OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI VOL. XXX. — LETO XXX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), DEC9MBER 2, 1947 ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds ŠTEVILKA (NUMBER) 234 DomaČe vesti Dodatek Pokojna Ivana Renko, soproga našega zastopnika, zapušča sestro Justino Boje v Argentini. Letna seja Nocoj ob 7.30 uri se vrši letna seja podružnice št. 14 S2Z v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. To je zadnja seja v letu, na kateri se bo volilo odbor za leto 1948, ter se vabi članice na polnoštevilno udeležbo. Krožek št. 3 Prog. Slov. Letna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk se bo vršila jutri večer ob šestih, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Na dnevnem redu bodo volitve uradnic za prihodnje leto in nato sledi božičnica. Ser-viralo se bo okrepčila in zabave bo za vse. Krožek se posebno zahvaljuje Mrs. Albini Vesel in Mrs. Katherine Kogoj za darila, ki ste jih darovale ter se jih je oddalo v oktobru. Članice so vabljene na udeležbo. Pogram za nove varde Na snočnji seji je demokratska večina v mestni zbornici predložila načrt za razdelitev Clevelanda v nove varde, ki pa je takoj naletel na ostro kritiko od strani republikancev, ki so se pritoževali, da jih ni nihče vprašal, kaj mislijo o njem. Republikanci so tudi demokrate obtožili, da so si nove varde tako zamislili, da so njim samim politično najbolj koristno. Demokrati pa so navzlic kri tiki dali razumeti, da bodo napeli vse sile ter skušali vardni program uzakoniti koncem leta. nov pred Miklavževa zabava V soboto 6. decembra se vrši Miklavževa zabava v JDN domu v West Parku. Kazalo se bo tudi premikajoče slike. Člani kluba in prijatelji so vabljeni, da se udeleže in s seboj pripeljejo otroke. Pričetek zabave bo ob osmih in vstopnina je prosta. Ne bo rokoborbe Promoter Jack Ganson je sporočil, da se nocoj ne bo vršila običajna rokoborba vsled božičnice, ki jo prireja Cleveland News v Areni. St. Clair Ave. slovesno razsvetljena Odnošaji med Italijo in Jugoslavijo se zboljšali V Rimu je bil podpisan trgovinski sporazum; predstavniki obeh dežel izmenjali miroljubne izjave RIM, 29. nov.—Italijanski zunanji minister grof Carlo Sforza in jugoslovanski ambasador v Rimu dr. Mladen Ive-kovič sta danes podpisala trgovinski sporazum, ki predvideva izmenjavo pridelkov v vrednosti več kot $250,000,000. Pogajanja so se začela že pre-* - Snoči se je zbralo mnogo občinstva iz naselbine na vogalu Norwood Rd. in St. Clair Ave., »kjer se je postavilo veliko bo-■žično drevo, na katerem se je ob petju ameriške himne in božičnih pesmi formalno pridalo luči. Odbor St. clairskih trgovcev je zavzel skupno z vodstvom Lake Shore Post št. 273 Ame-^i^ke legije, da je St. Clair ulico med E. 60 St. in E. 68 St. le-Po okinčal z zelenjem in lučka-ki bodo gorele vsak večer 5. januarja. Kaj takega se že ni podvzelo od strani prebivalcev in trgovcev po posamez-naselbinah v mestu in snoč-^Ja formalna otvoritev je pri-yabila odlične goste na pozori-Bce. Bivši governer Frank J. Lau-sche je nastopil v govoru, in na-2oče je v imenu župana omas A. Burke pozdravil Au-^Tatel. Luči na drevesu in Anton Grdina st. Miklavž je otrokom razdelil siascice. teklega leta. Italijansko zunanje ministrstvo pravi, da bo na podlagi tega sporazuma Italija pošiljala Jugoslaviji električne, mehanične in kemične produkte, razne stroje in druge stvari za industrijsko produkcijo. Vrednost teh izdelkov bo znašala $150,000,000. Izvoz teh italijanskih izdelkov bo kril dobo petih let, v kateri dobi pa bo v zameno Jugoslavija pošiljala Italiji sirovine, ki jih Italija potrebuje za izdelavo svojih industrijskih izdelkov. Med ostalim pa bo Jugoslavija pošiljala svinec, baker, železo, kosit, žito in mlečne proizvode. /Trst bil glavna ovira' pri izboljšavi odnošajev Politični krogi pravijo, da je jugoslovanska zahteva po Trstu bila glavna ovira za vzpostavitev prijateljskih odnošajev med obema državama. Poudarjajo pa, da je sklenitev sedanjega trgovinskega sporazuma prvi korak k izboljšavi sovražnega razpoloženja. Po podpisu sporazuma sta tako italijanski zunanji minister kot jugoslovanski ambasador s par besedami poudarila značaj sporazuma. Sforza je rekel, da pozdravlja sporazum "z radostjo, ker je simbol želje za mir in razumevanje ... in prvi korak k bodočim sporazumom med našima ljudstvima." Jugoslovanski ambasador Ive-kovič pa je med ostalim dejal: "Sedanji trgovinski sporazum in sporazum za ekonomsko sodelovanje, ki je bil podpisan, dokazuje, da obstojajo možnosti in potreba za bolj tesno ekonomsko sodelovanje med obema našima državama. Prepričan sem, da bo prispeval k jačanju miru in demokracije v tem delu Evrope." Prijateljsko sodelovanje bo prispevek za svetovni mir Še bolj je poudaril miroljubne izjave jugoslovanskega ambasadorja zastopnik zunanjega ministra Vladimir Velebit, ki je poslal grofu Sforzi brzojavko, s katero izraža nado, da bo zaključeni sporazum pripravil pot ne samo k obsežni trgovinski izmenjavi, ampak tudi k izboljšavi dobrih odnošajev med sosedi in prijateljskemu sodelovanju, ki bo prispevalo k svetovnemu miru. Italijanski zunanji minister Sforza je izjavil, da je nekoliko vprašanj, katera bi se morala izgladiti med obema državama. Eno teh je opetovano zajetje s strani Jugoslavije italijanskih ribiških ladij na Jadranu. Sforza je izrazil nado, da bo v kratkem sklenjen sporazum, tako da bosta obe državi smatrali Jadran za morje, ki "nas bo družilo, ne pa razdvajalo." Italijanski zunanji minister Sforza je podvzel tudi korake za izboljšavo odnošajev z ostalimi sosedami. Tako je naslovil na albansko vlado odprto pifimo, v katerem pravi, da s6 bo bivši komunistič- ni vojni podtajnik Mario Palermo, ki se je v Albaniji pogajal za osvoboditev italijanskih vojnih ujetnikov, vrnil v Albanijo z namenom, da z albansko vlado razmotriva o statusu italijanskih civilistov, ki bivajo v Albaniji. AMERIŠKI RADIO PROGRAM GRE V SIBIRIJO WASHINGTON, 1. dec. — Danes je radio program državnega departmenta "Glas Amerike" bil prvič oddajan potom zračnih valov, ki dosegajo tudi Sibirijo. KAJ BO REKEL MILLER GLEDE KANDIDATURE ZA GOVERNERSKI URAD? Nocoj se l)o vršila v ora demokratske organizacije v Franklin okraju, kateremu stoji na celu Walter F. Heer, ki je bil leta 1942 demokratski kandidat za governerja. Heer je tedaj užival popolno podporo Ray T. Millerja, šefa demokratske stranke v okra; ju Cuyahoga. Z ozirom na pokret, ki se je razvil med "staro gardo" demokratske stranke tekom zadnjih par mesecev, da bi Miller postal kandidat za governerski urad, se torej pričakuje, da bo cleveland-ski "boss" moral nocoj ali pa vsaj v teku prihodnjih d n i definitivno naznaniti, ali bo kandidiral ali ne. Samo po sebi se razume, da bi Millerjev vstop v kampanjo pomenil odprto vojno napoved bivšemu go-vernerju Frank J. I^ausche-tu, ki je dal več ali manj odkrito razumeti, da se namerava vrniti v politično areno, dasiravno formalne izjave še ni podal. Ruski časopis o moči komunističnih strank na svetu SENAT ODOBRIL NUJNOSTNO POMOČ ZA ZAPADNO EVROPO Predloga za 597,000,000 dolarjev bo sedaj predložena kongresu WASHINGTON, 1. dec.—Z ogromno večino 83 proti 6 glasovom je danes senat odobril predlogo predsednika' Trumana za nujnostno pomoč zapadni Evropi v znesku $597,000,000. Predloga ima dvojni namon » namen. S humanitarne strani se želi pomagati ljudstvu Italije, Francije in Avstrije, s politične pa, da se ustavi širjenje tako zvane "komunistične nevarnosti." Proti predlogi so glasovali trije republikanci in trije demokrati. Njih imena so: William Lan-ger iz North Dakote, E. H. Moore iz Oklahoma, Edward V. Robertson (vsi republikanci), ter demokrati D. McKellar iz Tennessee, W. Lee 0'Daniel iz Texasa in Glen H. Taylor iz Idaho. Predsednik je hvaležen za akcijo senata Oba republikanska senatorja iz Ohio in sicer John W. Bricker in Robert A. Taft sta glasovala za predlogo. Iz Bele hiše sporočajo, da je bil predsednik Truman zelo hvaležen in da se je telefonskim potom zahvalil predsedniku senatnega odbora za zunanje odnošaje Arthur H. Vandenbergu. V \ kongresu pa je medtem kongresni odbor za zunanje odnošaje zgotovil svojo lastno predlogo za pomoč v znesku $590,000,000. Razlika med predlogo predsednika Trumana in predlogo, ki jo namerava predložiti kongresni odbor, je v temu, da slednja predvideva $60,-000,000 za pomoč Kini, katero pa predsednikova predloga izključuje. Posredovanje Združenih narodov zavrženo V senatu je bil tudi sprejet predlog senatorja James P. Kema, da se vse pošiljke označi tako, da bodo Evropejci vedeli, da je to darilo Zedinjenih držav. Nekateri senatorji so proti temu protestirali, češ, da bi to žalilo čute ljudstva zapadne Evropo. Senat je tudi takoj sprejel predlog republikanskega senatorja Kenneth S. Wherry, da se predsedniku, v zvezi s sprejetjem zakona za nujnostno pomoč, prepove ustanovitev kontrole cen in postavljanja živeža na odmerke. Senator Glen H. Taylor je postavil proti predlogo, po kateri bi se pomoč v znesku $597,000,-000 dalo potom organizacije Združenih narodov. Senat pa je pri glasovanju to predlogo zavrgel. Taylor je izjavil, da ta enostranski čin Zedinjenih držav zopet slabi organizacijo Združenih narodov, dočim je senator Pepper rekel, da je "eden glavnih motivov tega zakona, da je orožje v ideološki borbi." Bidaultova izjava na seji ministrov Italija in Kina imata nad 2,000.000 komunistov LONDON, 1. dec. .— Danes se je vršila šesta seja zunanjih ministrov, po kateri je francoski zunanji minister Bidault izjavil, da ako konferenca ne bo dosegla soglasja glede Nemčije, tedaj utegne Francija priključiti svojo okupacijsko zono Nemčije anglo-ameriškima zonama, ki sta že sedaj ekonomsko spojeni. Konferenca zunanjih ministrov se je danes zedinila glede nekaterih manjših detajlov, ampak se ni sploh dotaknila fun-damentalnih vprašanj. Sovjetski zunanji minister Molotov je iznova slikal Rusijo kot edino zaščitnico Nemčije proti "imperijalizmu" zapadnih držav, o katerih je rekel, da jo želijo spremeniti v "brezmočno kolonijo." MOSKVA, 1. dec.—Moskovski magazin "Življenje stranke? je v nedeljo priobčil statistike glede komunističnih strank na svetu. Časopis pravi, da imata izven Rusije najbolj močni stranki Italija in Kina, ki imata vsaka več kot dva milijona članov. Soglasno s tem poročilom ima francoska komunistična stranka I,000,000 članov, dočim jih je pred vojno imela 340,000. Najbolj se je pa ojačala komunistična stranka Romunije, ki je leta 1944 imela 1,000 članov, sedaj pa jih ima 700,000. V Rusiji ima stranka 9 milijonov članov Poročilo ne pove, koliko je organiziranih komunistov v Rusiji, toda neko nedavno štetje pravi, da je v Rusiji 6,000,000 organiziranih komunistov. K temu se more prišteti tudi 3,000,000 članov mladinske komunistične organizacije Komsomol. Moskovski časopis nadalje pravi, da je pred prihodom Mus-solinija na oblast italijanska komunistična stranka imela 58,000 članov in da jih ima sedaj 2,000,-000. V Kini je število komunistov v letu 1942, ko je znašalo 600,000, dvignjeno v tekočem letu na čez 2,000,000. Na Japonskem je število komunistov leta 1945 znašalo 1,000, sedaj pa jih je 100,000. V vzhodni Evropi je najbolj močna komunistična stranka Češkoslovaške, ki je od 1935 zvišala članstvo od 85,000 na 1,250,-000. Poljska, ki je za časa okupacije imela 20,000 komunistov, jih ima sedaj 800,000, Madžarska ima isto število, dočim jih je leta 1945 imela 30,000. V Jugoslaviji se je število zvišalo na 400,000 Bolgarija je število komunistov iz leta 1944, ko je znašalo 17,000, zvišala na 500,000, Jugoslavija pa od 12,000 iz leta 1940 na 400,000. Anglija ima 43,000 komunistov, leta 1938 pa jih je imela 15,000. Švedska je zvišala število članov iz leta 1940, ko je znašalo II,000, na 48,000, Indija pa od 9,000 na 70,000, Belgija od 10,-000 na 100,000, in Nizozemska od 8,000 na 50,000. Moskovski časopis podaja samo številke za Evropo in Azijo. * 00,000 komunistov v Zedinjenih državah NEW YORK, 1. dec.—Pomožni urednik komunističnega glasila "Daily Worker" Milton Howard je preteklega aprila izjavil, da ima komunistična stranka Zedinjenih držav 60,000 članov. Zedinjene države gradijo atomsko bazo na Pacifiku Na osamljenem otoku daleč na Tihem oceanu se bodo vršile preizkušnje atomskih orožij Arabi napadli ameriški urad v Lebanonu V/ASHINGTONi 1- dec.—Vlada je danes obelodanila poročilo, da se na skupini malih otokov Marshallovega otočja na Tihem oceanu gradijo velike naprave za preizkušanje atomskih orožij. Poročilo komisije za atomsko^---—-— energijo, ki vsebuje samo tri paragrafe, govori o atomskih orožij v množini, kar je dalo povod ugibanju, da imajo Zedinjene države poleg atomske bombe se druga atomska orožja, toda iz varnostnih razlogdv niso uradni krogi tozadevno hoteli dati nobenega pojasnila. Eden izmed zastopnikov komisije je rekel, da si iz besedila objavljenega naznanila "lahko vsak sam napravi zaključek." Skupina malih otokov Marshallovega otočja, kjer se bodo preizkušala atomska orožja, se imenuje Eniwetok. Poročevalci ne bodo imeli dostopa k preizkušnjam Iz uradnega naznanila se da sklepati, da se bodo preizkušnje vršile v velikem obsegu in da se je otoke Eniwetok izbralo vsled tega, ker so popolnoma izolirani in več sto milj oddaljeni od vsake večje zemeljske cCr line, katero bi mogli doseči ra-i dioaktivni drobci atomskih orožij- f Poudarja se tudi, da k preizkušnjam časnikarji ne bodo imeli dostopa. Nova Gvineja, ki leži 1,500 milj južnozapadno, je najbliž-nja velika zemeljska celina. Prejšnje preizkušnje so po- kazale, da radioaktivni drobci stini. plovejo zelo daleč od pozorišča preizkušenj. P o preizkušanju atomskih bomb, ki so bile izvr-vršene v juliju 1946 na Bikinih, je bilo poročano, da se je našlo take drobce v ozračju na zapadni obali Zedinjenih držav in celo v Parizu, ampak vlada ni teh poročil nikdar uradno potrdila. JERUZALEM, 1. dec.—V Le-banonski prestolnici Beirutu so izbruhnile silovite proti-ameri-ške demonstracije tekom katerih je zopet bil ubit neki judovski mladenič. Povorka kakšnih 10,000 arabskih študentov je marširala po ulicah in s kamni napadla informacijski urad Zedinjenih držav in poslopje francoskega poslaništva. Arabski študenti so nosili napise, na katerimi je pisalo: "Ogenj in jeklo je edini jezik, ki ga zionisti razumejo!" Vzklikali so pa tudi proti-ameriške parole. Tudi v Tripoliju in Saidi so Arabi vprizorili demonstracije in stavke, ter viharno protestirali proti načrtu za delitev Palestine, ki )^a ga skupno ustvarili ZediUjcie države in Sovjetska zveza. Stanje je vedno bolj napeto tudi v Damasku, kjer so vsa poslopja tujih poslanstev in konzulatov močne zastražena. Včeraj so v Damasku izbruhnili veliki izgredi. Paroča se, da se vršf re-krutacija Arabov, ki se nameravajo boriti proti Judom v Pale- MOLOTOV ODKLONIL VABILO MARSHALLA LONDON, 30. nov.—Ameriški državni tajnik George C. Marshall je danes povabil na kosilo sovjetskega zunanjega ministra Molotova, ki pa je vabilo odklonil, češ, da je zavzet z drugimi posli. To je prvič v Marshallovi kari jeri, da je poskušal prevzeti iniciativo za privatne pogovore sovjetskim zunanjim ministrom. I Ameriški krogi so pričakovali, da bi na nameravanem kosilu oba zunanja ministra mogla v privatnih pogovorih govoriti o vprašanju Nemčije in Avstrije. Ohijski general Hull izbran za poveljnika baze Gen. John E. Hull, rodom iz državf Ohio in graduant ohij-ske univerze Miami, je bil imenovan za poveljnika atomske preizkuševalne baze, na kateri bodo sodelovale vse tri veje narodne obrambe—armada, mornarica in zračna sila. Gen. Hull je 52 let star in je bil rojen v Greenfieldu, Ohio. Po graduaciji iz Miami univerze leta 1917 je stopil v armado kot poročnik in bil z ameriško armado v Franciji tekom prve svetovne vojne. Izza julija 1946 je bil poveljnik ameriške armade na Havajskih otokih. Nov grob MARY SMBEKAR Kot smo včeraj poročali je umrla Mary Smrekar. Bila je članica društva Marije Vnebo-vzete, št. 103 ABZ. Tukaj ne zapušča nobenih sorodnikov, v stari domovini pa tri nečake in dve nečakinji. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 10. uri iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda v I kapelo Villa Angela in nato na pokopališče sv. Pavla, poleg gro-,ba njenega brata Rev. Andreja Smrekarja, ki je umrl leta 1913. Sirijska vlada podpira '' ustanovitev oborožene sile Sirijska vlada je odloČila, da bo podprla ustanovitev "Palestinske udarne sile," ki naj bi se nahajala pod poveljstvom bivšega arabskega upornika Fawzi el Kawkji. V to "udarno silo" bi naj pristopali prostovoljci iz si-rijske armade. V bližini vasi Nablus so se že pojavili arabski voditelji raznih plemen, oblečeni v bojno opremo. Zupan Suleiman Bey Tou-kan pa je zahteval, naj se Zidom napove "sveto vojno." Pred saudi-arabskim konzulatom je množica mladoletnih Arabov zahtevala, naj se takoj črta ameriške petrolejske koncesije. Konzul Saudi Arabije je stopil pred svoj konzulat in izjavil: "Mi smo pripravljeni, da žrtvujemo ne samo petrolej, ampak tudi kri za Palestino." V glavnem mestu Egipta, Kairu, so tudi izbruhnile viharne proti-ameriške in proti-ruske demonstracije. Arabski nacionalisti so prepevali bojne pesmi in zahtevali orožje. Židovske organizacije ponujajo prijateljsko roko Iz zanesljivih virov se poroča, da podtalna židovska armada, ki šteje okrog 50 do 70 tisoč mož, mobilizira nadaljne vojake, ki bodo ščitili judovske naselbine. Židovska agencija pa je izdala posebno izjavo, v kateri po-zivlje Arabe, naj sprejmejo odločitev Generalne skupščine Združenih narodov in prijateljsko roko, "ki vam jo iskreno ponujamo." STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 2. decembra 1947 ii ENAKOPRAVNOST jf Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) ---- -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries:. (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) ———- For Six Months—(Za šest mesecev) For Ihree Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. SVETOVNI "BILL OF RIGHTS" Danes se bo v Ženevi sestala posebna komisija organizacije Združenih narodov, kateri ameriški tisk sploh ne posveča nobene posebne pozornosti. Prezrta in zanemarjena pa ima ta komisija velik pomen za človeštvo, kajti ona obravnava vprašanje človeških pravic s stališča socijalne, ekonomske in plemenske enakopravnosti vseh ljudi sveta. Ameriška delegatinja v tej komisiji je Mrs. Eleanor Roosevelt, soproga pok. predsednik Roosevelta. Ona se zavzema za neki "Svetovni Bili of Rights," ki mu je osnova ameriška ustava in ki predvideva dostojne življenjske pogoje, socijalno varnost in svobodo obveščanja za vsakega posameznika. Seveda so vse to za sedaj le lepo zveneče obljube, posebno pa ker se še ni zgodilo, da bi ustave posameznih držav soglašale s tistim, kar v resnici v teh državah obstoja. Navzlic naši ustavi, se tudi pri nas marsikaj izvršuje, kar je v ostrem nasprotju z ustavo. Ameriška delegatinja bo seveda predložila takšne predloge, ki ne bodo prizadeli naš "ameriški način življenja." Toda, kot pravijo pičla poročila v tisku, sovjetska delegacija pripravlja svoje lastne predloge, ki bodo med ostalim dregnile v sršenovo gnezdo—v rasno diskriminacijo proti zamorcem v Zed. državah. Sovjetski delegat je že preteklega tedna poskušal vriniti na dnevni red to vprašanje in predlagal, da se vsako agitacijo za rasno ali pa versko diskriminacijo obravnava kot zločin, ki mora biti kaznovan. Toda, kot pri vprašanju vojne propagande in obsodbe vojnih hujskačev, za katere je Višinski predlagal, da se jih postavi pred sodni j o, je tudi ta sovjetski predlog naletel na znano opravičilo, češ, da bi se s tem "kršilo svobodo izražanja." Ameriška organizacija za "Človeške pravice" se je glede te rasne diskriminacije proti zamorcem in številnimi slučaji linčanja obrnila na samo organizacijo Združenih narodov in zahtevala zaščito za ameriške zamorce. To je eden temni madež na Zedinjene države, posebno, ker je prvi slučaj, da je ena organizacija pred svetovnim forumom obtožila svojo lastno deželo! Takšne diskusije in ukrepi, ki se jih podvzema z načelom soglašanja o pravicah, ki bi jih morala uživati vsa ljudstva sveta, posebno pa, da se zajamči vse človeške pravice brezpravnim kolonij alnim narodom, ali pa narodom, ki se jih še vedno vsled barve njih kože, verske ali pa rasne pripadnosti smatra za manjvredne, so posebno potrebne. Potom njih se poudarjajo pomanjkanja in šibkosti držav, ki še vedno tolerirajo socijalno, ekonomsko in plemensko neenakopravnost in omogoča sprejetje ukrepov, ki bodo te nepravičnosti odpravile. UREDNIKOVA POŠTA Slovan, bo imel svoj dan "Ali boš kaj napisal za naš koncert?" me je vprašal marljivi predsednik pevskega zbora "Slovan" Jože Durjava. "Well, če moja beseda kaj zaleže in če imate dober vspored — bom pa nekaj namazal," mu odgovorim. Jože se malce namuzne, me pogleda po strani, izprazni ostanek vinske kapljice in zagodrnja: "Ti, kot bivši predsednik in režiser, bi moral pač vedeti, da "Slovan" vselej poda skrbno izbran program. Poleg tega ima na vsakem koncertu kakšno privlačno točko; bodisi opereto ali pa klasično pesnitev. No, in tako tudi prihodnji koncert v nedeljo popoldne dne 7. decembra v Slov. društvenem domu v Eu-clidu, ne bo izjema. "Ma strela, tako je!" se vmeša v najin pogovor pristna kra-ševska korenina, ki pri Slovanu tvorijo večino. "Ali si že slišal skladbo; "Dalmatinski šajkaš?" nadaljuje Jože. "Slišal, ampak ta pesnitev je vendar prirejena za mešan zbor." I "Prav imaš. Toda nam se je tako dopadla, da smo naprosili našega pevovodjo F. Vauterja, da jo je priredil tudi za moški zbor. No, in to krasno pesniško delo bo prvič predvajano po moškem zboru na tem koncertu. "Dalmatinski šajkaš" je uglasbil A. šrabec. Avtor ope-va divno Dalmacijo s sinjim Ja-' dranskim morjem. Njegova ljubezen do skope, toda romantič-' ne grude je tako velika, da jo ne zamenja za vsa bogastva in .razkošje tujih dežel. Ta košček slovanskega raja ob Jadranskem morju, s svojimi belimi mesti kot; Dubrovnik, Split in I Zader, je pa ječal pod tujim jarmom celih 13-sto let, dokler ga ni osvobodila hrabra partizanska armada." "Ma, še Trst jim bomo vzeli, strela jih ubila!" se raztogoti Krašovec in puhne velik oblak dima meni v nos. "Iz tvojega pripovedovanja je razvidno," da bo sama ta točka vredna vstopnine," slim v Jožeta. "Tako je!" pritrdi Jože. "Ampak naša tradicija je ta, da damo obiskovalcem več kot polno vrednost. Na programu imamo tudi več drugih novih pesmi. Pri tem so vključene v gozdu rojene partizanske skladbe. — Skromne in preproste so te pesmi, vendar izražajo vse, kar je v zvezi z epičnim junaštvom našega naroda proti okupatorju in izdajalcem. Partizanske pesmi so simbod vstajenja in upanja v lepšo bodočnost stoletja zatiranih Slovanov." "Dobro si povedal, Jože. Toda, kdo pa bo igral za ples?" "Glej jo, staro, kost!" se za-reži Jože. "Mar se tudi za to zanima? Prav, da si me spomnil. Za ples bo igrala znana in priljubljena Vadnal orkestra. Veš, to so tisti fantje, katere je njih mati naučila naših popevk in običajev. Veseli in razboriti so, da človek pleše čeravno ima revmatizem in kurja očesa, če boš kaj namazal v ' cajtenge", pa še to povej, da je "Slovan" najbolj zaposljen pevski zbor v metropoli. Pomisli: letos smo nastopili že na devetih priredbah. Lahko si misliš, kakšne velike žrtve so to od naše strani. Zate« je dolžnost dotičnih organizacij, da posetijo naše koncerte in nam s tem vsaj deloma povrnejo. Na!j se pri tem izpolni rek, da roka, roko umije. Frank Česen. Za svobodno in miroljubno Ameriko (Izčrpki iz govora, ki ga je imel izvršni tajnik Ameriškega Slovanskega kongresa George Pirinsky na seji glavnega odbora) ŽIDI DOBILI SVOJO DOMOVINO Generalna skupščina Združenih narodov je končno rešila eno peroče vprašanje. Odločitev večine članic organizacije, da se Palestino razdeli v dve deželi, v židovsko in arabsko, je zgodovinskega pomena, kajti s tem je zaključena stoletja stara borba po vsem svetu raztresenih Židov, ki so želeli imeti svoj lastni dom. Razumljivo je, da Židi celega sveta pozdravljajo to odločitev Generalne skupščine s posebnim navdušenjem. Palestina je zadnje dve leti bila pozornica krvavih spopadov med podtalnim židovskimi organizacijami in angleškim okupatorjem. Na dnevnem redu so bili atentati, sabotaže, napadi, streljanja, bombe, teroristične akcije, represalije itd. Na sto tisočev židovskih beguncev pa še vedno tiči v nemških koncentracijskih, taboriščih, pričakujoč tisti čas, ko se bodo odprla vrata "obljubljene dežele." Kaj za njih pomeni delitev Svete dežele, v kateri bodo našli svoj nov dom, je najbpljše izrazil clevelandski rabinec Silver, ki je dejal, da se s to odločitvijo začenja novo poglavje v zgodovini židovskega ljudstva. Navzlic vsem težavam, ki stojijo pred izvedbo ameri-ško-sovjetskega načrta in navzlic verjetnemu odporu arabskih nacionalistov, ki bo prišel do izraza v terorističnih dejanjih, je organizacija Združenih narodov še enkrat dokazala, da je zmožna reševati najbolj zapletena vprašanja. Dokazano je bilo tudi, da je sodelovanje med Zedinjenimi (Nadaljevanje) Nemšlco ljudstvo je danes daleč bolj nevarno, kot pa je bilo na dan zmage. Nober^e zavesti o vojni krivdi ni. Samosožalje- je drzno . . . Marshallov načrt ne bo veljal niti papirja, na katerem je spisan, če ne bo premog in jeklo Porurja postal svojstven del ekonomije cele zapadne Evrope, a ne samo Nemčije. Naš 'novi načrt za Nemčijo' ima zelo odbijajoč učinek. Francosko ljudstvo se je začelo zavedati, da dajemo prednost obnovi Nemčije nad obnovo Francije." V nadaljevanju pa Welles piše: "Naša osnovna pogreška je domneva, da lahko sami odločamo o politični in ekonomski bodočnosti zapadne Nemčije zato, ker moramo plačati največji del okupacijskih stroškov in da bi se naše stroške moralo pravičyio smatrati za odločujoči činitelj pri formulaciji takšne odločitve. Kar je na koeki, ni vprašanje okupacijskih stroškov v Nemčiji za tekoče ali pa prihodnje leto. Kar je na kocki je mir v Evropi in na celem svetu." Namenčma sem citiral Summer Wellesa, katerega se nikakor ne more označiti za prijatelja Sovjetske zveze, da tako po- kažem, da celo takšni kolonarji priznavajo, da so pri načrtih tistih, ki odloča jo o naši politiki v Nemčiji, bankirji Wall Streets in dolarji pot.čavljeni nad mir in nad življenje milijonov ljudi. Ali se je za čuditi, če dežele vzhodne Evrope niso hotele sodelovati pri takšnih konferencah in načrtih? Ali se je za čuditi, če se zoperstavljajo ameriški politiki za obnovo industrijske moči Nemčije? V svoji kritiki in pojasnjevanju političnih zapletkov in ciljev Marshallovega načrta je Henry A. Wallace napisal v New Republic : "Moji čitatelji vedo, da nimam nobenega zau-panja v krkšno koli vrsto Marshallovega načrta, ki bi postavil zapadno Evropo proti v&hodni. Politično ne bomo pri iqmrabljanju naših milijard za pritiskanje na vlade in ljudstva pridobili nič drugega kot sovraštvo. Reakeionarji na vrhu nas bodo vzljubili, ker mislijo, da rešujemo njih kože. "Delaiwi nas bodo sovražili, ker mislijo, da poskušamo ohraniti ali pa ustanoviti reakcionarne vlade in vplivati na ekonomski sistem zapadne Evrope v interesu Wall Streeta. Če bi se kongres sestal že jutri in spre- državami in Sovjetsko zvezo ne samo mogoče, ampak tudi potrebno, kajti načrt, ki je bil sprejet, je delo teh dve velikih sil, delo, ki je bilo izvršeno v popolnem soglasju s stvarnim vpoštevanjem (fejstev, takšnih kot so. Rešitev palestinskega vprašanja je velik uspeh Združenih narodov in velik korak, k uspostavitvi miru med vsemi narodi na svetu. Želeti je, da bi se v istem duhu soglašanja in sodelovanja reševalo v okvirju organizacije Z. N. tudi vsa ostala peroča svetovna vprašanja. ' jel vsa pri/poročila v teku dveh tednov, bi jaz še vedno pričako ^val, da bo večina vlad zapadne Evrope krenila tekom zime na levo. I "Naša vlada in kongres so po-^polnoma naivni, če mislijo, da bodo evropske države prodale svoje politične pravice za nekoliko milijard dolarjev. Lahko sprejmejo naš denar, toda slej I ko prej bodo politično postopale, kot same želijo. Nas v Evropi ne Hjubijo, več kot bomo uporabljali ekonomski pritisk za vme-\šavanje v evropske zadeve, bolj nas bodo sovražili. I "Mi se opiramo na glasove v skupščini Združenih narodov in mislimo, da obračamo tri četrti-\ne držav sveta proti Rusiji. Začasno nam vojaška in finančna pomoč proža brezprimerni pre-j stiž v organizaciji Združenih narodov, toda med ljudstvi sveta j mi stalno gubimo. Marshallov načrt nam ne bo pomagal kot orožje, da ponovno dobimo na-jgaj tisto, kar smo zgubili. Neuspeh vlade pri mobiliziranju ^^ameriškega sentimenta in ustvarjanju osnovne formule zfl j pomoč, ko so Evropejci že izvršili pregled svojih potreb, je povzročil, da Marshallov načrt izgleda, kot razširjena in stavljena ne-vojaška aplikacija Trumano-ve doktrine." Poleg vsega tega takozvani Marshallov načrt, kot je bil slučaj pri Trumanovi doktrini, je bil drugi enostranski čin, drugi udarec organizaciji Združenih narodov. Summer Welles je pravilno vprašal v New York Herald-Tri-buni: "Zakaj je ta (naša) vlada, ki stalno izraža svojo vero v organizacijo Združenih narodov, ponovno prezrla to organizacijo? Preteklega marca je Ekonomski in socialni svet Združenih narodov ustanovil Ekonomsko komisijo za Evropo. Bila je organizacija Združenih narodov, ki je prva predlagala ustangvitev te komisije. Sovjetska zveza je po krajši opoziciji glasovala, da se jo ustanovi. V njej se nahaja en ruski član. Zastopane so vse evropske države. Ker v komisiji ne obstoja pravica veta, bi ne mogla nobena velika sila blokirati odobritev programa za obnovo, s katerim bi bila zadovoljna večina evropskih držav . . . Neuspeh naše vlade, da pristopi k temu problemu potom organizacije Združenih narodov, je že storil veliko škodo. Ni nobenega dvoma, da se je razkol med Vzhodom in Zapadom še bolj poudarilo." To je. En čin za drugim, mera za mero—vse nasprotno duhu in osnovnim principom ustavne listine (čarterja) Združenih narodov; vse, kar podkapa mednarodno sodelovanje. Vsi ti enostranski čini naše vlade in kongresa se predstavljajo ameriškemu ljudstvu, češ, da so v soglasju z delom organizacije Združenih narodov. Nekateri celo brez vsakega sramu trdijo, da ti čini jačajo organizacijo Združenih narodov. Ali ste kdaj slišali večjo hipokrizo? Tisti, ki so ustvarili in tisti, ki izvršujejo to politiko v vladi in kongresu, pravijo, da je namen Trumanove doktrine in Marshallovega načrta, da zaščitijo Ameriko—da te stvari delajo v prid ameriškemu ljudstvu. Toda ko se ozremo na naš položaj doma, kaj lahko vidimo? Lahko vidimo, da isti ljudje, ki se nahajajo v ozadju Trumanove doktrine in Marshallovega načrta, kradejo ameriškemu ljudstvu njihove osnovne demokratične pravice in svobodščine. Poglejmo ukaz predsednika Tru-mana glede lojalnosti. (Dalje prihodnjič) F. A. Vider, predsednik SANSa: Podjetnost jugoslovanskega ljudstva in važnost SANSa Ali ste naročnik "Enakoprav-nost?" Ce ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družim zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!" Vsestranska in neizmerna podjetnost, kakršna je po socialnem preobratu Jugoslavije v teku zadnje vojne objela jugoslovansko ljudstvo, je tako glasna priča zadovoljstva velike večine naroda z novo vlado, da ne more tudi jiajglasnejša propaganda javnost prepričati, da ni to neiz-podbita resnica. To bodo morali končno radi ali neradi priznati tudi apostoli Vatikana, kateri si še vedno prizadevajo prikriti to dejstvo. Taka železna volja in marljivost do hitre obnove domovine je mogoča le tam, koder ima ljudstvo tako vlado, ki predstavlja mišljenje večine naroda, in koder ima ljudstvo zaupanje v svojo bodočnost. Ko Človek čita razne publikacije, katere sedaj prihajajo iz domovine, posebno še ilustrirana revija "Tovariš," ga nehote objame tak občutek, da bo pobral svoje borno imetje, odšel v Jugoslavijo in se tam pridružil armadam delavcev, ki gradijo ceste, železniške proge, vzpostavljajo industrijo, kultivirajo kmetije itd. v želji, da bi temu delavnemu narodu—bratom in sestram—vsaj nekaj pripomogel v njegovem naporu pri gradbi boljše bodočnosti. Komaj sta potekli dve leti, odkar je bil izgnan zadnji okupator iz jugoslovanske zemlje in ki se mu je postavilo po robu ljudstvo, dasi je bilo skoro neznatno napram njegovi veliki sili po številu in istot^ko v tehnični oborožitvi; toda to ljudstvo je bilo velikan po duhu in ta njegova veličina je premagala vse peklensko vojaško tehniko in maši-narijo ter končno triumfiralo v zmagi. Danes, po kratki dobi kot ze omenjeno, pa čitamo, da je v av-. gustu v novo izgrajeni tovarni "Litostroj" v Ljubljani že pričelo teči prvo jeklo, ki bo indu-strialno reVolucioniziralo vso Jugoslavijo. Več se ne bo treba jugoslovanskim sinovom in hčeram seliti v tujino za kruhom, kot smo se morali nešteti. To je tako velika pridobitev za domače delavstvo, da jo je mogoče pravilno ceniti le onemu, ki je sam okusil kruh tujine. Okupator je jugoslovanskemu ljudstvu prizadel težke človeške kakor tudi materialne izgube, kajti uničenega in opustošenega je bilo toliko, da se skoro ne da popisati. Končno pa je bila dežela še oropana vsega, kar se je dalo odnesti, tako da bi bilo marsikateremu drugemu narodu v takem položaju in ki bi ne imel jeklene volje do vztrajnosti,, skoro za obupati. Toda jugoslovansko ljudstvo ni obupalo! To ljudstvo ni čakalo na nobeno zunanjo finančno ali fizično pomoč, pač pa je šlo takoj po končani vojni skoro golih rok na delo in s to svojo odločno voljo v teku par let izvršilo toliko v obnovi dežele, da je'občudovano od vseh, ki so videli njegove rezultate. S tem so si pa tudi pred zunanjim svetom ustvarili tak ugled, da jim ga ne more zasenčiti nobena propaganda tistih, ki so pred vojno brezskrbno in udobno živeli po prijaznih letoviščih na račun srag in žuljev jugoslovanskega delavca in kmeta. Kot ameriški državljani jugoslovanskega porekla moremo le z ojDŽalovanjem opazovati postopanje naše ameriške v|ade, katera kolikor mogoče ovira potovanje državljanom, ki želijo obiskati Jugoslavijo. Celo naši šolski mladini je odrekla dovoljenje potovanja v Jugoslavijo, da bi se osebno prepričala o tamošnjih razmerah, ki jih nam tako črno predstavljajo. Kaj naj to pomeni? Mar se je naša vlada pričela bati lastnega ljudstva in hoče vsled tega prikriti resnico o položaju v Jugoslaviji s tem, da ne dovoli uradnega dovoljenja za potovanje? Ce je temu tako, tedaj je nekje nekaj silno narobe. To vladno postopanje prvič ni v skladu z ustavo dežele, katera jamči nam državljanom svobodno gibanje, in drugič je pa škodljivo ožjim prijateljskim odno-šajem med prizadetima narodoma. Ampak vedno se le ne bo dalo resnico prikrivati in s tem ne-prijateljskim činom ne bo ta dežela nič pridobila, obratno smo pa mnenja, da lahko gospodarsko mnogo, mnogo izgubi. Danes v Jugoslaviji, kakor marsikje, še potrebujejo veliko zunanje pomoči, katera bi lahko prišla od nas, če bi v Washing-tonu mogli vsaj nekoliko razumeti človeški razvoj. Jutri deset let Jugoslovani najbrž ne bodo več potrebovali naše pomoči in tedaj, ko se na nje obrnemo za trgovino, nam znajo obrniti hrbet. Kdo bi jim mogel zameriti ? Isto velja tudi za druge dežele pod tako zvano "rusko sfero vpliva," katerim tudi nemaramo danes prodajati najpotrebnejših pridelkov, predvsem živeža, v namenu, da s tem preprečimo razvitje kolektivnega gospodarskega sistema onkraj morja, kar je zabitost brez primere. Evropa ne pojde nazaj, ampak bo korakala naprej in naši dolarji tega pota ne ustavijo. Ko si pa enkrat sedaj od nas zapo-stavljani narodi gospodarsko opomorejo, znajo posledice silno reflektirati na našo domačo industrijo, mase delavcev pa bodo stale v krušnih linijah, kakršnih ne pomni zgodovina, če se bodo tako trdo držali privatnega podjetništva kot sedaj. Skoda za deželo, v kateri je mnpgo poštenih in liberalno mi-sld^ih mož in žena in kjer tudi ljudstvo vobče ni slabše od drugih narodov, da je v vladnem vodstvu skupina brezsrčnih poli-tikašev in militaristov, katerih glavni cilj so grabljenje po "bogastvu ter dobičkih, brez ozira na posledice za narod in človeštvo. Te vrste ljudje tudi netijo mednarodno sovraštvo in pehajo mase v vojne, v katerih si kujejo milijone. Bratje in sestre! Slovenski ameriški narodni svet je edina organizacij^, med nami ameriškimi Slovenci, katera si resno prizadeva ublažiti sovražno razpoloženje v tej deželi do jugoslovanskega naroda, katerega seje-jo imperialist! ter drugi instiga-torji v namenu, da zažgejo plamen tretje svetovne vojne. Očetje in matere! Ako vam je kaj za vaše oti-oke in mladini do življenja, ne držite rok križem, stopite v naše vrste in postanite aktivni, da bomo tako možni efektivno kljubovati miru sovražni propagandi, ki jo zlobno širijo za to plačani elementi. Potrebna so nam tudi finančna sredstva za uspešno pobijanje reakcionarnega navala na napredno in liberalno misleče ljudi, s katerimi v borbi je tudi SANS od njegovega početka. SANSova blagajna se krči in če bi ne bilo potrebnih denarnih sredstev, je lahko razumeti, kaj bi to za organizacijo pomenilo. \ Sedaj je čas, da po naselbinah organizirate razne priredbe v korist SANSa da se tako pojači njegova blagajna in omogoči naše plemenito delo v obrambo svetovnega miru. SANS potrebuje poživljenja, več odločnih in za naše delo aktivnih bojevnikov v teh resnih časih, ko bi ne smelo biti nikogar, ki bi sedel na plotu in čakal trenutka, na katero stran bi bilo varnejše skočiti. Ako pri našem delu za SANS posnemamo brate v domovini v njihovem pogumu in odločnosti, sigurno moramo tudi mi doseči željene uspehe. SANS. 2. decembra 1947 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Kdo je de Gaulle? Kdo je de Gaulle (izgovori de gol) in kaj je "golizem," se sprašujejo po vsem svetu ljudje, ki jih vznemirja diktatorska pojava blestečega francoskega generala in rezke parole, ki jih-me-če po kaotični povojni Franciji. Saj so podobna gesla že slišali! Ali je to novi Napoleon, ali novi Mussolini Zgodovina nove politične zvezde, ki ji je uspelo pri zadnjih občinskih volitvah odnesti 41% glasov, je na prvi pogled zavita v meglo. Saj je eno izmed gesel tega generala to, da je misterij pogoj za ugled osebnosti. Toda čim več reklame si de Gaulle dela, tem bolj padajo krinke zagonetke, v katere se je zavijal. Na dan prihaja vedno več listin, ki odkrivajo, kdo je ta "edini odpornik proti Nemcem," kdo je ta "neizprosni borec proti vsem kolaboracioni-stom," ki je "vedno videl jasno," kakor to nenehno ponavlja dego-lovska propaganda. Charles de Gaulle je iz francoske meščanske družine. Njegov oče je bil profesor na jezuitski gimnaziji, katero je ^osečal tudi Charles. Zato so Francozi označili de Gaullea kot "jezuitskega generala." V francoski vojski so bila namreč tradicionalna trenja med takozvanimi "framazonskimi" (republikanskimi) in "jezuitskimi" generali. Znani so na primer spori v prvi svetovni vojni med maršalom Joffre-om in Foche-om, ki sta pripadala vsak svoji izmed obeh klik. Pisatelja Sartre in Wurmser podajata naslednji lik generala de Gaulle-a: "To je buržuj jezuitske šole, trd, strog, trmast, general tudi kadar spi. Francozom govori kot vojakom. Politika je zanj vojna operacija, ki ima za glavni cilj uničenje sovražnika. Ne pozna kompromisov. V notranji politiki hoče uvesti osebno diktaturo, v zunanji politiki pa špekulira na tretjo svetovno vojno." Sam trdi, da pripada oblast tistim, ki jo pograbijo. Njegova avtoritarna načela se približujejo "Fuhrerprincipu." De Gaulle je tip ošabnega in ambicioznega človeka, ki združuje v sebi oblastiželjnost in zaničevanje ljudi. Ostal je torej veren uče-(lec Maurasa, predvojnega voditelja francoskih monarhofaši-stov. De Gaulle meri skoro dva metra, nikoli ne ve, kam bi dejal Svojih rok, okoren je kot slon, toda nihče se piu ne smeje; ali bolje dokazuje, kakšno krepost li demokrščanski in sredinski del lahko izluščimo iz sijaja Misli." odporniškega gibanja. Ta "mre-■Petain je v toliko podoben de ža," ki naj bi prodrla v vse od-Gaulleu, da se je tudi on obdajal | porniške skupine je imela seve- z raznimi bajkami. Tako si je lastil v prvi svetovni vojni naslov "verdunskega zmagovalca," čeprav listine ugotavljajo, da je bil defetist in je vztrajal v Ver-dunu samo zaradi strogih in ponovnih višjih povelj, da se ne sme umakniti niti za ped. Isti defetizem je pokazal Petain, ko je 25 let kasneje zagovarjal in tudi podpisal predajo Francije Hitlerju ter postal kolaboracio-nist. Zato si je nadel naslov "re-šntelja domovine." Kar nas pa tu posebej zanima, je dejstvo, da je Petain podpiral fašistično in teroristično organizacijo "cagoulardov" (kapu-carjev), ki so 6. februarja 1935 organizirali neuspeli puč, da ukinejo republiko. Zato ni čudno, če je tudi takratni polkovnik de Gaulle imel pri tej stvari svoje prste. Preiskave so dognale namreč, da je bil v tem "vojaškem omrežju" tudi neki polkovnik Fideo. Ali je bil to de Gaulle? Kolaboracionist Darnand je pred sodiščem o tem pritrdilno namigo-val in je — nenadoma umrl. Vsekakor je najmanj, kar lahko rečemo, da je bil de Gaulle nasprotnik III. republike in Ljudske fronte, ki je bila tedaj na oblasti. Zanimivo je, da se je de Gaulle v Londonu kot predsednik francoskega Narodno-osvobodilnega odbora obdajal s tolikimi reakci-onarji: tu je kar mrgolelo bivših "kagulardov." In zakaj je francoski odbor v Londonu napovedal v prekomorskih kolonijah, ki jih je upravljal, lov na "fra-masone," "rdeče" in na "slabo misleče?" Zakaj je tod ustvarjal ozračje, o katerem se je govorilo, da je zelo nenaklonjen Židom in starim republikanskim voditeljem? To samo dokazuje stanovitnost de Gaullove reakcionarne politike. De Gaulle je bil med vojno res simbol enotnosti in odpora francoskega naroda proti okupatorju, toda pozablja, da bi Američani in Angleži nikoli ne priznali njega in njegovega odbora kot vlado, če se ne bi francosko ljudstvo pod okupacijo borilo v partizanskih vrstah in proglasilo, da je z njim. De Gaulle pa je oboroženo borbo francoskega ljudstva, katere glavni inspirator je bila komunistična partija, sabotiral. Orožje, ki ga je general pošiljal s pa-dobrani v Francijo, je pogosto neredno prihajalo in v slabem stanju. Ena izmed takih degolovskih ga obožuješ z navdu&mjem, aH ^^bokiznih akcy je "vemorska Pa ga sovnužiš w dna duše. TaJ*f*nL" ^Brcorsje kraj v Fran- oatjuden dihlatorinm skeriaed "J'' s* 1944 ind tisoč francoskih partizanov obkolili Protikomunisti pristaše, toda ze-^0 malo prijateljev. V Parizu se "Najpogosteje mudi pri pisatelju ^alraux-u. Njegovo zasebno življenje je malo poznano. De Gaulle ima dve hčeri in Nemci z veliko premočjo. Po radiu so partizani zaprosili za nujno pomoč de Gaulleovo vlado v Alžiru in tedanji minister za zra-koplovstvo, komunistični posla- ma pripravil načrt za pomoč z Nemci pobili Vercorsu. vse partizane v enega wna. Alnogo pye prebira filozofe, preden za-®Pi. Nihče ga še ni videl, da bi smejal. De Gaulle je že od rane mla-^osti zagrizen reakcionar. Leta ^920 se je v poljsko-ruski vojni ^°t prost-ovoljec boril v vrstah poljske pešadije (peti polk) pro-ti Sovjetski zvezi. Pripovedka o neizprosnem predvojnem nasprotstvu med de '^^ulleom in maršalom Petain-kolaboratorjem Nemcev, je popolnoma izmišljena i njo širi ®3-ino degolovska propaganda. Nasprotno, pred vojno sta bi-^ oba tesno povezana. Saj je de aulle začel svojo kariero pri ®tainu najprej kot njegov po-pozneje pa kot tajnik da protikomunistično ost. In ti degolovski obveščevalni in vojaški agenti tvorijo danes kadre nove de Gaulleove stranke RPF (zbor francoskega naroda). De Gaulle danes ne prikriva, da hoče usmeriti svojo politiko po ameriški. Njegov protikomu-nizem je protikomunizem predsednika Trumana. * Ce je danes de Gaulle navdušen "trumanist," pa so bili njegovi odnosi z Rooseveltom in celo s Churchillom med vojno hladni in celo napeti. ' Poglejmo, kako sodi ChuKchill o francoskem generalu vnekem tajnem poročilu, ki ga je poslal Rooseveltu leta 1942: "De Gaulle dolguje vse britanske pomoči, vendar ga ne moremo imeti za zanesljivega zaveznika. Ima fašistične in diktatorske težnje ter si prilašča monopol edinega zaščitnika Francije proti komunistični nevarnosti." Torej celo za Churchilla je bil de Gaulle preveč reakcionaren. In sam Roosevelt je izrekel o njem naslednjo sodbo; "V vsej njegovi organizaciji kar mrgoli policajev. Ima agente, ki vohajo celo okrog njegovih lastnih sodelavcev. Ne morem si zamisliti človeka, ki bi mi vzbujal večje nezaupanje kot je on." Vzroke za nesporazume z anglosaškimi zavezniki pa ne smemo iskati samo v de Gaulleovi ambiciji po "osebni vladi močne roke" marveč tudi v njegovih tedanjih zunanjepolitičnih načelih in v politiki Anglosasov do de Gaulleovih nasprotnikov in konkurentov v zasužnjeni Franciji. Churchill je tik pred kapitulacijo Francije junija 1940 ponujal i&dnjemu predsedniku tretje republike Reynaudu združitev obeh imperijev, francoskega in angleškega, pod skupno vlado. Čeprav je Reynaud to ponudbo odklonil, je Churchill še naprej zagovarjal zamisel nekega "tretjega, vmesnega bloka" med Sovjetsko zvezo in Ameriko, naj bi ga tvorili Anglija in Prancija. Podobne ^ponudbe je tudi odbijal de Gaulle, ki je v svojem integralnem nacionalizmu" precenjeval francoske sile še vedno" sanjal o neki "francoski nadvladi" evropskega kontinenta, ki naj bi tako tvorila "četrti blok." Ker je vedel, da se je Anglija vedno protivila taki francoski politiki, je med vojno šel v Moskvo in podpisal s Sovjetsko zvezo pogodbo o zavezništvu, da bi ufrdil svoj mednarodni položaj. De Gaulleovo samoljubje so Anglo-Američani močno užalili, ker so se za njegovim hrbtom pogajali z vichysko kolaboracio-nistično vlado maršala Petaina. Roosevelt je pri Petainu celo obdržal dalj časa svojega poslanika. Churchilla pa je zanimala predvsem francoska mornarica, ki je bila v rokah admirala Dar-lana, Petainovega mornariškega hujskaški govor v Fultonu in proglas Trumanove "doktrine." Začel je v javnih govorih ostro napadati komuniste in Sovjetsko zvezo. Starim strankam je napovedal boj in s svojim novim gibanjem se skuša dokopati na oblast ter uvesti diktaturo. De Gaulle je postal eden izmed glavnih pobornikov ameriške kolonizacije v Franciji, ki jo podpira lakota. Američani se vedno bolj vmešavajo v francoske notranje zadeve. Neovirano vršijo svojo trgovsko, industrijsko, filmsko, znanstveno, umetniško in intelektualno propagando. Toda tudi v Ameriki se čujejo opozorila na nevarnost, ki bi jo povzročilo ameriško izkoriščanje Francije. Frank Kingdon piše v "New York Postu" naslednje: čenje nemškega vojnoindustrij-skega potenciala, kar se pa križa z ameriškimi' interesi, ki podpirajo nemške industrijce. Toda "neke vesti'že.,gojrorijp o tajnih pogajanjih de Giaallea z Anglosasi, da bi "vskladili" francoske interese v Nemčiji z anglosaškimi. To prav gotovo ne to pretežko. šibki Franciji ne more priti niti na misel, da bi vsiljevali svojo voljo Ameriki. Končno je de Gaulle sam v rokah trustov in kapitalistov, ki financirajo njegov tisk in propagando. Nekateri izmed najožjih generalovih sodelavcev so sami zastopniki visoke finance, bank in industrije. Ta "neizprosni borec proti bivšim kolaboracionistom" je na široko odprl vrata svoje stranke tem elementom. Pridružili so se mu vsi pustovolci in črnoborzi-"Najbolj" me vznemirja dej- janci, ki vedo, da bodo njihovi stvo, da de Gaulle napoveduje! dobički na varnem samo pod" stvari, ki jih pričakujejo nekateri Američani. Tragično bi bilo, če bi mu dali našo podporo. On igra na našo proti-komunistično mrzlico, in upa, da mu bo zagotovila naš vpliv, kakor ga je že zagotovila kitajskim in grškim reakcionarjem. Tako pridemo do tega, da edini, ki z zadoščenjem sprejemajo našo intervencijo si tisti, ki so najbolj daleč od koristi ljudstva." Stara trenja med de Gaulleom in Zedihjenimi državami pa niso zginila. Kot " "intergalen nacionalist," gleda de Gaulle proti tradicionalnemu sovražniku Francije, Nemčiji in ju za uni- "vlado močne roke. Komunistična partija je edina napovedala neizprosen boj temu novemu tiranu. Po mestih in vaseh ustanavljajo "odbore kmetov in delavcev za obrambo republike." Poleg nižjih slojev se pridružujejo tej akciji tudi tisti industrijci, ki jih ogroža alheriška industrijska infiltra-cija in končno tudi vsi demokrati, ki si ne želijo vojaških diktatur, s katerimi je imela Francija v preteklosti žalostne preizkušnje. To je boj, katerega izid bo odločil o usodi četrte republike. Ponalii iz "Ljudskega tednika" PRAVIČNA" KAZEN ZA NARODNEGA IZDAJALCA j ministra. De Gaulle je zvedel za letali. Potreben pe bil še samo La tajna pogajanj^ šele leta 1943 podpis de Gaullea, ki ga je pa le gg jg takoj ustrašil admirala ta nenehno odlagal iz "tehnič- Mariana, v katerem je gledal nih razlogov," čeprav je Grenier konkurenta, da je orga- zadevo večkrat urgiral. Tako njemu atentat in ga ^očnik tišjega sveta narodne obram-ki mu je načeloval Petain be, O Listine, ki so jih pred kratkim objavili o tej aferi, so zbudile veliko senzacijo in dokazujejo, da je hotel de Gaulle streti odpor, ki so ga nudili partizani pod komunističnim vodstvom proti Nemcem, hkrati pa očrniti komunističnega ministra, češ da jim ni pomagal. Zato je pa de Gaulle takoj po osvoboditvi razpustil in razorožil partizanske odrede. Oboroženi ljudstvo je bilo za njegove cilje ovira: treba je bilo zatreti umoril. Po vojni se je položaj de Gual-lea močno spremenil. Celo demokrščanski voditelji, ki so mu bili najbližji, so težko prenašali generalovo osebno diktaturo in so oklevali na poti njegovih pustolovskih teženj. Užaljen je de Gaulle odstopil kot predsednik vlade in odšel v samoto, kjer ga jo prebudil Churchillov vojno- v soboto je bila v Kopru seS-na razprava proti rektorju koprskega škofijskega semenišča Laborju. Iz obtožnice je razvidno, da so ljudske oblasti našle v koprskem semenišču okrog 96 stotov racioniranega živila, ki ni bilo prijavljeno oblasti. Rektor Labor pa je obtožen poleg' tega še, da je od leta 1940 dalje kot ravnatelj semenišča uvedel v semenišču samem oster disciplinski pritisk, s katerim je energično branil gojencem slovenske in hr-vatske narodnosti uporabo njihovega materinskega jezika, jim odvzemal knjige in vsako drugo možnost, da bi se mogli vzgojiti v svojem jeziku ter s tem strogo izvajal politiko tržaškega škofa Santi-na, ki je težila k raznarodovanju Slovencev in Hrvatov. Med pričami, ki jih je predložil branilec obtoženega advokat Stoka, je bil tudi bogoslo-vec Cerkvenik Teodor iz Postojne, sedaj bivajoč v Trstu, ki je s svojim pričevanjem in odgovori pred sodiščem dokazal, kako daleč je gojence koprskega semenišča v pogledu raznarodovanja že dovedla San-tinovega in Laborjeva raznaro-dovalna politika v semenišču samem, kjer je Cerkvenik prebil več let. Ko pa je predsednik vprašal, kakšne narodnosti je, ni vedel povedati ali je Slovenec ali Italijan, pri tem (pa je mešal pojm narodnosti s poj-.mom državljanstva. Nato je dejal, da don Labor ni nikomur nikoli branil govoriti slovensko ali hrvatsko, čeprav je deset minut pred tem sam obtoženi Labor izjavil vpadajoč v pričevanje nekaterih prič, da je striktno izvrševal naloge škofa Santina, ki je prepovedal govoriti Slovanom v semenišču v svojem materinskem jeziku, če so bili več ko|; trije skupaj. Priča Virgil šček, duhovnik iz Lokve je poslal pismeno izjavo, v kateri pravi med drugim: Od vsega začetka sem imel vtis in celo gotovost, da je bil rektor Labor fanatičen nacionalist, ki je vedno skušal zatirati slovenski in hrvatski jezik' in ju celo do kraja iztrebiti iz semenišča. — Labor Mar-celo bi kot duhovnik moral poznati osnovne zakone Kristusove vere. Med temi zakoni se pravi: "Ne stori svojemu bližnjemu, tistega kar ne želiš samemu sebi!" Torej spoštoval bom tvoj jezik, kakor svojega. Ne bi smele obstojati prednosti za neki jezik". "Toda v kričečem nasprotju s temi pravili in pravicami' je v semenišču Labor Marcelo uvedel povsem dru^go prakso. V mesecu juliju 1942 mi je Os- kar Vitez iz vasi Žirje, okraj Sežana, sedaj univerzitetni študent, izjavil: "Po Veliki noči 1942 je obtoženi Labor Marcelo klical k sebi enega po enega slovenske in Hrvatske semeni-ščnike in jim dejal: "Slovenski jezik je na splošno prepovedan. Škof je dovolil uporabo slovenščine in hrvaščine samo tedaj, ko se najdeta skupaj dva študenta, ko pa se snidejo trije, je slovanski jezik prepovedan. Vi pa kljub tolikim opominom nočete ničesar razumeti. Sedaj vas kličem zadnjikrat. Ne maram izgovorov. Hočem en sam točen odgovor: Ali hočete tudi od sedaj naprej med seboj govoriti samo po italijansko? Da, ali ne?" Podobno je izpovedal študent Milharčič Josip iz Motenje vasi, Oskar Vitez pa je še povedal, da je Labor zaplenil knjigo slovenskih pesmi Kosmaču Angelu, sedaj duhovniku v tržaški škofiji, a dijaku Grlu je zaplenil knjižico "Barčica", dijaka Benčiča iz Hrpelj pa je prijavil JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HARMONIKE vseh vrst slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske izdelujem in popravljani po zmernih cenah VSE DELO JE JAMČENO * Se priporočam ANTON BOHTE R. D, 2, Clymer, Pa. Dr. "Carniola Hive" St. 493 T, M. Uradnice društva "CARNIOLA HIVE" št. 493 T. M. za leto 1947 so sledeče: Predsednica Josephine Stwan; podpredsednica Christine Gla-van; bivša predsednica MarjT Bolta, duhovna voditeljica Mary Tekaucic; zapisnikarica in bolniška tajnica Julia Brezovar; škofu Santinu zaradi tega, keri. . . n , u . ' „ finančna tajnica Pauline Debe- je pel neko pesem iz Barčice škof Santin se je nanj zadri: "Sramuj se prepevati take pesmi! Čeprav ja "Barčico" izdala goriška Mohorjeva družba z dovoljenjem goriškega nadškofa. Izjava končuje: "Kdor pozna strogo disciplino v semeniščih, ve, da se nepokorščina mora izpovedati. Zato ni čuda, da so gojenci pri spovedi dolžili same sebe, da so spregovorili osem ali deset besed v slovenščini ali pa, da so govorili slovenski, ko so bili štirje skupaj v eni in isti župniji na Krasu. Torej nezaslišan duhovni pritisk, brez primere na vsem svetu." Obtoženi Labor kakor tudi soobtoženi redovnici, ki sta pa že prej pobegnili, je bil obsojen na 1 leto prisilnega dela in izgubo državljanskih pravic. (Ponatis iz "Ljudskega tednika") Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!" Dela za ženske Dela za moške BOLNIŠKI STREŽNIK DOBI SLUŽBO TAKOJ Izvrstna prilika. Tedenska plača. CHASE BRASS & COPPER CO., INC. 1260 EAST 260th St. RE 3355 Operatorice šivalnih strojev Izurjene delavke imajo prednost. Naučimo začetnice. Plača od ure in komada. BERTON'S INC. 1220 W. 6th St. vec, 1110 E. 72 St., EN. 8254; vratarica Pauline Zigman; spremljevalka Mary Mahne; stražnica Mary Petschauer; nadzornice: Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v SND. Asesment mora biti plačan do zadnjega dne v mesecu. Pobira se na seji in vsakega 25. v mesecu. I Bolne članice se naj javijo pri Mrs. Juha Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 4758. 11 u Zastopniki Enakopravnosti ★ Za St. clairsko okrožje: JOHN RENKO .1016 E. 76th St. Za collinwoodsko in euclidsko okrožje; JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457 ★ Za nevrburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029 Prodajalke Za polni čas. Tedenska plača. Zglasite se pri Fanny Farmer Candy Shoppe 1923 E. 19 St. Razno JOB SHOP DIE MAKER prvovrsten za štampiranje dies. Najboljša plača od ure. THE SCHUSTER TOOL & DIE CO. 6207 Sargeant Ave. Obiralec govejskih kosti Mora biti izurjen. Dobra prilika za zanesliivoga delavca. MARKS & SON 3325 W. 65 St. ME 5320 AT 8757 Avtni mehanik izurjen dela na Packard izdelkih. 44 ur tedensko. Določena plača tedensko. Vprašajte za Mr. Karshner 17901 Detroit HIŠA ZA ENO DRUŽINO 5 sob, klet pod vso hišo. Fornez na premog. V zelo dobrem stanja. Cena $6,800. CL 66S9 IŠČE SE PRILETEN MOŠKI ZA DELO. NA FARMI Kogar veseli, naj se zglasi na 6620 St. Clair Ave. prijateljstvu, ki je vezalo oba' duh odporniškega gibanja, da bi oficir ja priča posvetilo, ki ga je lahko geheral vladal p " Ki gd, je gi napisal Petainu v knji- svpt je on sam. Po- gogp ° : "To razpravo, uu posvetim lahko ki so je tvorili njegovi zaupniki ° vaša slava naj- po vsej Franciji in so jo podpira- Med vojno je de Gaulle organiziral z angleško pomočjo svojo obveščevalno in vojaško mrežo, ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM. ITD., pokličite JOHN ROŽANCE 15216 LUCKNOW AVENUE KEnmore 3662 PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVA'ROVALNINE M A ŠIN I S T I Prednost imajo moški z skušnjo v tovarni Samo nočno delo. Nadurno delo in premija za nočno delo; dobičk^-deležni. THE CYRIL BATH CO. 6984 Machinery E. 70th, severno od St. Clair ZANESLJIVI DVOJICI SREDNJIH LET se odda v najem stanovanje s 4 sobami. Pokličite KE 7398 Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61 Street HE 27.S0 VAŠI ČEVLJI BODO ZGLEDALl KOT NOVL ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 18131 ST. CLAIR AVE. JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd.. IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino. TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik Izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel.: EN 5013 m STRAN 4 BORIS GORBATOV NEUKROČEM TARASOVA DRUŽINA ENAKOPRAVNOST 2. decembra 1947 (Nadaljevanje ) Oba sta umolknila in se zamislila. "Marsikaj sem doživel na svetu, — je začudeno mislil Taras, — a glej, zlahka zapušča človek korenine, s sveta odhaja, ko da sploh ni živel. Kaj pa je smrt? Zakaj bi se je bali? Umreti je lahko — težko je torej — živeti!" — Ako sem se pregrešil pred teboj, sosed, — je blago in praznično spregovoril Nazar, — ako sem te žalil ali ti kaj zlega storil, — oprosti mi za Kristusovo voljo — ne obsojaj me! — ^og ti odpusti! — je odgovoril Taras. — A jaz nimam v svojem srcu ničesar zoper tebe, sosed. — Hvala ti! Zopet je pomolčal. — Bog? — je rekel Nazar. — Pred njim — ako je — imam mnogo grehov. Prilepili so se name, ko sem hodil po cestah, kakor blato na kolesa ... A za to mu bom odgovarjal sam. Ako je. Ako ga ni — črvi mi ne bodo zamerili, oprostili bodo . . . — je vzdihnil. — Bil sem niče-muren, koristoljuben in jezikav. Nisem spoštoval zakona, žena mi bo to odpustila, in ljudje . . — spet je lovil sapo in končal: — Toda pred svojo domovino nimam greha. — Tega pa res ne, Nazar, >— je dejal Taras, — vsi to vedo. — Ko se povrnejo naši, jim povej, Taras. — Bom, bom povedal! — Takole povej; živel je Nazar neukročen in je umrl, ne da bi se bal. — Povedal bom, sosed! Tako bom povedal! — A da nisem metal bomb na Nemce, — je tiho pristavil, ko da se čuti krivega, — to naj mi oprostijo . . . Star sem . . . Pa tudi bomb nisem imel . . Nenadoma se strese hišica ob strašni eksploziji. Stekla za-žvenketajo. Omet se vsuje od stropa. — Še umreti mi ne dajo v miru, — je ogorčeno vzdihnil Nazar. Eksplozije so zdaj sledile druga drugi. Nazarjeva hišica je škripala in stokala na vse mogoče načine, vse deske v nji so drhtele . . . Ves zasopel je pritekel Ljon-ka in vzdihnil; — Ti ši tukaj dedek? Nemci rušijo mesto! — Kaj praviš? — Taras ni razumel. — Nemci rušijo mesto! — je kriknil Ljonka. — Odhajajo! Kako, odhajajo? Taras je zgrabil svojo palico in se zapodi za Ljonko. — Ne daj jim, da bi ušli! — je vpil v teku. Hitel je po ulici, trkal s palico na okna in vpil; — Ej, na plam ljudstvo. Ej, Nemci odhajajo! Ne puščajmo jih bežati! Ej, na plan, možje! Okrog njega so se že zbirali ljudje. — Pa naj odidejo! — je za-klical nekdo iz množice. — Nismo jih poklicali! No, pa naj jih nese vrag, in hvala Bogu! — Kaj pa hočeš, Taras? — Ne pustimo, da bi Nemci odšli! — je kričal. — Takoj jih pobijmo! — Pobili jih bodo brez nas, Taras! Mi nismo vojaki. To nas ne briga! — Kako nas ne briga? — je zarjovel Taras. — Kako da nas ne briga? Kako pa neki? Če Nemci odidejo celi — se bodo s&et vrnili in nas teptali in nam obešali deco. Ne pustimo Nemcem, da bi ušli! V zemljo z njimi! V, zemljo! Stekel je v mesto in mahal "s palico. Ljonka pa vštric njega. Od vsepovsod so spešili delavci, mnogi z orožjem, ki jim je bog ve kako padlo v roke. Z brzostrelko v roki in z bombami je hitel Pavlik. Ko je letel mimo vislic, se je ozrl na Na-stjo. V mraku ni razločil njenega obraza, samo žalostni obrisi so se modrili na nebu, ožarje-nem od plamenov požarov, a Pavlik je zdaj vedel, da ga Nastja blagoslavlja za boj in za smrt. — Oh, škoda, da nimam orožja, Ljonka! — je bolestno vzklikal Taras v teku. — Oh, škoda, da nimam orožja! Tekla sta proti mestnemu središču, na trg, ki se je še ka dil od eksplozij; skozi dim in saje, skozi oblake opečnega prahu, skozi črni plamen, ki je žejno lizal kamen, je Taras za-gledal svoje mesto . . . Hiše, naježene od groze, skrčene, smrtno ranjene, zadete od požarov, razpadajo pred njegovimi očmi kakor kupi črnega kamenja . . . Taras je obstal, pretreslo, du-šilo ga je novo gorje. — O-o-o-o-o! — je zastokal in grabil z roko k srcu. Kaj so naredili z mestom! Kaj so naredili, barbari, s Taraso vim srcem! Včeraj je videl na vislicah posinelo truplo svoje deklice, zdaj se je v ognju krčilo pred njim njegovo mesto. A skozi dim se kakor lopovi kradoma vlačijo umikajoči se Nemci. Njihovi avtomobili se gnetejo sredi razvalin ulice, poganjajo se drug na drugega, v paniki begajo mehaniki in vojaki, iz kabin se sklanjajo častniki in grozijo nekim s pisto lami Taras jih gleda. — To so oni! — zavpije in s palico pokaže na Nemce. — To so oni! Ljudje, ali ji vidite? Po bijte jih! Pobijte jih! In zavihtel je nad glavo svo jo grčavo starčevsko polico. Ta hip je bil videti strašen, grozen s palico v roki, sivolas, brez kape, ožarjen od plamenov go rečega mesta ... — Dedek! — je zaslišal Ljon kov glas. — Evo ti orožja, de dek. Vzemi! Taras se je okrenil za gla som. Ljonk% se je nad nečem sklanjal. — Pridi, dedek, vzemi! Taras je prihitel in zagledal truplo Nemca in orožje kraj njega. — Kdo ga je? je hripavo vprašal Taras. — Naših eden ... Iz tovarne .'. . Pravkar so drveli odtod. Slišiš, dedek, streljajo! — Aha! — se je hudobno zasmejal Taras, — Tako, tako! Podjiva še midva, Ljonka, kakor se spodobi ljudem! Daj, — sklonil se je in vzel brzostrelko in torbo z bombami. — A, — je nejevoljno zavpil. — škoda, da se nisem naučil, kako moraš — za vraga metati bombe . . . — Jaz vem, dedek! — se je hitro odzval Ljonka. — Daj, da ti pokažem! — Na, Ljonka, vrzi! Vrzi, vnuček! Prosim te! Jaz bom pa z brzostrelko. Ljonka je zamahnil, zamižal in zagnal bombo med nemške avtomobile. Počilo je, takoj nato pa kriki, stoki, preplašeno streljanje . . . — Vrzi, vnuček, vrzi! Ali tulijo! — Vrzi, ti rečem! — a tedaj je začutil, da ga je nekaj udarilo v bok, opeklo. — O-o-o! — je tiho zaječal in se zgrudil na zemljd . . . — Dedek! — je planil Ljonka k njemu. — Nič . . . nič . . . ranilo me je... Vrzi, Ljonka! Vrzi! prosim te!... Doma, v Kamenem Brodu, so sedele ženske za zapahnjenimi okni in pri vsakem tresku so vzdrhtele in se pokrižale. — Gospod, Gospod! — je šepetala babica Jevfrozinja. — Obvaruj starega in malega, zaščiti ju pred smrtjo . . . ,— In Andreja! Andreja tudi T— je molila Antonina. — Kjer koli je, kar koli dela — reši, Gospod, tvojega hlapca Andreja in odpusti mu grehe. 10 Andrej se je vračal domov. Zopet se je vračal domov, a zdaj ne v strahu, po stezi, ne v kmečki obleki, skrivoma, kot begunec, — marveč po široki cesti bojev in napadov, v vojaš kem plašču. Nekje pri Bogučaru je napo sled prišel v stik z našimi edini canii, takoj je povedal poveljni ku, da je bil ujet, da se hoče zopet boriti, še to je povedal, da je bil ujet in da mora oprati svojo krivdo pred očetom in pred vojsko, da za to krivdo sam ve. Rad bi bil še dodal, da ni prišel golih rok, da je, ko se je sam in s tovariši prebijal sem, — večkrat napadel kolone umikajočih se Nemcev, da je bil po njih in mnoge pobil. A ko je pogledal trdi, s črnimi sajami bitke pokriti poveljnikov obraz, ni rekel nič. Kaj naj jim reče, ki so stali pred smrtjo pri Stalingradu, s čim naj se po hvali pred njimi? Zdaj bi moral biti, kakor oni, sam ves krvav in sajast, da bi se kadila para iz njegovega kožuha, da bi se mu na srajci lesketala sol od vojaškega napora in znoja, na škornjih pa sneg in blato vseh cest od Volge do Dona. Kako more stati čist in opran pred njimi, vojščaki? Sram ga je pred njimi, ubežnika. Andreja so dolgo strogo iz praševali v posebnem oddelku vendar ne tako strogo, kakor je mnogokrat sam sebe izpra ševal. On bi bil vprašal takole; — Kakšna je tvoja krivda, An dre j, pred domovino? — Moja krivda je ta, da sem se ustrašil smrti. — Pa kaj še? — Pa še to, da sem izgubil vero. — Zakaj se je zgodilo tako, An dre j? — Zato, ker sem imel revno dušo ... — Zdaj pa se ne bojiš smrti? — Zdaj se je ne bojim. — Kje si se rešil stra hu pred smrtjo, Andrej? — V ujetništvu. Ujetništvo je hujše od smrti. — In tam si našel tudi vero!« — Ne. Sovraštvo sem našel. Močnejše je od vere. — In kaj bi zdaj rad, Andrej ? — Orožja prosim. In mesta v stroju, tovariši. — Čemu ti bo orožje, Andrej? Da si zaslužiš očetovo odpuščanje ? — Premalo mi je njegovo odpuščanje. — Da opereš svojo krivdo pred domovino? — Tudi to mi je premalo. Za to zadostuje ena bitka. Jaz pa sem prišel k vam na vse bitT