Ameriška Domovi ima


^/VIJE	HO/W1E
//p^^.mCAM IM *«WT
NO.
IN LANGUAOf ONIf	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 12, 1963
SLOVCHIAN
mtmm mmpjk»®k
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Predsednik R. Nixon in Latinska Amerika
Vlade držav Latinske Amerike z radovednostjo, pa tudi s skrbjo čakajo, kakšno stališče bo zavzel do njih novi predsednik ZDA.
WASHINGTON, D.C. — Nikjer drugje na svetu se toliko ne Zanimajo, kakšna bo Nixonova zunanja politika, kot v državah Latinske Amerike. Zanimanje ima zelo stvarno podlago. V Latinsko Ameriko odtekajo velike Vsote dolarjev na podlagi že sklenjenih posojil, podpor in daril. Ali bo ta odtok kaj trpel od spremembe režima 20. januarja? To vprašanje muči diplomate Latinske Amerike. Premalo poznajo Nixona, premalo vedo o njem, preveč se morajo zanašati na tuje sodbe in skušnje z nekdanjimi ameriškimi republikanskimi režimi.
O teh režimih nimajo ravno Zmeraj najboljše sodbe. So bile dobre, ko je Dulles presojal Vsak odnos do Latinske Ameri-
Novi grobovi
James A. Saletel Jr.
V torek zvečer je umrl bo daljši bolezni 16 let stari James A. Saletel Jr., sin Jamesa in Angele, roj. Vidmar, s 18606 Cherokee A ve., brat Mary Ann Gladin, Therese in Johna, vnuk Johna in Mary Zaletel, pok. An-drewa in Josephine Vidmar. Bil je član SNPJ št. 566. Pogreb bo jutri, v petek, ob 8.45 iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato na Ali Souls pokopališče.
Čehi izdali uradno poročilo o vdoru rdečih čet
PRAGA, ČSR. — V Pragi so tudi pesimisti, ki se bojijo, da je svobodi odmerjen le kratek čas. Taki se nahajajo tudi v Akademiji znanosti in umetnosti. Zato je zavod za zgodovino Akademije dal na hitro roko sestaviti točen popis dogodkov 7-dnev-nega vdora in zasedanja ČSR v vseh podrobnostih. Popis je obsežen, saj je iz njega nastala
ke le skozi vprašanje, kdo je ..	. „ ..
kakšen protikomunist To so bili	z	med inte.
easi, ko so tudi južnoameriški	T„
diktatorji
Pustolovci bili dobro zapisani v državnem tajništvu. Nihče ne frhsli, da bi se taki časi vrnili, to- .	, ,	, .
da v srcih diplomatov Latinske °rT^
Amerike pa vendarle vlada zaskrbljenost. Prevladuje pa pri ttjih misel, da bo Nixon pobral za posle v Latinski Ameriki ti-
, ,	.	resente. Jo bo hitro zmanjkalo,
m podobni poht.cm	naklmia zelo omejena. Se-
/-I/-v r\ t*/-v rr n m o on i X T	J
veda jo bodo na tujem hitro ponatisnili, njena vsebina ne bo
Je pa knjiga do sedaj največji dokaz, kako zlagana so bila moskovska poročila o vdoru. Zato bo v Moskvi jeza velika,
ste diplomate it Eisenhowerjeve avtorji ideje in knjige pa tudi ne ,, ,	, . v , ...	. v, , bodo odnesli zdrave koze, ce se
dobe, ki so ze bili na službah v ,	,	v	>
v ’ , . .	.	--	. .ne bodo pravočasno umaknili na
Latinski Ameriki. Mnogi med ? _ r
hjimi bi utegnili priti zopet v ^ varrj°- ____
Latinsko Ameriko, kjer pa svoje' dni niso pustili za seboj najbolj-šega spomina.
Zato špekulirajo v glavnih
Švica obnavlja svoje oborožene sile
BERN, šv. —Parlament je
hiestih Latinske Amerike pred- dobril 187 milijonov dolarjev za vem, koga bo Nixon poslal za modernizacijo o b o r oženih sil. hovega poslanika in kdo bo Ni- Švica se prizadeva, da bi bile konov zastopnik pri takih orga- njene vojaške sile vedno na viši-^zacijah kot je GAD, Zveza za ni tako v izvežbanosti kot v o-dapredek ipd. Vsi se pa bojijo, premi.
da bo Nixon imel vsaj prve čase: Zaveda se predobro, da je nev-Wojega režima toliko važnejših tralnost treba vedno biti pri-Poslov, da se cele mesece ne bo pravljen čuvati, čuvati tako, da dregnil pečati z zadevami Latin- se bo vsakdo premislil, predno
ske Amerike. Teh časov se pa ^plomatje GAD najbolj bojijo, bi pa bili stiki med držav-tajništvom in Latinsko A-dieriko tako dobri, kot so bili Pod demokrati, na to pa malo kdo upa.
tehnične težave zakasnile ruski polet proti Luni?
Washington, d.c — v tu-
ajšnjih poučenih krogih trdijo, a so Rusi imeli namen pognati reteklo nedeljo vesoljsko vozi-0 s kozmonavti proti Luni, pa Uiorali namero opustiti, ko so pričakovano nastopile tehnič-e težave pri preskušanju ve-^ jskega vozila Zond.
se zgodi nesreča, vam ne ^Q>‘e nihče pomagati, če se ni-e držali prometnih predpisov.


Poč
Vremenski
prerok
pravi:
[n° oblačno in milo. Naj-temperatura blizu 50. Na
Verjetnost dežja.
jo bo kršil.
SPOMNITE SE REVEŽEV!
Rusi in Kitajci skupno grade KP Indonezije
Ko se vodniki rdeče Kitajske in ZSSR javno napadajo in prepirajo, s'e skupno trudijo za obnovo Komunistične partije v Indoneziji.
DJAKARTA, Indonez. — Tukajšnje oblasti trdijo, da Komunistični partiji Kitajske in Sovjetije skušata s skupnimi napori in v sodelovanju oživiti Komunistično partijo Indonezije. Ta je bila skoraj popolnoma u-ničena po neuspelem poskusu prevzeti oblast koncem septembra 1965. V naslednjem razdobju so pokončali nasprotniki komunistov na deset tisoče partijcev in njihovih podpornikov po vseh delih Indonezije, prav posebno pa na otoku Javi.
Ko se pred nekaj meseci odkrili obnovo komunističnega delovanja na otoku Javi in dognali, da so se ostanki Komunistične partije zbrali na “osvobojenem ozemlju” na jugu otoka, je armada z naglim udarom to novo gnezdo komunistične revolucionarne dejavnosti uničila in večino preostalih komunističnih vodnikov zajela.
Dolgoletno zasliševanje ujetih rdečih vodnikov je postopno razkrilo rdečo mrežo tako med prebivalstvom kot tudi v javni upravi in v oboroženih silah. Z njo naj bi bil povezan tudi odstavljeni predsednik republike Sukamo. Velika večina zajetih komunistov in njihovih pristašev je že. “pospravljena”, oblasti pa resno preudarjajo, če ne bi postavile jmed 'sodišče tudi samega Sukarna.
V Peipingu in Moskvi so se odločili za skupni napor pri obnavljanju organizacije Komunistične partije v Indoneziji. Z o-beh krajev prihaja v Indonezijo za ta namen denar in seveda tudi ljudje. Največ se poslužujejo za organizacijsko delo Arabcev, ki so zaradi islamske vere, h kateri pripada tudi ogromna večina Indonezijcev, v Indoneziji na splošno dobro sprejeti.
m IRMSKEU ZALIVU PRIPRAVLJAJO UPOR
Voščite praznike svojim dragim v Ameriški Domovini!
Levičarji v Južnem Jemenu bi radi pregnali sultane in šejke iz na petroleju bogatega ozemlja.
ADEN, Juž. Jemen. — V arabskem svetu ne morejo živeti brez uporov. Ako jih nimajo, jih pa vsaj planirajo in načrt na široko objavljajo. Sedaj imajo na primer v načrtu revolucijo ob o-bali Iranskega zaliva. Tam leži 7 malih sultanatov in par srednjih držav, Muscat in Oman. Najbolj znani med njimi sta državi Qatar in Bahrein. Imata pod zemljo toliko nafte, da kar toneta v njej. Nafta ob arabskem zalivu ima pa močno privlačno moč. Zanjo se ne potegujejo le arabske države, ampak tudi take velesile kot sta Ameriko in Rusija, da ne govorimo o evropskih državah.
Gornjih 7 držav uživa zaenkrat mir, ker jih varujejo angleške čete. Londonska vlada je pa sklenila, da bo vršila ta posel le do konca 1. 1971. Lokalni sultani in šejki se pa že danes bojijo za svoj obstanek in svoja bogastva, zato premišljujejo, kako bi ustanovili “skupno narodno obrambo”. O tem se že dolgo razgovar-jajo, toda do pravega sklepa ne pridejo.
Sedaj so se pa oglasili k besedi tudi tisti revni sloji v gornjih državah, ki nimajo ničesar, pa bi rad bili deležni naftnega bogastva. Njihovi zastopniki so na pobudo adenske OF ustanovili svojo, ki na “osvobodi od domačih in tujih kapitalistov” vse o-brežne države ob Iranskem zalivu. Priprave za prevzem oblasti morajo pa biti gotove pred odhodom angleških čet. Zato pričakujejo, da se bo na področju gornjih 7 držav začela državljanska vojna že 1. 1970 in potekala tako kot je v Adenu in a-denski okolici. Zmagala bi verjetno OF, ako bi jo tuji interesi pustili pri miru. Tega pa verjetno ne bo, kajti šejki in sultani bodo poskusili vse, da najdejo zaveznike in varuhe kjerkoli na svetu. Mirno se pa ne bodo dali pregnati.
NIX0N IZBRAL UMIRJEN REPUBLIKANSKI KABINET
Sinoči je izvoljeni predsednik R. M. Nixon predstavil deželi preko televizije in radia 12 oseb, ki jih je izbral za svoje glavne sodelavce, vodnike nove republikanske vlade, ki bo prevzela krmilo ZDA 20. januarja 1969.
WASHINGTON, D.C. — Sinoči ob desetih je izvoljeni predsednik ZDA Richard M. Nixon prišel v dvorano Shoreham hotela, kjer so ga čakali njegovi izbrani sodelavci s svojimi ženami in velika množica novinarjev in drugih poročevalcev. Zbranim in vsej ameriški javnosti preko radia in televizije je predstavil 12 oseb, ki jih je izbral za vodnike vladnih oddelkov, ko bo 20. januarja prihodnjega leta prevzel vodstvo dežele iz rok L. B. Johnsona. Med dvanajsterico so sami trdi republikanci, v glavnem ljudje zmernih nazorov in stališč, bližji sedanji demokratski administraciji kot skrajnim konservativcem kova John Birch Society. Nixon je poskušal pritegniti v svojo vlado vsaj par demokratov, tako je dosegel že popoln sporazum s sen. Jacksonom o prevzemu obrambnega tajništva, pa mu to ni uspelo.
Noben od izbranih ni iz vrhovne, vodilne plasti republikanske stranke, čeprav so vsi znani republikanci. Nihče nima v stranki kake široke, splošne opore, nobeden ni znan vodnik kake posebne skupine ali krila v stranki. Po svojih nazorih in stališčih so nekaj bolj na desno od sedanje administracije, pa vendar še vedno blizu sredini, torej mišljenju, ki ga zastopa večina dežele, kot so pokazale volitve.
Za državnega tajnika je Nixon izbral nekdanjega pravosodnega tajnika v vladi predsednika Ei-senhowerja W. Rogersa, znanega odvetnika, ki pa v zunanji politiki nima nobene posebne skušnje. Narodno obrambo bo vodil kong. Melvin R. Laird iz Wis-consina, dolgoletni član Domo-vega finančnega pododbora za narodno obrambo. Zakladno taj-Iništvo je Nixon zaupal nekdanjemu pomočniku zakladnega tajnika Humphreyja pod Eisen-howerjern Davidu M. Kennedyju načelniku Continental Illinois National Bank & Trust Co., največjega denarnega zavoda v Chicagu.
Pravosodno tajništvo bo prevzel Nixonov odvetniški družabnik in vodnik njegove volivne kampanje John N. Mitchell, tajništvo za zdravstvo, prosveto in
socialno skrbstvo Robert H. Finch, podguverner Kalifornije in star, preskusen Nixonov prijatelj in sodelavec. Guv. G. Romney iz Michigana bo tajnik za stanovanja in mesta, guv. John A. Volpe iz Massachusettsa, sin italijanskega priseljenca, bo odgovoren za promet, Clifford M. Hardin, kmetijski strokovnjak iz Nebraske, za kmetijstvo, M. H. Stans za trgovino, Winton M. Blount za pošto, guv. W. J. Hic-kel iz Aljaske za notranje zadeve. Dr. G. P. Shultz, profesor University of Chicago, ki ga je Nixon izbral za delavskega tajnika, uživa splošno spoštovanje tako med unijskimi vodniki kot med vodniki industrije. Je strokovnjak v pogajanjih in upajo, da bo gledal v prvi vrsti na to, da doseže sporazume, predno bo prišlo do štrajkov in ustavitev dela.
Izbori in imenovanja, ki jih je sinoči R. M. Nixon objavil, so v splošnem naleteli na dober sprejem. Vsi imenovani so priznani kot uspešni in sposobni ljudje na svojih preteklih položajih, kako se bodo obnesli na vodilnih mestih v vladi, bo pokazal čas. Vsa dežela jim želi uspeha.
Italijanskih socijalisfov sreča v nesreči
Nova italijanska politika je odvisna od notranjega položaja v socijalistični stranki. Ta in ne morda naj večja italijanska stranka krščanskih demokratov ima v rokah ključ do rešitve vsake politične krize v rimski politiki. Tako stanje traja že nad 5 let, ko se je namreč socijalistič-nemu voditelju P. Nenniju posrečilo, da je svojo stranko spravil v koalicijo s krščanskimi demokrati, kar je rodilo prejšnjo stalno vladno kombinacijo, ki jo je vodil ministrski predsednik Moro. Moro je sicer predsedoval koaliciji levega centra, toda levičarskega je bilo v tem režimu le bolj malo. Moro je res hotel uveljaviti dosti socijal-nih reform, toda njegovi lastni konservativni pristaši so vse njegove poskuse vsaj preprečili, ako že ne onemogočili. Nenniju to ni bilo prav, pa si ni znal pomagati. Kadar je računal, je še zmeraj naračunal, da ima njegova stranka od kopromisne politike več koristi kot zgube.
Pri zadnjih volitvah so vo-
livci rekli drugače. Zapustili so trumoma italijanske soci-jaliste. Nennijev vpliv v parlamentu je očitno padel. Njegova opozicija je pa prisilila stranko, da je odpovedala koalicijo. Italija je dobila za pol leta pomembno manjšinsko vlado krščanskih demokratov. Med tem je P. Nenni skušal konsolidirati notranje stanje v svoji stranki. Ni bil to lahek posel, kajti levo krilo njegove stranke je še zmeraj mislilo, da spadajo socijalisti v tovarišijo s komunisti in ne s krščanskimi demokrati.
Pa je Nenni vendarle uveljavil svoje stališče. K uspehu so mu pomagale kot je v življenju navada, napake njegovih nasprotnikov in tekmecev, t. j. komunistov, odnosno točnejše povedano: napake moskovske politike. Moskva se je spustila v na videz posrečeno pustolovščino z vdorom v Češkoslovaško, kar ni samo razburilo italijanskih socijalistov, ampak tudi pokazalo italijanski politični javnosti, kakšni so komunisti, kadar se pokažejo v pravi lu-
či. Zato so celo goreči zagovorniki prijateljstva s komunisti, kar jih je v Nennijevi stranki, morali obmolkniti. Nennijeve politike niso mogli več ovirati.
Drugo napako je Moskva napravila, ko je poslala svoje vojne ladje v Sredozemlje. Zdi se, da se je hotela s tem prikupiti arabskemu svetu. Morda se je; toda čisto gotovo je s tem izgubila še tiste redke simpatije, kar jih je imela v Italiji. Tako je tudi ta moskovska poteza pokvarila račune vseh tistih italijanskih levičarjev, ki so upali, da se bodo socijalisti in komunisti v doglednem času znašli pod istim klobukom.
Vse to je Nenniju omogočilo, da je primeroma hitro sklenil kompromis s krščanskimi demokrati. Obnovi koalicije ni torej stalo ničesar na poti. Kar se je pojavilo o-vir, so se rodile med krščanskimi demokrati. V njihovi stranki je menda sedem struj, ki se trejo med seboj. Pravzaprav se trejo le voditelji teh struj, ne pa pristaši sami
po sebi. Zmagala je med njimi pamet in bivši generalni tajnik stranke M. Rumor je mogel sestaviti novo parlamentarno vlado, ki ima za italijanske razmere kar solidno večino. Sedanji režim, ki mu načeluje ministrski predsednik Rumor, bo torej lahko vladal do prihodnjih parlamentarnih volitev, ki pa bodo šele v 4-5 letih, ako ne pride kaj izrednega vmes.
Rumor jev režim bo res skušal uzakoniti več socijalne politike in bo verjetno imel več sreče kot njegov predhodnik. Rumor bo imel več težav, ko mu bo treba držati red in mir v deželi. Kot nalašč se je namreč ob rojstvu njegove koalicijske vlade rodila nova neprijetna koalicija: delavcev in študentov. To je nov pojav ne samo v Italiji, ampak tudi drugod v Evropi. Kaj se bo izcimilo iz te koalicije, ne ve nihče. Na splošno je sodba o tej koaliciji pesimistična, zato se zanjo zanima italijanska politična javnost skoraj bolj kot za nihanja italjianske politike v rimskem parlamentu.
Iz Clevelanda in okolice
Smrt v domovini—
Rev. Jože Varga, župnik pri Sv. Lovrencu, je dobil sporočilo, da mu je v Bogojini umrl 10. decembra 86 let stari oče Jože Varga. Poleg njega tu je zapustil sina dr. Stefana Vargo, upravnika bolnice v Murski Soboti, ter hčeri Nežo in Ano.
Iz bolnice—-
G. Zdravko Novak z E. 177 St. se je vrnil iz bolnice in se zahvaljuje za obiske, darila in kartice ter za vse vsem, ki so mu v bolezni kakorkoli pomagali.
Na obisku—
Na svoji poslovni poti po Združenih državah in Kanadi se je g. Vinko Levstik lastnik hotelov Bled in Daniela v Rimu v Italiji, ustavil za nekaj dni tudi ■/ Clevelandu. Dobrodošel v ameriški slovenski metropoli!
Ugodne—
V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo naprodaj tudi ZENITH SUPER SCREEN 19” prenosni televizor pod ugodnimi pogoji. — Več v oglasu!
Otvoritev—
The Society National Bank ima od 9. do 13. decembra glavno otvoritev novega urada na 1001 Euclid Avenue. Urad je odprt že tudi za vse redne posle.
Ismiri v USsfep m frskeii postajajo hujši
BELFAST, Ulster. — Predsednik vlade Severne Irske ali Ulsterja T. O’Neill je v posebnem govoru preko radia in televizije opozoril svoje rojake, da je skrajni čas, da popuste v svoji zaletelosti in ihtavosti ter prenehajo s prepiri in izgredi, ki te melje na starem sovraštvu med katoliki in protestanti. Katoliki zahtevajo odločno enakopravnost, konec zapostavljanja, protestanti pa se temu zagrizeno u-pirajo.
Ko je vlada katoličanom nekoliko popustila, so zagrizeni protestanti organizirali protestni pohod v Armaghu, ki je pokazal jasno, kakšno je razpoloženje. Celo v sami vladi so nekateri nastopili javno proti pomirjevalni politiki O’Neilla. Ta je opozoril verske zagrizence na obeh straneh, da živi Ulster v dobri meri od pomoči Londona in se mora zato tudi držati o-snovnih političnih načel, ki jih tam zastopajo.
Predsednik vlade je javnosti povedal jasno in odločno, da bo nadaljeval svojo pot pomirjeva-nja obeh delov prebivalstva, skušal zdraviti rane in stare verske in politične spore. Če seveda hoče ta “sebični in razdeljeni Ulster”, potem mora iskati drugega vodnika.
Hanoi še ne misli končati vojskovanja na jugu?
SAIGON,. J. Viet. — Izvidni-ški poleti in druga poročila trdijo, da gradi Severni Vietnam petrolejski vod s severa južno od 9. vzporednika k oporiščem nad Demilitarizirano cono. Na tem področju organizirajo in polnijo skladišča raznih vojnih potrebščin in se ženejo za izboljšanje cest in obnovo mostov.
Vse to smatrajo tu za znamenje, da Severni Vietnam še ne misli na končanje svojih vojaških naporov v Južnem Vietnamu in v Laosu. Ameriški o-brambni tajnik C. Clifford mora svoje upanje na uspeh razgovorov v Parizu v taki meri, da bo že mogoče začeti umikanje a-meriških čet iz J. Vietnama v “teku prihodnjih 40 dni”, opirati brez dvoma na kake druge podatke in “znamenja”.
V državnem tajništvu pričakujejo nov diplomatski rod
WASHINGTON, D.C. — Iz nobenega federalnega urada se ne bo odselilo na svoje toliko vodilnih uradnikov kot iz državnega tajništva. Tam so že sestavili spiske, kdo vse bo šel v pokoj, kdo se bo umaknil prostovoljno in koga bo novi republikanski režim postavil na cesto.
Tako bodo iz državnega tajništva izginili diplomatje kot so Thompson in Bohlen (oba strokovnjaka za komunizem), Bruce, Harriman, Chester Bowles, Wagner (bivši njujorški župan, sed^j poslanik v Madridu), Auckland, Hayes, Freeman itd. Odšli bodo tudi vsi pomožni državni tajniki in voditelji avtonomnih organov državnega tajništva, posebno tisti, ki so po nalogu državnega tajništva podpirali prijatelje in zaveznike, trajne in začasne.
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
bT liMiSKiSisJ*. DOMOVnm, DECEMBER 12, 1963
iHHERlSiil DOHOVlilA
6117 St. Clair Ave — HSnderscn 1-0S2^ — Clsvaland, Ohio 44103
National and International Circulation
^uslished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NASOCNINA:
Ra Združene države:
,	$16.00 na leto; $«,00 a* pel leta; $5.00 sa S
8a Kanado in dežel« izven Združenih držav: i $18.00 na leto; $9.00 z* pol leta; $5.50 za 3 meaec« Petkova izdaja $5.00 na leto
I
SUBSCRIPTION BATES;
United States:
$13.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for S months ganada and Foreign Countries:
!	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 240 Thursday, Dec. 12, 1968
Katoliška vzgojafmladine
strastem kakor pa h kreposti. Govoril si bo: saj greha sploh{^v°iimi ni, saj ni razlike med dobrim in zlom. Čisto vseeno je, ali sem dober ali hudoben, ko je s smrtjo tako vsega konec.
In svet danes toži nad pomanjkanjem čuta ali zavesti odgovornosti. To se čuti na toliko odsekih sodobnega življenja in je rakasta rana tolikih neuspehov v gospodarstvu in drugod.
Katoliška vzgoja skuša odpravljati slabost! In kam je sposobna pripeljati človeka, nam dokazujejo naši svetniki, največji junaki, na katere je svet lahko ponosen. Kristjani računamo pri vzgoji tudi še z milostjo, ki nam jo Bog obilno deli...
Škof dr. Janez Jenko iz Kopra je v Katoliškem glasu 5. t. m. razpravljal o tem pomembnem vprašanju v članku, ki je poučen in zanimiv za vse katoliške starše in vzgojitelje za nas v ZDA pa še posebno. Takole razlaga.
Katoličanom večkrat zamerijo, da preveč naglašamo vrednost svoje vere za vzgojo mladine, češ da s tem postavljamo v senco drugače misleče. Žele širiti mišljenje, da vera nič ne vpliva na nravno življenje. Da bi temu mišljenju dali znanstveno osnovo, opravljajo med neizkušeno mladino ludi činlccte
Ali vera vpliva ali ne vpliva na nravno življenje? Skušajmo mirno na to odgovoriti.
1.	Res je življenje zamotano. Med nazorom in praktičnim življenje je navadno precej razlike. Katoličani žal ne živimo vedno po svoji veri, pa tudi pripadniki drugih nazorov niso v življenju dosledni. Ljudje, ki se navdušujejo za krepost, niso tako krepostni, kakor govore; in spet ljudje, ki odkrito oznanjajo nemoralna načela, v dejanju niso vedno tako hudobni, kot bi po načelih morali biti. Skratka: na svetu nimamo človeka, na katerem ne bi bilo nič dobrega, pa tudi ne, na katerem ne bi bilo nobene napake. Vera nas uči, da je bila med ljudmi samo Marija brezmadežna. Plevel raste na dobrih in slabih njivah. Kljub temu, da na sve tu svetloba in senca nista tako jasno ločena, ne smemo trditi, da so vsi ljudje nravno enaki, svetnik kakor najpodlejši
2.	Dalje je gotovo res, da starši ljubijo svoje otroke ter jim žele dobro vzgojo. Čisto druga stvar pa Je, koliko so vsi starši sposobni dati otrokom dobro vzgojo. Že o tem, kaj je dobra moralna vzgoja, je v pluralistični družbi mnogo nazorov. Za neverne ljudi je ideal dobre vzgoje precej drugačen kakor za globoko vernega katoličana. V mnogih stvareh, ki zadevajo moralno vzgojo, se bomo pa vsi ljudje stri-
^ Koncilska poslanica mladini poziva fante in dekleta na ta moralno dobra dejanja: “Razširite vaša srca do zadnjih mej sveta! Čujte klic svojih bratov in pogumno jim dajte na voljo svoje mlade moči! Borite se zoper vsako obliko sebičnosti! Brzdajte nagone nasilja in sovraštva, ki povzročajo vojne in bedo, ki jih spremlja! Bodite plemeniti, čisti, spoštljivi in odkriti! Z navdušenjem gradite nov svet, ki bo boljši od tega, v katerem živijo vaši starejši vrstniki. Upam, da smo vsi soglasni, da je to, kar koncil mladini naroča, lepo, dobro, krepostno.
3.	Sedaj pride na vrsto vprašanje vzgoje same. Kako bomo pridobili mladino za take lepe ideale krepostnega življenja? Kaj mladini v tem pomaga, kaj jo ovira?
Izredno veliko vlogo igra pri tem okolica, svet. v katerem mladi živijo, zlasti še družina sama. Otroka bolj vzgajamo z življenjem in zgledom kakor z besedo. Otrok gleda, opazuje, posnema. Če je otrokova okolica nravno zgledna, dobra, postaja samo dober, če je moralno slaba, se pohujšuje. Zato velja stari narodni pregovor: Jabolko ne pade daleč od drevesa.
Spet pa ne smemo podcenjevati važnosti pouka v moralni vzgoji. Stari Sokrat je sicer pretiraval, ko je dejal, da je že samo znanje dovolj za krepost in da je moralna pokvarjenost samo posledica neznanja. Kot pogan pač ni vedel za izvirni greh in grešno nagnjenje, ki tiči v slehernem človeku in ga vleče navzdol. Vsekakor pa je res, da razum, naše znanje močno vplivata na naša dejanja. Ignoti nulla cupido — česar ne poznamo, za tem ne moremo hrepeneti, so rekli stari Rimljani. Katoličani bolj poznamo človeka kot drugi, ker imamo razen človeškega znanje še božje ra-zodetje, ki veliko govori o človekovem namenu.
4.	Vaja v krepostnem življenju je težka in naporna. Da si mladina pridobi potrebno strokovno znanje za kasnejše življenje, si mora krepko prizadevati in se marljivo učiti. Še teže je premagovati slaba nagnjenja in strasti, postati plemenita in urejena osebnost. Pri tem pa človeku razen zgleda veliko pomaga čut odgovornosti, zavest, da bom za vsa svoja dejanja dajal pred Nekom račun. Že v šoli, že doma je vzgojiteljem v veliko pomoč plačilo in kazen v ocenah, v pohvali in graji. Katoliška vzgoja tako jasno govo-li, da smo vsi ljudje, tudi mladina, božje stvari in božji o-troci. Vsi bomo nekoč stali pred božjim sodnim stolom in odgovarjali za vsa svoja dejanja ter potem prejeli plačilo ali kazen, kakor smo zaslužili. Bog je neskončno pravičen, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Pred Bogom se nobeno dobro ali slabo dejanje ne izgubi. Bog ve vse.
Kdo ne vidi, kakšna vzgojna moč je v tej zavesti odgovornosti pred Bogom! Že stari so rekli: strah božji je začetek modrosti. In vsega tega brezverna vzgoja mladini ne more dati. Njihovi vzgojitelji morejo reči samo: po smrti
BESEDA IZ NARODA
mmtmmmmmmm
Na predavanje
CLEVELAND, O. — Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu je skrbno gledalo, da je v zimskem času skušalo prirediti vsaj nekaj predavanj. Vsebina teb predavanj je bila vedno taka, da se je tesno dotikala slovenskega življenja v preteklosti in sedanjosti. Tudi letos bomo imeli nekaj takih predavanj. Prvo bo v nedeljo, 15. decembra, ob pol štirih popoldne v Baragovem domu. Dr. Miha Krek, ki je bil pred nekaj tedni v Argentini, nam bo na našo prošnjo govoril o vtisih, ki jih je dobil o Slovencih in njih kulturnem delu v Argentini.
V petminutnem govoru pred predavanjem se bo pisatelj Karel Mauser spomnil v imenu nas tudi petdesetletnice smrti velikega slovenskega pisatelja Iya-na Cankarja. Ob revolucijskem času ga je komunistična skupnost dvignila na svoj prapor, kakor je enako naredila s Prešernom, Gregorčičem in Kosovelom in še z nekaterimi slovenskimi umetniki, ki so se z besedo borili za pravico in resnico. Tako je Cankar, ki se je z vso dušo boril za svobodo v umetnosti in besedi, moral gledati, kako so tisti, ki so ga hoteli za svoj svetilnik, teptali svobodo v umetnosti in v ždano.vščini opljuvali belo krizantemo, ki jo je umetnik Cankar s ponosom nosil na svoji bridki poti. Prav je, da .se temu velikemu borcu za resnično svobodo priklonimo vsaj s skromnimi besedami.
Vsi ste na predavanje prisrčno povabljeni. Mislimo, da je velika škoda, če zimskega časa, ki nam zapre pot v naravo, ne porabimo za kropljenje duha. Če vsak, ki na predavanje pride, iz njega odnese na dom le eno misel, je vsako predavanje zlata vredno. Polniti duha z mislimi, ki nas podpirajo in bodre, je veliko delo, ki vselej prinaša bogato plačilo.
Prijazno vabi
Odbor DSPB
Zalivala if a ferskemu kisiku
CLEVELAND, O. — Med slovenskimi organizacijami, ki so izdatno podprle za letošnje mi-klavževanje Slovensko šolo pri Sv. Vidu, je tudi znani clevelandski Štajerski klub. S tem je klub v veliki meri pomagal Odboru staršev primerno obdarovati učence Slovenske šole ob njenem letošnjem miklavževa-nju. Za lepi Miklavžev dar $100 (sto) izreka Odbor staršev odboru štajerskega kluba, kakor tudi vsemu klubovemu članstvu prisrčno zahvalo, in to v imenu obdarjene šolske mladine in njenega učiteljstva, kakor tudi v svojem. Za tako plemenito dejanje Štajerski klub Bog živi!
J. S.
začel reševati slovensko vprašanje skupno z jugoslovanskim. Torej — že takrat nekako smo dobili dvotirnost reševanja slo-vensko-jugoslovanskega proble ma ter enotirnost, ki je zašla v ozkogrudnost. Za čuda, da se marsikdaj kaže — kot da se nismo nikamor premaknili, pa čeprav so nam desetletja tega stoletja že veliko pokazala na poti zgodovinskega razvoja. Morda imamo še zmeraj toliko govorjenja o tem vprav zategadelj, ker so bili v tistem času nekateri reševalci tega vprašanja preideali-stični, čeprav v posluhu zgodovine in razvoja; drugi pa morda preobremenjeni z zgodovinsko kvarno dediščino in morda celo z verskimi predsodki.
Vendar ni moj namen danes razvozljavati te stvari, ker ne pišem z g o d o vinske razprave', ampak le zgodovinsko-spomin ski sestavek za svoje rojake v zdomstvu, da se povežemo v duhu z našo preteklostjo, z našo slovensko zemljo in narodom, ki živi na njej ■— danes narodno svoboden, a vendar v sponah du hovne in politične nesvobode.
Prepričan sem, da bo zgodovinska sodba pravilnejše zapisana takrat, ko bodo nekateri od naših rojakov lažje spoznali, da ni bilo prevelike napačnosti ravnanja pri tistih, ki so pod pritiskom muje po samem življenjskem obstoju reševali in rešili slovensko vprašanje istočasno jugoslovanskim.
Vsi vemo, da so to bili pripadniki tistega dela slovenske mladine, ki se je v svojem idealizmu zagrela za narodna vprašanja in za katerih rešitev je bila pripravljena trpeti in tvegati vse. Tem mladim, ker niso verjeli nemško-avstrijskim obljubam, še ne združena Slovenija ni bila več zadostni ščit varnega obstoja in narodnega razmaha. Hoteli so narodu ustvariti trdnejšega oprijema in zadostnej-ših ter bolj zadovoljivih pogojev za kulturno, politično ter gospodarsko življenje.
Mnogokrat niso mogli razkriti vsega svojega mišljenja in hotenja, vendar v svojih krožkih so govorili bolj jasno in odločnejše. Kasneje so pokazali celo dokaj pogumnosti v svojem pisanju. Začeli pa so tudi iskati stikov prek meja avstro-ogrske monarhije.
Tako se je zbrala v dnevih od 18. do 22. septembra leta 1904 na beograjskih svečanostih kronanja srbskega kralja Petra L množico akademske mladine, u-metnikov, književnikov, novinarjev in zdravnikov s slovanskega juga. Ti dnevi in svečan dogodek je bilo nekaj takega, česar ni prej zabeležila zgodovina medsebojnega bratstva jugoslovanskih narodov. V teh dneh so jugoslovanski mladi akade-
iPrtfOtkeeiifSsrski prolog pgled v igotešsia
m.
NEW YORK, N.Y. — Akademiki v Gradcu “Danica” in na Dunaju in v Pragi “Slovenija” so družili v klubih, v katerih so
miki in kulturni ter politični delavci navezali osebne stike, se spoznali, razpravljali o skupnih nalogah in težnjah ter snovali načrte za prihodnost. In mladi Stjepan Radič je bil tisti, ki je v svoji gorečnosti sredi cerkvenega obreda kronanja zaklical: “Živio jugoslovanski kralj!” Po teh dneh in velikih dogodkih so se razšli, a ostali so v duhovni povezanosti.
Vendar tega vzdušja duhovnega zbližanja ni prinesla samo kronska svečanost, ampak pred-
deli Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari. Na tak način so nazorno pokazali sorodnost po krvi in zato tudi po duhovni izraznosti. Ob tej priliki so izdali ‘Jugoslovanski almanah”. Pozneje so skupno razstavljali še v Zagrebu in štiri leta kasneje tudi v Sofiji.
Nič manj pomemben ni bil za zbliževanje narodov slovanskega juga “Južnoslovanski dijaški kongres” v Beogradu, katerega se je udeležilo čez 1,000 akademikov in študentov vseh štirih narodov. Od Slovencev so se ga udeležili Gregor Žerjav, Ivan Lah in Janko Pretnar. Žerjav je bil — verjetno zaradi svoje gorečnosti za jugoslovansko stvar — izvoljen za predsednika kongresa.
Resolucija, ki so jo sprejeli, se je glasila:
“Srbska, bolgarska, hrvaška in slovenska mladina, zbrana na svojem prvem kongresu, izjavlja eno dušno, da smatra za kulturno edinstvo (besede “politično” niso hoteli rabiti, op. p.) vseh južnih Slovanov za svoj najvažnejši in najnujnejši posel in poziva vse jugoslovanske prosvetne ustanove, knjižnice, u-metnike in novinarje, da postavijo svoje delovanje na široki in plodonosni temelj kulturne vzamejnosti in edinstva južnih Slovanov.
Tudi v tej resoluciji vidimo, kako se politična težnja pokriva in seveda, se namenoma zakriva v kulturnem momentu. Tako se na tem kongresu dozdevno ni zgodilo nič pomembnega in nič važnega, vendar je bilo na njem toliko zakrite politične važnosti, ki so po njem vodile razkropljene študente po pravcih in težnjah resolucije k delovanju, ki je po drugi poti osveščal slovenski narod, težeč k skupnosti, da se reši nemškega objema.
Na poti na sofijsko jugoslovansko umetnostno razstavo skozi Beograd so slovenske in hrvaške udeležence povabili in pogostili na Kalamegdanu. Ko so vstopili v gostitelj ski prostor, so zagledali po stenah slike Prešerna, Gregorčiča, Aškerca, Jenka, Preradoviča in Strossmayerja. (Kakšni pa smo danes? Kako se srečujemo? Kako se spoznavamo, mi v zdomstvu? — op. p.) Po cestah so jih celo srbski oficirji pozdravljali: “Živeli brača Slovenci, živeli brača Hrvati!”
Vendar vsi so bili še dokaj nedolžni po aktivnosti; kajti prave politične udarnosti in odločnosti še ni bilo, dokler ni prišel v Beograd mladi Milan Prebiče-vič. On je bil prvi, ki je dal mla^ dini stvarnejšo obliko zamisli o osvoboditvi in zedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bil je tisti, ki je vodil mladino k odločnejšim dejanjem, tako je prišlo v letu 1909 do zloglasnega zagrebškega procesa. Milan Pre-bičevič je vplival tudi na del slovenske mladine; predvsem na tisti del, ki je bil pogumenjši in se je tudi zagrizel v hotenje, da ne bo odnehal, dokler ne bo Av-stro-Ogrska razdrta. Trdno so bili namreč prepričani, da samo tako bodo Slovenci prišli do popolnih narodnih pravic in do popolnega uveljavljanja slovenskega jezika v šolah in uradu.
Slovenci smo dobili skupino “Preporodovcev”, katerih se moramo tudi spominjati ob 50-let-nici narodne svobode in narodne države Jugoslavije. In o njih bom tudi malo pokramljal...
Tone Osovnik
M iltvauški zapiski
.T^'aWT^.T^.T.
.	vL-tVt
MLADINSKO SV. OBHAJILO. — Navadno je to mladinsko sv. obhajilo tarajalo od praznika Kristusa Kralja do praznika Sv. Duha v prihodnjem letu. Letos je bil mladinski teden samo tisti teden po prazniku Kristusa Kralja. Drugače so pa uredili tako, da je mladinski teden v adventu in postu. Urejeno je pa tako, da nimajo posamezne fare svoj teden, ampak skupina fara. Vse fare so razdeljene na okraje. Vse fare enega okraja imajo svoj teden. Fari sv. Janeza in Marije Pomočnice kristjanov imata svoj teden istočasno, ker spadata v isti okraj in sicer od 8. do 15. decembra.
Spod Rozina, ki igra vlogo Miklavža že več let, je tudi letos pokazal svojo sposobnost in prisrčnost pri obdarovanju otrok. Je kakor zrastel s to svojo vlogo. Slovenskemu društvu Triglav čestitamo, da se je odločilo povabiti Miklavža. Morda je malenkost v vsakdanjem življenju, a pove toliko o Slovencih in njihovih navadah. Ohranja tudi slovensko okolje, ki vedno bolj in bolj izginja.
ni ničesar več: ne Boga ne duše ne sodbe ne nebes ne pe-j razpravljali o narodnih vpraša-, vsem mogočna umetniška
raz-
kla. Tako učenje dobrega človeka nagiba bolj h grehu in,11!*- Dobršen del od njih je že Stava, na kateri so sodelovali s
Prevzvišeni nadškof pošlje vsako leto za to priložnost posebno pismo posebej naslovljeno na mladino. Osnovni ton letošnjega pisma je prijateljstvo. Vsak človek potrebuje prijateljstvo. Za kristjana je prijateljstvo povezava s Kristusom. Kolikšna tragika, če človek zanemari to prijateljstvo. Pismo gradi na Kristusovih besedah: “Nisem vas imenoval služabnike, ampak prijatelje.”
Mladinski teden ima dvojni namen: obisk sv. maše med tednom in prejem sv. obhajila, če mogoče vsak dan. Cilji tega mladinskega tedna so sledeči po škofovih besedah: 1. Voditi mladino k prijateljstvu s Kristusom in preko Njega vzljubiti Njegovo mistično telo: cerkev. 2. Vzpodbuditi mladino, da s svojim prijateljstvom s Kristusom postane neposreden in prvi apostol druge mladine. 3. Pomagati mladini kot pravi prijatelji Kristusovi, da se z vso voljo odzove Kristusovemu poklicu popolne predanosti Njemu kot duhovni ki ali redovniki. Po teh ciljih naj se mladina istoveti z misijonsko nalogo Kristusove cerkve. Mladinski teden je sredstvo tega namena. Da mladina lahko stori svojo dolžnost in se posveti svoji nalogi, mora imeti zgled pri starejših. Oni so tisti, ki mladini pomagajo doseči njene cilje
SLIKE O OBISKU ŠKOFA DRŽEČNIKA. — Spremljevalec škofa Držečnika Jože Varga, župnik fare sv. Lovrenca v Clevelandu, nas je naprosil, če imamo slike o škofovem obisku in sprejemu v Milwaukeeju. Obrnil se je do našega fotografa Fredija Pugela in ga poprosil za slike. Vedel sem, da je napravil več fotografskih posnetkov ob priliki škofovega obiska. Nisem se zmotil. Imel jih je na razpolago prav lepo število. Spravili smo skupaj in poslali v Cleveland. Tam so imeli načrt, da bodo napravili dva albuma slik o škofovem obisku v Združenih državah in da jih bodo poslali njemu za spomin. To so tudi napravili. Dobil sem pošto, v kateri mi sporočajo, da so vse v redu sprejeli. Takole pravi: Bog plačaj za slike in za vse. Lepi so spomini nazaj. Tudi škof se v prijetnosti spominja svoje poti in prijaznih sprejemov.” Sedaj škof poroča doma v časopisu Družina svoje vtise z obiska po Ymeriki. Prav lepo piše.
MIKLAVŽ JE PRIŠEL. — Zadnjo nedeljo popoldne je prišel v dvorano sv. Janeza. Obiskal je predvsem otroke sloven skega društva Triglav. Društvo ga je namreč še posebej povabilo, da pride. Ni se prav nič o-botavljal. Prišel je z vso mogočnostjo, spremljan od angelov in parkeljnov. Pred prihodom Miklavža so otroci imeli priložnost ogledati si nekaj božičnih filmov, ki so jih dobili v knjižnici v West Allisu. Nekatere zgodbe so bile prav prisrčne. Vsaka je imela v sebi nauk, kako pomagati bližnjemu v nesreči in težavi, česar nas uči sama zgodba Božiča, ko je Bog poslal svojega Sina na svet, da pomaga padlemu človeštvu. Zgodba o živalih, ki skušajo pomagati ranjenemu kosu, je prisrčna. Prav tako je privlačna zgodba o vlaku, ki pelje igračke otrokom preko hriba in ne more speljati. Dve lokomotivi, ki sta naprošeni, naj pomagata, gresta mimo, šele tret-
PROTESTI. — Že nekaj časa beremo po dnevnem časopisju Ln poslušamo na radio ali vidimo na televiziji o raznih protestnih shodih, ki jih prirejajo ;e ali one skupine ljudi z gotovimi nameni. Velikokrat ti ljudje' niti ne vedo, kaj hočejo, ampak orotestirajo, ker je to pač moderno. Drugi protestirajo zato, ker niso zadovoljni z obstoječim redom ali načinom življenja. Vsak človek ima pravico povedati svoje mnenje tudi takrat, kadar se ne strinja z mnenjem drugih ljudi. To je “človekova osnovna pravica v deželi svobode. Obsojanja vredno je vsako nasilje ali uničevanje premoženja. To se razteza na vse panoge življenja. Do gotove meje sega to tudi na področje cerkve in zadev, ki so z njo v zvezi. Da si bomo na jasnem glede tega, se je treba ozirati na gotova pravila, ki opravičujejo negativen nastop človeka, ki nosi duhov-sko obleko. Če kdo ne soglaša s tem, kar cerkev na splošno priporoča, se mora držati sledečih predpisov: 1. Imeti mora spoštovanje do tistih, ki nimajo tiste posebne sposobnosti in priložnosti za sodnijsko preiskavo. 2. Svoje razlikujoče misli mora postaviti v pravo luč z ozirom na resnost stvari, ki jih obdeluje-3. Vedno mora dati dolžno spoštovanje do učiteljstva, ki je bilo začetek prvotnega učenja. 4. On in vsi drugi se morajo zavedeti, da je verjetnost vedno v korist izvirnega učenja učitelj' stva. To pomeni, da je treba ra-
ja ponudi svojo pomoč in tako zumevati stvari tradicijonalno io
/Z NAŠIH VRST
pomaga, da igrače pridejo v mesto pravočasno. Otroci so z navdušenjem sledili vsakemu filmu. Bil je tak mir, da bi lahko slišal šivanko pasti na tla. Ves program ni trajal dosti več kot eno uro, a je bil prisrčen in lep spomin, kako je včasih bilo. Go-
Euclid, O. — Spoštovani! Pošiljam naročnino $16 za Ameriško Domovino za leto 1969.
Upravi in uredništvu želim vesele božične praznike in srečno novo leto.
Karol Bojc
Cleveland, Ohio. — Cenjeno uredništvo! S priloženim čekom
želim poravnati naročnino A-meriške Domovine za prihodnje leto, ker mi bo ta skoraj potekla.
Uredništvu in vsem, ki se trudite pri izdajanju tega našega tako priljubljenega časopisa, iskrena hvala. Naj dobri Bog povrne vas Vaš trud.
Z najlepšimi pozdravi!
Matt Hočevar
tako tudi razlagati postavo in druge stvari vse dotlej, dokler nova ideja ne dokaže, da je staro treba opustiti. Razlogi so nesoglasje morajo biti tehtni in U' pravičeni.. Pri tem ne sme tudi biti nobenega vprašanja o cerkvenem učiteljstvu ali nasprotovanja njemu. Kadar kdo ne soglaša, mora vedno poudarja^’ kaj je uradno učenje cerkve. To se pravi z drugimi besedam^ poleg našega privatnega mnenja morajo vedno poudariti, kaj je uradno učenje cerkve. Kdor se drži cerkve, je lahko gotov, da Je na pravi poti. Osebno mnenj6’ posebno trmoglavo, pa rado v°' di v pogubo.
J r


Družba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena *8. novembra lil4
'ISfLiSr Sedeč Met, 1
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOB:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, Temporary address:
42306 E. Florida Ave., Hemet, Calif.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St, Joliet, UL Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, HI. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St ,
Joliet, Hi.	______ , .
NADZORNI ODBOB:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, HI.
Matthew KOCHEVAR, 314 Larken Ave., Apt. 10-B, Joliet, 111. JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, IlL
POROTNI ODBOB:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev: NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
•
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena L 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdrajmika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh me-Secev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodil« se obrnite pismeno ah ustmeno na glavnega tajnika:
Ul. 60434	1
-----------S?
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet,
St. John’s The Baptist
Members,
. -^ext monthly meeting of St. 0hh’s the Baptist will be held Dec. 22nd, at 2:30 p.m. Elec-
tion of officers will take place. Xmas Party will follow. Free door prizes. Looking forward to seeing all the members attend. Fraternally Yours, Tina Stanek
-------o---
HOLY FAMILY SOCIETY OF U.S.A. JOLIET, ILLINOIS
Program and Minutes of Hie 18th Regular Convention of the Holy Family Society of U.S.A
(Continuation)
I show you some statistics, comparing 1957 to 1968:
Life
Members	Insurance Income		■Surplus	Assets Solvency
1,046	$517,350	$27,000	$577.62 (Loss)	$176,000 108%
22,000	997,500	650,000	19,460.00	286,000 106%
57,000	6,000,000	2,100,000	143,179.76	900,000 125%
68,000	8,000,000	2,700,000	193,000.00	1,100,000 140%
your Society has come a ev ^ Way from the days, when step seemed difficult. An ^nal praise in the right di-k l0n and the forward move-continued.
u. °elieve the key word is
all
h goal. As President of your
'§5 .
is ^ Officers. This, I believe ^ jo°st important. Yes, we came way. But we are a long ^ from home.
ta/^tly we are chartered to 3 ^ave extended our Society Ihflj "frstes, namely, Illinois, aila and Pennsylvania. We 5 j^1 faring to enter into 4 or tlaj °re fr the near future. All of
um-
Working toward one com-
^ Family Society, I enjoyed ^ C0'oPerati°n from my
^ Ws hard work ahead. We rnuc^1 preparation, costly
Mij
’Mi
and disappointments But with
encountered.
J0(j> n u e d co-operation and Ma;! .^P your Society shall
s
itS goal-frank
you,
Steve Kosar, President
1st V-President Louis Barbie asked the assembly what the pleasure is and if there are many questions.
The reports of all the Supreme Officers have been heard, a motion was made by Mike Pa-pesh and seconded by Bernice Skweres, that all the reports be accepted as given. Motion Carried.
The Communications Committee having completed their task, have requested the Chairman, that they are ready for their report, which is follows:
The following telegrams have been sent with the following message;
“On behalf of the 71,000 members of the Holy Family Society, we wish to advise you that the 18th Regular Convention of the Society is being held today, Sunday, August 25th and Monday, August 26th, 1968, at the Fontana D’Or, 6425 West Grand Ave., Chicago, Illinois. We ask for your prayers and blessings for a successful Convention.”
This message was sent to the
following:
Rev. Ferdinand B. Demsher, St. Mary’s Assumption Church, Pittsburgh, Pa.; American Home Publishing Co., Attn. Mary Debevec, Editor, Cleveland, Ohio; Very Rev. Msgr. John M. Kelly, Editor of the New World, Chicago, Illinois; Most Rev. John Cardinal Cody, Archbishop of Chicago, Chicago, Illinois; The Very Rev. James A. Murray, Vice-Chancellor of Joliet, Diocese, Joliet, Illinois; Honorable John F. Bolton, Jr., Director of Insurance, State of Illinois, State of Indiana; Honorable David O. Maxwell, Insurance Commissioner of the Commonwealth of Pennsylvania; Most Rev. Romeo Blanchette, Bishop of Joliet, Illinois; Most Rev. John J. Wright, D. D., Chancery Office, Pittsburgh, Pa.; Most Rev. Andrew Grutka, D.D., Bishop of Gary, Gary, Indiana; Most Rev. Paul Schulte, D.D., Archbishop of Indianapolis, Indianapolis, Indiana; Most Rev. Albert Zuroweste, D.D., Bishop of Belleville, Belleville, Illinois; Most Rev. William O’Connor, D.D., Bishop of Springfield, Springfield, Illinois; Most Rev. Joseph Franz, D.D.; Bishop of Peoria, Peoria, 111.; Rt. Rev. Louis J. Franey, Administrator of the Diocese of Rocford; Rt. Rev. Msgr. M. J. Butala, St. Joseph’s Parish, Joliet, Illinois.
Chairman Maryellen Mand-zuk presented this report to the assembly.
Frank Turner made a motion that the said report of the Communications Committee be accepted as given. The motion was seconded by Wilma Sinkovich. Motion Carried. .
Chairman Steve Kosar now called upon the Chairman of the By-Laws Committee. It was stated that due to some similarity, the By-Laws and the Resolutions Committees have joined as one Committee,
Chairman Frank Skul of the joint By-Laws and Resolutions Committees present part 1 of Article IV to read as follows;
ARTICLE IV OFFICERS
“The elective officers of this Society shall be the Supreme Board consisting of a President, V-President, 2nd V-President, Spiritual Advisor, a Board of three (3) Trustees, Judicial Board of three (3) members and The Social and Athletic Director, who shall be elected at the regular quadrennial convention for a term of four (4) years and who shall hold office until the Successors are duly elected and qualified. Should a vacancy oc-i cur in the Supreme Board or officers between conventions, such vacancy may be filled by the appointment by the President or his representative, except where otherwise provided in the charter or By-Laws. Such appointmet shall be first confirmed by a majority vote of the Supreme Board. Such director of office shall thereupon hold the office for the unexpired term.”
The joint By-Laws and Resolutions Committees presented the following admendment to Article IV (4).
“The elective officers of this Society shall maintain their permanent residence in a State in which the Society is licensed.”
After a lengthy discussion and debate of the amendent the chairman caled for vote.
The results of the voting is; ayes 57; nays 33; abstaining 5.
Anthony Tomazin made a motion, that since the time now is 1:30 p.m.. for adjournment. Seconded by Natalie Kovas. Motion Carried.
The Afternoon session reconvened at 3:30 p.m.
Chairman of the joint Resolu-(Continued on Page 4)
MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE

Pearlwick
razneži
njegovo kraljevsko naravo
Vsak moški ima skrito željo biti kralj, imeti svojega lastnega strežnika. Ker pa strežniki niso več v navadi, vam nudi Pearlwick fino nadomestilo zanje. Izberite enega od teh nadomestil, od teh kraljevskih pripomočkov —zanj!
A.	Velik strežniški stol. Razkošno tapeciran sedež in naslonjalo ga bo spominjalo na prestol. V sedežu je prostor za shrambo. Pritrjen je obešalnik za suknjič in hlače, paličica za kravato in pladenj za nakit. V črni ali rjavi barvi. 25.00
B.	Velik spremenljiv strežniški stol. Ima
prostor za shrambo, ločeni obešalnik in polico za nakit. Zgornji del lahko odstranite in že imate običajen stol. V črni ali rjavi orehovi izdelavi. 30.00
C.	Moderni strežniški stol. Kombinacija kovine in vinila, tapeciran sedež in naslonjalo. Odstranljivi obešalnik in pladenj za nakit, palica za kravato in pas ter obešalnik za hlače in polico za čevlje, v črni ali rjavi barvi. $18
V oddelku za ročna dela, 4. nadstropje v mestu in podružnicah.
Srečanje v Stični
Dne 13. nov. 1.1. so se sestali v starodavnem cistercijanskem samostanu v Stični predstavniki treh vodilnih verskih listov v Jugoslaviji: Glasa koncila, Pra-voslavlja in Družine, da bi se dogovorili o medsebojnem sodelovanju. Glas koncila so zasto-Šagi-Bunič in Živko Kustič; Pravoslavje prota Milisav Pro-tič in jeromonah dr. Danilo Krstič; Družino pa Ivan Merlak, Drago Klemenčič in ljubljanski semeniški spiritual Jože Vesenjak. Kot gosta sta bila navzoča pravoslavi paroh iz Zagreba Jovan Nikoličin in urednik Blago-vesti iz Belgrade msgr. Lojze Turk, dober poznavalec ekumenskih razmer na jugoslovanskem prostoru. Navzoče je najprej pozdravil stičenski opat Rafael Ašič. Izrazil je veliko veselje, da je bila za kraj prvega srečanja bratskih listov izbrana ravno Stična. Ta samostan je bil že pred zadnjo vojsko središče slovenskega zanimanja za krščanski vzhod in je izdajal glasilo Kraljestvo božje.
Zastopnika Pravoslavlja sta po sestanku v Stični odpotovala z zastopniki Družine v Ljubljano, kjer ju je sprejel nadškof dr. 1 Pogačnik.
S slovenske teološke fakultete v Ljubljani
Za dekana teološke fakultete v Ljubljani je bil za 1. 1968-69 izvoljen redni profesor prelat dr. Vilko Fajdiga, za prodekana pa dr. Stako Cajnkar, dosedanji dekan in izredni profesor. — Za honorarnega predavatelja za pastoralno medicino je bil imenovan p. dr. Marijan šef, DJ (za mariborski del fakultete).
Za dekana stolnega kapitlja v Ljubljani je bil imenovan dr. Anton -Čepon, stol. kanonik; za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja pa je bil imenovan Melhior Golob, župnik pri Sv. Petru v Ljubljani in rektor malega semenišča v Ljubljani.
Teološki tečaj za laike v Ljubljani
Dne 21. nov. 1.1. je bil v prostorih ljubljanske teološke fakultete zaključen teološki tečaj za laike. Namenjen je bil viso-košolcem vseh ljubljanskih fakultet. Na njem so obravnavali vprašanja krščanske etike. Predavanja so bila štirikrat na teden tri tedne zapovrstjo. Za zaključek je bila v stolnici sv. maša za vse udeležence tečaja. Pri njej je pel zbor bogoslovcev; maševal pa nadškof dr. Pogačnik.
Msgr. Zryd, prijatelj Slovencev, umrl
Iz najnovejše številke ljubljanske Družine, t. j. od 1. t. m., smo zvedeli, da so 23. nov. 1.1. pokopali v Rimu znanega ameriškega msgr. Zryda, rektorja A-meriškega zavoda v Rimu, bivšega postulatora v Baragovi zadevi. Rajnki je še lani obiskal Baragove kraje v Sloveniji. Kot postulator v Baragovi zadevi je odstopil, da bi lahko pričal v Baragovi zadevi glede čudežnega ozdravljenja po hudi avtomobilski nesreči pred nekaj leti. — Pogreba rajnkega monsignorja so se udeležili tudi rimski Slovenci z rektorjem filozofskega zavoda De propaganda fide msgr. Maksimilijanom Jezernikom na čelu.
Blagoslovitev novega bogoslovja v Mariboru
Poleg vseh slovenskih škofov se je udeležil blagoslovitve novega mariborskega bogoslovja v nedeljo, 23. nov., tudi graški nadškof dr. Schoiswohl, ki je bil škofiji pri gradnji v veliko pomoč. S škofi je somaševal tudi dekan teološke fakultete dr. Vilko Fajdiga. Somaševanje je vodil mariborski škof Držečnik. Pel je pomožen stolni zbor in zbor bogoslovcev pod vodstvom prof. Zafošnika. Pridigal je mariborski škof. Če bo prostor dopuščal, bo AD prinesla njegov govor v večjem izvlečku. Po zahvalni pesmi so škofje, duhovščina, bogoslovci in verniki odšli v sprevodu v novo bogoslovje, kjer je škof Držečnik v veži o-
pravil obred blagoslovitve. Posebej je blagoslovil nato še kapelo, za katero je napravil načrte inž. arh. Ciril Zazula. Za kapelo, kot znano, ni bilo prosto, ra v novi stavbi, zato so jo uredili nad škofovo kapelo v sosednji hiši. Pri kosilu je med drugim govoril tudi graški nadškof in sicer v latinščini. Poleg drugih govornikov je seveda čestital mariborskem škofu tudi ljubljanski nadškof Pogačnik. Med drugim je izrazil željo, “naj bi bila v smislu koncila tudi v bodoče vzgoja slovenskih duhovnikov enotna, čeprav na dveh krajih”.
£©mke dobijo delo
Gospodinja
Iščemo gospodinjo, 2 šolska otroka, $50 tedensko, soba in hrana v Euclidu. Kličite naš urad 431-0628 in pustite ime in naslov.	—(243)
Molki dobijo delo
Pomivalec — pomivalka
zvečer — 6 dni
Y ANKO VIC STEAK HOUSE 17027 Euclid Ave.
531-5122
_______________________ (x)
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
Wickliffe — bungalow, 3 spalnice, razvedrilna soba, shrambe, alum, strani, dober prostor, zmerna cena. 2316 Rockefeller, južno od Ridge. Po 5:30 med tednom,	(241)
Jerzy Zulawski:
NA SREBRNI OBLI
ROMAN
s Petrom posvetovati, kaj n a j ukrenemo. Kanili smo že nazaj na Morje nalivov, ko je Peter izrekel srečno misel, naj z žarometom osvetimo dno razpoke in doženemo, kam sega. Približali smo se tesno k robu in posvetili v globino. Razpoka, tod precej ozka, ni bila hudo globoka, pač pa je bilo njeno dno zasuto z gruščem, iz katerega so strčale velikansk kleči. Globel je bila podobna usahlemu koritu mogočnega hudournika. Kdo ve, ali ni svoje čase po njem bučala voda po poti, ki so jo utrle druge sile?
Soj reflektorja je šel čez razmetane grmade kleči, svetil po skalnih stenah in ginil v razdrapane, črne vrzeli, mi pa smno stali tam in nismo vedeli, kam. Takrat je pristopila Marta in naju pozvala z glasom, kakor da zapoveduje:
“Čemu ne odrineta naprej?”
Nato je pokazala na Tomaža:
“Živeti moram, zanj ... z menoj se mu ni bati ničesar ...”
Gledala sva jo resnično začudena. Kaj se je zgodilo z njo? Nikoli naju ni doslej ogovorila tako. Oči so ji imele nenavaden soj. V vsi postavi, glasu, gibih nekakšna nova, ponosna veličast. Kako lepa, poželenja vredna ženska! Varadol se je koprneče zagledal vanjo, mene pa je popadla jeza: zgrabil sem ga togoten za rame in robato zakričal:
“Kaj ne vidiš, da tratimo čas! Povej, ali naprej ali nazaj?!”
Sunkovito se je obrnil k meni. Trenutek sva se merila s pogledom, kakor da se misliva zakaditi drug v drugega.
Marta se je podmolklo, porogljivo, prezirljivo zasmejala. Bilo mi je, ko da se je tisti hip zabodla v moje srce ježeva koža s tisoč bodicami. Povesila sva vsa osramočena oči. ona pa je odšla nalahno potresajoč z rameni. Čutil sem, da jo začenjam sovražiti.
Nazadnje smo sklenili, spustiti se v razpoko in se prebiti po grušču na ono stran. Vendar je bil sklep lažji od dejanja. Našli smo pod vzhodno steno nekakšno poševno teraso in jeli z vso previdnostjo potiskati voz čeznjo. Največji križ pa je bil na dnu. Sem ni prihajala svetloba Sonca, pa tudi ne Zemlje. Bilo je temno ko v rogu. Težav, ki smo jih imeli pri premagovanju teh nekaj sto metrov, ni moči popisati. Reflektor električne luči je razsvetljeval le ozki pas pred nami; orientacija je bila izključena. Izmenoma je eden od naju krmaril, drugi stopal peš naprej. Voz se je nagibal, poskakoval, butal ob skale in padal. Enkrat se je zagozdil tako, da je malo manjkalo, pa bi obupali. Naposled smo se dokopali do nasprotnega roba razpoke; na našo srečo so bila tla na tem mestu nekoliko nagnje-
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT—Modern 5500 No. on Karlam Ave.
Over $10,000 worth of fixtures. Owner will sell. FULL PRICE $3,500	BR 8-0801
(241)
pxaammmmmmmmmmmmummmmmmmmammmmmmmmaammmmma
REAL ESTATE FOR SALE
FRANKLIN PARK — Brick Ranch Att. Garage, full panel, bsmt. Central air-cond. Early possession. 455-4746
(240)
na, tako da se je voz s svojimi “šapami” brez večje težave povzpel na vrh. Tam je pljusnila v nas luč sonca, da smo morali zamižati. Ko sem odprl oči, mi je bilo, ko da je bil prehod čez razpoko sen ... Da, bili smo na dnu te brezdanje razpoke, še nedavno smo bredli skoz pošastno noč tam spodaj, premetavali smo se med črnimi strašnimi klečmi, ki so se dvigale v stožec naše električne luči kakor iz niča in se pogrezale nazaj v nič — toda ali je bilo vse to res?
Pregledali smo voz, mu sneli šape in krenili naprej. Vse bi bilo spet dobro — le Tomaž ... Pretresi so ga tako zdelali, da je nekaj časa ležal ko mrtev in je le včasih potihoma zastokal.
Voz je spet enakomerno drsel skozi sotesko, ko jc Tomaž iznenada planil v svoji mrežnici pokonci. Peter je krmaril, midva z Marto sva skočila k bolniku. Pogledal naju je z blodnimi, vročičnimi očmi in vzkliknil: “Marta, umrl bom!”
Vsa je prebledela in se nagnila k njemu:
“Ne! Živel boš!” je rekla jasno, tiho.
Tomaž je nalahno prikimal, ona pa se je še tesneje privila k njemu in mu nekaj polglasno govorila v malabarščini. Besed nisem razumel, videl pa sem, da so napravile velik vtis na Tomaža. Obraz se mu je razjasnil, potem pa ga je preletel neizrečeno žalosten smehljaj, solze so mu navrele v oči, ustne so poiskale lase dekleta, ki je naslonila svojo glavo na njegove prsi, in jih jela poljubovati...
Nato je nekaj časa ležal mirno in venomer oklepal s svojimi potnimi, osušenimi dlanmi Martino roko. Kmalu pa se je jel znova premetavati, potem je sedel in stežka lovil sapo.
“Marta, umrl bom!” ji je še in še strahoma ponavljal, ona pa ga je vselej zavrnila: “Živel boš!” In ko je to slišal, se je pomiril kakor dete, ki mu mati z dlanjo zakrije oči. Enkrat pa, ko je spet slišal te besede, je odgovoril:
“Kaj mi pomaga, ko tega ne doživim...”
Nato' je pristavil:
“Onadva mi ne pustita živeti — Remognera .. .”
Preveč me je dajala radovednost, da ga ne bi bil vprašal, kaj imata opraviti brata Remognera z njegovo boleznijo.
Malce je okleval, potem pa je dejal:
“Zdaj je že vseeno — zdaj vam lahko povem ...”
In začel je pripovedovati počasi, s tihim glasom, ki ga je kdaj pretrgal utrip srca in težka sapa.
“Se še spominjate mrtvega mesta v puščavi pod Tremi glavami? Še danes ga vidim pred sabo, z vsemi njegovimi podrtimi stolpi in razpadlimi vrati. Vem, da bom umrl, a še zdaj mi je žal, da ga nisem obiskal. Toda, stvar je bila takale... Ko sem stopil iz voza, sem moral hoditi po kamenju, ki je bilo na las po dobno razkopanemu tlaku stare rimske ceste kje v Švici ali laških Apeninih ... Nazadnje sem prispel na zložnejšo pot. Mesto je bilo pred mano kakor na dlani. Že sem do pičice razpoznal velikanska vrata s polovico oboka in mogočnimi podboji — ko, ko...”
Zgrabil naju je za roke in se nekoliko dvignil v postelji. Oči je imel široko razprte, mrliško-bledi obraz je bil zelen.
“Vem,” je govoril, “vam se dozdeva in tudi meni se je dozdevalo nekoč, da je edina res-
nica — znanost... na izkustvo oprta znanost, ki jo moraš ujeti v matematične formule... Pa vendar — stvari so čudne, zagonetne ... Smejte se mi, če vam je prav, to stvari ne spremeni. Malo stvari vemo za gotovo, malo, bore, bore malo...”
Umolknil je za hip in nas pogledal, kakor bi hotel dognati, ali se skrivaj ne norčujemo iz njegovih besedi, toda bili smo tihi in zatopljeni vase. Oddahnil se je in nadaljeval:
“Takrat sta vstali pred mano dve senci — ne! Dva človeka, mrliča, dve pošasti sta stopili izpod vrat in se napotili proti meni.. . Noge so se mi šibile — zaprl sem oči, da bi pregnal privid, a ko sem jih odprl znova, sta štiri korake od mene stala — brata Romognera. Držala sta se za roko, bila sta grozna — vsa krvava, zabuhla, taka, kakršna smo našli med razbitinami — gledala sta me s strašnimi očmi. Poznate me, da nisem ne bojaz-zljivec ne praznovernež — toda verjemite mi, če vam povem, da sta bila tam in da sem ob pogledu nanju oledenel od groze. Nisem se mogel ganiti, obrniti.. . Takrat sta mi začela govoriti, da, govoriti, in jaz sem ju slišal, čeprav ni bilo zraka, kakor slišim tukaj vas ...”
“In kaj sta povedala?” sem nehote vprašal.
“Zakaj bi radi vedeli to?” je rekel. “Dovolj, da sem slišal jaz,
Vsem našim prijateljem in znancem voščimo blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1969.
ir. & Mrs. Mm ZaSkdck

biskovalec Rima je posnel cerkev sv. Petra tako, da je dobila okvir, ki ga kaže slika.
dovolj ... Povedala sta mi, kako bom umrl jaz in kako bosta umrla vidva ... Napovedala sta dan in uro ... In dejala sta tudi, da ne smeš brez kazni zapustiti
Zemljo in da ne smeš brez kazni gledati skrivnosti, ki so prikrite človeškim očem. Bolje nam bi bilo — tako sta rekla — da smo poginili na Morju nalivov, ka-
;HW
!... see more of the picture f with America’s \ first full \ 19" Screen
J5pHiWL
"mrvAi
Featuring a full rectangular 184 sq. in. screen!
HANDCRAFTED
fm —
Fewer service |l Jik V
The TUCSON . Z2014
Elegant two-tone rectangular cabinet. 20,000 volts of picture power. •■Perma-Set” VHFfine tuning. Colors: Charcoal Brown with Beige, or Beige
Norwood Appliance & Furniture
EASY MONTHLY PAYMENTS 6202 St. Clair Avenue JOHN SUSNIK & SONS

SLOVENSKA GROCERIJA
Sili St, Obir Uve.TsL: $3!-7769
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
IfEQlkh Friday § §aMay, Dec, 13 & S4 only tmimi Nescafe, m oz. $f.i9
Imamo tudi domačo kislo repo, domače zelje in kisle glave za sarmo.
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom; ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
c- (
LOKOSTRELEC — Japonski konjenik v stari noši strelja z lokom na tarčo. To je star šinto običaj, ki izvira iz dobe cesarja Kimeja v letu 556 po Kr. Slika je bila posneta tekom tradicionalne svečanosti pred templjem v Tokiu.
kor da smo mrtvim ukradli zrak in si podaljšali življenje samo zato, da bi trpeli, trpeli... Midva sva prišla za vami’ — tako sta rekla, dobro sem ju slišal — ‘najine smrti pa ste krivi vi, da, tudi vi...’ Oči so jima škodoželjno blisnile po meni... S spačenimi, skaženimi ustmi sta se zlohotno hohotala... V tistem trenutku sem opazil, da za njima stoji — 0’Tamor, ves bled, bel, koščen ... Ni se smejal, pa tudi govoril ni ničesar, le gledal me je otožno, kakor da mu je hudo zame...
(Dalje prihodnjič)
-----o-----
MINUTES
(Continued from Page 3)
tions and By-Laws Committee, Frank Skul, continued with the change of Article XXII.
As presented the Article XXII should read in full as follows;
ARTICLE XXII
SALARIES, ETC.
“No Officer, trustee, or member of this Society, or any person, firm or corporation shall be paid any salary, compensation or emolument amounting in any year to more than $20.000.00, unless such payment shall be authorized by the convention or the Supreme Board of the Society.
The Society shall not make any agreement with any of its Officers, trustees or directors or salaried employees whereby it agrees that for any services rendered or to be rendered he shall receive any salary, compensation or emoluments that will extend beyond a period of four (4) years from the date of such agreement, except that a domestic society may enter into contracts with its agents for the payment , of renewal commissions.
The Society shall not enter into a special contract which will compensate any officer, trustee or director, based on a percentage of premiums collected by the Society of on a percentage of the entire insurance business of the Society. The Society shall not grant any pension to any officer, trustee or director thereof or to any member of his family after his death, except that it may provide a pension pursuant to the terms of a uniform retirement plan adopted by the Board of Directors and approved bv the Director or employee of the Society and who may retire by reason of age or disability.”
There being no auestion from the floor on this Article, there was motion by Jean Konrad and seconded bv Al. Skul that the Article XXII, just presented to the assembly be accepted as read. Motion Carried.
The joint Resolutions and By-Laws Committee further recommends that the following be titled, Article XXVII-A.
ARTICLE XXVII-A ASSESSMENTS — SUSPENSIONS
PAYMENT OF PREMIUMS — ACCIDENT AND HEALTH
GRACE PERIOD: A grace period of ten days will be granted for the payment of each premium falling due after the first premium on all monthly premium policies, and a grace period of thirty-one days will be granted for the payment of each premium falling due the first premium of the policy is payable on a quarterly, semi-annual or annual basis, during which grace period this certificate shall continue in force. REINSTATEMENT: If any renewal premium be not paid within the time granted the insured for payment, a subsequent acceptance of premium by the Society or by field representative duly authorized by the
Society to accept such premium, without requiring in connection therewith an application for re-mstatement shall reinstate the policy; provided however, that ;f the Society or such filed representative Requires an application for reinstatement and ;ssues a conditional receipt for Tie premium tendered, the pol-;cy will be reinstated upon approval of such application by Tie Society or, lacking such approval upon the fortv-fifth day following the data of such conditional receipt unless the Society has previously notified the Tnsured in writing of its disapproval of such application. 'T'he reinstated policy shall "over only loss resulting from "uch accidental injury as may he sustained after the date of reinstatement and loss due to such sickness as may begin more than ten days after such date. In all other respects, the insured and the Society shall have the same rights thereunder as they had under the policy immediately before the due date of the defaulted premiums, subject to any provisions endorsed hereon or attached hereto in connections with a reinstatement shall be applied to a period for which premium has not been previously paid, but not to any period more than sixty days prior to the date of reinstatement.
Article XXVII-A, having been duly read, explained and discussed by the assembly, a motion was made by Bernice Scu-teri and seconded by Albert Skul that it be accepted. Motion Carried.
The joint Resolutions and By-Laws Committee, further recommends for adoption of Article XXVII-B.
ARTICLE XXVII-B PAYMENT OR PREMIUMS — LIFE
PAYMENT OF PREMIUS. M1 premiums are payable in vance at the Home Office of the Society or to an authorized agent of the Society in exchange for a receipt signed by the President or Secretary of the Society.
Premiums may be made pay' able annually, semi- annually* quarterly or monthly. Premiums payable annually shall be due as of the date of issue and on each anniversary of the date of issue. Premiums payable semi-annually, quarterly, °r monthly shall be due on the dates specified for annual pay' ments, and each six months* three months of one month, respectively, thereafter and a change from one method payment to another may be made on any premium due date-Any premiums not paid on it5 due date shall be considered 3 past-due premium.
GRACE PERIOD. — A grace period of 31 days will be alio^' ed for the payment of any past' due premium during which time the policy will continue in force-If a premium remains unpaid ^ the end of the grace period, the policy will lapse and the liabib' ty of the Society shall cease, except as otherwise herein Pr°” vided. If death occurs during the grace period the past-dv6 premium will be deducted frortl the amount otherwise payable-REINSTATEMENTS. A go\W may be reistated after defav in payment upon furnishing 0 satisfactory evidence of ins^ ability and making payment 0 all premiums in arrears with interest as specified in the pro^ sions of the policy.
Article XXVII-B having been presented by the Chairman 0 the Joint Resolutions and ^ Laws Committee, Frank Sku ’ having been explained, a moti°n was made by Albert Skul AO seconded by Jennie Krall f°r 1 adoption. Motion Carried.
(To be continued) __