Minisa plafaua v gotovini. ŠTEV. 134. V LJUBLJANI, sreda, 15. junija 1927. Posamezna številka Din 1,—. LETO IV. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list, UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Wa$aryko¥a ^slanica in naša Intilfgenca, Naši »vodilni« slovenski listi, ki po-0CQ/° sicer o vsakem in še tako brezpomembnem dogodku na široko, so ie ^ kratko poročali o velepomembni nsarykovi poslanici, če je niso sploh amolčali. Kljub temu pa upamo, da se z njo seznanila vsaj slovenska inte-9enca in da jo je po zasluženju tudi ocenila. Kajti še bolj ko na Češkoslovaškem Pri nas poirebna odkrita beseda o mokraciji. Saj bomo skoraj na tem, •Ka o pr) nas demokracija le še prazna bfva daknebh k™a'U ,ako mal° Prikup- v d U| -• pcdno vekavo, ker samo v demokrac.il velja argument ne pa nest, argument pa je sila inieligenla. Ni še dolgo, ko smo v Sloveniji 'to resnico še prav posebno spoznali. Pod krinko nacionalne potrebe se je pojavila v našem javnem življenju skupina, ki ni poznala drugega apela ko apel na silo. Inteligenti, ki se tej sili niso s'epo pokoravali ali ki so si upali imeti to°'SbCift>''e’ so bili Pre9an)ani ali Pa p..n . * Prijetnosti fizičnega razra-Vanja. Prav nič ni tedaj storila na-Sa inteligenca v obrambo demokracije, temveč kmetsko ljudstvo je moralo zlomiti ta teror. Pričakovati bi bilo, da inteligenca teh težkih izkušenj ni pozabila, temveč da bo vsaj v bodoče krepko stala na braniku demokracije in poskrbela, da se bivši žalostni časi ne ponove več. Predvsem pa bi bilo pričakovati, da se bodo oglasih vsaj oni, ki so bili preganjam m da bodo ti najkrepkejši označevalci vzvišenih idealov demokracije 1 udi ta nada se je skoraj na celi črti izjalovila in naša inteligenca je ostala pasivna ko v času najhujšega mrorja. In vendar nima nihče te sposobnosti, gre v boj za demokracijo, ko ravno mteligent. Pravilno je povdaril Masajk v svoji poslanici, da izvira glavna 'tea parlamentarizma iz premale na-cbrazbe ljudstva in ljudskih zastopni-pov.Kdo more vendar to napako teme-mtejše odpraviti ko inteiigent! On je ^cndar naravni učitelj naroda in samo lega krivda je, če ni naobrazba na- j bdi °a °n' vušni, na kateri bi morala ' namdne^zastopnike^c P3 Veii° 10 29 inteligenca v javnem 2iv1j«juUVeij°vlia m v njem prostora niti za demagoge™ niti za nesposobneže. Ni vendar na svelu tako omejenih volivcev, ki bi glasovali za zastopnika, o katerem je dokazano, da ni za svoje mesto sposo-Sm O tem pa more in mora izrekati Odjavno sodbo samo inteligenca. Zato bi mogli reči, da je odvisno stanje demokracije v kakem narodu le od vpliva, ki ga ima inteligenca na narod. Možgani naroda so njegova inteligenca in silno slabo izpričevalo za inteligenco je, če ti možgani nimajo nobenega vpliva na funkcije narodovega organizma. Še prav posebno žaloslno pa bi bilo to za slovensko inteligenco, ki ima tako svetle tradicije in tako velike zasluge za narod, ko malokatera druga. Tem tradicijam mora ostati slovenska inteligenca zvesta in jih še povečati z novim delom, z novo aktivnostjo. Dr. SrsRid — damisijonira!. Beograd, 15. junija. Po vseh razgovorih in pogajanjih med radikalnim centrom in Veljo Vukičevičem je prišlo do zadnjega in najtežjega pretresa v današnji vladi. Radikalni center je po svojih glavnih treh zastopnikih Uzuno-viču, Maksimoviču in Srškiču vladi Ve-lje Vukičeviča stavil konkretne zahteve, da se Vukičevič pri vseh svojih korakih v vprašanju volitev drži parlamentarnega reda. V ta namen so zahtevati, da Vukičevič stopi v stik z radikalnim klubom, da bi spopolnitev vlade izgledala kot izraz razpoloženja vsega radikalnega kluba. To so bili zadnji poskusi, ki jih je napravil radikalski center napram Vukičeviču. Toda Vukičevič je ostal na svojem dosedanjem stališču in to je dalo povod za končni prelom med njimi in med radikalnim centrom. Prva posledica preloma je ostavka, ki jo je dal včeraj pravosodni minister dr. Milan Srškič v roke predsednika vlade Vukičeviča. Razen tega se je j^zširila vest, da je dal ostavko tudi dr. t Cj oT^da Perič je fo vest dementiral. 1 udi brskic ie svoj korak ohranil fajen, ali svoji najožji okolici je izjavil, da je njegova ostavka definitivna in ne morebiti samo pogojna. Dr. Srškič ni hotel o svoji ostavki dati nobenega pojasnila, in sicer prav zato, ker je smatral za potrebno stvar ohraniti tajno vsaj dotlej, da se vidi, kak vtis bo ta korak napravil na poklicanih mestih. »zvedeli iz dobro pouče- u u: .;u ^elia Vukičevič o zahtevah, ki Jih je postavil rnj;i,a| ■ . glede Bože Maksimoviča, rekeV^N čem nikake Božine diktature, če tudi bi moral zato zapustiti vlado, kajti videl sem njegove moči in ga zato tudi ne potrebujem.« V takem položaju je Vukičevič včeraj popoldne odšel ob 4. v Topolo. V političnih krogih sodijo, da je ob takem stanju stvari politični položaj še bolj zmeden in zamotan. Utegnil bi se sicer temeljito spremeniti. Toda zanesljivo se trdi, da bodo izhod iz tega položaja na vsak način volitve. Vprašanje je samo, kdo bo te volitve vodil in kako se bodo izvršile. Še vedno trde, da bodo volitve 11. septembra. Poučeni krogi menijo, da se bo Vukičevič kmalu vrnil iz Topole in da bo potem položaj precej jasen, kolikor se bo sploh izvedelo, v kakšnem položaju je sedanja vlada. Radikali, ki so zbrani okrog Vukičeviča, trde, da je Vukičevič pripravil kandidate za spopolnitev vlade tudi za slučaj, da ne pride do sporazuma z radikalnim centrom. Kot kandidat za ministra ver se omenja predsednik kasa-cijskega sodišča dr. Dušan Subotič, za ministra pošte Vlajko Kočič, za mini-nistra narodnega zdravstva Aca Savič in za ministra prosvete sedanji pomočnik prosvetnega ministra Obradovič. Radikalski center je zahteval od dr. Srškiča, da se solidarizira z njim in dr. Srškič se je res umaknil iz vlade. To je zanj tudi boljše, ker je mnenja, da bo v Bosni lažje vodil volitve v opoziciji kakor pa v vladi skupaj z muslimani. Tako se je radikalski poslanski klub in glavni odbor radikalne stranke zedinil v nasprofstvu proti Velji Vukičeviču. Oni radikali, ki so za Vukičeviča, pravijo, da Vukičevič pozna položaj med narodom in da ima dovolj moči, da se vzdrži na črti, na kateri je stal do zdaj ne glede na razpoloženje v klubu. Vukičevič je uverjen, da sedanji radikalni klub nikakor ni izraz razpoloženja med radikalnimi volilci. Uki£ o novih velikih žu- Beogratl, 15. junija. Predsednik vlade Velja Vukačevič se je vrnil iz Topole o 8.15. V predsedništvu vlade je izjavil zbranim novinarjem, da mu je kralj ob priliki včerajšnjega njegovega poseta podpisal ukaz o imenovanju velikih županov in srezkih načelnikov. Kralj je vzel na znanje tudi demisijo ministra pravde dr. M. Srskiča. Za njegovega namestnika je postavljen dr. Ninko Perič. Nadalje je izjavil Velja Vukičevič, da bo danes dopoldne odšel zopet v Topolo. Nadeja se, da bodo ob tej priliki definitivno rešena vsa vprašanja, ki se tičejo vlade, razpusta narodne skupščine in razpisa novih volitev. UKAZ 0 RAZPUSTU SKUPŠČINE BO DANES PODPISAN. Beograd, 15. junija. Nekateri politični krogi so še vedno mnenja, da se razpust narodne skupščine in razpis novih volitev odgodi za ugodnejši čas. Velja Vukičevič bo danes odšel h kralju v avdienco. S seboj bo odnesel tudi ukaz o razpustu narodne skupščine in o razpisu novih volitev. Splošno se sodi, da bo kralj ukaza podpisal in da bo dobil Velja Vukičevič mandat za sestavo volilne rlade. Vukičevič' dobil vslhrai mandat, Beograd, 15. junija. Ob tričetrt na 10. je Velja Vukičevič odšel iz predsedstva vlade. Prej pa je bil dolgo časa v dvornem maršalatu. Pri Vukičeviču sta bila Voja Marinkovič in ilija Mihajlovič. Novinarji so vprašali Mihajloviča, ali se kmalu sestane radikalni klub ali glavni odbor stranke. Mihajlovič je na to odgovoril, da se gotovo sestaneta, samo da ne ve kdaj. Vukičevič je na vprašanje novinarjev, ali bo šel drugi dan v Topolo, odgovoril, da to še ni gotovo, ker je malo utrujen. Za vsak slučaj ima kurirja in bo ta šel, če bo potrebno. Mislijo, da je Vukičevič hotel s tem naglasiti, da se ukaz, ako bo podpisan, pošlje lahko tudi po kurirju. Vse pa se bo odločilo jutri, je zaključil predsednik vlade pri odhodu. ?-9rad, \ 5 junjja Podpis ukazov o velikih županih in sreskih poglavarjih srna rajo politični krogi v Beogradu za jako pomembno dejstvo za nadaljnji razvoj političnih razmer, posebno še če se upošteva, da so bili novi ukazi oziroma nove osebe, ki naj postanejo veliki župani oziroma srezki poglavarji, najspornejše vprašanje med Veljo Vu- j kičevičem in radikalskim centrom. Radikalski center je postavil kot eno svo- Inteligent mora biti aktiven, to se pravi produktiven in zato je pasivnost v javnem življenju zanj nedostojna. To je smisel Masarvkove poslanice za Slovence in v interesu našega naroda je, da bi smisel slovenska inteligenca pozitivno razumela in krenila na pot aktivnega poseganja v javno življenje. jih glavnih zahtev, da se ti ukazi izdelajo v sporazumu z njegovimi zastopniki. Sedaj pa, ko so ii ukazi podpisani brez sporazuma s centrom, smatrajo politični krogi, da ni nobene druge možnosti, kakor da dobi Velja Vukiče-vic volilni mandat. O značaju teh ukazov se sinoči ni dalo me izvedet,. Kakor frde demokrat-je, bi oni imeli dobiti okrog 12 mest velikih županov. Ker pa se baje izvrše spremembe tudi pri nekaterih radikal-skih velikih županih, se računa, da obsegajo ti ukazi okrog 20 sprememb na mestih velikih županov. Ukaz o srezkih poglavarjih je mnogo obsežnejši, obsega pa najbrž spremembe v Srbiji, Južni Srbiji in v črni gori. Pričakujejo vsekakor, da bo v teku današnjega dne Vukičevič po svoji avdienci prinesel s seboj ukaz o razpustu narodne skupščine in o razpisu novih volitev. MARINKOVIČ REFERIRA NAČELNIKOM KLUBOV. De°&ra(L 15. junija. Včeraj opoldne se je visil sestanek načelnikov parlamentarni l skupin. Prisotni so bili: Predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič, Li.Uba™Davidovič, dr. Anton Korošec, Ilija Mihajlovič, dr. Ante Trumbič, dr. Šefinja ^ehmen, dr. Nikola Drljevič, dr. Nikola Nikič in dr. Gregor Žerjav. Na tem sestanku je zunanji minister dr. Voja Marinkovič referiral o zunanjepolitičnem položaju naše države, zlasti pa o sedanjem jugoslovansko-albanskem konfliktu. Orisal je razvoj dogodkov v sporu naše države z Albanijo. Za tem referatom se je razvila diskusija. SVET ZVEZE NARODOV BO RAZPRAVLJAL O ALBANSKO - JUGOSLOVANSKEM KONFLIKTU. Berlin. 15. junija. V politični javnosti prevladuje mnenje, da je najvažnejše vprašanje, ki se mora rešiti na 45. zasedanju Sveta veze narodov — alban-sko-jugoslovanski konflikt. — Trdijo, da je Mussolini naročil svojemu zastopniku v Ženevi, da takoj zapusti sejo Sveta Zveze narodov, ako bo prišel na dnevni red albansko-jugoslovanski spor. Dobro informirani krogi celo trde, da se bo razpravljalo aibmisk r - jugoslovansko vprašanje v tajni seji. SOVJETI DIVJAJO VEDNO BOLJ. Varšava, 15. junija. Iz Rusije javljajo, da vlada v sovjetski Rusiji teror. Čeka obsoja kontrarevolucionarje na smrt, ne da bi se jih stavilo pred redna sodišča. \ saka količkaj politično sumljiva oseba je takoj aretirana. V ponedeljek je v Vladivostoku tekla kri. Dosedaj je padlo ze nešteto Žrtev rdečega terorja. Justifi-kacije izvršuje državuo-politična policija, naslednica zloglasne čeke. VESTI 0 ODSTOPU DR. BENEŠA. Praga, 15. junija. V diplomatskih krogih se trdi, da bo sedanji češki zunanji minister dr. Beneš — odstopil od svojega mesta. Njegov naslednik bo baje dosedanji češkoslovaški poslanik v Rimu M a s t n y , ki je poznan kot izboren diplomat. ALBANSKO PREBIVALSTVO SE BOJI POSLEDIC KONFLIKTA Z JUGOSLAVIJO. Rim, 15. junija. Poročevalec »Picola« v Zadru je poslal dolgo poročilo, v katerem^ trdi, da je prelom diplomatskih odnošajev med Tirano in Beogradom povzročil v severni Albaniji precej vznemirjenja. V Zadru odobravajo energičen nastop albanske vlade, ki se je odločno zavzela za svojo narodno čast in za svoj ugled. (!) Vendar pa z nekako bojaznijo čakajo na daljnji razvoj dogodkov, ker so poskušali elementi, ki so zbežali v Jugoslavijo, na meji izzivati nered. Stran 2. >NARODNI DNEVNIK« 15. junija 1927. —————— II lili I —— ———HM—H—M—m Štev. 134 Pojasnila Se vedno ni. Pod naslovom »Moder branitelj slovenskega gospodarstva« odgovarja »Jutro« na naša izvajanja, seveda z isto netaktnostjo ko preje. Ponavlja svoje stare trditve in se kot v prejšnjih člankih, tudi v tej najnovejši beležki ogiba razpravi o glavni stvari. Naj zato še enkrat ponovimo, kaj je po našem mnenju glavna stvar v vsem sporu. Od poslancev SDS je bilo zahtevano, da sme podružnica Drž. hipotekarne banke določiti aktivno ko pasivno obrestno mero le v soglasju z bankami. Kako more ta zahteva postati nevarna za naše trgovce, obrtnike in industrijalce smo jasno pokazali. In zato smo zahtevali pojasnila, kako je to sodelovanje z bankami zamišljeno. Kljub dvakratnemu pozivu in kljub dvakratnemu odgovoru »Jutra« pa tega pojasnila še do danes nismo prejeli in 'zato mislimo, da je bilo naše vprašanje tem bolj umestno. Molk na naše vprašanje pa opravičuje tudi strah, da to sodelovanje vendarle ne bi bilo tako nedolžno, temveč da \e ravno v tej stvari jedro vse stvari. Vse drugo pa, kar govori »Jutro«, so sa- mo lepe besede, ki se nanašajo čisto na stransko vprašanje in ki imajo za »Jutro« še to nerodnost, da dokazujejo, kako silno je bila napačna politika SDS, ki se je skoraj ponašala s tem, da je bila bolj centralistična od beograjskih centralistov. Kar se pa tiče prisiljeno ironičnega vzklika o naši modrosti, pa bodi povedimo, da gre že danes zaradi visokih obresti denar v Vojvodino in Srbijo in da je presneto samo-posebi razumljivo, da bi slovenski vlagatelj, če že vlaga denar v Drž. hipotekarno banko, vlagal v ono podružnico, ki mu daje višje obresti, ne pa v ono, ki mu daje manjše. Enako pa je jasno tudi to, da bi mogla ljubljanska podružnica Drž. hipotekarne banke dajati posojila v Sloveniji le, če bi imela tudi slovenske vloge. Zato si naj »Jutro« svoje ironične komplimente prihrani lepo za sebe in naj raje pojasni, kako je bila mišljena intervencija, da morejo banke uplivati na obrestno mero Drž. hipotekarne banke. O tem je debata in samo o tem treba govoriti. Francija in komunizem NAMERE VLADE IX PARLAMENTARNE DEBATE. — POLEMIKA V ČASOPISJU. Pariz,_ 19. junija 1927. Že mnogo pred prelomom med Londonom in Moskvo je bilo opaziti v vladnih strankah, radikalni n radikalno - socijalistični, znake notranje politične preorijentacije. Vse to pomeni tihe priprave za novo razporeditev političnih sil z ozirom na državnozborske volitve, ki bodo začetkom 1. 1928. Dočim so radikali in radikalni socijalisti še pred pol leta izjavljali, da nimajo sovražnikov na levici, izjavljajo danes to z važno korekturo: nimamo sovražnikov na levici, razen listih, ki sprejemajo ukaze iz Moskve. Jasno je, da leti to na komuniste. Prvi javni napad na komunizem je izvršil že dne 23. aprila v Alžiru notranji minister Sarraut (radikal). Pred štirinajstimi dnevi je komunistični poslanec Cachin zahteval v zbornici od ministra pojasnila o njegovem govoru v Alžiru. V svojem odgovoru je Sarraut na veliko zadovoljstvo desnice in prikrito negodovanje mnogih strankarskih tovarišev ostro obsojal defetizem komunistov, ki delajo v treh smereh: rušijo armado, rušijo kolonijalno delo Francije in špijomrajo v korist tuje države. Toda temu je treba narediti konec in to ne bo težko. Dovolj je, da parlament izglasuje v zmislu obstoječih zakonov izročitev nekaterih obtoženih komunističnih poslancev sodišču. Na razočaranje desničarjev, ki so dotakrat živahno odobravali, je Sarraut nadaljeval v milejšem tonu: Franciji ni treba niti revolucije niti reakcije. Ne maramo niti komunistične diktature niti diktature kakšnega odrešenika (fašista). V tem zmislu je končal Sarraut svoj triurni govor. . Nato je govoril socialistični voditelj gosp. Bluni, ki se je čudil ministru, da ne razlikuje med moskovsko vlado in tretjo internacionalo, ki je privaten organ Vpraša, kakšnega obsega bo napovedana borba pro-ti komunizmu in kaj misli vlada glede vzdr-ževanja diplomatskih odnošajev z Moskvo. Odgovroil mu je zunanji minister g. Bri-and, ki očitno ne soglaša povsem z izvaja-janji g. Sarrauta v teni smislu: Govor notranjega ministra se nanaša na notranjo politiko. V kolikor ie tangiral Moskvo, je imel v mislih tretjo interuacijonalo. kajti če bi bila mišljena ruska vlada, bi bilo to vprašanje zunanje politike in bi bil na tribuni jaz. Smatram, da zunanja politika naše države ne sme biti odvisna od improvizacij ene parlamentarne seje. Ne bi vzel resno svojega položaja, če bi vezal usodo svoje države v takšnih okoliščinah. G. Briand je ponovno dokazal kako trezno gleda na sedanji politični položaj. Kljub po-setu g. Doumerguea v Londonu, ki se sma-trua za obnovitev »iskrene zveze« (entente cordiale) z Anglijo, ne stopa na nevarna pota angleške zunanje politike m si ne pusti vezati rok, kajti na podlagi te parlamentai ne debate smo upravičeni smatrati predvidevano antikomunistično akcijo kot notranjo zadevo Francije, ki naj ostane brez vpliva na odnose z oficijelno Rusijo. Poglejmo še kaj pravi časopisje z ozirom na zadnje dogodke v Angliji in Mussolinijev govor, kar je v tesni zvezi z omenjeno parlamentarno debato. Izrazito desničarsko ča- sopisje brez izjeme odobrava ukrepe angleške vlade in poziva vlado, da stori isto in prekine odnošaje z Rusijo, češ, ves civilizirani svet mora v enotno fronto proti destruktivnemu azijatskemu elementu Sovjetov, ki postajajo vedno večja nevarnost za civilizacijo zapada. Množe se celo knjige, ki kličejo na obrambo zapada. Isto desničarsko časopisje pa po večini obsoja tudi fašistovsko reakcijo, zagovarjajoč demokratična načela in mirno sožitje narodov. Zadnji Mussolinijev nastop je zbudil mnogo ogorčenja. Edino nacij onalistična »Action Fran^aise« (ki je pravzaprav tudi fašistovska le na drugi podlagi, op. ur.) je smatrala govor fašistovskega prvaka za zelo pameten. Po njenem (Action Francaise) vojna ni zločin, zločin je samo preuranjena vojna, no, in ker je »duce« postavil te vojne namere šele v dobo med 1933—40 letom, se ji zde njegova izvajanja čisto na mestu. V kakšno smer naj bi bila umerjena ekspanzi-va Italije v bodočnosti, si »Action Francaise« najbrže ni na jasnem. Zmernejše časopisje, časopisje sredine, ki je najjačje po številu, ima kot zastopnik večine javnega mnenja in odgovarjajoče parlamentarne večine, drugačno mnenje glede odnošajev z Rusijo in glede omenjenega Mussolinijevega govora. »Naj citiram kot dokaz člankarja »Quotidiena« (26. V.): Francija se zaveda, da je sovjetska diplomacija nasprotna interesom mnogih zapadnih sil v Aziji. Vemo tudi, da sovjetski diplomati v inozemstvu vefikrai podpirajo komunistično propagando. Tudi vemo, da se Sovjeti pečajo s špijona-žo vsaj toliko ali pa več kot druge vlade. Toda poznavalec razmer mora zmajati z glavo nad manevri angleške vlade, ker so ii na razpolago legalna sredstva, ki jih dajejo pogodbe in mednarodno pravo. Zato se na podlagi »razkritij« g. Bakhvina še ne smatramo prisiljenim, vreči sovjetske diplomate skozi vrata. — In, evo, kaj pravi »Volonte« (25. V.): Podreti mostove, se pravi, onemogočiti možnost prijateljske rešitve vprašanja sovjetske propagande v Aziji, s tem ne bo paralizirana in tudi v Angliji sami ne bo ugasnila po prelomu. Nasprotno mnenju angleškega premijera, smatramo, da diplomatični odnošaji niso nevarnost za mir, naj si bodo izpostavljeni še takšnim zlorabam. Prelom pa je odprto okno vojne. Iz vseh teh člankov, kakor tudi iz govora gosp. Brianda je razvidno, da je Francija predvsem interesi rana na tem, da počiva varnost držav na solidni mednarodni organizaciji miru. Smatra nevarnost komunizma za realno in je torej akcija potrebna, vendar pa se ji ne zdi umestna brutalna represija, temveč premišljena in francoskim razmeram odgovarjajoča politika. Tudi ne more pod izgovorom borbe proti komunizmu vezati svoje zunanje politike slepo z angleško, ki se tako na Kitajskem, kakor v Indiji in Egiptu izpostavlja velikim nevarnostim. Sta-Men. Smeri iki intelektualci proti fašizmu, zagrešili njegovi ljudje. Žalostno je, da mi, ki smo iz moralnih razlogov obsodili boljševizem, da pogosto ploskamo Mussolinijevemu delu za »zakon in mir«. Vse te in slične izjave ameriških intelektualcev dokazujejo, da izgublja fašizem po-vsodi simpatije in da ni več daleč čas, ko bo po vsem svetu ravno tako osovražen kakor okrutni sovjetski boljševizem. Jasno je, da to ne more ostati brez posledic tudi na notranje italijanske razmere in ni čuda, da je Mussolini v Italiji vedno bolj osamljen in da se že med fašisti pojavlja vzklik po Brutu. Glavna opora fašizma, simpatije anglosaškega sveta, se pričenja rušiti. Anglosaški svet je spoznal vso notranjo nemoralo fašizma in sedaj vstaja polagoma prav tako odločno v boj proti fašizmu, kakor ga je preje podpiral iz reakcije proti bolševizmu. K temu preobratu so največ pripomogli italijanski emigranti, ki po vsem svetu z vso enei-gijo odkrivajo strahote fašistovskega režima in kličejo svet v boj proti fašistom. Pred kratkim se je vrnil iz Amerike prof. Salvemini, ki je priredil veliko propagandno turnejo po Ameriki proti fašizmu. Iinol je poln uspeh in italijanski izseljenci v Ameriki vstopajo trumoma v protifašistovski tabor. Jedini, ki še simpatizirajo s fašizmom v Ameriki so finančni krogi in to iz lahko razumljivih razlogov. . Po svojem povratku je objavil Salvemini v italijanskem emigrantskem listu anketo ameriških intelektualcev o fašizmu. Nad 50 prvih ameriških intelektualcev je podalo v tej anketi svojo sodbo o fašizmu, kako pa je ta uničujoča za fašiste, par primerov. E. Ross profesor univerze v Wisconsinu pravi: Fašizem je najbolj strašna stvar na pozornici današnjega političnega življenja. Moramo pozorno zasledovati razvoj te živali v Italiji in po svetu. Pastor John Holmes iz Njujorka piše: Fašizem je brez dvoma najbolj pogubonosen in najbolj sramoten režim v Evropi. On je inkarnacija nasilja. On pomeni samo povratek k starim sistemom tiranstva in okrutnosti Mussolinijeva megalomanija je njegov pepolen simbol, njegov značaj pa je norost. Z enim napadom je fašizem odnesel Italiji vso slavo risorgimenta. Dokler bo trajal fašizem, ni svobode v Italiji. Delovati proti fašizmu je prva dolžnost človeštva. Elliot, profesor na Harvardski univerzi pravi: Italijani so mnogo bolji od fašizma... Mussolini je največji neprijatelj fašizma. Neki francoski kralj je dejal ko fašizem: L’etet c’est moi. (Država sem jaz, Ludvik XIV. op. ured.), a neki drugi: Apres moi le de-luge. (Po meni vesoljni potop, Ludvik XV. Op. uredn. Ravno to se bo tudi zgodilo Mussoliniju. Predsednik ameriške družbe za nravnost Felix Adler: Demokracijo bijejo danes od dveh strani. Z ene strani, manjšina, ki vlada v Rusiji, z druge pa fašistovska diktatura. Jeromc Davis, profesor na univerzi v Ja-le-u' Italija je uničila vso pravice svojih.državljanov in je postala plen despota. Uboji, požigi so direktno naročeni od Mussolinija. On je opetovano proslavljal zločine, ki so jih ZASEDANJE SVETA ZVEZE NARODOV. V pondeljek, dne 13. junija ob 11. uri dopoldne je otvoril angleški zunanji minister sir Austen Chamberlein, kot predsednik — 45. zasedanje Sveta Zveze narodov. V svojem uvodnem govoru je opozoril na angleški predlog, da za Zvezo narodov ni potrebno veliko število zasedanj. Po mnenju Anglije bi se morala vršiti na leto samo tri zasedanja Sveta Zveze narodov in ne štiri, ko do sedaj. Ta svoj predlog je utemeljeval Chamberlain tudi s tem, da se je svetovni politični položaj tako stabiliziral, da je sedanje zasedanje Sveta Zveze narodov nepotrebno. O angleškem predlogu, da se šievilo zasedanj Sveta Zveze narodov skrči od štiri na tri vsako leto, je govoril generalni sekretar in predlagal, da se angleški predlog odloži do septembra, ko se bo vršilo jesensko zasedanje. Ta predlog generalnega tajnika je bil sprejet. Poleg predloga Anglije je prišlo na dnevni red poročilo juridične komisije o kodifikaciji mednarodnega prava. V tej komisiji j sta sodelovala dr. Schiicking iz Nemčije in Poljak Zaleski. Nato je Svet Zveze narodov sprejel na dnevni red važna vprašanja, ki se tičejo Danske. O teh vprašanjih je svet razpravljal v torek 14. t. m. •Za tem pa se je vršila tajna seja Sveta. Doznalo se je, da se je na tej seji razpravljalo o nemškem zračnem prometu. Svet je sklenil — po glavnem referatu nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna — da se to vprašanje odloži kot že rešeno z dnevnega reda. V torek je prišlo na dnevni red tudi poročilo litavske vlade o nerešenem vprašanju Klajpede. Politične vesti. = Razgovori evropskih državnikov v Ženevi. Ob priliki zasedanja Sveta Zveze narodov v Ženevi so imeli vodilni evropski državniki številne konference. _ Tako je bil francoski zunanji minister Briand v spremstvu prof. Hesnarda pri dr. Stresemannu. Dr. Stresemann se je nato sestal v hotelu »Beau rivaget s Chamberlainom in z njim dalje časa konferiral. Državni sekretar v. . ScKuUcrt je Imel pogovor ? belgijskim zunanjim ministrom Vandcrveldem. Ta dva državnika sta konferirala o vprašanju zasedbe in izpraznitve nemškega ozemlja ob Renu. Dr. Gauss se je mudil pri justičnem ministru Litavske ter konferiral z njim o litavskih teritorialnih vprašanjih, osobito o vprašanju teritorijev ob reki Klajpedi. — Pogovor med Stresemannom in Chamberlainom je trajal skoro poldrugo uro. O včerajšnjih pogovorih varujejo posamezni evropski državniki strogo diskrecijo. Med nemškimi političnimi krogi ni posebnega optimizma. Govorijo, da se bo Nemčija zelo zanimala za vprašanja, katere bo reševal Svet Zveze narodov, ker je to v interesu Nemčije in Zveze narodov. T M — Druga sovjetska nota Poljski. Iz Moskve le dospela v Varšavo druga sovjetska nota v kateri sovjeti zahtevajo: 1. Poljska vlada se obveže, da podvzame vse potrebne korake, da bo preiskava o atentatu izvedena do zadnje podrobnosti in da se odkrijejo vsi eventuelni sokrivci in iniciatorji atentata, ter da bodo vsi ti eksemplarično kaznovani. 2. Da poljska vlada na podlagi poljskih zakonov pripusti zastopnikom sovjetske vlade aktivno soudeležbo pri sodni preiskavi o atentatu. To pravico, da je že sam Zaleski priznal Rusiji in zato upa Litvinov, da bo izpolnjena. 3. Sovjetska vlada zahteva, da poljska vlada v svrho preprečenja terorističnih akcij razpusti vse protikomunistične organizacijo in vse protiboljševiške teroristične elemente prežene iz Poljske. Te svoje neverjetne zahteve utemljuje sovjetska vla^-i s tem, da ima v rokah dokaze, da je Poljska s svojo toleranco podpirala organiziranje protisovjetskih teroristov. V tem oziru bo sovjetska vlada v kratkem poslala poljski vladi prepis teh originalnih dokumentov. Sovjetska vlada smatra za dokazano, da je atentator dobil takoj po svojem begu iz sovjetske Rusije poljsko državljanstvo, Čeprav je poznan kot sin odličnega ruskega -proti-revolucionarja. S tem da je poljska vlada dajala protikomunistom poljsko državljanstvo, jih je vzela pod zaščito poljskega zakona in jim omogočila delo proti sovjetski vladi. Atentat Koverde je samo ena mala epizoda v divji akciji, ki se izvaja proti sovjetski Ru-žavi. Največji dokaz te borbe je prelom odnošajev med Londonom in Moskvo. Litvinov izreka koncem svoje note nado, da bo poljska vlada zadovoljila zahtevam sovjetov tako omogočila, da pride med °! ^n0_ Sovjetsko Unijo zopet do normalnih oan šajev. noli«ko vlado nespre- • 1-i«'1 V svo^h komentarjih o drugi sovjetski noti povdarja poljski tisk skoraj so-!!!!«.» dl ie poljska vlada storila ze vse, kar ie mogla storiti in da je več ko dokazala svojo dobro voljo. Vsa zadeva je za Poljsko likvidirana. Kar se tiče preloma odnošajev med Londonom in Moskvo, pa nima j poljska vlada nobene zveze s to stvarjo. Kar se pa tiče zahteve po izgonu protiboljsevi-kov iz Poljske, bi bilo mnogo bolj pravilno, če bi poljska vlada izgnala vse pristaše III. internacionale, ker ti pri vsaki priliki po-kazujejo svoje direktno nasprotstvo do Poljske in drugih držav. Vsa stvar je za Poljsko likvidirana in poljska vlada je že vse potrebno storila, da bodo odnošaji med Poljsko in sovjetsko Rusijo zopet normalni. — Sovjetska nota je naravno za Poljsko v vsakem oziru nesprejemljiva in je vzbudila vsled drznih zahtev prepotentnih sovjetov samo ogorčenje. - Poraz komunistov pri nadomestnih volitvah v Parizu. V nedeljo so se vršile v Parizu ožje volitve v departmanu Aube med komunističnim kandidatom in kandidatom umerjene desnice. Ker je vodja socialistov Blum pozval socialiste, da glasujejo za komuniste, je bilo pričakovati, da komunistični kandidat tudi zmaga. Toda prišlo je drugače in komunistični kandidat je ostal s 27.800 proti 28.148 glasovi v manjšini. = Zmaga Wirtha in njen pomen. Odločen nastop bivšega nemškega drž. kancelar-ja dr. \Virtha proti preozki zvezi centruina z nemškimi nacionalci, kot izrazitimi na" sprotniki republike, komentira »Der oeste1-' Volkswirth« tako-le: Polagoma postaja P6: no, kaj pomeni dr. \Virthov slučaj za ne®^1 razvoj. Sedaj je razumljivo, zakaj je hitel Wirth od enega mesta do drugega, da je p0" vsodi ne samo pristaše centruma, temveč državno zvezo črno - rdeče - zlato klical k boju. Wirtli je bil v teh dneh most med socialno demokracijo in rentriimnm — ta m0®[ se je obnesel. Moral je socialni demokraciji i dokazati, da so v cenirumu zanesljivi pristaši republike in moral je centrum znova pr1' silili k tej politiki. In resnično: socialno - de* mokratski občni zbor v Kielu je z ogromfl0 večino odklonil predlog, da preide slranka v načelno opozicijo in predsedstvo centru©& je bilo daleč od tega, da bi neposlušnega (dr. VVirtha) izključilo iz stranke. Poslanec Steger\vald je v imenu centruma odgovoril soc! demokratičnemu zboru v Kielu. Priznal je, da je vsled kulturno politične vzdržnosti socialne demokracije v Kielu razgovor olajšan. Centrum mora uvideti, da delavstvo s • sedanjim stanjem ne more biti zadovoljno. V dobi nacionalizacije ne sme nihče misliti, da more delavstvo trajno stati brez vpogleda in vpliva ob strani. Dasi je Sleger-\\ald bolj desno orientiran, je vendar tak o blizu \Virthu, da znjini vzklika: Gre da se pridobijo za državo milijoni, ki live od svoje delovne sile in da se da proletarskim masam varstvo in obramba države. V »NVestdeutsches Volksblatt pa piše Joos: »Ti, ki mislijo, da je izginil vpliv VVirtha v množicah pristašev centruma, se udajajo nevarni zmoti. — Delo Wirtha je bilo malenkostnim taktičarjem na kljub — več ko dokaz značajnosti, bilo je politika.« Kratke vesti. Finska vlada je protestirala proti usmrtitvi finskega podpolkovnika Elverguua, ki j® bil med onimi 20 nesrečneži, ki so jih dali ftovjoti umoriti. llavarski finančni minister S^trniniMck Je padel v Berlinu iz tramvaja in bil na mestu mrtev. Ustanovitelj nore češkoslovaške cerkve dr. Karl Fasky je umrl v nedeljo'v Pragi v starosti 47 let. Ekonomska kriza v Italiji vedno večja. »Dailv Heraldc javlja, da je prišlo v Italiji v konkurz 12G0 trgovskih tvrdk. Celo tvorni-ca Fiat v Turinu je v težki krizi. Med angleško in egiptsko vlado je bil dosežen sporazum glede organizacije egipt°v" ske vojske in je s tem konflikt med Egipt0® in Anglijo likvidiran. Bivši angleški poslanik v Moskvi Robert Hodson je z ozirom na sovjetske obtožbe odgovoril z dalj&o izjavo, v kateri zavrača vse obtožbe kot izmišljotine ali navadne laži. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Opera: Začetek ob 20. uri zvečer. 13. junija, sreda: »Brivec seviljski«. Iz_ ven. — Gostovanje v Kranju. 16. junija, četrtek: »Grofica Marica«. — ven. — Gostovanje v Ivanju. Začetek ob 16. uri. 17. petek, petek: »Tajda.« — Red C. 18. junija, sobota: »Orlov,« opereta. — Red B. 10. junija, nedelja: Grofica Marica«. — Izven. _ Na korist bolniškega fonda Udru-ženja gledaliških igralcev. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. 15. junija, sreda: »Večni mladenič«. Red D . »SOCIALNA MISEL«. Izšla je 6. letošnja številka »Socialne mj; sik. Vsebina je sledeča: ČlankiS01 Br Brecelj A.: Oblasta sam P. č,ovegka cialna .D (Konec prih.) Dr. Sušnik družba in zl ^ baltiških državah. (Konec.) kr' Gantar K.: Naši prvi sociologi. (Konec >rihodnjiS.) Erjavec F.: Pregled zgodovine del. gibanja med Slovenci. (Dalje prihodnjič.) — Pregled: Politični pregled: Obnova mirovne politike. (Fr. S.) Italija in naši sosedje. (J. Šedivy.) Misterijozna vlada. (l'r. S.) Kulturni pregled: Hrvatska savremena literatura. (B. Dulibič.) Literatura. Socialni I pregled: Letošnji franc. soc. teden v Nancy-iu. (R. J.) Socialni položaj avstr, delavstva. (F A) Literatura. Gospodarski jnegled. 10 milijonov zadrugarjev. (Dr. L. Čampa.) i Literatura. „ • Slovenska umetnostna razsUva ' 7.u. Slikar Ante Trstenjak in kipar Niko ir-uat razstavita svoja dela v Parizu v galerij Carmine (51, Rue de Seine)^ Razstava obe slovenskih umetnikov, ki se ze dalj časa mudita v Parizu, bo odprta od 16. do 30. junija. Žalostna in na stranski tir speljana polemika „Nove Dobe". Posebnost svoje vrste je polemika, kakor jo vodi sam. demokratska »Nova Doba«. V kratkem so v Celju občinske volitve in zato je na dnevnem redu debata o občinskem gospodarstvu in o programih in delih strank, ki se potegujejo za zaupanje volivcev. Samo io je na dnevnem redu, če se namreč hoče vsaj deloma zadostiti namenu volitev. Ampak dično »Novo dobo« to ne briga in neženirano je iz stvarne politične debate naredila polemiko zaradi majske deklaracije. In zakaj? Zato, ker je »Cillier Zei-'ujig« napisala uvodnik o lej deklaraciji m sicer na način, ki Slovenca ne raore zadovoljiti. Zaradi tega pa je »Nova doba« vsa pokonci in se zgra- Z Tnapihu>e- *e 9roza-. 0(*a v*e to zgražanje in ogorčenje ,e vseskozi nepristno in samo figovo Pero, ki nagoto odkriva, ne pa pokriva. 1 So Gospodje od nadslovenske »No- ve dobe« z integralnim jugoslovenstvom {v* Vf^U res Pričakovali, da bo nemški Pisal o majski deklaraciji tako, da ‘io Slovenci navdušeni? Ne bodite otročji, vsaj je dosli, če ste smešni. Kdo, za vraga, pa se čudi, če niso ■;efnci njSo danes navdušeni za majsko v5. racijo, ko pa je la pomagala ru-? Avstrijo? Ali res misli »Nova do-a*> da morajo Nemci samo iz strahu Pred papirnatimi kanoni »Nove dobe« uganjati hinavščino? Nemci pač gledajo na maisko deklaracijo drugače ko mi in celih deset let m tako bo tudi ostalo. Sedaj pa pride »Nova doba« in misli, da je odkrila najmanj Ameriko, ko pripove-u.,.e1sv°j,m preplašenim letam, da niso celjski Nemci prav nič navdušeni za majsko deklaracijo, temveč o njej celo nespoštljivo govore. Oh, gospoda, kako nebeško divna je vaša iznajdljivost. Pa naj ima »Nova doba« prav, da je ogorčena, ker na vse zadnje je dobro, da ne zdihuje le po starih časih, ko je cvetelo prvakarstvo, temveč da za iz-Premembo tudi malo zarentači. Toda vprašamo: Kaj pa ima majska deklaracija opravili z občinskimi volitvami y Celju? To naj nam povejo no-^odoToin ceijskj Kolumbi! Majska de-aracija je Vendarle v prvi vrsii delo »klerikalcev«, a tudi liberalci imajo pri n)ej svoje nemale zasluge, boj za Celje pa se vodi med samostojnimi demokrati, kot tipičnimi predvojnimi liberalci ter med klerikalci in z njimi koalirani-mi strankami. In naj sedaj vendar na-slopi sam. demokratski modrijan in pove, kako naj deklaracijska debata odloči ali imajo v boju za Celje prav liberalci ali klerikalci! Argument z deklaracijsko debalo je iorej vseskozi smešen, vseeno pa je razumljivo, da je »Nova doba« zagrabila za to obglodano kost. Pozicija SDS v boju za Celje je pač lako slaba, da smejo upali generali SDS tudi samo na delen uspeh le, če spravijo ves voliven boj na stranski lir. In lako pridemo do jedra vse stvari. Tudi celjski esdeesarji vedo, da Nemci ne morejo biti navdušeni za majsko deklaracijo, tudi celjski esdeesarji vedo, da je odvzetje nemške hiše mora- lo še povečati odpor Nemcev proti kakofonijam »Nove dobe«, toda celjski esdeesarji vedo tudi io, da mora SDS prikriti svoje grehe z narodno trobojnic co in odtod vse njih umetno ogorčenje zaradi članka »C. Z.«. Boj proti Jadranski banki in z njim zvezana več ko stomilijonska škoda slovenskega naroda, Slavenska banka, od katere ima slovenski narod terjati okoli 85 milijonov in od katerih odpade nesorazmerno velik del na Celje, preganjanje uradnikov, občinsko ko-mandiranje v Celju in drugo, vse io so stvari, ki bi morale biti vsakemu celjskemu volivcu vedno pred očmi, če bi se voliven boj vedel pravilno. To pa se ne sme zgoditi in zato so spravili vso debato na stranski tir in pokrili sebe s slovensko trobojnico in se odeli v avreolo prevojnih narodnih mučenikov. In da Celjani vse te politične maske-rade ne bi spregledali, zato je narejen ves tam-tam z deklaracijsko debato. Mislimo pa, da se bo ta račun slabo obnesel, ker presneto bi morali biti nazadnjaški Celjani, da bi nasedli na tak političen larifari. Zdrava politika sloni le na gospodarskih principih, ker tako liberalca ko klerikalca, Slovenca ko Nemca, interesira, kako se na magistratu gospodari. In da pride gospodarski princip do zmage tudi v celjski politiki, zato so se združile vse celjske stranke proti SDS. Vprašanje, na katero ima celjski volivec odgovoriti, je namreč samo eno: Ali se je od polomov bank kaj naučil ali ne, ali pa je ostal zaupljiv in nepreviden, kakor je bil. Vsi, ki so navdušeni za komando, bodo seveda glasovali tako, kakor jim b° zaukazano, toda svoboden in pre- \aren. Ce*ian bo zaupal le svojim ocem m svoji prevH=. i- i ■ evNeues Wiener Journal« poročilo dr. Wilfana z laskavo oceno njegove osebe in njegovega delovanja: Voditelj Slovencev v Italiji dr. Wilfan spada med najprominentnejše protagoniste manjšinskih pravic. Kot eden prvih evropskih politikov je prišel do prepričanja, da se za svetovni mir tako važno manjšinsko vprašanje ne da rešiti z iredentističnim stremljenjem, temveč samo potom odkritosrčnega sporazuma med večinskimi in manjšinskimi narodi. To sporazumljenje skuša doseči dr. Wilfan a tem, da je združil delegate skoraj vseh evropskih narodov v enotno organizacijo v svrho mirnega zastopstva manjšin. V organizaciji, katere predsednik je, so zastopani pravtako Nemci in Poljaki, kot Italijani in Slovenci, Cehi in Madjari. Dr. Wilfan, ki je začel svojo politično kariero v stari Avstriji kot občinski svetnik in deželni poslanec v Trstu, se mudi sedaj na obisku pri biroju kongresa narodnosti, ki ga vodi generalni tajnik dr. Ammande. Bil je tako prijazen, da je dal našemu sotrudniku na razpolago sledeča izvajanja: Te dni se je vršila v Berlinu konferenca Unije lig za Zvezo narodov. Konferenci je sledil sestanek zastopstev manjšinskih lig. Ta sestanek je omogočil izmenjavo misli o manjšinskem problemu, kar je bilo tem večjega pomena spričo dejstva, da se topot povabilu niso odzvali samo zastopniki manjšin, temveč tudi — in sicer prvič — delegati večinskih narodov in vlad. Izredno značilno je, da so želi govori zastopnika poljskih Nemcev, poslanca svetnika Naumana, pravtako splošno odobravanje, kot govori madjarskega delegata dr. pl. Sciillo, židovskega delegata dr. Marguiiesa iz Litomeric in slovenskega govornika. Njihova izvajanja niso vzbujala samo zanimanja zastopnikov manjšin, temveč pravtako zanimanje oficiel-nih zastopnikov večinskih narodov. Kaže se pač bolj in bolj, da mednarodno obravnavanje manjšinskega vprašanja zelo napreduje. Pxoblem se več ne odklanja, kot se je pogosto preje, temveč večine si prizadevajo, da bi se uživele v mentalileto in življenske potrebe manjšin. Spoznanje, da bi bila neizmerna pridobitev za vse 'evropske države in za vse narode brez izjeme, če bi se posrečilo rešiti manjšinsko vprašanje v pravičnem, res evropskem duhu, se vedno bolj širi. Kongres narodnosti, ki zboruje vsako leto v Ženevi, se skuša rešitvi tega vprašanja približati. Na zadnji pripravljalni odborovi seji je bilo sklenjeno, da naj se vrši kongres od 22. do 24. avgusta v Ženevi. Program zborovanja je že določen. Predvsem se bodo natančno proučavale mednarodne reakcije evropskih manjšinskih vprašanj. Ugotoviti hočemo, v koliko določajo manjšinski problemi ne samo odnošaje med večinskimi in manjšinskimi narodi, temveč tudi medsebojne odnošaje med državami. Da obstojajo tozadevno zelo ozke zveze, o tem ni dvoma. Kot voditelj Slovencev v Italiji izjavljam, da hočemo Slovenci v Italiji najlojalnejše izpolnjevati svoje državljanske dolžnosti, da pa hočemo ohraniti pri tem svojo narodno-kulturno individualnost. Sicer je pa ohranitev narodno - kulturno zasigurane manjšine predvsem v interesu države, ki ji manjšina pripada, same. Kajti eksistenca v kulturnem oziru zasigurane manjšine pospešuje na najbolj naraven način prijateljstvo med sosednjimi državami. Po mojem trdnem prepričanju je priznavanje narodno - kulturnih pravic manjšine absolutno združljivo z vsakim režimom, pravtako z monarhističnim, kot z demokratičnim in vsakim drugim. Svoboda manjšin v vseh državah je pogoj za vzdrža-vanje miru in harmoničen razvoj Evrope. Da pa se doseže ta cilj, za to ni potreba samo politične uvidevnosti, temveč treba je tudi znanstveno spoznavati, kako se življenje narodnosti izraža. Kongres manjšin se v bodoče ne bo bavil samo z vprašanjem manjšinskih pravic, temveč bo skušal raziskati tudi življenje manjšin in potrebe njihove narodne eksistence. Mogoče bi bil ravno Dunaj, ki je pokazal v povojnem času toliko razumevanja za manjšinska vprašanja predestiran za to, da bi se posvetil »narodnostni vedi«. iNaš prihodnji kongres bo imel izpolniti na tem polju zelo mnogo praktičnih nalog. Predvsem bo šlo za definitivno rešitev vprašanja, kako se ugotovi pripadnost narodni manjšini, v koliko so potrebni za to tako-zvani »objektivni znaki«, ali pa če zadostuje zavest skupnosti z narodno manjšino. Dalje se bo ugotovilo, na kak način in potom kakšne statistike ali kakšnim drugim potom se dajo jasno ugotoviti bistvo, število in lastnosti kake narodne manjšine. Kongresa se bodo udeležili delegati skoraj vseh evropskih narodnosti. Vsak delegat bo zastopal trdno strneno organizacijo. Svojo organizacijo smo zavestno in namenoma omejili na Evropo, ker so ti problemi na drugih kontinentih popolnoma drugačni in ravno zdaj vidimo, kako prav smo imeli. V odkritem razgovoru .bomo skušali doseči svoja dva velika cilja: sporazum med večinami in manjšinami in zbližanje evropskih narodov s tem, da zamašimo enega od virov največjih nevarnosti za mir. Na vodilnih mestih najdemo — bodi to hvaležno ugotovljeno — vedno več razumevanja za naše stremljenje. Vlade vedo, da naš kongres ni kongres zatiranih narodov, niti zborovanje emigrantov, temveč da bo združeval samo državljane vseh evropskih držav, ki se zavedajo svoje odgovornosti ter se skušajo med seboj sporazumeti. Umetnostno * zgodovinsko društvo v Laškem. V nedeljo, 12. t. m. prirejeni izlet Umetnostno - zgodovinskega društva je nudil društvenikom ter gostom iz Celja in Maribora nenavadno zanimive umetnostne in krajinske užitke. Vodja izleta, konzervator dr. Fr. Stele, je najprej razkazal stavbo cerkvice Marija Gradec, ki leži kak četrt ure južno Laškega na nizkem holmcu nad Savinjo. Poznogotska stavba iz začetka 16. stol. ima v notranjosti en sam prostor s tremi lepo čuvanimi baročnimi oltarji. Njen največji okras je ciklus fresk na južni in severni steni ladije, ki je bil šele letos oproščen beleža. Iniciativo za to odkritje je dal dr. F. Stele; izvršeno je bilo s prispevki, katere je nabral dekan v Laškem. Ciklus obsega na južni steni sprevod sv. Treh kraljev in Sveto družino, nad tem pasom pa Kristusa na križu in snemanje s križa. Na severni steni je nad Marijino smrtjo naslikano njeno vnebovzetje, poleg pa Kristus kot vinska trta. Freske so bile 1. 1926 že dogotovljene in pomenijo za zgodovino našega stenskega slikarstva ze- lo važen spomenik. Stilistično je v njih z vso jasnostjo izraženo prostornmsko mišljenje italijanske renesanse; delo je kvalitativno zelo dobro in je posebno po svojih risarskih vrednotah odlično. Vzporeja se organič-no v razvojno vrsto realističnih dekoracij, ki je markirana z novejšo plastjo fresk pri sv. Ožbaltu na Jezerskem, sv. Urhom na Križni gori in sv. Primožem nad Kamnikom, kot najrazvitejši in časovno najmlajši člen. Odkrivanje fresk je prav dobro izvršila delavnica g. Miloša Hohnjeca v Celju. Izletniki so z velikim zanimanjem ledili obširni razlagi drja Steleta. Nato so se podali v Laško, kjer so si ogledali župno cerkev, izhajajočo deloma iz začetka 13. stol. in obsegajočo posamezne dele iz raznih dob do baroka. Njena notranja oprema je iz 18. stol. in tvorijo posebno zanimivost freske J. H. Vogla iz let 1731 in 1738, dve sliki mlajšega Štrausa in bogati gl. oltar iz rokokoja. Ogled Valentiničevega lokalnega muzeja s srednjeveškimi plastikami nekdanjega plemiškega sedeža, sedaj sodnije in nekaterih vzidanih rimskih in srednjeveških spomenikov je izčrpal dopoldanski program. Popoldan je društvo obiskalo dvostolpno cerkev sv. Mihaela na gozdnatem griču. Nudi izredno lepe primere rezljanih oltarjev z mnogimi figurami, ki izhajajo iz dobe baroka . Od sv. Mihaela je krenilo društvo po poti, ki vodi med vinogradi, sadovnjaki in logi proti sv. Katarini, ves čas občudovaje obširni razgled in prijetno gričevnato krajino. V gotski, pozneje predelani cerkvici sv. Katarine so si izletniki ogledali njen glavni oltar z elegantnimi kipi svetnic - devic ter renesančno Rojstvo, edini ostanek nekdanje cerkvene opreme. Po kratkem počitku na gladki trati se je nato vrnila družba v Laško ter odšla z večernimi vlaki proti Ljubljani in Mariboru. Gotovo je vsak udeležnik tega izleta hvaležen vodji za prireditev, ki je nudila mnogo zgodovinskih in umetnostnih posebnosti. Hvaležni pa so tudi Laščanom, ki so jih pozorno sprejeli in prav posebno okr. glavarju dr. Maršiču, ki je ves dan žrtvoval za spremstvo in v lepem govoru želel društvu uspešno nadaljevanje dosedanjega prosvetnega dela. Širile ,.Narodni »Dnevnik"! Francija in Italija od premirja do Locarnske pogodbe* (Napisal francoski diplomat.) . Diplomatsko razvozlanje orientalske krize je dalo g. Mussoliniju priliko, da stopi v dišim?6 ,TStlD0, s sv°jinia zavezniškima tovari-SeSli ’ so' ae°^cakfi?n? Lordom Curzonom. sestanek je bil uvodni « v rerritetu in la konferenco. G. Mussolini ^ Čf, *±ausannsko v svojem poslu, ali vsaj v zunanjih svojega posla, in je nekoliko razočaral svojega angleškega in francoskega kolego, ko jima je predložil načrt deklaracije, po kateri naj bi Francija in Anglija obljubili, da bosta od sedaj naprej obnašali napram Italiji na podlagi popolne enakosti. Moral se je pa zadovoljiti s tem, da se je postavil v komunike o tem sestanku stavek, ki se oddaleč tiče principa, kateri mu je tako zelo ležal na srcu, ki pa ni nič določal in ki je bil torej pravzaprav odveč. Toda ta njegova iniciativa je bila pravzaprav simbolična, če jo pogledamo danes, po treh letih. Tako moramo konstatirati, da mu je prišla iz duše in da je glavna smer njegove politike: postaviti Italijo v vrsto prvih velesil v Evropi. Lausannska konferenca ni odnošajev med Francijo in Italijo niti poglobila niti zrahljala. Vendar je dala francoski vladi priliko, da znova dokaže svojo dobro voljo napram laški vladi. Ta je namreč zahtevala od svojih zaveznic garancij za bodočnost, v slučaju, če bi dajala Turčija koncesije evropski industriji ali financam. Anglija o tem ni hotela ničesar slišati, Francija pa je tozadevno Italijo pomirila. Zaeno z ureditvijo orientalskega vprašanja pa so se trudili zavezniki, da pridejo do sporazuma v zadevi nemških reparacij in medzavezniških dolgov, kar je neprestano težilo finančni in politični položaj. In na tem polju se je slednjič udejstvila nekaka poglobitev francosko-laškega zbližanja. V študij teh vprašanj so ideje in temperament g. Mussolinija prinesli dve novi činje-nici: bolj svobodna naziranja, bolj nezavisna od angleških smernic v rešitvi reparacijskega problema in bolj energična trditev, da je ta problem v najtesnejši zvezi z medzavez-n™Kimi d°lgovi, torej zahteva, da se ta dva Lm!fa skupno rešita. Na londonski kon-r q... £aterl so se sestali gg. Bonar eitoVfl ii t,pU^zSn’-Jaspar Poincare in de Stefan , je ta slednji, me8to da bi pritrjeval angleškim predlogom ali jih skušal popraviti v toliko, da bi se dali spraviti v soglasje s francosko-belgijskimi predlogi, potegnil iz svojega žepa dogotovljen načrt, ki je bil vnaprej pripravljen in manj oddaljen od našega načrta, kot od angleškega. Ce pomislimo vse to, kar se je bilo med tem časom dogodilo, je morda obžalovati, da ni prišlo do sporazuma med francosko, belgijsko in laško vlado, to se pravi, med tremi glavnimi in celinskimi državami, ki so imele pravo na nemške reparacije in so bile dolžnice Anglije, in da se ni izvršil v onem času na podlagi lastnega načrta, kateremu se je londonski kabinet tedaj le s težavo na zvit način izognil. Ta načrt je vezal reparacije in medzavez-niške dolgove, kajti v zadevi nemških reparacij so Italijo najbolj zanimali medzavez-niški dolgovi. To se sicer čudno čuje, ali je istina. V očeh Italijanov je bil glavni problem dolgov, ne pa problem reparacij, to pa iz čisto enostavnega vzroka, ker so relativno malo pričakovali od nemških reparacij, med tem ko so sami dolgovali ogromno vsoto mi-ljard Angliji in Zedinjenim državam. Sicer niso omalovaževali onega, kar bi morali dobiti od svojih upnikov, vendar pa so se mnogo bolj zanimali za to, ali bodo morali ali ne plačati svoje dolžnike. Zato se je g. Mussolini tako točno izjavil o principu »sozavis- { nosti« obeh problemov. To je bilo tudi francosko mnenje, in čeprav je bilo francosko zanimanje za repara-®1!6 ??nogo večje kot italijansko, sta se vendar rrancozom stavila obadva problema na isti način. Kako pa je to prišlo, da se pri tem skupnem položaju in široki skupnosti interesov ni upostavil med Rimom in Parizom konkreten sporazum v enem ali drugem vprašanju? Tudi to se da razlagati edino s P°P0.no nesposobnostjo sporazumeti se in sodelovati. Zgodovina se' bo čudila, ko bo k°r i/*rala’ s*-a sk°z* več let dve veliki celinski državi-sosedi, upnici istih bivših sovražnikov, dolžnici istih zaveznikov, živeli druga poleg druge, ne da bi se kdaj dogovorile o skupni ureditvi reparacij in medzavezniških dolgov, ne da bi določile minimum onega, kar sta mogli plačati. koncem koncev bosta morali Francija in Italija obžalovati, da nista spoznali prednost pozitivnega sporazuma, ki bi koristil interesom obeh. Obžalovati bo pa morala Francija bolj kot Italija, kajti Italija je dobila danes od Zedinjenih držav in Anglije bolj- i še pogoje za odplačevanje svojega dolga, medtem ko se je dolgo časa bala ravno na- sprotnega. če bi se pa bili tedaj Francozi z Italijani dogovorili, da upostavijo enotno fronto, bi se tako vršil upor proti anglosaksonskemu pritisku od Severnega do Jonskega morja. Zgodilo se pa je pri tem vele-važnem denarnem vprašanju isto kot pri vprašanju pomorskega razoroženja: Francija in Italija sta hodili vsaka svoja pota in dosegli manj, kot bi bili dosegli, če bi bili sodelovali. Ruhrska zadeva. — Italijansko-grški spor. Skupnost interesov je pa vendar bila prevelika, da se ne bi obe politiki začeli zbliževati. Po kratki pariški konferenci in polomu načrta, ki ga je bil predložil g. Bonar La\v, je postalo Italiji jasno, da bo Francija izvršila, kar namerava in kar je že večkrat izjavila, da bo namreč zasedla Porurje in da se ji bo pri tej akciji Belgija pridružila. Ni bilo težko dovesti Italijo do tega, da v tej zadevi sodeluje, ne sicer vojaško — česar od nje nismo zahtevali — temveč tehnično. G. Mussolini je pristal na to, da sodeluje pri zasedbi Poruhrja na ta način, da pošlje tja skupino inženjerjev. Poprej pa se je bil glas laškega delegata v reparacijski komisiji pridružil onima njegovega francoskega in belgijskega tovariša, ki sta konstatirala, da Nemčija ničesar ne plačuje. Pozneje so laški zastopniki v raznih renskih komisijah s svojimi glasovi vedno podpirali francosko stališče, bodisi v zadevah ureditve Poruhrja, bodisi pri pobijanju pasivnega odpora. To omejeno sodelovanje, ki pa je zadostovalo, da se poleg naše odgovornosti angažira tudi italijansko, se nam pokaže v svoji poj>olni vrednosti šele tedaj, ko ga primerjamo z angleškim nastopom. Dnevne vesti. SLOVENSKA PRILOGA »KOPRIV«. Da bi dobilo večji odjem v Sloveniji, so »Koprive« uvedle slovensko prilogo. V teni oziru je stvar torej čisto v redu. Ni pa v redu, temveč je naravnost škandal, kakršna je ta priloga. In sicer v tehničnem ko v moralnem pogledu. Tiskovnih in jezikovnih napak je v tej prilogi toliko, zlasti v prvih časih, ko da bi bila vsa naloga priloge v tem, da devlje slovenščino na Prokrustovo posteljo. 'Slovenija pa se v dovtipih slika tako, ko da bi bili v Sloveniji sami pijanci in prešestniki in ko da Slovenec brez temeljitega primojdušanja sploh govoriti ne bi mogel. Vsa slovenska priloga »Kopriv« je kratkomalo taka, da pomeni eno samo žalitev Slovencev. Ni ravno v ponos Slovencem, da so to barbarsko prilogo »Kopriv« prenašali brez vsega odpora. Upamo, da bo ta naš opomin zalegel in da bodo »Koprive« spoznale, da mora tudi v slovenski prilogi okus biti merodajen. 1 — Odlikovanje prijatelja Jugoslovenov. Te dni je prispel na potovanju po Evropi v Beograd ugledni kanadski publicist Tomaž Ghe-rain. G. Gherain je velik prijatelj Jugoslovanov ter gre našim ljudem v Kanadi ljubeznivo na roko. Za njegove zasluge ga je odlikovala naša vlada z redom Sv. Save III. stopnje. — »Uradni list« št. 63 od 11. t. m. objavlja pravilnik, kako naj se dajo v obtok obveznice loterijske 2 in pol odstotne državne rente za vojno škodo po nominalnih 5000 in 10.000 Din zato, da se vzamejo iz obtoka in se zamenjajo že izdane obveznice po 1000 dinarjev. — Pošiljka naših novih zlatnikov iz Francije. Te dni je priplula v sušaško luko francoska ladja s par zaboji novih, v Franciji za Narodno banko kovanih zlatnikov. Pošiljka je bila tako z železnico odposlana v Beograd. — Kongres jugoslovanskih veterinarjev. Predvčerajšnjim se je nadaljeval kongres jugoslovanskih veterinarjev, ki je zboroval od 12. do 14. jun. v Beogradu. Popoldne so kon-gresisti prisstvovali dirkam na hipodromu. Zvečer ob 7. uri je predaval Ljubomir Mla-dinovič. — Včeraj je kongres končal svoje delo. — Kongres obrtnikov — zaključen. Predvčerajšnjim dopoldne se je končal kongres udruženja obrtnikov. Spopolnil se je upravni odbor. Za predsednika je bil izvoljen Vo-ja Jankovič. Kongres je sprejel obsežne resolucije, v katerih se povdarjajo vse zahteve obrtnikov. Poslan je bil tudi apel na ministrstvo za vere in na patriarha, naj bi v in-teresu morale prepovedali duhovnikom, da bi sami izdelovali sveče in jih prodajali. — 40-letnica Sokolskega društva v Novem mestu. Dne 10. junija je imel zletni odbor svojo prvo sejo, ki ji je načeloval društveni starosta br. Kalčič. Prisostvoval ji je tudi br. Skale, član upravnega odbora, kot kontrolni organ, ter s. Breščakova kot zapisnikarica. Odbor se je formiral v sledečih odsekih: stanovanjski (br. Marko Davorin), prehra-njevalni( br. Matko Josip), reklamni (br. ! Modrijan), gradbeni (br. Jevšček), veselični (s. dr. Vašičeva), finančni (br. Povh), redi- j teljski (br. Avsec), tehnični (br. Papež), že- ! lezniški (br. Strašek), oskrba steklenine (br. . Tvrdy), godba in pijača (br. Kalčič). Skle- ! nilo se je tribuno in veselični prostor pove- j čati in ograditi, da bo zletišče odgovarjalo zahtevam velike prireditve. Veselični odsek je prevzela ga. dr. Vašičeva, ki bo s komi-tejom narodnim dam in gospodičen skrbela za okusno izvedbo na banketu kakor tudi na veseličnem prostoru. Naprosi se za sodelovanje popolno godbo narodnega železničarskega društva »Sloge« iz Ljubljane (ka- j pelnik Bučar) in najame tudi godbo mest- j nega godbenega društva. Za reklamo bodo j skrbeli veliki lepaki, delo našega umetnika B. Jakaca — ime, ki jamči za pristno umetnino okusne reklame. Naprosi se dalje karlovško garnizijo, da pošlje na sodelovanje oddelek vojaštva, ki bo s svojo vojaško opravo povzdignilo veličastnost naše proslave. A‘;0 bo mogoče, oskrbi zletni odbor tudi posebne kovinske spominske znake, ki bodo obenem služili kot vstopnina za člane. Odbor je trdno uverjen, da se bo slavje vršilo v popolno zadovoljstvo vseh obiskovalcev! Zdravo! — Tujski promet v Splitu. V prvi polovici t. m. je prispelo v Split vsega skupaj 1111 tujcev, in sicer 737 iz naše države, 151 iz Čehoslovaške, 158 iz Avstrije, 32 iz Nemčije, 14 iz Amerike, 15 iz Italije, 4 iz Anglije, 4 iz Rusije,'10 pa iz drugih držav. — V Zagrebu je več agentov kot vzorcev! Zagreb z agenti poplavljen. Vsak dan obišče zagrebške trgovce do 600 agentov vseh j mogočih strok. Tako se pritožujejo takozva- I ni krajevni agenti (Platzagent, reprčsentant j de commerce), ki bi radi konkurenco kolikor mogoče omejili. — V Šibeniku je 275 obrtnikov, šibeniške oblasti so izvedle popis obrtnikov. Po uradnih podatkih je v Šibeniku 275 samostojnih obrtnikov, 252 pomočnikov in 178 vajencev — Drugo naučno potovanje šolske ladje »Vile Velebite«. Šolska ladja »Vila Velebi-te« je odplula te dni s 60 gojenci pomorske akademije v Bakru na drugo poučno poto- ' vanje. Gojenci pomorske akademije bodo potovali vefcinoma po Jadranskem morju, po naših vodah. m— Prijava za izpraznjena učna mesta na meščanskih šolah mariborske oblasti. V začetku šolskega leta 1927-28 bo izpraznjenih več mest na meščanskih šolah mariborske oblasti. Učitelji osnovnih šol, ki žele vstopiti v učiteljsko službo iz osnovnih na meščanske šole, naj vpošljejo nekolkovane prijave po uradni poti (potom šolskega upravitelja, ki vpošlje prijavo sreskemu poglavarju) do 1. julija 1927 velikemu županu mariborske oblasti (prosvetnemu oddelku) v Mariboru. V prijavi je navesti datum in uspeh zrelostnega izpita, datum in uspeh usposobljenostnega izpita ter skupino predmetov, za katero se prosilec zanima. — Državna trgovska akademija v Ljubljani. Vpisovanje na drž. trgovski akademiji v Ljubljani za šolsko leto 1927-28 se vrši dne 30. junija in 1. julija od 9. do 12. dopoldne in od 4. do 6. ure popoldne v ravnateljski pisarni trgovske akademije, Aškerčeva ul. 9. II. — VI. letnik se sprejemajo absolven-ti(-inje) nižjih srednjih in meščanskih šol. Za priglašence iz meščanskih šol je zaključni izpit predpogoj. Priglašenei(-enke) naj prineso seboj zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. V ponedeljek 4. julija popoldne ob 4. bo razglašeno na uradni deski, kdo je sprejet. V II. letnik trg. akademije se sprejemajo: A. Absolventi(-inje) I. letnika kake drž. trgovske akademije. B. Absolventi (-inje) dvorazrednih trgovskih šol pod nastopnimi pogoji: 1. Končno izpričevalo dvorazrednih trgovskih šol mora vsebovati v vseh predmetih pozitivne rede, 2. Priglašenci (prigla-šenke) se imajo podvreči izpitu iz francoskega jezika, algebre, geometrije, prirodopisa, fizike in trgovske zgodovine v izmeri 1. letnika trgovske akademije. C. Priglašenci (priglašenke) s primerno predizobrazbo na podlagi sprejentnega izpita, kateri obsega nastopne predmete I. letnika: Francoski in nemški jezik (za slučaj ako priglašenec ali priglašenka nima končnega reda v teh jezikih), trgovsko in prometno zemljepisje, trgovska zgodovina, ev. algebra in geometrija, trgovska aritmetika, fizika, trgovinstvo, tesnopisje. Vpisovanje v višje letnike se vrši ob istem terminu kakor za I. letnik odnosno pred začetkom šol. 1., kar bo pravočasno objavljeno v listih. — Cerkveno odlikovanje. Za častnega šk. konzistorialnega svetnika je imenovan vodja stolnega kora, ravnatelj orgljarske šole, profesor glasbenega konservatorija v Ljubljani in komponist Stanko Premrl. — Proslava desetletnice majske deklaracije. Jugoslovenska Matica je prejela od deklaracijskih proslav še sledeče zneske: Podružnica Jugoslovenske Maticev Polzeli, nabranih po gdč učit. M. Rojnikovi Din 843, podružnica Jugoslovenske Matice Radovljica Din 700, »Sokole v Braslovčah Dih 400, Podružnica Jugoslov. Matice na Jesenicah Din 1647.10. Iskrena hvala! Prosimo tudi druge podružnice in društva, da nam nakažejo izkupičke proslav. Prihodnji pauevropski kongres se vrši meseca oktobra v Bruxellesu. Predsedoval mu bo med drugim tudi Aristide Briand, ki je kot zuano, častni predsednik panevropske unije. ^ desetih letih bomo imeli redni zracui prekomorski promet? Po veličastnem sprejemu v VVashingtonu sta bila povabljena Lindbergh in njegova mati od predsednika Coolidgea na diner. Povabilo je sledilo po- j y“'. Na. »o prirejali letalcu deset- tisoči in JeaettisoČi burne ovacije. JDriavni 1 IHiniK Ki^llncrcr tri io pAian «> 1 tajnik Kellogg, ki je rojen v Minnesoti, je predstavil Lindbergha, čigar oče je zastopal j svoječasno Minessoto v kongresu Lindbergha ; »Minnesotski družbi«. Lindbergh je imel pri tej priliki govor, v katerem je prerokoval, da bomo imeli v desetih letih redni trans-oceanski zračni promet. Zvečer je priredila Lindberghu na čast mestna občina v največji mestni dvorani sijajen banket, ki se ga je udeležilo 5000 oseb. Generalni poštar je izročil pri^ tej priliki Lindberghu izvod njemu na čast izdanih znamk z njegovo podobo. Razven tega je bil odlikovan Lindbergh z Langley-evo kolajno. — Brezposelnost v Italiji. Kot poroča Dai-ly Herald« iz Lugana, je odpustila velika tovarna avtomobilov Fiat v Torinu letos nad 8000 delavcev. Zadnji dni so odpustili delavcev tovarni na dnevnem redu, tako, da ostane samo tekom tega meseca že okoli 8000 delavcev brez posla. . , — Zaroka danskega prestolonaslednika. Kopenhaški >Extrabladet« poroča, da se je zaročil danski prestolonaslednik Friderik s princezinjo Marijo Jožefo, hčerko belgijske kraljevske dvojice. — Velika tihotapska afera v Karlovcu. Karlovška policija je prišla na sled velikopoteznemu utihotapljenju saharina iz Nemčije y našo državo. Glavni krivci, navodni dunajski trgovec Teodor Hopher, brezposelni, na Dunaju živeči Poljak Mihael Stoja-novski, Monakovčan Ronald Vizauer in Ju-gosloven Krsta Ristovič so aretirani. Imenovani so imeli svoje pomagače na Dunaju, v Miinchenu in v Zagrebu. Saharin so prodajali zagrebškim tovarnarjem likerjev, slaščičarjem, kavarnarjem itd. Ko so bili zasačeni in flagranti, jim je policija zaplenila 25 kg saharina v vrednosti 80.000 Din, ki so ga vtihotapili iz Miinchena preko Ljubljane v Karlovec. Neki karlovški policijski agent je stvar izvohal. Posrečilo se mu je, da je Hopherja in Stojanovskega, ki sta imela saharin skrit v steni med kupejem in kloze-tom v železničarja preoblečen ukanil in aretiral. Slednje se mu je pač posrečilo šele s pomočjo vporabe orožja. Tihotapce sta baje finansirala navodna baronica Lamberg in trgovca Kos na Dunaju. Zaplenjeni saharin sta nameravala prodati Hopher in Stojanovski, kot pravita, zagrebškemu kavarnarju Nikoli Rupčiču, Preradovičeva ul. 50. V afero sta baje zapletena tudi dva zagrebška trgovca, ki sta tudi že aretirana. — Korekten uradnik z dvema ženama. Pred kakima dvema mesecema je umrl v Beogradu uradnik zunanjega ministrstva N. Kolomcani. Pokojnik je slovel kot izredno korekten in priden uradnik. Ob njegovem grobu je slavilo njegovo ambicijo in korektnost več govornikov-tovarišev. Nedavno je prišla v zunanje ministrstvo črnooblečena, bleda in objokana dama, se predstavila kot vdova pokojnika ter prosila, da se ji nakaže pokojnina. Ker so bile njene listine v redu, ji je uradnik seveda nemudoma ustregel. Tri ali Štiri dni pozneje pa se je pojavila pred uradnikom druga dama, ki je pravtako zahtevala, da se uredi vprašanje njene pokojnine. Uradnik se je začudil. »Kaj?« je dejal, »vi hočete biti Kolombanijeva vdova? Ali morete to dokazati?« — »Seveda«, je odgovorila dama ter potegnila iz žepa pravno-veljavno izstavljen poročni list. Uradniku so se ježili lasje. Kaj takega se mu kljub dolgoletni praksi še ni nikdar pripetilo. Kolikor je doslej ugotovljeno, se je poročil Kolomba-ni z »damo v črni obleki« pred 15 leti. Ko Pa se je je naveličal, jo je zapustil ter se poročil v drugič. Kako se mu je to posreči- lo, še ni dognano, res pa je, da je bil Kolom-bani, ki je bil Hrvat in katolik, po vseh predpisih zakona v drugič poročen, ne da bi njegova druga žena o njegovem prvem zakonu sploh kaj vedela. Ker se smatra za rešitev te afere pristojno ne samo zunanje ministrstvo, čigar uradnik je bil pokojnik, temveč tudi ministrstvo ver, je nastal med ministrstvoma kompetenčni konflikt ter je bilo izmenjanih tekom par dni že več not. — Silne nevihte, sneg in toča. Predvčerajšnjim so divjale po raznih krajih naše države nevihte. V logaški okolici je ubila med nevihto 23 letno Ivanko Čuk iz Kač pri Gornjem Logatcu strela. Dekle se je vračalo z materjo s polja ter je peljalo po cesti otroški voziček. Medtem je udarila strela, ki pa je ubila po čudnem naključju samo Ivanko, dočim sta ostala mati in otrok v vozičku nepoškodovana. V Primorju je besnela pone-kodi strašna nevihta. Pri Sušaku je udarila v italijansko jadrnico »Vittorina« strela, ki je zlomila jamboro. Poškodovan ni bil nihče, ker je bilo vse moštvo, dokler je nevihta trajala, na zadnjem delu jadrnice. V Gorskem kotam je snežilo, v področju od Plaza do Fužin je sneg ostal. — V Beogradu in okolici je padala toča. Zrna so imela, kot poročajo velikost slive, tako da so bežali ljudje boječ se, da jim razbije toča glave, pod streho. Izprva je bilo več ljudi poškodovanih na obrazih in glavah. Tudi je pobila toča v mestu mnogo šip. V okolici je povzročila toča znatno škodo na polju. ~ Zopet potres v Mostaru. V nedeljo ob 4.25 so čutili v Mostaru zopet lahek potres. Sunek je trajal par sekund. 77 Deložacija dijaške menze v Osijeku. Osiješka železniška direkcija je odpovedala dijaški menzi lokal, ki ga je imela ta najetega v poslopju trgovinske zbornice. Poslopje je namreč last železniške direkcije, ki rabi prostore sedaj sama za strojevodje. Na ta način je dijaška kuhinja v Osijeku sedaj brez strehe. — Italijanski optant padel pri Dubrovniku v morje. V Dubrovniku imajo zopet nov incident. Ko se je vračala te dni skupina mladih ljudi z veselice v Dubrovniški Reki, so srečali italijanskega optanta Luccionia. Prišlo je do prerekanja in končno do fizičnega obračunavanja. Ker vodi pot iz Dubrovniške Reke v Dubrovnik skozi morje, je padel Luccioni med prerivanjem v morje. N o, hujšega se mu ravno ni pripetilo, kot da je bil moker. Kljub temu pa so razširili italijanski optanti govorico, da je ibil Luccioni topoli m vržen v morje, ker je eodeloval njegov brut pri zadnjih fašističnih, manifestacijah v Trstu. Zato je Luccionia že par ur po dogodku posetil italijanski konzul. Policija je uvedla strogo preiskavo. — Smrt pretepača. Stipe Drnič v selu Pri- i soju je bil velik pretepač, ki se ga je radi ’ njegove atletske moči vse balo. Te dni je prišel v svoj mlin. Tam je naletel na svojega brata Bernarda, ki je mlel žito. Ker ga Bernard ni bil vprašal za dovoljenje, se je Stipe tako razljutil, da je pograbil sekiro in . razbil ves mlin, nakar je vrgel brata na cesto ter ga jel na žive in mrtve pretepavati, Bernard je klical na vse grlo na pomoč. Tedaj je prihitela njegova žena Luca, ki je imela v roki nož, ker je v hiši nekaj rezala. Ker Stipe njenega moža vkljub njenemu vpitju ni nehal pretepati, mu ije iprjskofcUa žena na pomoč. Toda Stipe jo je zgrabil za lase, vrgel na tla in jel pretepati še njo. V silobranu je vporabila pogumna žena nož ter zabodla rabijatnega Stipo trikrat v trebuh. V istem hipu je prihitel njen brat, ki je udaril Stipo s kamnom po glavi. Mož, ki je pretepel toliko drugih, je obležal s štirimi smrtnimi poškodbami pri priči mrtev. Luca, njen brat in Bernard so bili aretirani. — Bavarski minister dr. Krausneck smrtno ponesrečil. Iz Miinchena poročajo: Bavarski minister dr. Krausneck je v nedeljo smrtno ponesrečil. Nameraval se je peljati z električno cestno železnioo na kliniko obiskat svojo soprogo. Ko je stopil na voz, je spodrsnil in padel. Pri tem si je zlomil tilnik ter zadobil vrhu tega težke poškodbe na hrbtenici in nogah. Ker ga niso takoj spoznali, so ga prepeljali na kliniko, kjer leži težko bolna njegova soproga. Ker niso našli pri njem nobenih dokumentov, ga tudi iso spoznali ter so ga, ko je pet minut po transportu umrl, ne da bi se zavedel, vpisali v mrtvaško knjigo kot neznanega mrtveca. Med tem so se jeli vznemirjati njegovi sinovi, ker ga toliko časa ni bilo domov. Misleči, da utegne biti pri ministrskem predsedniku dr. lleldu na seji, so se obrnili direktno nanj. Dr. Held se je informiral pri policiji, kjer so mu javili, da leži na kliniki neznan mrtvec, ki ima na roki častni prstan Nemškega muzeja. Ker je bilo ministrskemu predsedniku znano, da je poklonil Nemški muzej ob svoji otvoritvi dr. Krausnecku za njegove zasluge za muzej, tak prstan, se je podal osebno na kliniko, kjer je spoznal na svoje presenečenje svojega ministrskega o- — Samomor pisatelja in njeBove «oproge radi bede. V Berlinu so našli te dni v nju nem stanovanju pisatelja in izdajatelja lista »Wirtschaftliche Berichte« Riharda Calmer-ia in njegovo soprogo, zastruplena s svetilnim plinom, mrtva. Calmer je bil star 58 let. Vzrok tragične smrti zakonske dvojice so bile materielne skrbi. — Atentatorski procesi v Italiji. Pred rimskim porotnim sodiščem se je pričela te dni obravnava zoper Giovannia Corvia, ki je izvršil dne 12. septembra 1924 med vožnjo v tramvaju atentat na fašističnega poslanca Fernanda Casalinia. Corvi izjavlja, da je hotel maščevati Matteotija, ker je smatral Ca-salini-a odgovornega za njegov umor. — Inženjer Marek dobi 240.000 šilingov (1,920.000 Din). Med zavarovalno družbo ^Anglo-Danubian in ing. Marekom je prišlo te dni do poravnave. Zavarovalnica izplača Mareku mesto sporne zavarovalnine 240.000 šilingov (1,920.000 Din). Do poravnave je prišlo, ker bi bil trajal civilni proces še leta in leta. Ponudili so jo Marekovi zastopniki, katerim je •vrhutega posebno še iz civilno-procesualnih ozirov dobrodošla. (Marek, njegova žena in gospodična Lowenstein so 'bili, kot znano, obsojeni radi zapeljevanja h krivem pričevanju, vsled česar bi jih sodišče, v slučaju, da bi smatralo, da zadene breme dokaza Mareka, ne moglo zaslišati pod prisego). Zavarovalnina bi bila znašala 1,400.000 šilingov. Od vsote 240.000 ima plačati Marek svojim advokatom 50.000 šilingov, 20.000 rabi za plačilo drugih dolgov, tako da mu ostane čistih 170.000 šilingov ali 1,360.000 Din. — Velika avtomobilska nesreča pri Aaehe-liu. Iz Aachena poročajo: V bližini GmiiH' da je zdrknil te dni avtobus, poln izletnikov, ko se je hotel izogniti nekemu vozu, v gl°' bok jarek. Tri osebe so bile ubite, 18 težk° poškodovanih. — Hotela je postati prometni stražnik, mesto tega je prišla v blaznico. Te dni je vzbudil v Parizu neki ženski prometni stražnik veliko pozornost občinstva. Prometni stražnik je ustavil z dvigom roke ves promet. Ker ,pa je držal roko dvignjeno celih 13 minut, so postali šoferji in ostalo občinstvo nestrpni in prišlo je do pravcate po* bune. Unečo in razburjenje je opazil neki drugi stražnik, ki je svojo koleginjo aretiral, nakar šele je moglo nadaljevati kakih 150 avtomobilov svojo pot. Na policiji je žena izjavila, da je čitala v listih, da išče policija ženskih prometnih stražnikov. Ker bi postala tudi ona rada prometni stražnik, se je hotela v tem poslu malo vežbati. Niso je -sprejeli v četo pariških policajev, pač pa so jo oddali v umobolnico. Ljubljana. 1— Zastopniki češkoslovaških tiskarnar-jev v Ljubljani. Sinoči so dospeli z večernim tržaškim brzovlakom ob 22.15 v Ljubljano zastopniki češkoslovaških tiskarnarjev. Tukajšnji zastopniki grafičnih podjetij in grafičnega delavstva so priredili češkoslovaškim gostom lep sprejem na kolodvoru. V imenu Zveze faktorjev iz Slovenije jim je izrekel pozdrave g. Štrukelj, v imenu Zveze grafičnega delavstva g. Krašovec, v imenu Češkoslovaške Obci univ. prof. dr- li r a 1, v imenu Jugoslovansko-češkoslova- ške lige pa ravnatelj P u s t o s l e m š e k. V imenu gostov se je zahvalil v daljšem govoru predskednik Zveze češkoslovaških tiskarnarjev g. Jan M a 1 y. »Grafika« je gostom na čast zapela več lepih pesmi pod vodstvom prof. A. Grob m i n g a. Občinstvo je goste živahno aklamiralo, došlint damam pa so biti izročeni Šopki cvetlic. Češka delegacija grafične industrije je obiskala io Mmbor in Zagreb ter napravila nato potovanje preko Sušaka, Benetke, Gornje Italije in Primorja, odkoder je sinoči dospela v Slovenijo. Med gosti je 18 gospodov in 9 dam. 1— Gostovanje operne pevke Teiko Ki-\va v ljubljanski operi odpovedano. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani obvešča tem potom p. n. občinstvo, ki je rezerviralo sedeže za to predstavo, da se gostovanje ne vrši in to vsled tega, ker poje umetnica to partijo v italijanskem gledališču, kar P.a upravi preje Jii bilo javljeno. Uprava je t> la s strani nacionalistov opozorjena, da petje v italijanskem jeziku na javni prireditvi v Ljubljani absolutno nemogoSe in z ozi-rtun na krivice, ki jih trpi naš jezik v Italiji tudi nedopustno. Da se uprava izogne vsem neprijetnostim odpoveduje gostovanje, vendar pa izjavlja, da še na ta način dostikrat onemogoča svotevnim umetnikom nastop na naših deskah. To je toliko bolj obžalovanja vredno, ker smatramo, da se je naša opera razvila do te višine, ko potrebuje umetniške manifestacije mednarodnega značaja in važnosti. Pripominjamo, da je umetnica japonske narodnosti in poje vse partije v originalu ter da je nastopila v isti vlogi v Beogradu in Zagrebu. .1— Za dr. Peričev spomenik so darovali: Delavci mestne pristave 400 Din; po 100 Din: Slovša Franc, Zalaznik Jakob, Fridrich Aleksander; po 50 Din: Speil August, ing. Milan Šuklje, Kliment Alojzij, Kovač Leopold; po 30 Din: Bernik Anton; po 25 Din: Krištof Ivan, Kralj Ivan, dr. Fr. Huban; po 20 Din: Okorn Alojzij, ing. Ivan Hrovatin, Perjatelj Anton, Lisjak Franc, Fettich-Frank-heim Pepina, Sedlar Ivan; po 15 Din: Logar Alojzij, Tomažič Ivan, Šubert Alojzij; po 14 Din: MorettiSitar; po 10 Din: Sedej Jakob, Klančičar Franc, Podboj Ivan, Umnik Ivo, Umnik Ivan, Svete Bogomir, Poženel Franc, Čeh Dragotin, Pirc Avgust, Tabor Ludvik, Pipan Anton, Trampuš A.. Hrg*jj{*g Ivan, Janki, Kepec, Benda; po 5 Djj1-' Ljudevit, ČermeU; 4 D'n: ^°£&liki 'likvida- T‘ K ; >“v’o pogrnjenih miz« enake seje za »^“^mu občinstvu najlep- 30 izkaMli dru' sivu « tak° mnogoštevilnim posetom. Veselilo nas je, da je zbudila razstava toliko zanimanja tudi v krogih izven Ljubljane. Tako smo tudi opazili med obiskovalci korporativno udeležbo gospodinskih šol iz Mariborske oblasti, udeležence iz Kranja, Tržiča Kamnika itd. Da je razstava tako lepo uspela, smo dolžni zahvalo vsem damam, ki so nadvse okusno aranžirale mize, bodisi drugače sodelovale pri prireditvi, »Atena« se je odločila, da priredi v enakem smislu vsako pomlad slično razstavo in prosimo, da druga društva vpoštevajo to namero. 1_ »ženski Pokret« vabi svoje članice na sestanek v petek zvečer ob pol 8. uri v damski sobi kavarne »Emona«. Poročala bo g. Vodetova o kongresu Zenske Male Antante, ki se je vršil v Pragi v dneh 1., 2. in 3. junija t. 1. sO-'" SSiSieiSšSi Štev. 134. »NARODNI DNEVNIK« 15. junija 1927. Stran 5. Presneta d?8girp! Nedavno mi je tožil kolega o neznosni draginji, zlasti kako jemljejo iz žepa denar razni priveski, n. pr. brivec. V resnici ni šala, položiti na zrcalo pošteno zasluženega kovača za največ četrturno delo. Vrhu tega še en dinar za postrežbo in pol dinarja, da ti odpro vrata. Tudi mene so tako gulili, da sem se spomnil na oni dovtip iz nekega dnevnika pred nekaj leti, kjer ti brivec svetuje, da greš mesto k njemu, da te obrije, raje h kvartopircu da te obere; k Židu, da te oirnaži; k branjevki, da te nasmuče in dalje k drugim, kjer te ostrižejo, ti glavo umijejo,^ počešejo, koreninice dlake izpulijo ter končno namažejo in pošteno ©krtačijo. Tega mi je bilo preveč, zato s^eta nisem posnemal, a kupil sem si brivski aparat, ki se je splačal v petih mesecih in imam sedaj stroške ]e za ocnilo, s katerim pa morem vsam teden vsaj dvakrat samega sebe »na- predrago ^ *9 tec'e'ns^° enkrat r.aT°^a ?a način sem se rešil le brivca; j "Pa drugi! Natakarica in kavarna stane nik™0 d*11111’!6! dimnikar za štedil- (. 10 ^ve peči tudi tri dinarje mesečno la n6n°v^e^ je bil kljub petim minutam de-onn™ w ce*° vrsto dokler nas ni dim nnofi ~ a. ra^unal je točno!) Pek nam je Biv' zem^e v velikosti znanih toflčkov. ni 01 Pekovski pomočnik-pisarničar pri bliž-sodišču je izračunil, da ima vsaj 500% BrWiga’ a pek je trdil, da je zguba. Ko je Pek a za^eva pred draginjski kriminal, je jzv, ,vzel strokovnjaka po poklicu, ki je kot n,u .nec-kolega potegnil s pekom in ker Pek ^ SOc*išče bolj verjelo, kakor bivšemu ! ,0vskemu pomočniku pri bližnjem sodišču, J Ma^xSvt>^° iziavo pogorel — mi pa tudi. j ‘ ®J®cne plače imam 2500 'I)in in si nekaj n13*Jujeift; toda natakarica se mi je ne-iji Pohvalila, da ima SOOO Din napitnine n; tj*8*0 h!'ano 'rl stanovanje — kar pa niti TiihkT>vekai — je pristavila. Ima deset stal- .seLo'wx)V"oi,!>0 2 Dhl' j0 me- pivu vržejo kar manikf — oa .>Porle'.Pn doimšljujem več, a tudi' piva po 3 75* S' “ jem več. 1 a-75 ne pi- unfeTniki n^M-” V h=ovini; peko in drugi delo dobro Sempatje1' g« 'lili™ ^ noCa'If01' tud! M* rriso večni! kakor ker sem z SV'vt,u.’ t(>da tu je zapreka, bie7 tovarniškim blagom računal — 3evliov rja’ ne,\ brez čevljarja. >Gospod, čevljev ne popravljam, |e jih nisem delal-v 1 ako, masa je končana! Sedaj nabijaj čevlje sam, ali pa poskrbimo za »tovarniškega« krpaca drugod; poslednje bo obveljalo, kajti cenejših in lepših čevljev kupiti v tovarni mi vendar nihče ne more braniti; in ?ražjih plačevati radi čevljarjeve »fiksne 1(leje« tudi nočem. Gospod urednik! Priporočajte mojo misel v svojem listu! V nekem hotelu sem nedavno čital na ratih: soba 70 Din. Sobarici sem ponižno P.nP°mml. da je vendar predrago, a rekla je, "a . „. - ba z riv “razje prostore, sicer pa je so-]p> O, ,ma Poateljema. »Prosim, saj rabini eilOj ker ne b01n spal pol noči na eni, ruge pol noči lla drugi postelji, četudi se rad na postelji obrnem.« Ta argument je pbveljal in milostno je znižala postavko svojega taksnega zakona na 36 Din. Je bilo še vedno pošteno popoprano! V nekem drugem kraju je sobarica računala sicer ceneje, a zato zaračunala kar napitnino sebi. »V Ptuju pa dobro delate« sem pripomnil in plačal. »Ptuj ist pfui!« me je zafrknila in letela z denarjem. Drusič porečem Pettau — mogoče bo ceneje! i im 11 pos,‘ so Lio Pičice preračunali, Koliko dobe ondotni javni nameščenci mesečne plače. Vsota sega v stotisočake. a dve tretjini tega denarja oslane v kraju ■'Sunem, /.ato se je ze precej denarja nabralo, kar je vsaki dan lahko videti v lepih stavbah, oblekah, pohištvu in drugih dobrotah; vendar tega ne vidiš pri javnih nameščencih, hodijo precej meščansko oblečeni, pač pa Pri — no, indiskretni ne smemo biti. Vprašajte v gostilni gospoda in natakarico, brivci branjevko, dimnikarja in druge, katerim e denar s pošte spreminja mesečno v najrazličnejše zemeljske dobrine: obleko, hiše, vozove, motorje itd. Kolega zgoraj me je torej še enkrat vpra-?a!: 'tdo je temu kriv? Kdo! Vi, ki dolo-cuJete tarife po pisarnah!« A skoro mi je Postalo žal trde besede in zbal sem se, da tw toži^ker je tudi on prizadet in prisoten !ri dotičnih sejah. Toda on cene samo piše 11 plačuje; določujejo in pobirajo jih drugi! ato sDaily iNews< poroča o tem sledeče: V Venezueli imajo štiri ječe za politične zločince. Tekom zadnjih let, odkar je na vladi predsednik Gomez, je poginilo v teh ježah na tisoče nesrečnežev. Celo sedaj še, ko je 'bilo izgnanih iz države nad 60.000 ljudi, ječi v njih okoli 500 žrtev nasilne justice, ki operira s srednjeveškimi metodami ter vzdržuje te takazvane kaznilnice v takem strašnem stanju, da jih lahko primerjamo z zloglasnimi kaznilnicami v Sibiriji. (Politične jetnike nadzorujejo zločinci, katerim pristoja bolj naziv rablji kot jetniški pazniki. Na stotine ljudi živi v temnih, vlažnih ječah v dušljivem zraku, kjer mrgoli ' mrčesa, dostikrat po več let, dokler jih ne izpuste nenadoma brez procesa. Mnogo jih preje pomre, mnogo jih zapusti ječe duševno in telesno definitivno strtih. Kdor zapusti grozno venezuelsko ječo zdrav, lahko govori o sreči. Povodom Bri-ningovega slučaja poroča newyorški kores-pondent angleškega lista o dveh takih srečnih jetnikih. Eden je 24 leten mladenič, sin venezuelskega zdravnika. Zdravnik je izvedel, da ga nameravajo aretirati ter je pobegnil. Aretirali so njegovega sina ter ga vrgli v ječo; zakaj, mu niso povedali. Vtaknili so ga v 11 metrov dolg in 4 metre širok podzemski prostor brez oken. Z zdravnikom vred je bilo stlačenih v tem prostoru 19 političnih zločincev. Ta ječa se nahaja v Puertu Cabellu ter je ena najboljša od vseh štirih; ostale tri so stare španske podrtije izza časa kolonizacije. Tla so močvirna, edina mobilija v podzemskem prostoru je čeber za opravljanje potrebe. Jetniki spe noč in dan oblečeni, na vlažnih tleh ali pa naslonjeni na zid. Dan in noč jih mučijo mo-skiti, uši, podgane in miši. Zajtrk obstoji iz male čašice kave in 15 fižolov, kosila ni, zvečer dobi jetnik zopet 15 fižolov. Kot pazniki so nastavljeni navadni zločinci iz kaznilnice. Ko se zapro zvečer vrata, se ne od-pro do zjutraj več, pa tudi če leže v celici bolniki ali umirajoči ali pa če kak jetnik zblazni. Jetniki ne smejo niti čitati, niti pisati. Na dvorišče, na zrak, jih peljejo vsak dan samo za pet minut. Pravtako samovoljno kot je bil zdravnikov sin vržen v ječo, je bil nekega dne zopet izpuščen. Zgodba drugega ni nič manj strašna. Novinar Cabrera je kritikoval neko imenovanje pri katerem je odločila korupcija. Zato je bil aretiran ter je sedel dve leti v ječi v San Carlosu v južni Venezueli. Ko so ga vrgli v ječo, so ga okovali ter obtežili njegovo verigo s 60 funtov težko kroglo, tako da se je premaknil v celici od časa do časa, če se je hotel izprehajati, le s težavo komaj za par decimetrov. Celice niso nikdar očistili. Jetniki niso imeli nobenih odej. Po več let so morali spati v istih oblekah na tleh. V tem delu Venezuele je tropična klima, vsled česar so se jetniki po dnevi od vročine skoraj dušili, po noči pa so morali ležati na mrzlih, vlažnih tleh. Njihova hrana je bil neki banani podoben sad, drugega nič. Od tega je^ži-vel novinar celi dve leti. Vodo so prinašali jetnikom v skledi, iz katere so jo morali zajemati z rokami. Vode za umivanje ni bilo. Celica, v kateri je prebil Cabrera s petimi sojetniki dve leti, je bila štiri metre dolga in šest metrov široka. Rodbina kapitana Brininga je apelirala na angleško vlado, da bi izposlovala, da bi venezuelska vlada kapitana izpustila. NEENAKA ZAKONSKA DVOJICA. Vsako nedeljo je rezervirana v stari pariški restavraciji za zakonsko dvojico miza. Tik pred 12., še predno pridejo ostali gosti se postirajo natakarji v vrsto od mize do vhoda. Gardroberka pogleda, če stoji pod mizo klopira ter položi nanjo 'blazino. Plačilni natakar pogleda, koliko temperature ima vino v z ledom napolnjenim hladitelju, in buteljka belega bordeauxa, buteljka ‘burgrund-ca, ki stoji že dvajset minut v toplem kotu. Vse je v redu. Točno ob 12. pride neenaki par. 'Gospa je hroma ter leze od vrat do mize oprta ob roko svojega soproga. Zato stoje natakarji v špalirju in stezajo roke da pomagajo dami še oni. Debeli gornji del telesa se giblje sem ter tja, kot da bi balansiral na podstavku od žice. Obraz ne har-moaira nit najmanj s pohabljeno figuro. Našminkana in vesela se smehlja dama natakarjem izpod svojega elegantnega klobuka. Lepa ni, ma pa debele ustnice in snežnobele zobe. Obraz kaže divje poživljenje po vživa-vanju. Mož jo prime okoli pasu ter jo spusti rahlo na stol. Priklone se ter uredi vse pod mizo, uravna noge in klopico z blazino. Nato sede in vpraša z nežnim glasom: »Srček, ali hočeš imeti ostrige ali kaviar?« Srček pa ne mara niti ostrig niti kaviara, temveč želi liors d’ oeuvres. Plačilni natakar je dal iz previdnosti že vse pripraviti in gospe ni treba čakati. Gospa je z apetitom in zaliva jed z madeirom. Pozneje pije še druga vina. .Njen soprog je malo ter pije še manje; skrbi samo za nesrečno soprogo, ki brblja celo uro ter koketira na vse strani, kot takrat, pred dvajsetimi leti. Pred dvajsetim leti! Spoznal sem jo, ko mi je povedal hotelski ravnatelj, samo par besed. Takrat so jo nazivali »1’ogresse«, Iju-dožrka, ker je žrla z neutešljivim apetitom moške. Kakšen strašen preokret! 2e takrat je morala imeti vse, kar je hotela in tako je vzela mladega oficirja. Rešila ga je iz rok oderuhov ter ga priklenila na verigo hvaležnosti. Toda danes jo je dohitela že zdavno usoda, hroma je in sključena. Njeno telo je razpolovičeno in to je ravno strašno. Od kolkov nizdol je odrevenelo, toda gornji del žre, poželi in koketira kot pojava samica. Dama vleče natakarje. To si lahko privošči, zakaj napitnine daje kneževske. Mož je kot kavalir izranžiran, on služi zgolj strašnemu bitju, ki mu je rešilo pred dvajsetimi leti čast ter ohranilo stari mamici sina, on je pozoren in vljuden, kot natakarji — samo da je dobil svojo napitnino že pred dvajsetimi leti. Ta prizor je videti v stari restavraciji vsa; ko nedeljo, toda le malo ljudi ve, da je m® junak, pred katerim bi se moral klanjih marsikak bojevnik z odlikami. Misteriozno obolenje pri praškem gle' dališču. V zadnjem času je obolelo več članov tehničnega osobja mestnega gledališča na Kraljevih Vinohradih za močno diarejo. Ker so se obolenja vedno bolj množila, je postala stvar sumljiva in zdravniki so jo jeli proučavati. Ugotovili so, da je bilo primešano hrani tehničnega -persouala 'pek0 močno učinkujoče purgativno sredstvo, mogoče tudi živo srebro. Če gre za maščevalen akt, za atentat ali za neumestno šalo, še n1 bilo mogoče ugotoviti. Ker je eden od prizadetih precej nevarno obolel, je uvedla policija preiskavo. Neki osuinljeenec je že pod ključem. Marcel Prčvoat: -!3 Don- Juanke. — Vse vam bom razložil, je izjavil Genaz. Obnašal se je tako spoštljivo in vljudno, da si je kneginja na tihem dejala; »Ach, \vie reizend!« — Gospodarica moja, je začel, vi veste, da sem bil rojen kot član ene najbolj bogatih in najstarejših rodbin španske Estremadure. — Vem, Ramon. Ko sem bil petindvajset let star, sem podedoval ■po starših tri milijone peset, kar je za samca pač dovolj. Toda bil sem strasten in vihrav mladenič, ljubil sem razkošje in zabavo, saj je mlad plemič izpostavljen marsikaterim skušnjavam. (Na čelu kneginje se je prikazala navpična guba.) Potem pa je stopilo v moje življenje idealno bitje, ki mu je dalo pravo smer. (Obraz Njene Visokosti se je zopet razjasnil. Sicer pa, gospodarica moja, še danes lahko vidite, da ne štejem denarja. Rajši poginem kot plemič, kot da bi si gromadil bogastvo kot filister. — Res je, je vzkliknila kneginja. Tako radodarni ste. Včeraj zopet... Ladijski kovček, ki ste mi ga poslali. Delate si res prevelike izdatke, Ramon.. . Ona ga je prijela za roko, se popolnoma spozabila in jo poljubila. Ramonov takt je občudovanja vreden: Delal se je, kot da bi ne bil zapazil tega ponižanja, ki je kneginji rdeče podplulo lica. — Moja dolžnost je bila, je nadaljeval, da sem, predno odidem na veliko potovanje, prodal vsa posestva, ki jih imam še v svoji domovini in sem, prvič v svojem življenju, naredil bilanco, kot pravijo trgovci. —Dragi, predragi Ramon, je vzkliknila kneginja navdušeno. To ste storili! Bilanco! Kot trgovec! Vi, ki ste bili vedno plemič... Oj, kako sem ginjena! — Napravil sem bilanco in radi tega me vidite tako v skrbeh. — Gott im Hiinmel, ali ste runirani? — Ne, nisem ruiniran. Moj finančni položaj je celo mnogo boljši kot poprej, ker je tečaj franka tako globoko padel. — Hvala Bogu, je dejala Hilda. — Imam tukaj (udaril si je na prsi) čeke na banko Rio dela Plata, za en milijon sedemstotisoč frankov. Potegnil je iz svojega žepa čekovno knjižico, iz katere še ni bilo ničesar iztrganega in ki je bila podobna vsaki navadni čekovni knjižici. Toda v očeh za- _ Z vašim glasom, z vašim plesnim talentom! Služili bi ogromno, Ramon. Gotovo da. Zase torej nimam nikakih skrbi, toda (tu se je dvignil in tako stegnil svoje majhno telo, da je izgledal skoraj velik; njegov glas je postal resen) nimam pravice, da povlečem v to svojo revščino bitje, ki ga spoštujem in obožujem in predvsem, ker je o bitje knežja osebnost, ki si je usodila ponižati svoj pogled name. Da, dva milijona nista nič za njeno Knežjo Visokost Hildo. Danes sem skoraj ves dan računal z izvedencem, ki sem ga dal poklicati, da izenačim izdatke in prejemke. Izračunala sva, da imam okoli dvestopetdeset frankov dnevnih dohodkov, torej ravno polovico tega, kar bi zadostovalo za dostojno življenje gospoda in gospe Guernier. Obmolknil je. Obraz Njene Visokosti je bil obžalovanja vreden. Nikoli se še ni brigala za denarne zadeve svojih ljubimcev. Guilloux je bil nekdaj razlaga v j pri Albini, da je kneginja kriva popolnega finančnega čarane kneginje je imela tako moč, kakor bi bila res 1 poloma nekaterih svojih oboževalcev, kajti nikoli J1 videla pred seboj sederrinajststo tisočakov. j ni bilo prišlo na um, da bi k izdatkom za svoja raz- — Skoraj dva milijona, je vzkliknila. To je velika ■ merja tudi samo nekaj prispevala. vsota. I Knez ji je izplačeval desettisoč frankov mesečno. Ramon se je zaničljivo nasmehnil. * j če zadnje dni meseca ni več imela denarja, da bi pla- — Zame več kot dovolj, milostiva. In tudi če ne bi čala kak račun, ga je krakomalo poslala knezu in ta imel teh dveh milijonov, kaj zato! Plemič ima pravo j ga je tudi točno plačal, seveda je pa te vsote odtegoval na revščino. Če že ne smem oblatiti imena svoje slav- i od njene dote. In tako je ta skopnela že skoraj pcpo -ne rodbine z vsakdanjim poslom, me vendar nič ne ' noma. i zadržuje, da si služim svoj l^uh pod tujim imenom. i (Dalje prih.) v vezenju Grifzner, Adler, in Ph6nix. *L-22k Nai.epie cp^P^ vžsifei Nlxk® eene ludi na obro‘na p,a£l,a . • ^(g ^ _ ob vodi blisu Precer-LIUDIjana novega spomenika. Carinsko po«rednl*k» in Spedidjitcl buroau »GROM« LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Naslov brio javkami „GROM“. Telafcn 245«. Podruinlce: Maribor, Jesenica, Rakek. Obavlja vsa v to stroko spadajoče posla najhiire!« In pod kuiantnlml pogoji. Zastopniki druSba spalnih vos 8.0. B. sa ekspresna poKUJke. VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. zM MablJaaa nudi nalVIneiSi in naiokusneiSi namizni kis iz vinikesa kisa. ■aMevalte ponudbo. i**: Telefan Itev. 2380. ▼»9»nlCno In hlglJenlSno najmoderneja a re|e n a klsorna v Jugoslaviji«, t Ljubljena, Dunajska cesta It !!• nerfstr. ■.ut?. ♦ Na velikol Nizke cene! GALANTERIJA D. M. C. prejico, dišeča mila, žlice, vilice (pribor) alpaka, aluminium, škarje za prikrojevanje in obrezovanje trt, žepni noži, glavniki, razni sukanci, dreta, svila v vseh barvah samo pri JOSIP PETELINC-U, Ljubljana Blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Postrežba tolna! Nizke cene! Na veliko! mam MALI OGLASI. Za vsako bosedo se plača 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. B80BE®B*S2E®SSHEHBBS Uradnica samostojna mofi z večletno prakso, vešča knjigovodstva, strojepisja in tesno-pisja, išče službo za takoj ali pozneje. Cenj. P°“ufa be prosi na upravo us^ nod značko >Agilnn -- Oblačilno „ globoko inizamh ce-P° „ah prodaja družba »MAKO«, Ljubljana, Du najska cesta 36, »raven Jugo-auto. Premog - čebt® VVolfova l/II. - Telef. Bfl. Gospodična išče posojilo do 3000 Din za dobo enega leta, katerega bi odplačevala mesečno 250 Din z obrestmi. Ponudbe na upravo lista-pod »Dobre obrestih Kupimo takoj dobro ohranjeno x pisalno mizo, pisarniško omaro, računski stroj in blagajno pripravno tudi za shranjevanje knjig. Ponudbe s ceno pod »B 1 a -« a j n a« na upravo tega lista. Zahvalniea. Gosp. lekarnar lihim, gn botica. — Čast mi je obvestiti Vas, da so mi Vaše Larucin kapsule jako dobro pomagale p” spolni bolezni in do Je. kaPanj» povsem - — S- spoštovanj0 K. M., M»-.».or- — Larucan kapsule dobivajo po Din 20. po vseh lekarnah. Glavno skladišče^ Apoteka BI um Subotica. Prodajalka dobra moč v mešanem blagu, želi premeniH mesto. Cenj. dopise, na upravo tega lista pod šifro »Zanesljiv a«. TISKARNA MERKUR I trg.- ind. d. o. sasrsatsor. SEtS«SS» tASTMA*« LJUBLJANA GREGORČIČEVA 23 uradnih tiskovin. KNJIGOVEZNICA. * Tiska Jasoplsoi knjiga, tclsfon* IT. 2SS1. Izdajatelj: Aleksander želeinikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno >Merkur< odgovoren: Amlrcj Sever. Vsi v Ljubljani.