http.//www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK,9.julij 2020/ ŠTEVILKA 1356. leto XXVI / poštnina plačana pri pošti 6310 Izola - isola / cena: 1,50 EUR 1356 Venf DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM Tel 05 6416 333 / mobi 041 684 333 malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro ■B''W s o (" uid Vam za občinsk^*-”"51' Če Vam ne čestita OL čestitamolliP Srečno Izola >>v VSESLOVENSKA VSTAJA NARODA © ZATE GRE! IZOLA Vsi smo strokovnjaki za vse Kje so časi, ko so ljudje rekli, naj le čevlje sodi Kopitar. Druge sodbe so zaupali drugim ljudem, ki se na nekatere stvari bolj spoznajo kot drugi. Toda prišli so časi, ko ..Kopitarjev" očitno ni več ali pa smo ..Kopitarji" postali vsi.. (Mef) Še nedolgo tega smo rekli, da smo vsi lahko nogometni selektorji ali pa direktorji Komunale, danes pa smo kar vsi postali strokovnjaki za vse. Odprta scena javne besede je dala priložnost vsem, najbolj pa so jo izkoristili tisti, ki so morali biti vrsto let, predvsem zaradi svoje nevednosti, lepo tiho. Zdaj so spregovorili. Ne bom se spuščal v ocenjevanje, kaj je resnično znanje, kaj kdo zmore in kaj je kdo doslej naredil. To redno beleži življenje in na koncu vse pride na svoje, oziroma kot bi rekli Istrijani: vsaka rit pride na svoj sekret. V naslednjih stavkih in odstavkih bom razmišljal o „stroki“ in o ..strokovno-sti“. Gre za izraz, ki ga uporabljamo na vsakem koraku, največkrat s figo v žepu. Namreč, če hočemo nekoga, ki verjame v obstoj strokovnost, prepričati o nečem, mu enostavno zabrišemo pod nos, da tako pravi stroka. V takem primeru ni treba pojasnjevati katera stroka oziroma kateri strokovnjak, ker zadošča ta izraz. Tega se seveda posebej zaveda politika, ki je že po svojem bistvu nekaj stroki nasprotnega. Pa ne v tem smislu, da bi stroki nasprotovala, ampak zato, ker je politika sredstvo za doseganje možnega, stroka pa je sredstvo za doseganje nujnega. Drugače rečeno: Politika reče, da Slovenska Istra potrebuje pitno vodo, ne glede na to od kod pride, stroka pa pove, kje jo lahko dobi in kje bo ta voda najboljša. Tako naj bi bilo. Pa ni. En del stroke pravi, da je rešitev v jezeru sredi Brkinov, drugi prisegajo na vodo iz Makrov, tretji pa bi jo kar razsoljevali. Pa je voda le eno od področij, kjer se to dogaja. Pravzaprav ni področja, kjer bi stroka enotno nastopila in politiki rekla: Tako je prav in nič drugače. Ne. Vedno se najde del stroke, ki prinese politiki všečno strokovno rešitev. Spomnimo se drugega tira, Teša, nove atomske centrale, hitrih cest, ukrepanja ob pandemiji. Strokovnjaki so postali kot pravniki, le da eni vsak po svoje tolmačijo zakone, drugi pa vsak po svoje politiki ponuja prave rešitve. In tako spet odloča politika. Politika pa je pragmatična. Uporabi tisti del stroke, ki najbolj ustreza njeni nestrokovnosti in se na tisto „stroko“ tudi sklicuje. Politika ne potrebuje stroke, ki ji bo povedala, da nima pojma o nekaterih znanstveno dokazanih dejstvih. Potrebuje stroko, ki bo rekla, da sicer ni ravno tako, ampak je tudi mogoče. In tako pridemo do temeljnega vprašanja, zakaj sploh imamo šole, od osnovne do podiplomskega študija, če nobeno od spoznanj ne drži, če ga ne sprejme politika oziroma oblast. Dvomim, torej sem, je ugotavljal Descartes. Stroka torej dvomi, politika pa dvomi v vse razen vase. Ali to pomeni, da je ni? nnn INTES4 SNNB40IO BANK NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI V tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si J Vsa čast oslom Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Ze res. da je vsak vikend “doma" v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. V hudi zablodi živimo, nam trdijo mediji, ki citirajo politike, ki nam to sporočajo s pomočjo taistih medijev. Ker ne razumemo, neumno ljudstvo, ali glupi narod (prosto po Zmagu), kako in koliko se ta naša vlada žrtvuje za naše dobro počutje, boljše življenje, pa tudi bolj zdravo življenje. Na primer - ko naša vlada, njen predsednik in njeni ministri gospodarstva in še česa, notranjih zadev in še česa in ostali prisotni in poslušni priporočajo, da ne gremo na počitnice tam nekam drugam, a istočasno vabijo turiste iz teh istih priporočeno prepovedanih držav, da pridejo k nam, v čem je problem? V dilemi - ali so oni idioti, ali v tem, da mi nismo. »Nem tudom Magyarom, Igen!« (Ne govorim, ne berem in ne pišem na madžarskem in ne sprejemam denarja od Viktorja Zmagovalca Orbana). Tako razmišljajo nekateri posamezniki, ki so se odločili in delajo proti naši vladi, tudi protestirajo proti njej in njenemu predsedniku, sami neki delomrzneži, zvončkljajo s kolesi in blokirajo promet in ne dovolijo, da se kolone nič krivih policajev in vojakov sprehajajo po ulicah. In vlada? Reagira humano in kulturno. Z ograjami okrog pol Ljubljane in naj lepših trgov naredi modno pi-sto na kateri robokopi prikažejo naj novejše modne trende v krasnem novem svetu, o katerem so pisali najbolj znani pisatelji. Tej moderni obleki, seveda, pripadajo puške in paralizatorji in plinske bombe, tako kakor damski obleki pripadajo visoke petke in torbice. A vodni top je tam, za vogalom, samo zaradi skrbi, da se gledalcem, čeprav niso »naši«, pomaga preprečiti toplotni udar ali dehidracija. Kako to ni jasno? Pa saj je naša vlada samo pokazala, da ni bilo nobene »mučke« z denarjem, ampak ga je porabila v dobro državljanov in za dobre državljane, pa za izboljšanje slabih državljanov. Tudi taki so. Pišejo in s kredo uničujejo javne površine, recitirajo pesmi in pojejo partizanske pesmi. Sramota! In vsaka čast našemu predsedniku za doprinos spravi. Kako je ukanil italijanskega kolega, da se skupaj poklonite pred bazoviško fojbo! Ker v njej so, kot je napisal avstralsko-novozelandsko-britan-ski feldmaršal Aleksandar, komandant zavezniških sil v Trstu, v odgovoru na Churchilov ukaz, da preveri resničnost govoric, da so enote maršala Tita, ki so osvobodile Trst, v povojnem času pobile na tisoče nedolžnih Italijanov, britanski vojaki našli le kosti enega osla in več mačkonov, ki so v njo padli. Tako se bo italijanski predsednik, skupaj s slovenskim predsednikom, poklonil žrtvi istrskega osla. Vse žrtve so enake, in vsa bitja so Božje delo, zakaj to ne bi bil tudi osel? Pred enajstimi leti je bila objavljena znanstvena študija Hubris syndrome. An acqired personali- ty disorder? A study of US presi-dents and UK Prime Ministers over the last 100 years. (Hibrisov sindrom. Motnja pridobljene osebnosti? Študija ameriških predsednikov in britanskih premij erjev zadnjih sto let). Beseda hib ris izvira iz antične Grčije in pomeni oholost, bahavost, brezobzirnost, narcisoidnost, prepotentnost, arogantnost, nesramnost, skratska HS je »sprememba obnašanja, kot posledica posedovanja moči, posebej moči, ki je povezana z uspehom, ki traja leta v sklopu minimalnih omejitev s katerim se vodja sooča. Uspeh lahko pomeni absolutno prisvajanje moči.« Simptomi HS so, so zapisali avtorji študije, »kombinacija sedmih simptomov narcisistič- ne motnje osebnosti (NPO), simptoma antisocialne (psihopatske) motnje osebnosti (ASPO) in afektivne motnje osebnosti (APO). In se tako manifestirajo: Narcisoidna nagnjenost, da vidijo svet primarno kot bojno polje, na katerem razkazujejo svojo moč in iščejo svojo slavo, skrb za izboljšanje lastnega imidža in za nastopanje v javnosti, identificiranje z narodom, organizacijo in politično stranko, prezir do nasvetov in kritik drugih, prepričanje, da niso odgovorni pred sodiščem, pravnim redom, javnim mnenjem, temveč izključno pred zgodovino, ki jih bo osvobodila vseh tožb in grehov, izguba kontakta s stvarnostjo, za vse napake so krivi drugi, zaradi lastne oholosti, nekompetentnosti, ne znajo predvideti posledice lastnih postopkov in odločb. Sodelavci, ki so v takem režimu samo podaniki in poslušniki, se ne upajo ali ne smejo pokazati na problem. Če so še mediji nagnjeni k cenzuri ali avtocenzuri, je nemočno tudi javno mnenje, ker so kanali komunikacije pretrgani. Avtorji študijo končajo s stavkom: »Moč ima tendenco, da kvari ljudi, a absolutna moč absolutno kvari.« Zoran Odič w) MOSKOhT MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040211434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrač.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: zo parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... ^ISISSfSlSs^^ Minister obljublja Padezze do volitev To je seveda dobra vest za slovensko Istro, zagotovo pa ni enako dobra tudi za Brkince, ki imajo veliko utemeljenih pomislekov na izbrano lokacijo bodočega zbiralnika pitne vode. Če bi odločitev sprejeli danes, bi vodo dobili čez 5 let.. »Če ostane Istra brez vode, bo žejna vsa Slovenija,« je na srečanju županov slovenske Istre in predstavnikov lokalnega gospodarstva z ministrom za okolje in prostor mag. Andrejem Vizjakom povedal koprski župan Aleš Bržan. Brez solidarnosti ne bo šlo Potem ko je ministrstvo za okolje in prostor prejšnji mesec z določitvijo zajetja Padež za nov vodni vir za obalno-kraško regijo razburilo Brkince in Kraševce, so se v istrskih občinah odločili, da ministru pojasnijo, da urejena vodooskrba v regiji presega vprašanje interesov posameznih občin, ker gre za vprašanje nacionalne varnosti, saj je vsa Slovenija življenjsko odvisna od obalnega turističnega, transportnega in drugega gospodarstva ter infrastrukture. Zato so Ministru morebitne težave ob pomanjkanju vode opisali tudi predstavniki Luke Koper, podjetja Vinakoper, Kmetijske zadruge Agraria Koper, Javnega zavoda Gasilska brigada Koper, Slovenske turistične organizacije in lokalnih turističnih organizacij ter posamezna podjetja in zdravstvene institucije. „Voda je javno dobro, in ne last posamezne lokalne skupnosti, kjer se ta nahaja. Ni koprskega in piranskega morja, morje je le slovensko, in ni brkinske ali ljubljanske pitne vode, je samo slovenska pitna voda. In Istra je zanjo prikrajšana,« je v imenu vseh povedal koprski župan. Okoljski minister je z njim soglašal in ocenil, da je bilo dovolj študira-nja študij in da je treba problem pomanjkanja vode v Istri začeti reševati takoj. Minister Vizjak pričakuje, da bodo rešitev z zajetjem Padež, za katerega se je menda zavzela tudi stroka, z državnim lokacijskim načrtom v prostor umestili do konca mandata. Minister verjame, da bodo dosegli širše soglasje okoli tega projekta tudi na račun argumentirane, strokovne diskusije v okviru postopka priprave državnega prostorskega načrta, odločitev, da začnejo ta postopek, pa je menda dokončna.. Kot je znano so na Ministrstvu za okolje in prostor ocenili, da je akumulacija na Suhorki, ki je pritok Padeža, najbolj primerna, saj zagotavlja zadostno količino vode za vso slovensko Istro in je hkrati lahko rezervni vodni vir za bistriško območje in Kras. Ta vodni vir je izpolnjeval vse pogoje že v študiji iz leta 2002, pomembno pa je tudi, da ne bi bilo treba zgraditi dodatnega cevovoda do obalnih občin, pač pa bi ga navezati do Rodika, od koder bi se lahko navezali na bistriški oz. sežanski vodovod. Projekt je ministrstvo uvrstilo med prednostne investicije v finančni perspektivi 2021-2027, njegova vrednost pa bo blizu 100 milijonov evrov. Na strokovnem posvetu leta 2008 so sicer še obravnavali tri možne variante in sicer: - Akumulacijo Padež s pregrado na potoku Padež, višine 48 m in površino bazena 64 ha. - Akumulacijo Suhorka s pregrado na potoku Suhorka, višine 57 m, s površino bazena 60 ha. - Akumulacijo Veliki Padež s pregrado pod sotočjem Padeža in Su-horke, višine 43 m, s površino bazena 83 ha. Študijo so pripravili: prof. dr. Mitja BRILLV, prof. dr. Boris KOMPARE, mag. Andrej KRYŽANOWSKI in dr. Simon RUSJAN. Seveda pa tudi vsi strokovnjaki niso navdušeni nad poplavljanjem brkinskih dolinic in umetnimi zbiralniki, ki niso ravno okras kraju. Poleg ekologov pa znajo pripombe imeti tudi tamkajšnji vodovodarji, ki bi obali radi prodali očiščeno vodo kot jo zgolj spuščali v dolino. Ur/ E-Koper Sončno nabrežje bo za vikend zvečer zaprto V sklopu prometne ureditve in umirjanja prometa v času visoke turistične sezone bo vsak petek in soboto od 10. julija do vključno 29. avgusta med 18. in 24. uro začasno uvedeno območje za pešce na delu Sončnega nabrežja od Trga republike do Velikega trga. V tem terminu bo za vsa vozila prepovedan promet, prostor pa bo namenjen pešcem. Domačini in obiskovalci bodo na omenjenem delu Izole uživali v razširjeni gostinski ponudbi. Če bodo razmere dopuščale, bodo nameščene tudi stojnice s ponudbo lokalnih izdelkov. Kaj pa meja med morjem in kopnim? Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo osnutek Pomorskega prostorskega načrta in ga v Izoli predstavilo vsem zainteresiranim iz štirih istrskih občin, da bi nekatera odprta vprašanja, rešili še pred javno razpravo, ki je predvidena jeseni letos. Posebej je bilo izpostavljeno vprašanje pristojnosti za načrtovanje na morju, a so predstavniki ministrstva odgovorili, da ta dokument ne vpliva na pristojnosti države ali občine. Občine so tudi predlagale, da se vpliv klimatskih sprememb in dvigovanja morja obravnava v okoljskem poročilu PPN, kar je bilo tudi sprejeto. Ministrstvo se je tudi zavezalo, da bo PPN predvidel sprejemanje ukrepov zaradi vplivov morja na podlagi posebne poplavne študije, ki jo pripravi država. Kot primer je bilo navedeno, da poplavne študije, pripravljene v okviru sprejemanja OPN, v Izoli že nakazujejo, da bo treba obalo dvigniti vsaj na območju ladjedelnice in delu Delamarisa. Izvedeli so še, da dokument ne omejuje občinskih pristojnosti pri načrtovanju na kopnem. Sicer opredeljuje enote urejanja prostora tudi na kopnem s strateškimi usmeritvami v območju do največ 150 metrov obalnega pasu, in to le zunaj urbaniziranih delov. SZJ Spoštovani pacienti, s ciljem preprečevanja širjenja okužbe in ustrezne obravnave občanov in obiskovalcev Občine Izola, Vas vljudno naprošamo, da ne hodite nenajavljeni v Zdravstveni dom Izola. Predhodno pokličite svojega lečečega zdravnika ali nadomestnega zdravnika oziroma ambulanto nujne medicinske pomoči in se naročite na pregled. Hvala za razumevanje, M ZDRAVSTVENI DOM IZOLA ČASA DELLA SANITA ISOLA Še ena strategija, ki je ne rabimo? Izola je v svoji zgodovini ustvarila celo vrsto strategij, ki se jih, vsaj v veliki večini, ni niti držala, nekatere pa so enostavno končale v občinskih predalih, Nekatere smo tudi dobro plačali, večino pa so ustvarjali kar domači volonterji, Zdaj bo nastal še ena,, Klopi se bodo vrnile Velike večine strategij, ki jih je naročila in v glavnem plačala, Občina Izola ni nikoli zares spoštovala. Nekatere so se zdele neživljenske, druge pa so enostavno končale v predalih aktualnih oblastnikov. V prejšnjem mandatu sta tako bili zelo aktivni dve resni delovni skupini za pripravo strategije razvoja kulture in športa. Menda sta bila njuna obsežna dokumenta tik pred sprejetjem, ko je bilo navdušenja do sprejemanja strategij konec, komisiji sta usahnili, dokumenta pa sta neznano kje. Zdaj je v pripravi nov strateški dokument in sicer Lokalni program kulture Občine Izola za obdobje 2020-2030. Pripravo tega programa so zaupali Martini Gamboz, ki je lokalni program kulture pripravljala tudi za sosednje občine in koordinira proces kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025. ZGODOVINO DELAJO ZGODBE RUBRIKA ZANIMIVIH ZGODB IZ ŽIVLJENJA NAŠEGA MESTA MOŽ. KI JE INDUSTRIALIZIRAL IZOLO Prvo tovarno na področju sedanjega Arigonija je ustanovil Dunajčan Carl VVarhanek. Rojen je bil leta 1829 v češkem mestu Polni Študiral je na Politehnični fakulteti na Dunaju. Poslovno je veliko potoval. V Marseillu je na enem od potovanj spoznal tehnologijo konzerviranja rib in se odločil za samostojno podjetniško pot. Prvo tovarno konzerv je odprl v Devinu. Temu je sledil še cel niz tovarn ribjih konzerv vzdolž takrat avstro-ogrske obale Jadrana, tudi v Izoli. Poleg tovarne si je ob cerkvici Sv. Roka postavil tudi hišo. Leta 1900 je tovarno ribjih konzerv odprl celo na Dunaju, njeni izdelki pa so bili na trgu še po letu 2000. Umrl je pred 120 leti, še pred tem pa je postal tudi častni občan Izole. Bil je pogost darovalec pomoči za izolske reveže. Srečko Gombač Zlati maturanti na Srednji šoli Izola Kljub omejitvam in posebnim razmeram, ki so nastale zaradi širjenja corona virusa, smo na Srednji šoli Izola uspešno izpeljali poklicno maturo in se zelo razveselili njenih rezultatov. Tako je bil torek, 7. 7. 2020, prav poseben dan za 6 naših dijakinj in dijaka, saj so zvedeli, da so postali zlati maturanti letošnje generacije in na poklicni maturi, ki so jo opravljali iz štirih predmetov, dosegli 23 oziroma 22 točk od 23 možnih. Tako sta Asja Huremovič in Ana Mit-tendorfer programa Predšolska vzgoja in Anton Svetlin, ki je obiskoval program Zdravstvena nega, dosegli vse možne točke in postali diamantni maturanti. Tik za petami so jim z 22 točkami Amanda Bucik in Isabel Felluga programa Predšolska vzgoja in Kristina Perič, dijakinja programa Gastronomije in turizma. Dokazali so in prav tako ostali dijaki, da krizne razmere niso ovira za uresničitev sanj in tako so jim vrata v poklicni svet odprta. Na svečani podelitvi maturitetni spričeval, ki je bila zaradi znanih razlogov manj svečana, a toliko bolj ganljiva, smo se z njimi veselili učitelji in delavci šole v upanju, da bodo naslednje generacije še boljše in da bodo znanje, ki so ga pridobili v štirih letih šolanja, čim boljše uporabili. Lučka Jevnikar, tajnica Poklicne mature Še pred pripravo osnutka je avtorica povabila na pogovor člane komisije, ki sodeluje pri pripravi vsebine bodočega kulturnega doma in ti so jo usmerili v pisanje dokumenta, ki ne bo birokratski ampak življenski ter razumljiv in predvsem operativen. Če bo, bo prvi te vrste. Stanovalci Skladiščne in Kocjančičeve ulice so se ustrašili za svoje klopi, ki so lepega dne izginile. Pomislili so celo na to, da so izginile zato, da bi bilo več prostora za tam parkirane avtomobile. Strah je bil odveč. Komunala je klopi odpeljala da jih popravi in bodo lepše prišle nazaj. Knjige za naročnike Mandrača čakajo v galeriji Plač Izolanov samo še do konca prihodnjega tedna. Občinska proslava bo v Arrigoniju 11, julija Izola praznuje občinski praznik, ob spominu na Izolane, ki so se leta 1944 množično pridružili partizanom. Letošnji dobitniki priznanj in nagrad so Silvo Lazar, Ribari, Jadralni klub Burja, Marisa Višnjevec Tuljak in Radoš Petrovič. Izola praznuje svoj praznik 11. julija, v spomin na množičen odhod svojih krajanov v partizane, leta 1944. Letošnja proslava bo v petek, 10. julija, ob 21.00 uri, v letnem kinu Arrigoni. Tradicionalno med občinsko proslavo župan podeli priznanja in nagrade. Letos pa bo v okviru občinskega praznika podpisana tudi listina Zelene politike slovenskega turizma, ki je Jemeljna zaveza destmacije, da deluje po trajnostnih načelih in eden izmed pogojev na poti do pridobitve znaka Slovenian Green, ki si ga občina obeta prihodnje leto", pravijo na Občini. Kdo so letošnji nagrajenci? Denarno nagrado v višini 2.100 evrov z ustrezno listino za leto 2020 prejme Silvo Lazar za dolgoletno uspešno delo na športnih in kulturnih dogodkih, ki vplivajo na prepoznavnost in ugled Izole, za doprinos na področju prostovoljstva, kjer s svojim delom in vzorom vsak dan izboljšuje našo skupnost, ter za aktivno delovanje v okviru gasilske enote Izola. Župan Danilo Markočič bo tudi podelil priznanje Občine Izola v obliki plakete s srebrnim grbom navijaški skupini Ribari ob 30. obletnici uspešnega delovanja na področju športa in humanitarne dejavnosti, Marisi Višnjevec Tuljak za življenjsko delo na področju zdravstvene dejavnosti ter za izkazano požrtvovalnost in predanost svojemu poklicu, Jadralnemu klubu Burja ob 65. obletnici uspešnega delovanja jadralnega kluba in Radošu Petroviču za uspešno dolgoletno delo na področju gospodarske javne službe vzdrževanja okolja v občini Izola. Naziv ambasadorke Občine Izola pa bo prejela Marjetka Popovski, ker ohranja slovensko ljudsko pesem s petjem doma in v tujini. V kulturnem programu, ki bo sledil podeljevanju nagrad, bodo nastopili Rudi Bučar, Marina Mar-tensson in Kompanija Izolana. Podpis listine Zelene politike V letošnjem letu je občina Izola izpolnila pogoj za sprejem v Zeleno shemo slovenskega turizma. Z vstopom v shemo so se zavezali, da bodo spodbujali trajnostno delovanje, združevali trajnostna prizadevanja ter promovirali lo- kalni značaj in zelene zgodbe. V ta namen bo župan podpisal listino Zelene politike slovenskega turizma, ki je temeljna zaveza desti-nacije, da deluje po trajnostnih načelih in si nenehno prizadeva za izboljšanje. Podpis listine bo potekal v okviru občinskega praznika, ko bodo listino lahko podpisali tudi občani in ostali deležniki s področja turizma in gospodarstva ter se zavezali, da bodo pri delovanju upoštevali načela trajnosti. Slednje je pogoj za pridobitev znaka Slovenian Green, ki si ga občina obeta prihodnje leto. Z njim se bo na slovenskem, evropskem in globalnem trgu uveljavila kot okolju in družbi prijazna desti-nacija. Posvet na Belvederju Med 14.00 in 16.30 se bo v prostorih hotela Cliff na Belvederju odvil posvet o priložnostih in izzivih trajnostnega razvoja turizma v desti-naciji Izola, na katerega so vabljeni predstavniki izolskega turističnega gospodarstva in ostali deležniki, ki se bodo s podpisom listine zavezali k trajnostnemu delovanju. Ur/SZJ 1ZOLAISOI v <8 "'"S I ■F' [etni kino Arrigoni / [inema estivo Arrigoni fmSDBfMEKUOBOEJZOU CEUBRAZ10E UFFIC1ALE DELU FESTA DELC0MUNED11S0U Petek/Venerdi, 10.7.2020, ob/ore 21.00 SLOVESNOST / CEIEMAZIONE Sobota/Sabato, 11.7.2020, ob/ore 21.00 POPOUTLEI, PRIMORSKI FANTJE Torki pod ladonjo v zaščito cimbare Pod ladonjo v parku na Svetilniku smo tokrat govorile o drevesu kot živem bitju, njegovi veličini in lepoti. Z zanimanjem nam je prisluhnil tudi par turistov. Spoznale smo kdaj je drevo srečno, zrle v krošnjo in korenine. Strinjale smo se, da je naša lado-nja srečna, saj ima dovolj prostora in mir - nihče ne posega v njen koreninski sistem in krošnjo, je ne obrezuje (saj ni potrebno), ne koplje jarkov, ne postavlja robnikov. Morda je v zadnjem času srečna tudi zato, ker vsaj enkrat na teden poberemo smeti v njenem domu? Sprehodile smo se po parku in spoznale cedre, ki so kot večina naših iglavcev vednozelena (in ne zimzelena) drevesa, pozdravile bleščeče kaline in borovce. Nazadnje smo občudovale še lepoto (srečnih) cimbar - slivovih grmov, ki jih vzdrževalci na naše veselje ne obrezujejo in nas v parku vsako pomlad razveselijo z bogato cvetočo belo krošnjo. Poskusile smo plodove - le na višjih vejah jih je ostalo še nekaj. In ko smo se že skoraj razšle, je prišla mimo gospa. Pozvale smo jo, naj pri nabiranju cimbar pazi, da ne polomi vej. Če skrajšam in zaključim: Ni mi žal, da sem gospe odkrito odrekla dobrodošlico. A kot kaže bo žal tu še večkrat. Ko bi le ostala doma (kjerkoli na celini že to je) in proč od naših parkov in dreves! V Izoli pozdravljamo tiste, ki spoštujete drevesa in druga živa bitja, vabljeni, da se nam pridružite, tudi pod ladonjo, vsak poletni torek. Vsem drugim, ki jim ni mar, ki se obnašajo nespoštljivo in za katerimi pobiramo smeti in čike pod ladonjo, v parku, na obali... pa naj so lastniki nepremičnine ali le obiskovalci... pa pravim v imenu narave in domačinov: Ostanite raje doma! Tina Trampuš Naslednji hip pa je pred našimi očmi odlomila večjo, meter dolgo vejo na zunanjem, spodnjem delu grma. Nismo mogle verjeti. Vprašale smo jo zakaj je to storila in medtem ko je z veje odstranjevala listje, je odvrnila, da vejo potrebuje. Ni povedala za kaj. Šokirane, jezne in žalostne smo ji odvrnile, naj si vejo utrga na svojem vrtu, ji hitele pojasnjevati, da v javnem parku lomljenje vej ni dovoljeno, ona pa je le arogantno odvrnila, da tako in tako bi grm porezala komunala. Ni slišala pojasnila, da so to prosto rastoče grmovnice, nadaljevala je z lupljenjem veje, potem pa naenkrat navrgla, kako bi morali v mestu poskrbeti, da bi več ljudi govorilo Slovensko (??!?). Nova veriga na Manzioliju Iz Komunale so nam sporočili, da bo na Verdijevi ulici postavljena nova avtomatska »verižna zapora«, ki bo omejevala dostop do Manzi-olijevega trga. Občina želi s tem preprečiti nekontroliran dostop do dtega območja. Spomnimo se, da so prehod iz Velikega trga preko Verdijeve na Manzi-olijev trg poskušali zapreti na različne načine, od klasične verige, kot je bila v uporabi tudi v zadnjih letih, ki pa je večino časa nemočno ležala na tleh do dvižnega stožca, ki je bil zaradi zalivanja morske vode več časa v okvari kot pa ne. Bo tokratna rešitev tista definitivna? Prejeli smo Zupanove rabote Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju sklad) je te dni na obali zelo dejaven. Samo v Izoli je na oglasni deski Upravne enote objavljenih kar šest ponudb za nakup ali oddajo kmetijskih zemljišč; ne zaostajajo niti objave na Upravni enoti Piran. Podrobnejši pogled v dosedanje najemnike teh zemljišč odkriva, da je med njimi tudi župan Izole. Županu Danilu Markočiču županovanje odvzema veliko časa, tako da se je odločil, da bo »vrnil« skladu Kmetijskih zemljišč in gozdov cca polovico zemljišč, ki jih ima v zakupu . Na tem zemljišču, ki se nahaja v krajinskem parku s prekrasnim pogledom na morje in Piran, ima oljčnik. Županov trud in delo v oljčnih nasadih ima tudi svojo ceno. Novi zakupnik bo ob zakupu moral plačati županu kar 243.718,97€ ali 435,21€ po oljki. Razpis Sklada, ki je objavljen na oglasni deski Upravne enote Izola dne 11.6.2020 pod št. 47801-9845/ 2020. Do tu vse lepo in prav. Pravila so pravila. Ali je res tako? Samo nekaj dni po tem razpisu tj. 16.6 je objavljen razpis istega sklada št. 47801-9318/2020 na oglasni deski Upravne enote Piran podoben razpis za zakup oljčnika s pogledom na sečoveljske soline. Tam se seveda ni trudil z obdelavo naš župan in bo moral novi zakupnik odšteti »borih« 1.987,50€ ali 42,28€ po oljki. Sklad se je tudi odločil, da ne potrebuje 48m2 zemljišča, ki meji na županov oljčnik (ki ga ne bo več obdeloval) in potko in to prodaja za 7.200€, razpis tudi visi na oglasni deski Upravne enote Izola pod št. 47810-2339/2020 z dne 17.6.2020. Seveda je zemljišče z istimi pogledi ravno pravšnje za postavitev popularne ute za spravilo kmečkega orodja. Tradicija obiranja »županove oljke« (v oljčniku sedanjega župana) je našemu županu bogato obrodila, saj so zato oljke v njegovem oljčniku kar 10 krat bolj vredne. Ne samo finančno, ampak je temu oljčniku namenjena tudi vsa medijska pozornost, ko so se tam ob obiranju oljk tradicionalno zbrali vsi obalni in drugi župani, politiki -predvsem DESUS. O tem pričajo številne objave, ki so še danes vidne na spletu. Gospod župan bravo. Dobro znate izbrati cenilca (ko) za vrednotenje neamortizirane vrednosti oljk in trenutek pravih ljudi na pravem mestu. Vi ste seveda ravnali po pravilih Sklada. A ste res? Ali vam ni šel Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov s tako ugodno objavo malo na roke? Morda ni naključje, da je direktorica Sklada in ministrica za kmetijstvo članica DESUS? Kdaj bo konec vaših rabot? Upokojenka iz Izole [naslov v uredništvu) Predsednik združuje tako da deli? V ponedeljek, 13, julija bo Italija Slovencenn vrnila tržaški Narodni dom, Istega dne bosta predsednika Slovenije in Italije obiskala spomenik bazoviškim junakom pa tudi spominsko območje Bazoviške fojbe. Namesto slovesnosti smo tako dobili nov razkol, tako doma kot v zamejstvu, Različnih, nasprotujočih si stališč do takšnega »spravnega protokola11 je veliko v Sloveniji, še več pa verjetno med našimi rojaki v zamejstvu. Seveda je mogoče razumeti predsednikovo željo po »spravljanju" s katero ima sicer dovolj težav že v domovini, toda vprašanje je, ali je bilo takšno združevanje dveh povsem ločenih dogodkov res potrebno. S pomočjo našega sodelavca, Roberta Šabca, ki sodeluje tudi s Primorskim dnevnikom, smo zbrali nekaj odzivov na to meddr-žavniško srečanje. Spravno dejanje ali poskus potvarjanja zgodovine V sredo 24. junija je pred palačo predsednika Republike Slovenije v Ljubljani in v organizaciji družbeno političnega društva Edinost potekal protestni shod proti napovedanemu obisku bazoviškega šohta s strani aktualnega predsednika Boruta Pahorja. Organizatorji protesta namreč menijo, »da bi bilo »spravno dejanje« in torej poklon, na bazovskem šohtu izredno škodljivo za Primorce tostran in onstran demarkacijske črte oziroma državne meje.« Eden izmed primarnih problemov omenjenega dejanja je po njihovem mnenju že v tem, da naj bi uradni obisk t.i. fojbe predsednika Boruta Pahorja in italijanskega predsednika Sergia Mattarella potekal ob predaji Narodnega doma Slovencem. Organizatorji protesta opozarjajo, da naj bi tovrstno dejanje zaznamoval »začetek sprejemanja diktatov s strani ezulov, kot se ta že desetletja dogaja na račun Rimskega parlamenta.« Društvo Edinost je med javnim shodom predsedniku Republike Slovenije izročilo odprto pisno noto, ki bo odposlano še zunanjemu ministru in ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu. »V odprtem pismu skupine italijanskih zgodovinarjev predsedniku Republike stoji zapis » Lo Stato ed il popolo che Lei rappresenta non hanno da chiedere scusa per nul-la«. To pomeni, da je prisotnost predstavnika Republike Slovenije pri Bazoviškem šohtu skrajno sprevrženo dejanje, ki ga noben pošten človek ne more odobravati. »Foiba di Basovizza« je dokazana izmišljotina tistih Italijanov, ki se prikazujejo kot patrioti, v resnici pa so le nacionalistični skrajneži...,« so pobudniki dogodka med drugim uvodoma zapisali v pismu predsedniku Pahorju. Naj osvežimo spomin na uraden protokol, ki naj bi spremljal vrnitev Narodnega doma Slovencem. Po mnenju številnih, naj bi šlo za sporno dejanje, ki bo okrnilo spomin in pomen vračila Narodnega doma v roke slovenske skupnosti. Organizatorji shoda so nenazadnje prepričani, da je omenjena fojba prazna in v njih ni nobenih posmrtnih ostankov umorjenih Italijanov. »Sprevrženo dejanje je že to, da se poudarja, da v tej fojbi ležijo mrtvi Italijani, pobiti zgolj zato, ker so bili Italijani. To je laž in zavajanje,« je večkrat poudaril Samo Pahor, ki je svojemu daljnemu sorodniku predsedniku Borutu Pahorju protestno pismo tudi izročil. »Nemogoče je, da se predstavniki Slovenije poklonijo pred smetiščem, ker to ni nič drugega kot smetišče,« pa je v svojem govoru posebej poudaril David Danev. Krivde ne gre pripisovati toliko uradnemu Rimu, saj naj bi ti diktati prihajali s strani Trsta: krogov okoli ezulov in Lege Na-zoinale. Pri Edinosti zato pozivajo, da je skrajni čas, da se t.i. fojbe raje »odpre« in da stroka na ta način enkrat in za vselej ovrže namišljene podatke o žrtvah v njih. Temu dejanju naj bi nasprotovala italijanska stran, ki predlagano dejanje zavajajoče smatra kot skrunitev spomina na umorjene. Protestnega shoda v Ljubljani se je udeležilo nekaj deset ljudi. Objavite poročilo! Skupina tržaških kulturnikov in intelektualcev pa je obema predsednikoma poslala odprto pismo z naslednjo vsebino: ..Podpis protokola o vrnitvi prestižne stavbe, ki so jo zažgali in si jo prilastili fašisti, bo važen zgodovinski trenutek za naš teritorij. To bo tudi gesta, ki bo priznala diskriminacije in preganjanje Slovencev, Hrvatov in Srbov med fašistično diktaturo. Udejanjanje vrnitve, ki jo predvideva 19. člen zakona st. 38, se bo kontno uresničilo." Istega dne bosta Predsednika skupno obiskala spomenik bazoviškim junakom in fojbo. To je za nas sporno dejanje. Poklon obema spomenikoma bi se moral uresničiti v nekem drugem kontestu in ne na dan podpisa protokola vrnitve Narodnega doma. Te tragedije niso v zgodovinskem kontekstu enakovredne, združljive. Navkljub našemu nestrinjanju do hkratnosti obeh dejanj, se zvedamo da so bili dogodki zamišljeni kot visoko simbolične geste, ki naj bi prepoznale hude krivice, ki sta jih bili deležni obe narodnosti v vzdušju nacionalizma in revanšizma, ki je tragično obeležila tudi naše kraje v prvi polovici dvajsetega stoletja. Dogajanja ob 13. juliju nikakor ne bi smela ostati le simbolični diplo-matsko-institucionalni korak temveč bi ta dan moral postati izhodišče za resničen in enakovreden kulturni dialog med Slovenci in Italijani in to ne samo v multietnične-mu, multikulturnemu tržaškem duhu ampak tudi v širšem pogledu sodelovanja med državami Evropske Unije. Kot prvo zelo važno, čeprav enostavno pobudo, vidimo v ponatisu in razpošiljanju “Poročila komisije slovenskih in italijanskih zgodovinarjev in kulturnikov” (n.pr. kot prilogo dnevnikom in revijam), ki je delovala ob koncu devedesetih let prejšnjega stoletja. To je izredno važen tekst, sad dolgega in preciznega dela strokovnjakinj in strokovnjakov, ki pa je nerazumljivo odet v tišino, predvsem kar se nekaterih italijanskih ustanov tiče. Ta študija bi morala postati osnova za inicijati-ve, ki bi vključevale predvsem mlade. Izredne važnosti bi moralo biti organiziranje srečanj, ki bi pomagala pri medsebojnem spoznavanju, kar bi krepilo spoštovanje človekovih pravic in osnovnih svoboščin ne-glede na etnično, jezikovno ali versko pripadnost. Financiranju raziskav, študij in drugih aktivnosti bi morali nameniti veliko pozornost. Vse to bi dodatno pripomoglo, da bi čim več ljudi spoznalo preteklost z željo da bi premostili stara stališča in nasprotovanja, snujoč bodočnost miru in sodelovanja. Ti odnosi imajo svoj nastanek in začetek v bližnji preteklosti z vklu-čitvijo različnih narodov v skupno evropsko državljanstvo. Mnenja smo da bomo edino v skupnem evropskem kontekstu lahko uresničili dokončno premostitev nerazumevanj in sovražnosti, ki imajo svoj srž v boleči in tragični preteklosti. Bodočnost, ki si jo želimo za prihodnje rodove je v sožitju, spoštovanju in miru. Sledijo podpisi Rokometaši za začetek orati Mariboru Rokomet Tarok Hitro ob lahko jasno, kdo je kdo V torek 30. junija 2020 je na sedežu Rokometne zveze Slovenije potekalo sklepno dejanje prihajajoče nove sezone v Ligi NLB 2020/2021. Žogice so določile razpored dvobojev med 14 ekipami (v novi sezoni se bo liga razširila iz prejšnjih 12 na 14 moštev), ki se bodo od septembra 2020 do konca maja 2021 spopadala za izpolnitev svojih ciljev. V Izoli se, upoštevajoč ciljem in zmogljivosti lahko optimistično odpravijo na dopuste, saj je žreb v prvih krogih Izoli namenil dokaj enakovredne ali kar konkurenčne tekmece. No, vsaj na papirju je tako. V prvem krogu bo Izola na domačem parketu gostila ekipo Maribora, ki za razliko od klavrnega izkupička zaključenega prvenstva sestavlja sorazmerno močno zasedbo, katere cilji segajo precej višje od predzadnjega mesta iz sezone 2019/2020. Usoda je očitno Izoli želela postaviti zrelostni test, saj ji v 2. in 3. krogu prvenstva prinaša kar dva novinca v letošnji sezoni (MRK Ljubljana v prestolnici, teden dni kasneje Slovan v Izoli). Kot zanimivost - večni derbi s sosednjim Koprom, ki je po prikazanem vzdušju in prepolnih dvoranah na obeh straneh pokazal, da trenutno sodi na sam vrh slovenskega rokometa, bo odigran v zadnjem krogu 1. in 2. dela sezone. V ribiškem mestu pa v tem času še dalje potekajo pogovori za sestavo letošnjega kadrovskega mozaika in očitno ne bo potrebno prav več dolgo počakati, ko bo bolj ali manj jasno, s kakšno zasedbo bodo “modro beli” krenili v tekmovanje. Predsednik izolskih rokometašev Dario Madžarevič je za nas strnil vtise tik po opravljenem žrebu: “Z žrebom moramo biti zadovoljni, saj nam že v uvodnih krogih prinaša nasprotnike, ki so na nek način lažje premagljivi ali celo naši kon-kurentje. Mi ne podcenjujemo nikogar, saj je naš cilj obstanek v ligi. V primeru dobrega štarta sezone bi to za nas predstavljalo pomembno zalogo psihološke razbremenitve, kar bi utegnilo odigrati ključno vlogo v nadaljevanju prvenstva.” Celoten razpored prvenstva si lahko ogledate na spletni strani Rokometne zveze Slovenije - infostatu. Martin Franetič Veslanje Rajko brez težav v Zagrebu Rajko Hrvat je v sklopu priprav za prihajajoče EP ugnal konkurenco tako v svoji disciplini lahkih enojcev, kot tudi med »težkimi". Poleg Hrvata je za reprezentanco v dvojcu nastopila še ena Izolanka, Nina Kostanjšek in osvojila drugo mesto. V počastitev občinskega praznika bo na terasi hotela Delfin Izola 13.7.2020 odigran odprt turnir v taroku za posameznike. Pričetek igranja bo ob 15.00 uri. Turnir bo potekal po pravilih Tarok zveze Slovenije. Prehodni pokal brani lanskoletna zmagovalka Novka Jenko. V devetih letih ni nobenemu igralcu uspelo dobiti prehodni pokal v trajno last. Doslej sta ga po dvakrat osvojila Boris Debeljak in Miran Zajc, po enkrat pa Bogo Strohsack, Ivica Grdič, Loris Šukljan, Gregor Mihevc in Novka Jenko. Prehodni pokal je pred leti podaril TIC Izola. Takrat je bil direktor TIC-a sedanji župan, Danilo Markočič, ki je tudi letos zagotovil svojo udeležbo na turnirju. Tarokaši bi bili veseli, če bi se nam pridružil tudi kot igralec. Tarokaši bodo po tem turnirju pa do konec avgusta na počitnicah. Redna tekmovanja pa bodo odvisna od stanja ogroženosti od Co-vid-19. db Šahisti pri Spini Člani Šahovskega društva Izola niti poleti ne mirujejo. Vrata društvenih prostorov na Gregorčičevi 21 so julija in avgusta sicer zaprta, zato pa se dogaja na drugih prizoriščih. To poletje bodo pripravili vsaj tri dogodke na prostem. Prvi je ob prijazni podpori Društva Izolanov že izpeljan. V soboto, 4. julija, so na mini prireditvenem prostoru v Ljubljanski ulici (pri Galeriji Plač Izolanov ter legendarnem Bifeju pri kralju), pripravili četrti turnir hitropoteznega prvenstva Izole. Udeležilo se ga je devet igralcev vseh generacij. Zmagal je član domačega društva Mladen Todorovič, ki je ugnal prav vse nasprotnike. Drugi dve »stopnički« sta pripadli članoma ŠD Piran Marinu Flegu in Radu Žerjalu; slednji je ohranil skupno vodstvo. Društvo konec julija pripravlja tradicionalno odprto mladinsko prvenstvo Izole (termin še ni določen). V soboto, 1. avgusta, pa bo na Lonki peti turnir hitropoteznega prvenstva Izole. Člani bodo morda v osmem mesecu poskrbeli še za kakšno šahovsko-družabno presenečenje. Andrej Žnidarčič m -■ / Zr vj tl ■ =2Pf' »Si Po štirih naslovih se seli v tujino Lea Paulin je šele dopolnila osemnajst let, nima še vozniškega dovoljenja, a je že sodelovala pri kar štirih zmagah Arrigonija v prvi državni ligi namiznega tenisa, Čas je torej za nove pustolovščine, ki jo že čakajo v močnem Avstrijskem prvenstvu. 0 Leai Paulin že toliko časa pišemo, da se nam zdi, da od vedno igra namizni tenis, a gre vendarle za zelo mlado igralko, ki je zelo zgodaj opozorila nase. Najprej pred štirimi leti, ko je še kot osnovnošolka osvojila srebrno medaljo na državnem prvenstvu v paru z veteranko Kristino Rahotin. Nasprotnike v domačem prvenstvu melje že nekaj let, zato je prišel čas za korak naprej, v močno Avstrijsko ligo, kjer jo čakajo novi izzivi. - Sodelovala si pri vseh štirih zaporednih naslovih državnih prvakinj? - Sem, ja. Pred tem sem odigrala še eno sezono v članski konkurenci, ko je bila Jana Ludvik na porodniški, nato naslednjo sezono nisem bila v ekipi, sledili pa so ti štirje naslovi. - Bila si zelo mlada, ko si že začela igrati v članski konkurenci. Pri vsega štirinajstih si v dvojicah s Kristino Rahotin prišla do srebra na državnem prvenstvu. - Takrat je bilo res zanimivo. Za uvrstitev v polfinale sva igrali proti Manci Fajmut in Katarini Stražar in prav nihče ni pričakoval, da bi se lahko uvrstili naprej, a sva jih še kar gladko premagali. Ustavili sva se šele v finalu. Res lepi spomini. - Toliko časa že nastopaš v članski konkurenci, da si kljub mladosti že skoraj veteranka. Kakšno se ti je zdelo letošnje skrajšano prvenstvo v primerjavi s preteklimi? - Priznam, da nismo pričakovali, da bomo odigrali prvenstvo do konca, ker preprosto ni bilo pogojev za to, vključno z uporabo dvorane. Pa tudi ko smo začeli prvo tekmo po premoru, še vedno nismo dobili vseh navodil s strani namiznoteniške zveze, vmes je bilo tudi nekaj pritožb drugih klubov in do zadnjega trenutka nismo vedeli, če bomo igrali ali ne. - Odigrale ste najprej dve zaostali tekmi, da ste zaključile redni del. Od teh je prva odpadla in to ravno proti vašim glavnim konkurentom, ekipi Ljubljane. - Ja, tako je. Poleg tega smo tudi celoten playoff odigrale v enem dnevu, polfinale in finale, tako da se je vse odločalo v eni tekmi in ne na treh kot je to navadno. To pa je bilo za nas slabo, saj se zavedamo, da nas na eni tekmi lahko kdo tudi preseneti, ker ima lahko katera slab dan in tako naprej, na dveh pa nikakor ne. No, na srečo se je izšlo dobro. - Si se v finalu ustrašila, da vam morda ne bi uspelo? - Mislila sem, da bo šlo težje. Osebno sem jutranji polfinale odigrala res slabo, v finalu pa mi je vendarle steklo. Na srečo pogoji za igro v dvorani v Livadah ustrezajo tako Jani, kot tudi Urški Čokelj, kar se je na koncu poznalo. - Ima lahko dvorana tak vpliv na rezultat? - Vse je po malem pomembno, od parketa in velikosti dvorane pa do proizvajalca miz in žogic. - Misliš, da ste bile nekoliko v prednosti, ker ste igrale v Livadah? - Morda res, ampak moramo upoštevati, da tudi me ne treniramo v Livadah ampak v Arrigoniju in zato na to dvorano ne gledamo kot pa povsem domači teren. Jaz sem potrebovala eno tekmo, da sem se privadila na pogoje. - Veliko je različnih informacij, zakaj Ljubljana ni dokončala prvenstva, od študijskih obveznosti do tega, da dekleta niso mogle uporabljati dvorane za treninge. - Kolikor je meni znano, njihove igralke niso mogle uporabljati dvorane za treninge, a tudi če bi jo lahko, verjetno kljub temu ne bi trenirale, ker so se posvetile študiju, kar je njihova prioriteta. Če ne treniraš, ne moreš zmagati in zavedale so se, da brez treniranja ne bi prišle do konca. - Ve ste uspele veliko trenirati? - Ja, smo. Že v času karantene sem v domačo garažo prinesla mizo in sem lahko trenirala z bratom. - Srečo imaš, da imaš doma odličnega sparring partnerja, brata Erika Paulina. Kdo je boljši? - Priznam, da je še vedno on boljši, čeprav ne trenira prav veliko (smeh). - Zadnja leta igrata turnirje v dvojicah, če se ne motim. Kako je igrati s starejšim bratom? - Odkar sem dovolj dobra igrava skupaj. Začela sva, ko je bil še v mladinski konkurenci in zdaj pri članih. Je pa igrati skupaj res super, itak sva od vedno navajena biti skupaj, trenirava skupaj tako da res ni težav. No, kakorkoli, takoj po koncu karantene smo začeli s kondicijskimi treningi, tisti, ki smo igrali v prvenstvu pa smo nekje sredi maja začeli uporabljati dvorano, medtem ko so mlajši tekmovalci nadaljevali s treningi na odprtem zraku. Tako da smo imeli slab mesec priprav. Na srečo je bilo dovolj. - Misliš, da ti bo ta končna zmaga ostala bolj v spominu od ostalih? - Prvič, ko smo zmagale državno prvenstvo, je bilo seveda nekaj posebnega. A vsaka naslednja je bila drugačna. Druga zmaga je bila prav tako posebna, ker smo prvenstvo začele kot favoritinje in ponoviti zmago je morda še težje. Tretje leto je prišla na sceno izjemno močna ekipa Ljubljane, v kateri igrajo tri reprezentantke in redni del prvenstva smo končale na drugem mestu, a smo v playoffu stisnile in prišle do zmage. Zdaj pa še ta zadnja, ki je spet drugačna zaradi korone. - Odpravljaš se v Avstrijo, čeprav menda samo za prvenstvene tekme? - Ja, srečo imam, da po novem lahko igram turnirje za domači klub, medtem ko bom prvenstvo igrala v Avstriji. - Kako si prišla v stik z avstrijsko ekipo? So te oni poiskali? - V mojem novem klubu, iz mesta Bodensdorf pri Beljaku, že igrata dve Slovenki, s katerima sem od malih nog skupaj v različnih reprezentancah. In ker se je ena igralka v klubu odločila, da bo prenehala z igranjem, sta vodstvu kluba predlagali mene. Ogledali so si nekaj mojih videov in očitno sem jih prepričala. Hitro smo se dogovorili, imam pa srečo, da sta v klubu ti Slovenki, saj sama še nimam vozniškega dovoljenja in se bom lahko z njima vozila na tekme, sicer ne vem, kaj bi naredila. - Boš hodila tudi na treninge v Avstrijo? - Ne, le na tekme in po trenutnem sistemu v enem dnevu odigrajo po dve tekmi, torej bom imela še več vikendov prostih, kot do zdaj. - Kakšna pa je kakovost Avstrijske lige? - Zelo je kakovostna. V Evropi so močnejše morda le Nemška in Francoska liga. V Avstriji igra cela avstrijska reprezentanca, pa Švedi-nje, Angležinje, nekaj Rusinj in tudi nekaj Azijk. Gre za zelo mednarodno tekmovanje. - Se boš morala navaditi na to, da ne boš vedno favoritinja? - Ja, tam bom morala paziti, da bom kakšno tekmo zmagala (smeh). Ampak v klubu se zavedajo, da sem mlada in da je to moja prva izkušnja v tujini, zato zaenkrat prevelikega pritiska še ni. So pa bile v letošnjem prvenstvu, ki pa ga niso dokončali, odlične četrte. - Na srečo ste domače prvenstvo zaključile, da si se lahko poslovila v svojem slogu. - Ko sem igrala tiste zadnje pike zadnjega seta sem stalno razmišljala o tem, da so to zadnje pike, ki jih igram v domačem prvenstvu in je bilo kar nekaj emocij. A kdo bi vedel, morda se bom vrnila, ko bom starejša. In takrat bo verjetno še vedno igrala Jana-(smeh). - Jana Ludvik je veteranka v ligi in letos je bila izbrana za najboljšo igralko prvenstva. To ni kar tako. - Res je, to je lepa nagrada. Pri Jani se vidi, da igra namizni tenis zato, ker ji je to všeč in ne zato, ker bi čutila, da to mora početi. Res uživa v športu in to se vidi tudi pri rezultatih. AM Nismo si želeli taksne države! V Baredih so se pred dnevi srečali člani združenja veteranov vojne za Slovenijo iz Slovenske Istre, ki vključuje nekdanje teritorjalce, civilno in narodno zaščito, Opravili so formalnosti, a so tudi marsikatero rekli na račun odnosa do njih in njihove organizacije, Na letošnjem 27. srečanju območnega združenja v Izoli, ki danes šteje 443 aktivnih članov, je bilo poleg veselja ob druženju prisotno tudi vprašanje. Ali smo lahko ponosni na delo, ki smo ga opravili pri nastajanju naše države? Odgovor je negativen. Vrednote so pozabljene. Slišati je bilo tudi o zmanjševanju pomena vključevanja vseh. ki so pripomogli rojstvu nove države. Vse se je začelo pred 29 leti, ko je bilo čutiti, da socialistična Jugoslavija nezadržno izgublja tla pod nogami in je napočil pravi trenutek za odhod iz nekdanje skupne države. Tudi na račun oboroženega odpora. Podobno kot v Sloveniji, so tudi v slovenski Istri ustanovili 43. območni štab teritorialne obrambe. Združil je enote, ki so do tedaj delovale v občinskih štabih TO. 24. junija je sledil vpoklic protidiver-zantskih enot. Bile so oborožene z orožjem in strelivom. Oboje so imeli posamezniki doma dobro leto, preden se je vse začelo. Dobavitelj orožja in streliva so bili občinski štabi. Kdo pa so bili nosilci nalog? V Izoli in Piranu protidiverzant-ski vod, v Kopru protidiverzant-ska četa. Skupaj 110 ljudi. Premalo za uspeh. 25. in 26. junija so bili v bran domovine vpoklicani novi, bilo jih je 1500. Takrat brez orožja in streliva, vendar le za kratek čas. V Borovnici je teritorialcem uspelo izprazniti skladišče in tako oskrbeti vse slovenske enote. Mejni prehod Škofije Prva večja akcija v slovenski Istri se je zgodila v času med 26. in 27. junijem. Protidiverzantska enota, ki je štela 72 ljudi, je s postavitvijo zased in s pomočjo težkega orožja že ob 10. uri zjutraj dosegla cilj -mejni prehod Škofije. Vendar ne za dolgo. Vodstvo 43. območnega štaba TO je ocenilo, da ni čas za napad, zato so se teritorialci umaknili. Ostali so le miličniki. Kljub umiku, so se aktivnosti in priprave za zasedbo mejnega prehoda Škofije le upočasnile. 29.6. ob 8. zjutraj je prišlo do prvega spopada med miličniki in JLA. Z žrtvami. Zaradi strelnih ran so umrli trije pripadniki JLA. S tem se boj še ni končal. V akcijo osvoboditve mejnega prehoda so se kasneje vključili prvi vod protidi-verzantske čete s pripadnikom stalnega sestava. Z uporabo protioklepnih sredstev so bili teritorialci uspešnejši od agresorja. Posledico nesmiselne agresije so plačali vojaki JLA. Kljub prizadevanjem zdravnikov v izolski splošni bolnišnici in helikopterskem prevozu sta dva vojaka JLA izgubila življenji. Konec oboroženega spopada na mejnem prehodu Škofije ni pomenil konca aktivnosti. Enote TO so ostale na stražnicah in takratnih mejnih prehodih z Italijo. Šele odhod zadnjega vojaka JLA, oktobra 1991 je pomenil konec aktivnosti TO in vrnitev v normalno življenje. Združenje veteranov V mirnodobnem času v letu 1993 so se nekdanji teritorialci organizirali v območno združenje veteranov vojne za Slovenijo - slovenska Istra. Na srečanju v Izoli je OZ VVS, za požrtvovalno delo nekaterim članom podelilo priznanja. Iz Izole je srebrno plaketo prejel Maks Filipčič, bronasto Marjan Miško in Vilko Jerman . Plaketo je prejel tudi Moški pevski zbor Delfin, ki ima v svojih vrstah kar devet pevcev, veteranov vojne za Slovenijo. Že pred srečanjem na Baredih so članom OZ ZVVS - slovenska Istra v Lenartu podelili zlato plaketo in tri rede srebrne stopnje, ki jih podeljuje republiška zveza VVS. Vlado Ostrouška Slavko Dekleva, poveljnik 43. območnega štaba TO s sedežem v Izoli je v svojih zapisih opisal tudi dogajanje na mejnem prehodu Škofije. Takoj po agresiji, 26. junija, sem od poveljnika TO Južnoprimorske pokrajine prejel ukaz o zavarovanju mejnega prehoda Škofije. Za izvedbo naloge sem določil četo za protispecialno delovanje Koper. Tej enoti j e bil za koordinatorja določen pokojni major Henrik Čopi. Poudariti moram, daje mejni prehod Škofije poleg čete za protispecialno delovanje Koper varoval tudi oddelek naše milice. Tako je bil ta mejni prehod dobro zavarovan. V večernih urah so pripadniki JLA poskušali priti na mejni prehod in le malo je manjkalo, da bi istega dne prišlo do oboroženega spopada. Ker do tega ni prišlo so tako pripadniki TO kot JLA ostali na svojih položajih. V jutranjih urah je bila na področju Bonifike z dvema helikopterja de-santirana enota zvezne milice. Čeprav so bile naše enote na oddaljenosti le 50-80 metrov nisem dobil dovoljenja, da ukažem bojno delovanje. Na presenečenje vseh, sem prejel ukaz o zapustitvi mejnega prehoda Škofije, tako, da je približno 30 pripadnikov JLA in 20 pripadnikov zvezne milice zasedlo mejni prehod ob podpori enega bojnega oklepnega vozila. Zakaj je prišlo do takšnega ukaza Slavko Dekleva ne ve niti danes. Leto 2828 je leto velikih izzivov Pevke Ženskega pevskega zbora Sinji galeb si bodo leto 2121 dobro zapomnile, Najprej je požar uničil njihove prostore, nato je korona onemogočila celo vrsto nastopov, A verjamemo, da bo zbor, ki je pod vodstvom mlade zborovodkinje Ive Dobovičnik zmagal na reviji upokojenskih zborov, izzivom kos, Soprani: Vesna Furlan, Kristina Mattias, Marija Prelaz, Marija Božič, Orjana Turk Prvi alt: Zlatka Žigante, Betka Turk, Ondina Raimondi, Nauša Pavlin Druga alt: Marija Ritoša, Zdenka Ribarič, Nadja Krašovec, Nada Cunja, Marija Martinčič - Ali nam lahko opišete nastanek zbora in vsaj okvirno, koliko pevk in zborovodij je doslej sodelovalo v tem zboru. - Po razpadu MePZ Sinji galeb v letu 2005 so dekleta, v želji, da še ni vsega konec ter ob spoznanju, da ne bodo vrgle puške v koruzo, naredile samostojni korak in pod okriljem DU Izola ustanovile ŽePZ, ki je ohranil ime Sinji galeb. Predsednica zbora je postala Benjamina Sajinčič in na tem položaju ostala tri leta. Novonastali zbor je pogumno prenovila in popeljala v Cankarjev dom mlada zborovodkinja Eneja Baloh, ki jo je nasledila Lidija Kotnika, eno leto pa je zbor vodil tudi Robert Vatovec. V poletnih mesecih je večkrat na pomoč priskočil Ivan Tavčar. Že tretje leto zbor vodi Iva Dobovičnik. Čeprav se zdi, da smo vedno iste pevke pa ugotavljamo, da se je generacija v teh letih skoraj v celoti obrnila. Na tem mestu bi še posebej izpostavila pevke, naše Izolanke, ki so pele od mladosti do zrelih let, ko jim je zdravje reklo, da je bilo dovolj. To so Elka Lindič, Danica Ivančič in Marija Kolenc. V letošnjem letu je zbor zapustila tudi Nada Benčič. Za obstoj zbora pa je zagotovo najzaslužnejša že bivša pevka in predsednica Zlata Radikon. Dvanajst let je živela in se razdajala za zbor. Njeno delo cenimo, smo ji hvaležne in se ji iskreno zahvaljujemo. - Delujete sicer v sklopu Društva upokojencev, vendar še zdaleč ne nastopate zgolj na dogodkih, ki jih organizira to društvo. Nam lahko naštejete vaše najpomembnejše nastope in uspehe. - V teh letih je zbor sodeloval na mnogih prireditvah in revijah. Prepevale smo na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, Kresnem večeru v Škocjanu, na vsakoletnem srečanju štirih zborov ..Starosta Mali princ", na tradicionalnem srečanju z MePZ „Alojz Šuligoj" iz Ilirske Bistrice v Izoli in na Mašunu, na revijah pevskih zborov na tednu starejših občanov. Nastopamo na prireditvah v parku Pietro Coppo, na otvoritvah raznih razstav, v Domu upokojencev v Izoli, na letnih komemoracijah pri spomeniku padlih, v Centru dnevnih aktivnosti v Izoli in Kopru. Najbolj pa smo ponosne na prvo mesto, ki smo ga osvojile na lanskem srečanju upokojenskih zborov v Izoli. - Žensko zborovsko petje se je zadnja leta v Izoli precej razmahnilo, imamo kar štiri ženske pevske zbore, ampak vi ste zbor z najdaljšo zgodovino. Kako gledate na ta razvoj ženskega zborovskega petja v naši občini. - Mislim, da bi moralo izolske moške malo zaskrbeti, kajti to ne pomeni nič drugega kot to, da v Izoli živijo vesele polnokrvne ženske, ki jim ni dovolj samo služba in skrb za dom. Današnji čas, poln stresa in hitenja je še kako potrebno polepšati in razbremeniti s prijetnimi druženji in dogodki, ki v nas sproščajo pozitivne misli in dobro počutje. Aktivno ukvarjanje s petjem celostno vpliva na zdravje in tega se ženske dobro zavedajo. Žal, pa se starejše gospe težje odpravijo zvečer od doma, posebno pozimi, ko nam vreme ni vedno naklonjeno. Glede na tako veliko število mlajših pevk smo lahko samo zadovoljne, saj se za bodočnost upokojenskega zbora ni bati, da bi le srečno dočakale starost. - Imate mlado, strokovno zelo usposobljeno zborovodkinjo. Kako shaja z vami, ki bi ji lahko bile matere. - Našo mlado zborovodkinjo, dr. Ivo Dobovičnik, smo sprejele z odprtimi rokami in jo imamo zelo rade. Morala je spoznati naš pevski potencial in nekatere svoje želje prilagoditi našim sposobnostim. Zelo se trudi, da bi iz naših glasov izvlekla usklajeno petje, kar je včasih zelo naporno, vendar ko je pesem osvojena je trud poplačan. - Kako izbirate program in katere pesmi vam najbolj ležijo? - Repertoar prilagajamo vokalnim zmožnostim pevk, predvsem v segmentih tonalitete, ritma in harmonije. V program vključujemo ljudske in umetne skladbe ter njihove priredbe, ki so vsebinsko vezane namenu in sporočilnosti nastopa. Glasovom našega pevskega zbora najbolj ležijo slovenske ali istrske ljudske pesmi, s katerimi se tudi najbolj poistovetijo in jih spontano prepevajo z višjo mero interpretacije. - Kako ste vadile zdaj po požaru v objektu in med koronavirusno pandemijo? Verjetno niste imele prav veliko možnosti. Naslednji zbor: Naslednji se bo predstavil ŽePZ Tamarisika, ki ga vodi zborovodkinja Andreja Štucin Cergol - Letošnje leto je bilo v vseh pogledih prav posebno leto. Ni samo prestopno, je tudi precej poredno. Najprej nas je presenetil požar, ki je našo pevsko sobo dobesedno uničil s črnimi mastnimi sajami, nato je prišel koro-navirus in nazadnje je odstopila predsednica. Po požaru smo se znašle v zelo stresni situaciji. Takoj so nam pristopili na pomoč v Centru za kulturo, šport in prireditve tako, da smo lahko vadile v mali dvorani Kulturnega doma, na Občini so nam razmnožili note in mislile smo, da je vsega hudega konec. Prišel je še korona virus in sezona je bila predčasno zaključena. Vendar me navdaja optimizem, kajti zelo lepo obnavljajo poškodovano stavbo, stene so spet bele, okna in vrata so nova, sanitarije so urejene na novo. Iščemo še rešitev za klavir in upamo, da se bo čez poletje stavba prezračila ter usposobila za nadaljno uporabo. Ob tej priliki bi se pevke iskreno zahvalile prav vsem, ki so nam priskočili na pomoč ter omogočili obstoj zbora. - Po dolgih letih je zbor dobil novo predsednico. Se bo s tem kaj spremenilo? - Zaradi vseh neljubih dogodkov v letošnjem letu je začasno kot v.d. Predsednica zbor prevzela Nuša Pavlin. Želja pevk je, da zbor nadaljuje z delom, kaj se bo spremenilo bo pokazal čas. Želimo si, da se ohrani harmonija petja, pridobi nove pevke in poveča število nastopov. - Imate dobro zasedene vse potrebne glasove? - Glede zasedenosti posameznih glasov nam najbolj primanjkuje sopranov, kar se v naši starosti pogosto dogaja. Če dovolite, bi izkoristila to predstavitev in v naše vrste povabila upokojenke, ki so mlade po srcu in vedre po duši. Nihče ni vedno samo dobro razpoložen in srečen, vendar na vaji pozabiš na svoje skrbi in preživiš večer v družbi in petju v pevski sobi DU Izola. ur 9.7. četrtek 20.30 Ljubljanska ulica POLETJE PRI ŠPINI Tomaž Hostnik - klavir, glas Matija Krečič-violina, glas Zaradi preprečevanja nevarnosti okužbe bo število sedežev zelo omejeno, zato predlagamo rezervacije na 040 211434. Pripravili smo zaščitne maske a bomo veseli, če boste prinesli svoje. 21.30 Park Arrigoni, Izola 27. Primorski poletni festival Iztok Mlakar: TUTOŠOMATO 10.7. petek 20.00 Galerija Insula otvoritev razstave Tilen Žbona : ChartaZa/InternalCIutter 21.00 Letni kino Arrigoni PROSLAVA OB PRAZNIKU OBČINE IZOLA 11.7. sobota 21.00 Letni kino Arrigoni Koncert Popoutlet, Primorski fantje 12.7. nedelja 21.00 Palača Manzioli Koncert Festival Tartini 250 : II terzo suono 21.30 Letni kino Arrigoni filmska projekcija_ 12. in 13.7! Konje kr3St Režija: Hans Pettermoland 14.7. torek 19.00 park Pietro Coppo predstava za otroke Janko in Metka / Hansel e G rete I 19:30 Pod ladonjo v parku Svetilnik (za Vitaminčkom) Torki pod ladonjo Vabljeni ljubitelji dreves in narave! 20.30 park Pietro Coppo STAND UP večer 15. 7. sreda 20.30 park Pietro Coppo Koncerti v parku Nicola Štule, Matija Bočina in Elvis Šahbaz 17.00 Mestna knjižnica Izola Primorci beremo 2020 literarni večer z VANJO PEGANOM Predstavitev najnovejše zbirke haiku poezije »V NEVIHTNI KAPLJICI NAD MESTOM SAME-VAM«. Z avtorjem VANJO PEGANOM se bo v čitalnici knjižnice pogovarjala Diana Pungeršič, literarna kritičarka in prevajalka. Obvestilo Obveščamo vas, da je rok oddaje del za REGIJSKO RAZSTAVO PRIMORSKIH USTVARJALCEV - ODSEVI IZOLACIJE podaljšan na: 28. AVGUST 2020 K sodelovanju vabimo odrasle ustvarjalce. Izpolnjene prijavnice in likovna dela sprejemamo do 28. avgusta 2020 na sedežih Območnih izpostav koordinacije južna Primorska Info: JSKD Ol IZOLA, Ulica Giordano Bruno 8, IZOLA, tel. 66 31 390, oi.izo-la@jskd.si 1 Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa http://center-izola.si Center za kulturo, šport in prireditve http://www.odeon.si Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni gra pj Izola - Isola ! —1 Letni hino Arrigoni/ ob 21 00 Rezervacija in nakup vstopnic je v Galeriji Alga. Število mest je omejeno. Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (gsm: 051 394 133, m: galeriia(5)center-izola.si) Urnik galerije : ponedeljek - petek: 17.00. -19.00; Sobote, nedelja in prazniki: zaprto Tajništvo CKŠP Izola, Ulica oktobrske revolucije 1, Izola, 070/894-788 Prodaja vstopnic v uri pred dogodkom. RAZSTAVE IN NOV URNIK V KNJIŽNICI Razstavo izdelkov iz keramike, ki so nastali v okviru umetnostne obrti Snežiče Krajnc; slikarska razstava z naslovom IGRE SVETLOBE, ki jo je pripravila ljubiteljska slikarka Josipa Rakitovec; razstavo fotografij LIDIJA IN PRIJATELJICE, ki jo je pripravila Špela Pahor; razstava fotografij, ki so jo pripravili člani Fotografske skupine društva Morje pri Univerzi za 3. življenjsko obdobje Izola: Jack Lorget (Tihožitje), Adrijana Mandalenič (Sam), Tanja Mask (Hadzabe-Življenje v divjini). Poletni urni k (oi. 07.-3i. os.) torek, sreda, petek 08:00 -15:00 ponedeljek, četrtek 08:00 -12:00 in 18:00 - 20:00 sobota zaprto Galerija Insula V petek, 10. julija ob 20. uri vas vabimo na otvoritev razstave Tilen Žbona ChartaZa/ InternalCIutter Razstava bo na ogled do 6. avgusta 2020. Tilen Žbona je slikar mlajše generacije likovnih umetnikov, ki so trenutno aktivni na slovenski obali. Pri svojem delu razvila različne likovne prakse med katerimi pa ima slikarstvo posebno mesto. V galeriji Insula predstavljamo njegov najnovejši cikel slik izvedenih v mešani tehniki. Gre za nekakšne kolaže, saj avtor pri delu uporablja grafitne paličice, akrilno barvo, mavec in papir prilepljen na platneno podlago. V obsežnih formatih triptihov delujejo ta dela monumentalno, vendar tudi slike manjših dimenzij v svoji ruralno grobi, praktično brezbarvni obliki sugestivno odpirajo vsebino. Kljub temu, da gre v osnovi za risbe, to niso risbe, ampak slikarske uprizoritve izgotovljene v tehniki risbe. Žbona je vešč v izvedbah, z izjemno slikarsko bravuro ustvarja v zgoraj omenjenem smislu. Njegova risba je enopotezna, (po)polna, tekoča, saj z izjemno lahkotnostjo razvija optično bogato formo. Izrazni temelj teh podob je figuralna uprizoritev antropomorfno koncipiranih protagonistov, ki v irealni (časovno) prostorski situaciji obsežno poseljujejo slikovna polja slik. V stilno izpopolnjeni obliki, ki jo v efektu chiaroscum, temno-svetlo, odlikuje volumska napetost, oblost so figure avtorsko izvirne. Njihova grozdna razporeditev v ekranu slike ustvarja razvejano kompozicijsko strukturo, ki sledi izpopolnitvi zastavljenega izpovednega koncepta. Jasna je ritmična usmeritev, dinamika pretočnosti, fluidnost... Podoba je stanje, ki omogoča negacijo časa ah iluzijo časa, tako je tudi z nanešeno narativnostjo v teh slikah. Vsekakor je Žbona povsem sodobno konotiran avtor, ki pa ga odlikuje izjemna sposobnost manualne slikarsko izvedbene manire in upali bi reči, da pri tem skoraj ujame moč tistega, kar je prinesla slovenska likovna tradicija v formi figure upornika Toneta Kralja, sugestivnost čustvenega delirija taboriščnih mrtvecev Zorana Mušiča, nebrzdano energijo forme Jakova Brdarja... Seveda je tu še veliko »internacionalnega«, od suprematizma, futurizma do arte povera. Dejan Mehmedovič Galerija Plač Razstava Predrag Žvab Galerija Alga / Galerija Drat / Sončna dvorana / Palača Manzioli /Galerija Plač Izolanov IZ[S]PLANI 2020 Mestna knijžnica Izola Fotografska razstava Fotografske skupine Društva MORJE Izola Adrijana Mandalenič Sam Tanja Mask Hadzabe-Življenje v divjini Jack Lorget Tihožitje : Vsak konjiček ima svoj priročnik Intimno in doživeto Prvo četrtkovo glasbeno srečanje „pri špini“ v Ljubljanski ulici je prineslo v postkoronsko obdobje dva zelo različna kantavtorja dveh zelo različnih generacij. Sabina Vostner, glasbenica, pesnica in pisateljica, ki ustvarja v slovenščini, ruščini in angleščini je omejenemu številu poslušalcev nasula kopico svojih razmišljanj in občutenj, večinoma povezanih z naravo in človekom v njej. Visok, ljudsko omehčan glas in prepričanost v to, kar ustvarja, jo bo nekoč pripeljalo še daleč. Andrej Trobentar, akademski slikar in prava ikona slovenske glasbene scene pa je dejansko že tam in to kar nekaj desetletij. Pri Spini je nastopil po nekaj letih odmaknjenosti od odrov, vendar se to ni veliko poznalo. Morda je bilo celo bolje tako, saj ga je na začetku spremljala zanj nenavadna trema, ki pa jo je s svojimi instrumentalnimi in zapetimi skladbami, med katerimi je bila tudi ena povsem nova, vedno bolj premagoval. Na koncu je Val za valom uvodno špino letošnjega poletja zaokrožil v eno samo zadovoljstvo. Danes, četrtek. 9. julija ob 20.30 Hostnik pa Krečič Tomaž Hostnik - klavir, glas / Matija Krečič - violina, glas Tomaž Hostnik je koncertni pianist, šansonjer, pesnik in avtor glasbe za najrazličnejše priložnosti z izjemno obsežnim opusom. Matija Krečič je violinist, skladatelj in aranžer, ki deluje v več glasbenih slogih ter sodeluje z mnogimi umetniki in glasbenimi skupinami. Med seboj sodelujeta toliko, da si za usluge (prosimo, ne povejte FURS-u!) že dolgo ne računata več. Enkrat en rabi aranžma, drugič drugi potrebuje besedilo, tretjič eden snema ploščo, četrtič drugi producira singel. V duu Krečič-Hostnik igrata Matijevo glasbo, duet Hostnik pa Krečič pa izvaja Tomažev opus. Konec leta 2019 sta posnela ploščo Mačahe, ki je tik pred izidom. Na njej je izbor Hostnikovih šansonov in haiku šansonov, ki jih Tomaž pripoveduje v jeziku, kot ga govorijo doma, na Suhi. Zgodbe so pa vseh vrst - take o ljubezni, pa o pijači, odnosih, minevanju, Oplu, kravjih štrikih...Lahko bi rekli preprosto - o življenju. Poleg tega iz svojih inštrumentov iztiskata vse mogoče zvoke, po potrebi pa se prelevita tudi v triangelista, lončena basista ah skupaj zažgolita kakor ptičice v ranem jutru.. 40 stolov je skoraj v celoti že rezerviranih. Preverite na 040 211 434. Lucio Gobbo bo vodil Rdeči križ Aktivisti Rdečega križa niso počivali v času krone virusa, V prvi polovici leta so razdelili 20 ton hrane in še veliko druge pomoči, Izpeljali pa so tudi izredne volitve, na katerih je novi predsednik postal Lucio Gobbo. Na sedežu Rdečega križa Izola smo izpeljali redni zbor članov z izrednimi volitvami. Zbor članov bi sicer moral biti konec meseca marca, a ga je tako. kot toliko drugih stvari, zaustavil korona virus. Sprejeli smo finančno in poročilo o delu za leto 2019 ter finančni in plan dela za 2020, ki se je začel turbulentno, saj smo delovanje morali prilagoditi omejitvam, ki nam jih je v zvezi s korona virusom, narekovala država. Novo zaposleni in „v ogenj vrženi" sekretar Bojan Lisjak in Branka Požar sta skupaj z našimi neustrašnimi in neutrudnimi prostovoljci v okviru možnosti, neprekinjeno skrbeli, da so naši občani, tudi v času omejitev gibanja in prepovedi socialnih stikov, bili deležni materialne pomoči in tolažilnih besed pri premagovanju izolacije in osamljenosti. Še enkrat smo se jim zahvalili za veliko nesebično humanitarno delo. Samo v pol leta in v znani situaciji smo razdelili več kot 20 ton hrane, od tega je bilo okoli 8 ton donirane (Spar, Hofer, Agraria, Mercator, izolski hoteli...) ter na stotine kosov oblačil ter druge pomoči. Svetovna organizacija Rdečega križa, katere delež smo tudi mi v Izoli, je nastala ravno iz potrebe po konkretnem humanitarnem delu v kriznih situacijah. V okviru rednega zbora smo imeli tudi izredne volitve in izvolili manjkajoče člane vodstva organizacije. Predsednik Rdečega križa Izola je postal Lucio Gobbo. Kot aktivista na različnih področjih ga v lokalnem in širšem okolju pravzaprav ni potrebno posebej predstavljati. Član 00 RK Izola je postal pred letom dni, V tem času je dokaj dobro spoznal delo in pomen delovanja Rdečega križa, kar mu bo nedvomno pomagalo pri vodenju RK Izola. Nova člana območnega odbora pa sta Vojko Čuk, dolgoletni prostovoljec, ki skrbi tudi za vsa vzdrževalna dela v prostorih RK in Nataša Cindrič Donaval, profesorica na gimnaziji Koper, ki dela z mladimi tako, da jih spodbuja k prostovoljstvu, solidarnosti, v njih razvijanja smisel za humanost in empatijo do sočloveka. Želimo, da bi vsi skupaj delovali konstruktivno , v dobrobit naših občanov, ki takšno ali drugačno obliko pomoči v okviru Rdečega križa potrebujejo. V RKS Izola smo polno aktivni in upamo, da bomo lahko opravljali še druge dejavnosti, ki so trenutno ustavljene ali prenesene na neznano obdobje. Članica Območnega odbora RKS-OZ Izola Sandra Grbec Pestro v Domu V domu upokojencev Izola se kljub težkim časom dogajajo lahko lepe stvari. Naši stanovalci so pred posebno preizkušnjo, vendar obstaja upanje, da se bo kmalu vse uredilo. Do takrat pa je okoli nas veliko dobrih ljudi, ki nam pokažejo pozornost in dobro voljo. Tako so ta teden v našem domu nastopile mlade talentirane dušice in nam tako polepšali dopoldan, pa še kak dan zraven. Nastopala sta Ni-cola Štule iz Izole in Arnika Marancin iz Šareda. Malo veliko presenečenje pa so nam pripravili Rdeči noski - klovni zdravniki, ki so kar tako prišli k nam in nam pokazali, da življenje ne gre jemat preveč resno in da je vsak dan priložnost za zabavo. Da pa smo pomembni tudi zaposleni, nam je pokazala OŠ Dante Alighieri, ki je z odrekanjem svoje kave za nas zbrala sredstva in nas obdarila z dobrotami, ter pokazala, da ljudje okoli nas mislijo tudi na nas zaposlene. Najlepša hvala vsem. Kolektiv Doma Upokojencev Izola kih šifra Izola - Trg Etbina Kristana 2,051/301052,031/356 887 LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o. www.sifra-nepremicnine-sp.si sifra@siol.net Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002 OBALA V MALEM Kriminalije Naj živi demokracija piše: Aleksandra Krejči Bole Obvestila, ki sem jih videla nalepljena na obcestnih kandelabrih na poti domov s sporočilom: Zbudi se Izola zate grel so me presenetila. Da je tako „hudo“ pri nas v Izoli, nisem pričakovala, posebej ne zdaj, ko vidim ljudi vsepovsod v prijetnem klepetu, na pijači, sprehodu, na plaži, po gostilnah in slaščičarnah, ko se mnogi ne držimo niti osnovnih, po celem svetu sprejetih ukrepov glede ohranjanja primerne razdalje in nošenja mask. Tudi sama mislim, da se Izola mora zbuditi, ampak ne zaradi trenutne situacije, ker ta izolski spanec traja že kar nekaj desetletij. Ko sem se preselila v Izolo iz Kopra leta 2002, v katerem je do takrat življenje bilo precej mirno in monotono, do zmage na občinskih volitvah g. Popoviča župana, ki je dobesedno, kljub omalovaževanju in kritikam, spremenil podobo tega najbolj pomembnega luškega mesta v Sloveniji, v Izoli je prišlo do umirjenja in javnega mrtvila (čast izjemam), kije nekaterim odgovornim očitno odgovarjal. Meni, posebej, ko sem postala upokojenka, je to stanje ustrezalo. Pri mojih vsakdanjih zahtevah in opravilih sem bila precej zadovoljna in vesela dejstva, da sem mirno popila kavo in poklepetala z znanci ali prijatelji ob morju, da sem lahko šla peš do trgovine, ZD, lekarne, na sprehod do Svetilnika, na kopanje pri Delfinu, doživela kakšne kulturne dogodke ali se lepo imela za Ribiški praznik. Čeprav sem že takrat slišala precej kritik na aktualno izolsko politiko, taiste me niso spravljale v slabo voljo in me niso motile. Sčasoma sem se sama začela zavedati, da marsikaj ne deluje v dobro samih občanov. Zdelo se mi je, da Izola ima neko svojo različico zgodovine samega mesta in države v kateri je. To sem doživljala in še doživljam na proslavah, v zadnjem času na protivladnih protestih. Ker živimo v demokraciji, jih ne obsojam. Imam pa pravico do drugačnega mnenja. Naj živi Demokracija! Kolumna je novinarska zvrst v kateri v kateri avtor izraža svoj pogled na dogajanja in ljudi v skupnosti. Njegova stališča so ali pa niso tudi stališča uredništva. MALI OGLASI RAZNO NAJAMEM Inšpekcijski nadzor lokalov - nič kaj vzorno 3. 7. 2020 je potekal poostren nadzor v lokalih na območju Izole nad spoštovanjem odloka vlade v sodelovanju z inšpektorji ZIRS-a in TIRS-a, in sicer med 21.00 in 24.00. Pri tem so inšpektorji ZIRS-a in TIRS-a ugotovili več kršitev. Izrekli so dvakrat opozorilo po ZIN, dvakrat opomin po ZP-1, dvakrat globo po ZP-1 ter ustno odločbo o prepovedi delovanja lokala. V nedeljo smo pristojnemu organu odstopili predlog za uvedbo postopka o prekršku zaradi obratovanja trgovine z živili. Tatovi koles na delu Nekdo je iz kleti ukradel moško gorsko kolo KTM črne barve, brez številk, vredno 800 evrov. Hude poškodbe za motorista Obravnavali smo prometno nesrečo, v kateri je bil samoudele-žen motorist. S pregledi v SBI je bilo ugotovljeno, da je motorist utrpel hujše poškodbe. Hitri postopek za kričanje Občanka je sporočila, da je soseda kričala na njo in jo je zmerjala. Uveden je hitri postopek po ZJRM. S kolesom v avtomobil Voznik osebnega avtomobila je naznanil, da mu je v vozilo trčil kolesar in kraj zapustil. Policisti so ga izsledili, napihal je 1,13 mg/ 1 alkohola. Odrejen mu je bil tudi strokovni pregled na mamila. Vse za drzni selfie Obveščeni smo bili, da nekdo pleza po dimniku na območju Arga. Ugotovljeno je bilo, da je po njem plezal domači mladoletnik. Obveščeni starši in CSD. Kraja goriva Neznanec je na gradbišču pristopil do gradbenega stroja in je iz rezervoarja ukradel nekaj 10 litrov dizelskega goriva. Bratska ljubezen Obveščeni smo bili o kršitvi v stanovanju. Ugotovljeno je bilo, da sta se sprla in stepla brata. Obema je bil izdan plačilni nalog po ZJRM čl. 6/4. Pod alkoholom po alkohol V enega od gostinskih lokalov na hribu je vstopil pijan moški in je začel kršiti javni red in mir. Izdan mu je bil plačilni nalog po ZJRM čl. 7/1. Zatem je kraj zapustil, vendar se je kasneje vrnil in je znova kršil javni red. Odrejeno mu je bilo pridržanje od streznitve. Tatovi električnih koles na delu Neznani storilec je ponoči s parkirišča ukradel priklenjeni električni kolesi Genesis in KTM. Tuja državljana je oškodoval za 4.000 evrov. Glas. glasno, glasba, globa Občanka je sporočila, da jo moti kričanje in glasna glasba, ki se sliši iz bližnjega stanovanja. Ugotovljen je bil kršitelj. Izdan mu je bil plačilni nalog po ZJRM 8/2. Izgubljena in najdena Turistka je naznanila, da pogreša 6 letno hčerko, ki jo je nazadnje videla v bližini policisjke postaje. V iskanje je bilo vključenih več policistov. V času iskanja je, po približno 20 minutah, oče sporočil, da je hčerka prišla sama domov. Iskal pretep, dobil odločbo Izolski policisti so v večernih urah zaradi kršitve javnega reda in miru posredovali na plaži v San Simonu. Ugotovili so, da je v tamkajšnjem gostinskem lokalu vinjen 36-letnik ostale goste pozival k pretepu. Zaradi kršitve javnega reda in miru bodo policisti zoper njega uvedli hitri postopek z odločbo. Poškodoval je tri vozila V jutranjih urah je 30-letni moški, v San Simonu, namerno poškodoval tri osebna vozila. Policisti so ga prijeli in privedli na policijsko postajo ter izvedli zaslišanje zaradi storitve kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari. Sledi kazenska ovadba. V Izolo po sodnika Izolski policisti so ob treh zjutraj zaustavili voznika osebnega avtomobila, 52-letnega državljana Združenega Kraljestva, kateremu je alkotest pokazal rezultat 0,76 mg/l. Začasno mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje. Zoper njega bodo policisti podali obdolžilni predlog sodniku za prekrške. - Prodam čoln KVARNER PLASTIKA G 370, letnik 1979, dolžina 3,7, širina 1,6, zimska cera-da, registriran, privez v Izoli. Cena 250 eur ali po dogovoru. 041 736 592 Bojan - Za simbolično ceno oddam regal za dnevno sobo, mahagoni, dolžina 3 m, višina 1,5 m in klubsko mizico, tel 040 600 188 - Mlad zdravnik, zaposlen v Splošni bolnišnici Izola, najamem stanovanje v Izoli. Tel 041 782 894 - Zaposlena natakarja, mlajša Izdana, iščeva 2,5 ali 3 sobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel: 040 602 144 +386 (0) 41 858 473 Poznate nas po naših jedeh z žara, pripravljamo pa tudi: Enolončnice 5,00 eur Malice 5,80 eur Okusna kosila od 7,00 eur dalje Bogata nedeljska kosila 10,0 eur Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Stiskama fflandrač +366 040/43-29-43 splet: stiskarna.mandrac.si fb: wujuj.facebook.com/mandrac.si mail: stiskarna.mandrac@gmail.com majice kape šalice puzle itd KREPAT l MAME 1 MOLAT I nisrazs nalepke za avto nalepke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke