, — vendar pa gre danes govorca po vsi Ljubljani, da je slana vzela glasovitega II a n s Kraus-a. Da bi nam slana nikdar vičje škodi ne prizadela.
(Za subdiakone) so mil. knez in škof v stolnici posvetili gg. bogoslovce četrtolet-nike in 4 tretjeletnike. Vpondeljek so jim po delili diakonat iu jih v torek v mašnike po svetili.
(Vabilo.) Na korist po toči poškodovanim našim rojakom napravijo narodna društva ljubljanska izredno veselico v nedeljo dné 1. avgusta na vrtu ljubljanske čitaln ce. Program zabavam : I. Program pevski : 1. Veit — „Praga", zbor. 2. Tovačovsky — „Pozdrav deklici," zbor (nov.) 3. Dav. Jenko — „Vidov dan", zbor. 4. Ilajdrih — „Hrcogovska," zbor (nov.) 5. Tovsčovsky —■ „Na gorah," zbor. 6. Bendl — „Svoji k svojim," zbor. Vse izvršuje čital-niški pevski zbor. — II. Program telovadni : Arabske piramide. 1. Trije oroslani. 2. Oltar. 3. Herkulov spomin. 4. Križ. Predstavljajo Sokoli. — III. Loterija z mnogimi lepimi dobitki vrši se ob 10. uri. — IV. Program godbeni : 1. „Lepa naša domovina," — popotnica. 2. „Slavjanska overtura" od Titlna. 3. Četvorka iz operete „Boccacio." 4. „Zadnji čas Zrin-skoga" od Zajca. 5. „Obsedanje pri Zaidi" iz opere „Zaida" od Pobrella. 6. „Félicitas," polka Française od Zornerja. 7. Operni potpouri, od Ziirnerja. 8. „Boccacio," — popotnica. Vse izvršuje mestna godba. Začetek ob 7'/a uri zvečer. Vstopnina za osobo : 30 soldov, brez omejenja dobrovoljne radodarnosti. — Ako bi bilo vreme neugodno , se odloži ta večer veselica , in Be po plakatih in časnikih naznani prihodnja.
(Poziv za spominek) velečastit. rajneemu škofu Tržaško Koperskemu gospodu dr. Jerneju Legat u. Od gosp. Antona Zamika, župnika v Naklem, nam je po gosp. dr. Jan. Bleiweisu došel sledeči poziv, kteremu srčno želimo, da bi imel dober vspeh. Poziv glasi se tako-le: 12. dne svečana preteklo je že 5 let, kar je nemila smrt vzela nam visokočast. škofa Tržaško-Koperskega, gospoda ar. Jerneja Legata, našega odličnega rojaka, čegar
Dalje v prilogi.
zibelka je tekla v preprosti kmetiški hiši v Naklem, prijazni gorenjski va>i moje fare nad Kranjem. Kdo tedaj more mojim faranom zameriti, da bi v svoji farni cerkvi imeli spominek, ki bi tudi potomcem kazal, da v njihovi vasici se je rodi mož, ki je po svojem velikem talentu, po svoji gorečnosti za slavo Božjo in po svojem živem patriotizmu do domovine svoje in habsburške monarhije, dokazanem tudi v jako razburjenih časih na obalib Adrije, dospel na visoko mesto, ktero le malokdo doseže, odlikovan od sv. očeta papeža samega in od presvitlega cesarja. 0 njem res velja, kar o sinovih naših deželanov poje naš Koseski : ,.Mitra kinči modro glavo, papež piše „ljubi brat" , in : „cesar clo ga čisla sam"» Ali ni po vsem tem popolnem upravičena in velike hvale vredna želja, da farani moji hrepenijo po tem, da se toliko zaslužnega gospoda, podoba ohrani v spominku , stavljenem v cerkvi njegovega rojstnega kraja? Ker pa njib denarna moč ne zadostujejo, da bi se prebla-gemu škofu postavil dostojen spominek iz mar-meljna, zato se z vljudno prošnjo obračam dO' vseh prijateljev in častiteljev ranjcega škofa v škofiji kranjski, tržaško-koperskii in goriški, pa tudi drugod bivajočih, naj blagovolijo z doneski pripomoči do tega, da kmalu dobimo za cerkev in državo našo zaslužnega ški fa vreden spominek.
Ko se bode po doneskih, ki jih bodenr rad razglašal, videlo, da je naredba spominka gotova, bode se volil poseben odbor, ki bode to Btvar v roke vzel, da se dostojno in kmalu reši. Toplo tedaj prosim dobrovoljnih doneskov T
Dozdaj so mi za spominek izročili tile gospodje: P. Herman V ene dig 2 gld., Janez Klapčič , župnik v pokoji 2 gld., Jakob Aljaž, župnik na Dobravi 1 gld., R. Frank,, župnik v Tržiču 1 gold., Jurij Krašovic župnik v Šmartnem 2 gld., Matija Zarnik,, kaplan v Šmartnem 1 gld., Franjo Kregar, kaplan v Kranji 1 gld, Jan. Grčar, kaplan v Kranji 1 gld., Tomaž Šli bar, župnik v Dupljah 1 gld., Alojzi Simec, posestnik v Tržiču 50 kr., Franc Bohinc, župnik v Kri« žah 1 gld., dr. Jan. Bleiweis v Ljubljani1 5 gld. in 5 gld. dodaja tudi podpisani
Anton Zarnik, župnik v Naklem (Naklas, Post Krainburg.)
(Izlet tiskarjev v Loko.) Po groznih poročilih H. Krausa, da v Loki turiste pobijajo, se ljubljanski tiskarji niso dali ostrašiti, ampak bo naredili v nedeljo izlet v Loko. Tam bo bili prav prijazno sprejeti, tako da ne morejo prehvaliti Ločanov , kako so priljudni in dobri ljudje. Zabavali so se z Ločani najbolje, in nobenemu tiskarju se ni las skrivil, čeravno je bilo tudi nekaj Nemcev vmes. Se ve da bo se pa tudi potem obnašali. Taka je, spodobno se obnašaj , pa rešpektiraj narodno šego in narodni jezik, in bodi prijazen z ljudmi, pa boš videl, da so naši Slovenci najbolje dušice. Kdor je z ljudmi, ga bodo povsodi radi imeli, kdor pa deželo in narod zaničuje, ter se nespodobno obnaša, naj ne zahteva , da bi ga ljudje po rokah nosili !
Razne reči.
—	Cesarjeva 501ecuica bode letos 18 avgusta in v poslednjem mestnem zboru Dunajskem se je že volil odbor 18 členov, kteri noj ukreue priprave k dostojnemu po-slavljenju 50. rojstnega dne presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I.
—	Za stolnega prošta v Gorici je imenovan v Slovencu že naznanjeni državni
Prilog-a „Slovencu1
štev. 82 -gai
poslanec in profesor bogoslovja preča-t. g. dr. Valussi.
—	V Trebnjem je ubila strela tesarskega mojstra J. Javorška b Sotle in omamila mlinarja, kteri bode tudi skoraj gotovo umrl, ko sta v mlinu na Temenici tečaje popravljala.
—	Iz Ilotiča se nam piše: Toča, ka-koršne pri nas nihče ne pomni, je pobila 21. t. m. popoludnc ob '/u4 vse, kar je na polji. Pa ne samo sadeže, ampak tudi vse strehe s ska lico ali z opeko krite so pokončane; kokoši je pobijala , ljudi do krvavega ranila. Streha mojega farovža in mojega hleva ne drži no bene vode, dež pa lije , de je joj, Btropi so premočeni in teče mi v sobe, pa si pomagati ne morem. Toča je bila debela najmanjša kot oreh, največja kot pest, ena je tehtala 14 /2 deka, se ve, da ni moglo nič celega ostati. Prosim, pobirajte tudi za moje farmane po „Slovencu", morda] se bo našel kak prijatelj, kterega bo naša nesreča ganila.
—	Nagrada, ki jo razpisuje „slovensko literarno društvo na Dunaji." „Slovensko literarno društvo na Dunaji", je v svoji zadnji seji 8. julija t. 1. sklenilo slaviti spomin tisuč-letnice, kar je bil uveden Blovenski jezik pri službi božji, s tem, da se razpiše nagrada 00 goldinarjev za najboljši spis , ki bi rešil sle deča vprašanja o slovanskih pismih : A. Gla-golica in cirilica, a) Postanek in medsebojne razmere glagolice in cirilice, b) Kje se je rabila, kje Be še rabi in kako se je spremenila cirilica pri posameznih slovanskih narodih? c) Kje se je rabila , kje se še rabi glagolica in ali bi ustrezala današnjim potrebam? — B. Cirilica in latin ca. a) Zgodovina latinice pri Slovanih, b) Ktera latinica je bolj prikladna slovanskim jezikom? c) Kako naj se cirilica prikroji za slovenski jezik? — Kdor reši po voljno vsa ta vprašanja ali vsaj zadnji dve, oziraje se na prve št ri točke , temu se ima podeliti omenjena nagrada, ltokopisi naj se blagovoljno pošiljajo vsaj do konca januarja 1881 brez podpisanega imena, ktero naj se priloži v zapečatenem listu, po naslovu: „Slovensko literarno društvo na Dunaji, Wien IV. Wiedner-Hauptstrasse 40. III. Stiege 43." — Prisojena nagrada izplača se o veliki noči 1881 leta. Na Dunaji 1. avgusta 1880. Odbor.
—	Za kanonika pri sv. Jeronimu v R i m u je na mesto ranjkr-ga dr. Voršaka izbran gosp. Andrej Friš, župuik v Matičevcu.
—	Piše se nam iz loškega s o d-nijskega okraja, da tamošnja c. k. sod-nija na vse kraje pošilja nemške dopise in odloke, tudi strankam , ktere so nemškega jezika popolnoma nezmožne. Tako se je že večkrat zgodilo v neki fari, v kteri razun župnika samo eden nemški zna, tako , da mora ubogi kmet celo uro daleč letati, da dobi kterega, ki bi mu ruztolmačil „šrifte1 in „urteljne". Briči, ki jih okrog nosijo, sami ne znajo in ne vedo povedati pravega. (Tako naj se naznanijo vse c. kr. Bodnije in davkarije, ktere ne izvršujejo §. 19, da se nam v našem deželnem zboru ne bo, kakor v štajarskem, dal odgovor, da so uradniki vsi slovenščine zmožni in tudi slo venski uradujejo. Vredn )
Deželni zbor kranjski.
Trinajsta seja 12. julija.
Med pet cijami je prošnja mestne občine kamniške za dovoljenje 25°/,, doklade na užit nino od mesa in da bi dežela dva mosta prevzela v oskrbovanje.
Poslanec dr. Poklukar odstopi od svojega mandata kot deželnega odbornika namestnik.
Poslanec gosp. Potočnik poroča o deželno-kulturnih zadevah in o shodu strokovnjakov k posvetovanju zavoljo ljubljanskega močvirja.
Po vladi predložeua postava o povzdigi rihštva se sprejme po kratkem posvetovanji in nekterih prenaredbah.
Poslanec vitez Gariboidi poroča v imenu gospodarskega odseka o deželnih priredbah zarad vojaških stanovanj in nasvetuje, naj s p ljubljanskemu mestu ponudi, da zida vojašnico za deželne brainbovce , ter se mu za stavbeni kapital, ki sc določi s 40.000 gld., dii poroštvo skozi 25 let po 5% dohodnine.
Vesteneck nasvetuje , naj bi se, ker deželi nikakor ne kaže, da bi sama kasarno zidala, dovolilo mestu 53/4"/c> dohodnine od kapitala. Lašan pa nasvetuje, naj bi se garantiralo 6°/„, kajti ako mestu ne bode kazalo, ne bode hotelo zidati vojašnice. Stroški so pri vojašn ci za popravljanje dosti večji, kot pri vsaki drugi hiši. Dr. Schrey podpira Lašanov predlog.
Poslanic Klun pravi, da tu morajo poslanci v prvi vrsti pred očmi imeti korist dežele, potlej še le ljubljanskega mesta. Mesto Ljubljana ima od loterijskega posojila zdaj do-voij denarja, tako, da ne ve kam z njim in bode lahko jako veselo, ako ga Bpravi po 5°/0 varno v shrambo. Denarja je za varne procente dandanes povsod obilo. Češke posojilnice, ljubljanska hranilnica, sploh vsi denarni zavodi pomanjšujejo obresti.
Poslanec Detelja pravi, da je še dvomljivo, ali res mora zidati dežela vojašnico ali ne. Največji interes ima gotovo ljubljansko mesto, ua se zida vojašnica. Ako jene bode hotelo mesto zidati, potem se bode našel že kak diug, ki jo bo zidal.
Vesteneck pravi, da se on zavaruje, da bi bil on govoril v interesu mesta, on, da je le govoril na korist dežele, baron Apfaltrern pa, da Be sme dati poroštvo za obresti samo za kapital, ki se bo porabil za zidanje, a nikakor ne tudi za popravo. Da bi se pa več garantiralo ko 5n0, zato tudi on ni, kajti deuarja je dandanes obilo dobiti. Vit. Gariboidi nasvetuje, naj seja preneha, da se odsek pomeui.
Ko se seja zopet začne, izjavi vitez Gariboidi, da je odsek sklenil dovoliti namesto 5 procentov 53/4°/0.
Poslanec Kljun pravi, da je ravnanje deželnega zbora res „unicum". V odseku se je enoglasno sprejelo 5°/0, a zdaj se , ne da bi se bilo v debati kaj odločnega zvedelo, ne da bi se bil kak nov nazor slišal , preneha seja in odsek je sklenil čisto kaj druzega i Pač se bode svet smijal, kako se dela v kranjskem zboru.
Dr. Poklukar nasvetuje, naj se dovoli samo 5"/0. Poslanec Pfeifer izjavi, da je v odseku glasoval zoper to, da bi mesto zidalo, ampak hoče, da zida dežela sama, ali pa do-plačuje. Tuli Vesteueck protestuje zoper to da bi zbor sam sebe smešil.
Poslauec Detelja izjavlja, da so vsi udje narodne stranke glasovali za to, da se dovoii samo 5%.
Za Lašanov prediog glasujejo samo Lašan, Dreo iu 8chrey. Odsekov predlog za 5a/40/u se zavrže in sprejme se predlog ur. Poklukarjev, naj se dovoli 5%- D e u poroča v imenu gospodarskega odseka, o načrtu deželnega odbora o požarnem čuvarstvu in o gasiiuih družbah na Kranjskem. Deu govori ali mrmlja kakor po navadi tako tiho in zaspano, da je za poslance in občinstvo popolnem nerazumljivo V spec'jalni debati se nasvetujejo muogi popravki iu končno se postava sprejme.
Baron Taufferer nasvetuje v imenu gospodarskega odseka o postavi zadevajoči vpla-čanje doneskov v pen«ijski zavod od strani ljudskih učiteljev prihajajočih iz druge kro-novine.
O poročilu finančnega odseka zarad bolnišnične podružnice ua Poljanah, popravljanji stare norišnice, razširjenji deželnih dobrodelnih zavodov iu o zidanji norišnice na Studencu nasvetuje odsek , naj bi se mrtvašnica v tej norišnici, za ktere zidanje je deželni odbor odmenil 3300 gld., za zdaj še ne zidala.
Tu pa ae oglasi gosp. dr. Bleiweis in se krepko potegne za to mrtvašnico, ktera je tem bolj potrebna, ker pri D. M. v Polji nobene ui in morajo mrliče pod milim m,bom pregledovati; pregledan pa mora po postavi biti vsak umrli blazui. — Iste misli je tudi dr. Vošnjak in vladui zastopuik vit. Stückl, kteri v imenu vlade priporoča zidanje mrtvašnice.
Odsek po kratkem posvetovanji spremeni svoj predlog tako, da naj se mrtvašnica zida a le z zneskom 1500 gld. po takem načrtu, da se bo dala pozneje, če bo treba, razširiti. Ta predlog z vsemi drugimi obvelja.
Na vrsto pride poročilo gospodarskega odseka o dr. Bleiweisovem predlogu postave, s ktero bi se dala županom pravica omejevati ženitev beračem in slaboglasnim ljudem. Na poročevalca stol zleze Vesteneck, ki je večinoma nemškutarsk poročevalec, in vname se precej živahen razgovor.
Prvi govori za sprejem postave g. Klun, ki pravi, da si bode narod to zasedanje deželnega zbora prav dobro zapomnil. Vse, kar se je sklepalo tu, bi nalagalo, če Be potrdi od vlade, občinam le bremena, a ta edina postava, ki bi kmetskim občinam stanje nekoliko olajšala, ta naj se vrže pod klop I Odsekovo poročilo pravi, da ta postava nasprotuje duhu ustave, pa to ni res. Ustava nima s tem nič optaviti, če se beračem omeji ženitovanje. Marsikteri, ki po ženitvi zabrede v dolgove in bedo , bil bi hvaležen , ko mu bi se bilo za-branilo ženiti>e. Osobna svoboda se tu nič ne omejeva, in ko bi se prav, saj se tudi pri vojakih, kjer se sme samo gotovo število ženiti. Ako se reče, da bodo župani samovoljno ravnali, odgovori se lahko, da to ni mogoče, saj je vsakemu pritožba do deželnega odbora prosta. Poročilo trdi, da ni upati, da bi dobila ta postava najvišje potrjenje; a to ni vzrok, da bi se postava ne sklen la. Kar se tiče širjenja nemorale, trdi govornik, da ve iz matrik, da so se od tistega časa, kar je vsakemu svobodno ženiti se , nezakonski otroci pomnožili. Vse občine na Kranjskem bodo z veseljem pozdravile novico, da je postava sprejeta.
Poslanec Lukman ugovarja temu, češ, da ta postava nasprotuje človeški svobodi. Revščini je krivo pomanjkanje dela in nezakonskih otrok je navadno med hudodelniki največ.
Poslanec Pakiž pravi, da je z veseljem slišal o tej postavi, da se bode že vendar enkrat zabrauilo postopačem in beračem ženiti se. A žaiibog njegovo veselje ni dolgo trajalo, ker čuje, da so oni gospodje (nemškutarji) zoper to. Žal mi je bilo slišati, da se noče dati županom in občinskim zastopom te pravice, kajti mogli bi ravnati „samovoljno." Tedaj deželni zbor in odbor v svoji večini varuje postopače in berače in take golazni človeške družbe; postopačem verjame veči kot poštenim županom in njih možem odbornikom. Neče se vstreči upravičenim željam cele dežele menda zato, da se množi tat in berač.
Dr. Blei weis pravi, da se od one strani
kliče duh ustave; ali šireča se revščina P° kmetih nima nikakoršne zveze z ustavo. Ako Be gospodje tako zavzimajo za duh ustave, naj se tudi ne ustavljajo izpeljavi čiena 19. ustave. Po tej postavi se ne bi, to se ve da, uboštvo na en mah odstranilo, gotovo pa zdatno zmanjšalo. Ne samo pomanjkanje dela je krivo občne bede in reve. Samo eden človek dosti zasluži za se, ako pride rodoviua, ne more shajati in prične se ze-nj revščina. Ko se je 1. 1864 ua vprašanje vlade obiavnavala ta rtč v deželuem zboru , takrat je eden glasovitih liberalcev g. Mullej z vso odločnostjo za onn-jenje svobode ženitovauja govoril. Govornik pravi, da je ta postava na korist ž« n nom samim, kteri hočejo nepremišljeno zakon skleniti, dalje da je na korist občinam, ki bodo popolnem propale, če ne bode že enkrat konec tega liberalizma, ki jim je davke množil. Vesteneck je rekel, ko se je razgovarjalo o oskrbovanji onemoglih, da imajo občine samo mnogo dolžnosti, pa nič pravic, zakaj se njim tedaj zdaj pravice zabranjujejo? Pa tudi z ozirom na mo-raliteto je ta postava jako potrebna. Saj se bere skoro vsak dan v časnikih, da iče, ki nima ob čem živeti, pomori najprej svojo rodbino in potem samega sebe. Ako bi bilo res proti temeljnim državuim zakonom, kar njegov postavni načrt zahteva, zakaj se pri vojakih sme ženiti samo nekoliko oficirjev, zakaj se brani ženiti učiteljicam, nižjim uradnikom iu duhovnom? Gotovo je, da cela Kranjska dežela želi in hrepeni po tej postavi. (Dobro!)
Dr. Schrey kakor po navadi jako dolgočasno govori zoper postavo, češ, da bi ne odločevali o ženitvi župani, nego fajmoštri, iu kaj se pravi tem zameriti, to ve vsak in tudi kako lahko se zgodi. Potem bi se godile največje nepravičnosti. Ta postava ne le da bi deželi nič ne koristila, bila bi ji v sramoto.
Za postavo sta vpisana še dva govornika, Navratil in dr. Zarnik. Ker pa nemškutarji sklenejo konec debate, govori za oba dr. Zarnik iu jako temeljito pobija puhle razloge nemškutarjev dokazovaje, kako potrebna je taka postava, da se uboštvu v okom pride iu se odvzame občinam veliko breme , ki ga imajo večkrat zavoljo tega, ker morajo skrbeti za otroke takih ubogih oženjenih in beračev. Če Be postave načrt zdaj nekterim pomanjkljiv zdi, saj se lahko popravi v nadrobnejem razgovoru. On je toraj odločno za to , da se ta postava vzame v nadrobneji pretres.
Poročevalec Vesteneck se potem ruga narodnjakom in izreče o sedanji vladi, da bo ta „črni ob.ak" vesel vetrič kmaiu zopet raz-pibal in da s kranjskega deželnega zbora liberalizem ne bo vtč pregnan. (Zasmeh.)
Pri glasovanji zmagajo nemčurji in predlog dr. Bleiweisov gre za zdaj v koš.
Reši se potem še nekoliko računskih to-ček in peticij, pa se sklene seja.
Listnica opravništva.
Čast. g. A. L. vik. v G. na Vipavskem: Poslano za letos zadostuje; pred ui bilo nič plačanega.
G. Fr. 151. nadzorn. v č. Da — poravnano. C. g. Pr. R. župn. v Z. Da — vse prejeli. Č. g. M. S. kapi. v P. Prejeli ter vkujižili za prvo polovico tek. leta.
č. g. A. P. kaplan, v B. Za prvo polovico tek. 1. smo prejeli naročnino že 26./12. pret. leta, tedaj za Dolenjec obrnili 5 gl. Hvala!
Č. g. J. L. župan pri sv. Kr. Meseca januarja ste nam dvakrat naročnino poslali in sicer 2./1. 2 gl. 50 kr. in 17./1. 5 gl. tedaj do konca
septembra zadostuje.
č. g. J. V., kapi. pr. n. C. Za inserat odra
čunili ter naročnino za štiri incsecc podaljšali.
SI. čit. v S. Naročnino smo letos prejeli : mescca aprila 3 gld. in meseca maja 2 gl.
C. g A. G., /upnik v C. Vi ste naročnine preveč poslali,
C. (J. J. G., župnik v M. isto tako. Je li zmota pri Vas ali pri nas? More biti kak drugi namenj?
C. g. J. S., kaplan pri sv. J. v T. Že dobro; sc bode zgodilo. Današnjega opomina su ui treba bati — ni zarad Vas postavljen.
Mnogo čast. in blagorodnim •>•;. naročnikom : Lepo prosimo, pošljite nam zaostalo naročnino, da svoj dolg v tiskarni poravnamo, ki nas že dolgo teži in enkrat vendar mora biti poplačan.
Kadi počakamo in z vodnim tirjanjem nismo nikogar nadleževali — to »pričevanje nam mora vsaki dati — pa „ultra posse"....!
Delavec je svoje plače vreden, tedaj tudi časopis svoje naročnine ; komur se nasprotno dozdeva, se ga lahko ¡znebi: nazaj naj ga pošlje, pa je vse obdelano. Co zarad tega „Slovenec" izhajati ne bo mogel, 110, pa izhajal ne bo.
Mislimo siccr, da bi to ne bilo dobro, za našo reč, pa — razni ljudje imajo tudi razne misli. Dozdanji dolg pa moramo vsakako poplačati.
Vredništvo in opravništvo.
Telritrnllrnr dvnarnr crnt 38. julija Papirna rnntr. 72 05 — ftreherna r 'ti ti. 72 80 Zlata renta 86 75 — l8601etno državno ooaoiilo 13150 Bankin« »koije 826 - Kr«diraie akcije 276 40 Uii.-r 118 05 — — Ce». kr cekini 5 56. — 2i-Irankov 9.38.
Dt-nnrnh ene cflif 28. julija
Državni fondi. 6'/, avstrijska papirna renta . . .
5'/, renta v srebru.......
4 renta v zlatu (davka prosta) .
Srečke (loži) 1854. I......
„ „ 1860. 1.. celi. . . . „	„ 1860. 1., petinke . .
Premijski listi 1864. 1.,.....
ZemljiSčine odvetnice.
Štajarske po 5°,.......
Kranjske, koroške in priinorskn po 5*
Ogerske po 6%.......
Hrvaške in slavonske po 6"0 . . .
Sedmograške po 5", .....
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke......
Unionske banke ... ...
Kreditne akcije.......
Nižoavstr. eskomptne družbe . . .
Anglo-avstr. banke......
Prečke llozi).
po 100 gld. a. v.
Kreditne Tržaške
100 50 „ „ 40 gld. a
k. d.
Bndeuske Balmove Palfti-jeve Clary-jeve St. Genois Windiscligrätz-ov« Waldstein-ove
Ljubljanske......
Srebro in «lato.
Ces. cekini • Napoleonsd'or.....
40
40 40 40 20 40
M H It
Denar.	»lag..
72.05	72 20
72 80	72.95
86.76	86.90
127.	127.60
131 50	132.—
134.6(1	135.—
17 J.—	173 50
	104.26
101.—	102 -
94 76	95 -
95.—	96.—
93.75	94 25
826.-	828.—
108 60	109.—
270.40	276.60
790.—	796 -
129.60	129 75
¡77.30	177.50
125.75	126.75
66. -	65 -
40 75	41.60
51 60	52.50
41.25	4'. 50
12 -	42 -
44.50	45.-
42 -	42 60
32 76	33.26
23.60	24.-
5.66	5 67
9.37	9.38
Ure
za 81 o 1 p v i n s ra <1 <> v v
izdelujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ne vlite, ampak z roko izde-« lan», proti polni garanciji iu po najuižih Í1 cenah.
Janez M. Pogačnik.
m (14)	Podnart, Kropa, Gorenjsko.
Popravljam tudi Klare ure na stol-o pih. jimljun plačo tudi v obrokih, iu U cenik pošiljam vsakemu brezplačno.
V moji zalogi so ravno kar na svi tlo prišle lepe bukve :
Lilija v Božjem vrtu
ali deviški ¡-tan, njegova lepota iu pomočki ga ohraniti, iu sicer četrtega pomnoženega natisa. Sjiisaia sta te bukve častita gospoda L. Jeran in A. Zamej c po spisih sv. M. Alfonza Ligvorskega s pristavkom jutranjih, večernih, dvojn'h mašnih , spovednih, obhajiloib molitev, dvojih litanij — sv. rešnjega Telesa in lavretauskih —, svetega križevega pota Leonarda Postomavriškega , raznih molitev v dosego potrebnih čednost iu treh pesem v čast Mariji prečisti Devici. — Velja pa ,,Lilija" na 14 polah v osmerki nevezana: 17 soldov, trdo vezana 32 soldov, v platnu vezana 40 soldov, v uiuji 50 soldov, z zlatim obrezkom 70 soldov.
Dobiva se tudi v moji zalogi	(4)
„Zlata dula"
ali bukve polne lepih naukov in molitev, ki lih je spisal častiti gospod Janez Volčič. Cena tem bukvam, ki imajo zunaj spodbudnih naukov iu molitev za razne potrebe tri maše in sedem litanij, je u-n atim 85 soldov, in z zlatim obrazkom 1 gld. 20 soldov.
iVIatija C.erlier,
bukvovez.
V katoliški bukvami
je ravnokar na svitlo prišla ter je vedno v zalogi
v,
„Oče naš"
60 cm. visoka in 46 cm. Široka podoba.
Cena 80 kr. Predg vor in vsaka prošnja posebej je lepo izpeljana v alegoričnih podobah, ktere služijo v venec okoli tiskanih, raznobarven h prošenj ..Očeuaša", Podoba s primernim okvir-jhu je lep kinč za vsako sobo; ker je prva v slovenskem jeziku in cena ne previsoka, se priporoča posebno za darila o raznih prilikah Naročaje se in ob enem denar pošilja naj cenejše po nakaznicah.	(2)

55
Kontiere Peštansko zavarovalno društvo.
a
Podpisani giavni zastop javno naznanja, da je gospod
Josip Regali,
mestjan in posestnik v Ljubljani na št. Peterski cesti št. 21 kot opravHclj za E.juhljaiio in okolico
imenovan ter pooblaščen: sprejemati naročila v zavarovanje zoper ¿kodo po ognju iu /a zivenje i. t. a.
Glavni zastop Jonciere
Peštansko zavarovalne družbe" za Kranjsko q in spodnje Štajersko.
OCH99
Lsdajatelj in odgovorni urednik Filip lladcrlap.
J. Blazulkovi nasledniki v Ljubljani.