St. 213 Mtiin |BQ
Izhaja, izvzemši pondeljek, vsak
AsiSkcga št. 20, I. nadstropje. D pisma se ne sprejemajo, rok Prof. F. Peric. Lastu: i - r.ari znaša za mcsec L 7.—, 3 mesece
ti ctrTMrtcnte peta
t/fcjuiraj. Uredništvo
šil ja j o uredn	Trf	^^
račajo. — i ^ _----«r*«aik:
.sk tiskarne tdinost. Naročnina 19.50, pol . la L 32.— in celo leto L 60.—.
v Trstu, v tetrtak 10. septembra 1925.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik L
Za inozemstvo mesečno 5 lir več. — T&teion irednistva in uprave št. 11-57.
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahval«, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, uli** sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
Položai naših bratov no Koroškem
Včeraj smo poročali med brzojavnimi vestmi, kako je zatiranje koroških Slovencev s strani koroške deželne viade ostro obsodil veliki švicarski list «Gazzette di Lausanne». Danes podajemo čitateljem nekoliko izvirnih informacij o položaju tega odlomka na'.e^a naroda. Pretresljiva slika borbe potlačenega in ponižanege ljudstva proti sramotnim pohlepom vladajočega naroda.
Življenje koroških Slovencev že od nekdaj ni bilo z rožicami postlano. Slo»-venske občine že od leta 1869. sem zahtevajo slovenske ljudske šole. kateri zahtevi se pa ni nikdar ugodilo. Od približno 80 šol, ki so na koroškem slovenskem ozemlju, so bile pred svetovno vojno samo 3 slovenske, vse druge so bile utrakvistične (dvojezične).
Ali tudi dvojezične so bile samo na papirju. v resnici so bile nemške, kajti samo
•	dve leti se je govorilo z otroci <v slovenskem narečju in pozneje samo. če je bil u-čitelj slučajno zaveden Slovenec. V splošnem imajo šolarji od tretjega šolskega leta naprej nemško čitanko, kjer se nahajajo stavki: Ich bin ein Deutscher (jaz sem Nemec). Ich liebe meine deutsche Muttersprache. (Jaz ljubim svoj nemški materinski jezik). Sploh se vceplja otrokom v šoli ljubezen do Nemcev in mržma do Slovencev, Ni torej čudo, da se šolska mladina slovenskemu narodu odlujuje in se navdušuje za Nemce.
Kakor znano, se je vršilo 10. oktobra leta 1920. na koroškem slovenskem ozemlju ljudske- glasovanje, da se nared sam odloči za Avstrijo ali za Jugoslavijo. Če uvažujemo omenjene šolske razmere si lahko mislimo, da izgledi, da se večina odloči za Jugoslavijo že v naprej niso bili sijajni. Šole so napravile preveč narodnih šzdejkr-janičarjev. Stvar bi izgledala drugače. če bi imeli narodni delavci več let časa ali v dveh letih ni mogoče napraviti iz nezavednega ljudstva zavedne Slovence, ki bi dali svoj glas za Jugoslavijo.
In tako je bil rezultat ljudskega glasovanja: 15.000 glasov za Jugoslavijo in 21 tisoč za Avstrijo. Koroška deželna vlada je tudi svečano obetala pred glasovanjem »vse pravice, da se je še manj čuditi, da je Jugoslavija plebiscit izgubila.
Koroška dežel na vlada pa danih obljub, ko je zasedla koroško Slovenijo, ni držala.
Učiteljev, ki so se prištevali Slovencem, ni sprejela v službo. Mesto njih je nastavila kočevske Nemce iz Jugoslavije. Učitelji na slovensko-koroškem ozemlju so torej sami Nemci poleg nekoliko nemčurjev. ki znajo samo koroško slovensko narečje, katero je močno pomešano z nemškimi besedami. Izpit iz slovenščine se zahteva samo za učitelje, ki poučujejo otroke prvi dve šolski leti.
Zanimivo je tudi. da je bil letos na celovškem učiteljišču umirovljen profesor slovenščine, ker je menda zahteval da morajo učiteljiščniki, ki imajo izpit iz slovenščine, vsaj nekaj slovenščine tudi znafi.
Od slovenskih učiteljev so na Koroškem nastavljeni samo trije. Eden od teh je bi! pc štiriletnem čakanju nastavljen šeie letos, in sicer v popolnoma nemškem kraju.
Število koroških Slovencev je znašaio 1. 1910. po uradnem štetju nad 80.000, v resnici pa 120.000. Pod Avstrijo jih je ostalo okroglo 90.000. Po uradnem «štetju» od leta 1923. pa samo okroglo 35.000.
Čitatelje «Edinosti» bo mogoče zanimalo, kako se je pri ljudskem štetju 1. 1923 postopalo. Šoloobvezne otroke so nr splošnem vpisali za Nemce, češ v Šoli je obče-vami jezik nemški.
Odrastle so vprašali: Držiš li z Avstrijo ali z Jugoslavijo? Si li Srb ali Korošec? Si li volil pri plebiscitu za Avstrijo ali Jugoslavijo? Na ta način so števni komisarji strašili ljudi, da bi se ne vpisali za Slovence. Pri takem ljudskem »štetju - se nam ni treba čuditi, da se je v popolnoma slovenskih krajih, kjer je samo učitelj in njegova družina nemška, naštelo po 50_70
odstotkov Nemcev. Po prvih občinskih voltov ah v Avstriji so imeli Slovenci samo 3 občine v svojih rokah, ker so bili zavedni slovenci še prestrašeni in si niso upali iti na volišče. V teh treh občinah so se tudi vpisali vsi Slovenci za.Slovence. Slovenski župan na Lipi ob Vrbskem jezeru je bil radi tega od okrajnega glavarstva odstavljen in ljudsko štetje v dotični občini razveljavljeno in uvedeno novo štetje, pri katerem se je seveda naštelo le malo Slovencev.
•	Sploh pa se je ljudsko štetje po sloven
orl o c.nah' k'er se >e zdel° gospodom {jI?o b ovencev- uradno tajno popr
štetje na Koroškem't uLd"^vindl ^n nf^mn O korosko-avstrijskih Slovencev Omenjen, hst je pisal, da je onih 3j.000 Slovencev samo pristašev »Koroške slovenske stranke >> jn da je še-50 000 Slo-H so glasovali ali za socijalno-demokratsko stranko ali za «Nemško meščansko enotno liirto*.
V cerkvi vlada, kjer so slovenski duhovski. se slovenski jezik. Vlada pa pomanjkanje slovenskih duhovnikov. Po glasovanju je preko 20 slovenskih duhovnikov po-begmlo v Jugoslavijo, da se odtegnejo preganjanju in pobojem. Ko se je večina teh
hotela pozneje vrniti nazaj, jim je koroška deželna vlada odrekla avstrijsko domovinsko pravico in tako niso mogli biti nastavljeni. Kjer so nastavljeni nemški duhovniki, vlada tudi v cerkvi nemščina, ker se večina nem. duhovnikov noče učiti slovenščine. V teh župnijah so cerkve prazne, ker večina slovenskega prebivalstva nemščine ne razume, da bi mogla slediti pridigam.
Slovenska izobraževalna društva še delujejo, kjer n-f preveč nemčurjev. Kjer so zavedni Slovenci v manjšini, se slovensko društveno delovanje ne more razvijati, ker se jim društvene prireditve *«iz obzrrov na
Otvoritev kotftresa bivših bojevnikov
Prihod jugoslavenskih, čehoslovaških in romunskih delegatov
RIM, 9. Danes ob 7.30 so prispeli semkaj zastopniki jugosloven&kih, romunskih in čehoslovaških bojevnikov. Na kolodvoru so jih sprejeli odborniki italijanske bojevniške federacije in vojaške oblasti. Ob prihodu vlaka je godba kr. karabmerjev za-svirala j ugoslo vensko, čehoslovaško in romunsko himno. Šesti kongres medzavezni-ške federacije bivših bojevnikov se otvori jutri predpoldne v veliki dvorani Campi-doglia.
Poroka princezinje Mafakie se bo vršila . dne 23. t m.
RIM, 9. P redeedništfco ministrskega sveta othjaidja; Kralj je določil, da se bo po-
javni mir > ali prepovedujejo ali pa se mo-Jroka princezinje Mafalde in hesenskega rajo bati, da «Heimatbund» nahujska svoje princa Filipa vršila dne 23. t. m. v Racco-
nigi.
D'Annunzio pride na Snežnik
GARDONE RIVIERA. 9. Včeraj so se mudrli pri D'Annunziu^ kapetan Host Ven-turi. Giovanni Intihar in Mario Mascagni. Gabriele D'Annunzio jim je obljubil, da se bo dne 12. t. m. udeleži svečanosti na Snežniku, kamor bo prispel v letalu.
podrepnike,- da prireditve razbije jo.
V splošnem se počuti tudi pomanjkanje slovenskih izobražencev, ker deželna vlada Slovencev ni sprejela v službo in ker so tudi vsi agilnejši fanti radi preganjanja po glasovanju odšli v Jugoslavijo. Tudi v tovarnah se je slovenskim delavcem odpovedovala služba.
Ni torej čudo, da se je število volilcev od 15.000 pri plebiscitu za Jugoslavijo skrčilo na približno 9000 volivcev «Slovenske koroške stranke» povodom volitev v deželni zbor leta 1921. Pri volitvah za deželni zbor in zvezni narodni svet so obdr- i PiiTTTnm m zastoj v Beogradu - Pašič odide žali isto število in dobili s tem kakor leta j	v Nizzo
1921. dva poslanca v deželni zbor Pri ob-1 BEOGRAD. 9. (Izv.) Tudi danes je vla-činskih volitvah leta 1924/ je «Slov. kor.	v Beogradu popolno politično mrtvilo.
dobila okroglo 11.000 glaso-v m j : ministrskega predsednika Pašića noče
Pred rekonstrukcija ju$eslovensKe vlade?
stranka
ima sedaj približno v 16 občinah svoje župane.
V obč'nah zaznamuje torej «Slov. kor. stranka» lep uspeh, ki bi bil gotovo še si-jajnejši, če bi imela več agitatorjev. Veliko slovenskih občin je namreč brez vsakega slovenskega voditelja. Pritisk ie pa tudi močan, ker se Slovencem žuga in se jih strahuje. Heimatbund ima povsod svoje prste vmes. Pritiska pri nastavitvi učiteljev, duhovnikov in sploh se ne sme ničesar storiti preko njegove volje.
Osebna prostost Slovencev sc ic po-
sebno prve čase po plebiscitu ovirala. Na-! cija vlade
vlada storiti r>r-benih sklepov. Pašića pričakujejo koncem septembra iz Nizze. kamor se poda te dni iz kopališča Evians les Bains.
Danes popoldne jk> se vršile pri k-ralju avdijence rcsorlnerfa značaja. Na stanovanju ministra Gutrkića se je -ršila konferenca kluba radikalnih mim trov. Razpravljali 5C- '"^ede zadržanja napram Radiču. Radiću.
V političnih krugih govorijo, da se bo takoj pc povratku linastrsketfa predsednika Pašića v Beograd izvršila rekonstruk-
. Prti sneg bo tatarskem
Temperatura padla na 3 stopinje pod ničlo
BAZEL, 9. Temperatura je «v vzhodni Švici zadnje tri dni znatno padla. Na nekaterih gorali je zapadel v višini 1600 m prvi sneg. Na Pilatu je zapadlo včeraj 20 cm, na Righi pa 10 cm snega; temperatura je padla na 3 stopinje pod ničlo. Tudi v Davosu je včeraj snežilo.
Kriza t če koslo vaški narodno-demokratski stranki
PRAGA, S. Bivši finančni minister doktor Englisch je poslal predsedniku parlamenta in predsedniku narodno-demokrat-
ske stranke pismo, v katerem sporoča, da podaja ostavko na svoj poslanski mandat in da izstopa iz stranke.
Komunistični teror o Mehlku
64 mrtvih pri atentatu na mehikanski vlak
LONDON, 9. Iz Mehika poročajo, da so oborožene komunistične skupine pričele plenili v pokrajini Atleyco. Ameriški odpravnik poslov, je bil prisljen zahtevati od mehikanske vlade zaščito tujcev.
En Francoz je bil umorjen. Oboroženi boljševiki so v svrho ropanja obkolili stanovanje nekega ameriškega podanika. Izvršili so tudi' atentat na vlak, ki je zahteval 64 človeških žrtev.
DNEVNE VESTI
zadovoljnimi državljani. Položaj našega ljudstva v vsej Julijski Krajini in tudi v tržaški pokrajini pa je tak, da zahteva ko-
Nekaj malo
politične kronike
Povodom razpusta Prostovoljnega gasil- len}te spremembe, ki naj ustvarijo neob-skega društva v Sežani smo prejeli več ?odne. P^pogoje ne samo za mirno, doptsov polnih ogorčenja. Iz dovolj ra- Mf™vec tudi zadovoljno in s tem tudi Plo-zumljivih -razlogov jih ne bomo priobčili.! donosno sožitje.
Iz informacij, ki jih 'vsebujejo ti dopisi, naj j	**	zak?n.ov lT?T
posnamemo le dejstvo, da so nakazovale j Prefektl. tudl nalogo, da osrednjo vlado razpuščenemu društvu večje ali manjše opozarjajo na na>vazne,sa vprasania .svojih podpore tudi zavarovalne družbe. To dej- POKr^n m stavijo vlad, pametne predloge stvo jasno dokazuje, da so tisti činitelji, za	rešitev. Ta drugi del
ki so pri požarih tudi zelo neposredno pri-	«a Pa, m?re>° Prefekt? ™Pcs.n®
zadetif dajali omenjenemu društvu svoje	le	ako do dna proučijo vpraša-
. ' .	J, -	i r,eja svojega področja. V naših julijskih
prizname, priznanje, da je društvo res vrsi- \ ..	\	. ' '
'Ji^t---- '	pokrajinah se temeljito poznavanje razmer
lo svojo nalogo — varovanja domačinov in tudi zavarovalnih družb pred večjo škodo. S čim se je torej to društvo pregrešilo proti pravilom in bistvenim nalogam vsakega gasilskega društva? Morda s svojo nameravano in prepovedano prireditvijo? Pa saj tudi z njo ni zasledovalo društvo nika-kega drugega cilja, razen da skupi čim večjo svoto, s katero bi izpopolnilo svojo opremo in svojo organizacijo! Kljub temu je l ila prireditev prepovedana in nato še razpuščeno društvo samo.
padi na Slovence so bili na dnevnem redu in krivci niso bili kaznovani. Če so se pa Slovenci branili, so romali v zapor, napadalci pa so bili oproščeni. Naj omenimo samo napad na deželnega poslanca župnika na železnici in prošta Limpl, ki ga je klical neznan človek po noči na spoved. Ko je prišel prošt iz župnišča, je drugi napadalec ustrelil na prošta in mu ranil pljuča. Orožništvo napadalcev ni «moglo» izslediti.
Pri sodišču Slovenec ne najde pravice. Slovenci radi tega nimajo več nobenega zaupanja v sodišče.
Slovenskega odvetnika Slovenci
oj čas v Celovcu, ni našel milosti pri
BEOGRAD, 9. flzv.) Današnja «Pravda» objavlja brzojavko iz Ženeve ki govori o rekonstrukciji vlade po Pašićevem povratku v Beograd. Ni mogoče še doznati, ali bo nova vlada koncentracijska vlada na povsem novi podlagi ali pa RR vlada, izpopolnjena s člani še nekaterih strank.
Trgovinski mi tira z Avstrijo in jusulteenska inlosfrijfl
Izjave trgovskih in gospodarskih krogov
BEOGRAD. 9. (Izv.) Trgovinska pogodba z Avstrijo je zbudila v trgovskiih krogih
ne more doseči, ako jih človek proučuje ie v eni luči, na pr. -v luči latinske kulture, da rabimo izraz g. Moronija. To pa zato ne, ker svetita tu pri nas dve luči, naše življenje se razvija v svetlobi dveh kultur: latinske in slovanske. Sožitje, ki naj bo mirno in naj vodi k pobratenju, mora biti tako in urejeno tako. da bosta obe luči lahko goreli druga poleg druge. To je ono globlje bistvo julijskega vprašanja.
Do sedaj ga v novih pokrajinah ni še bilo prefekta, ki bi bil spoznal to dejstvo
Ke smo čitali omenjene dopise, smo se {n k' b- g _ ^ " _ • j
^^	1 ŽeKmo novemu preleti, £'bi sfš™,
prefekta, ki ga je naslovil na prebivalstvo in ki je napravil tedaj najpovoljnejši vtis. Mi .smo ga objavili v celoti dne 25. junija 1. 1924. pod naslovom
Pozdrav novega prefekta
Ta pozdrav se je glasil: «Vesel in ponosen, da sem bil poklican
svoji*
delovanjem visoko povzpel nad svoje prednike s tem, da zastavi svoje politične vrline in sposobnosti za pravično rešilev manjšinskega vprašanja v naših krajih, s katerim je tesno spojena tudi rešitev vseh drugih vprašanj pokrajine in tudi cele Julijske Krajine. Za dosego tega cilja, ki
k	'k" i	nezadovoljstvo, ker ogroža obstoj
r t-v • I domače papirne in železne industrije. Ti j/"Vi®*1*-	• j - t i irzasK
nobenega. Dr. Mulier, ki je bil i K * j _ „ ' strani vseh tistih,	ki ljubijo svojo deželo. , _ ,
milosti kr°£ so mnenJa« da je mogoče zagotoviti Trt. ^ ^	'cf„n; ,r	i skušal
koroški odvetniški zbornici in je moral iti |
v Jugoslavijo.
uspešen razvoj imenovani domači industriji le z avtonomnimi carinami. Z druge
- , . i«	i *	K ... | sirani pa naglašajo nekateri gospodarski
Gospodarstvo kakor splosno v Avstriji ,	K . 6A ' n	* £ • i
tudi med Slovenci propada. Kmetje mo- ^^ ,ei* ^ sHen^a trgovinska
rajo plačevati neznanske davke in se po- P^godoa zelo velike važnost«, ker omogoča
grezajo vedno globlje v dolgove. Prisilne ]1ZVOZ P^edehkih pridelkov iz Jugoslavije.
predaje živine po davčnih oblastih so na I 3-Jii™bi	n4iMiMu -.s
dnevnem redu in tudi prodaje celih kme- RilfilCeVliil fllflienil UZfrfUflJI PH
tij.
Slovenci čutijo davčni vijak tem bolj, ker jim ne dajo nobenega gospodarskega; učitelja, ki bi jih poučil v naprednem gospodarstvu in torej niso kos sedanjim težavnim kmetijskim razmeram.
V zadružništvu so razvite samo hranilnice in posojilnice, medtem ko zadružne mlekarne popolnoma manjkajo. Živinorejske zadruge imajo samo dve ali tri občine. Posebno pomanjkanje mlekarn se močno občuti. Par litrov mleka vsak dan nositi na trg v Celovec se ne izplača, izdelovanje masla pa malo donaša.
Na Koroškem izhaja -samo en slovenski tednik. "Koroški Slovenec», in še ta se mora tiskati na Dunaju, ker se v Celovcu nobena tiskarna ne upa prevzeti tiskanja slovenskega lista. Tiskarna bi bila namreč tedaj v nevarnosti, da jo Heimatbun-dovci napadejo. Poslopje Mohorjeve tiskarne je zaseženo in napolnjeno s strankami. Od celega velikega poslopja ima «Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem > samo pet sob na razpolago. a še pred kratkim je imelo samo dve. Slovensko šolsko društvo je za dijaški naraščaj postavilo nekaj let pred vojno v Celovcu Dijaški dom. Tudi ta je zasežen in so v njem nastanjene stranke. To je tudi eden vzrokov, da imajo Slovenci jako malo dijaškega naraščaja. Drug vzrok, da primanjkuje dijaškega naraščaja, leži v tem, da se ravno radi tega, ker se v ljudski šoli ne poučuje v materinščini, otroci nič ne naučijo in ne morejo potem
repsklikGnstvo
Prihodnji teden se izvoli vodstvo disidentov
ZAGREB, 9. (Izv.) Radičevski disidenti so imeli v Zagrebu konferenco, na kateri
k vršenju svoje naloge v tej plemeniti po- m^>ra biti skupen obema plemenoma, more krajini, sporočam oblastvom in državlja-1 prefekt računati na vneto in vedro so-nom moje prisrčne pozdrave. Posvetiti vse delovanje tudi z naše strani, naj že pride svoje moči vršenju svoje dolžnosti je v. v obliki nasvetov, kritike ali informativne-moji želji in moji tradiciji. To riti s tem večjo vnemo, ker pokrajini, ki je le malo časa pri kiji_______
k domovini, potreba tem večja, ker čakajo j	Besed ' W ' -
težke naloge na svojo rešitev. Gotov sem. j	r i C,	'3
da bom pri vršenju te 'visoke naloge dele-! ?Tove^a Prefekta so bde v popolnem skladu, žen vnetega in vedrega sodelovanja s , ®	sfram Pa, Jf tudl naše ljudstvo v
- trzašku pokrajini. bilo prepričano, da »b-o
Trst, ki je zapisal slavne strani v zgodo-jskuia1^ 1'avna1 ?Prava P°d navdahnjen je m vino patrijotičnih poletov, toliko v trdih & P^etekta delovati v smislu plemenitih časih suženjstva kolikor v slavnih toda S®Y' kl ,lh yseouje gornja poslanica. Ako napornih časih, ki so sledili osvoboditvi, b.ll(? nase javno življenje tako. kakršno bo gotovo znal nadaljevati po poti zbra-'^1 ® žeIell» >e Pa b,1° relativno normalno.
* "	-	'društva so nemoteno prirejala svoje v.ese-
nosti in plodne delavnosti, po kateri je šel tudi do sedaj. Eden je cilj, ki je skupen ■vsem: prospeh in mir mesta in pokrajine. Z dušo uprto proti svetli in srečni bodočnosti bom prežet v svojem delovanju z najvišjimi načeli pravičnosti, ki s«o mogočen činitelj socijalnega napredka in ki morajo veljati posebno na ozemlju, kjer
, ,	, - t -- j. . , ,	se križajo težka mednarodna vprašanja in
^ss te^51^^^ I	gledajo na naše delo
in ga ocenjujejo.
Mirno sožitje, pobratenje vseh državljanov, ki živijo v svetlobi latinske kulture, to je naš ideal in naš namen, plodnega miru smemo pričakovati estva-ritev one svetle bodočnosti, ki se nam prikazuje in ki jo je začrtal genij našega rodu.	Prefekt: Moroni>.
na podlago HRSS. Njihovo glasilo bo <Re publikanska Svoboda*. Prihodnji teden se bo vršil v Zagrebu širši sestanek disiden-tov. Na tem sestanku se bo izvolilo vodstvo disidentov.
lice, naši listi so mirno in nemoteno vršili svojo nalogo sodelovanja z upravo v obliki kritike, nasvetov in informativnega materijala, kakor smo rekli v naši pripombi k prefektovi poslanici. Okoli velike noči letošnjega leta pa je nastal, ester preobrat, začela je pihati neprijetna burja, ki nikakor noče prestati. Kot povod je služilo nameravano predavanje prof. Vebra o «Analizi vesti>, katere analize pa gotovi krogi niso dovolili, kakor je vsem dohro znano. <)d takrat se je začel pritisk, ki ga prej ni , r^"[bilo: prireditve se prej niso prepovedale, kajti od na§i iisti se niso p]enj}j nobeno duštvo ni
ipcnci so se izkrcali v zalivu Uhucenas
Srditi rifanski napadi - Francoski in španski
letalci bombardirajo Kekuan in Adjir
MADRID, 9. Uradno poročilo z maroškega bojišča pravi: Včeraj se je izkrcala kolqna generala Saro in je zasedla važne postojanke. Španske izgube znašajo okolu petdeset mož. Spanci so zajeli več Rifan-cev in zaplenili 1 top, 7 strojnic in mnogo streliva. Pripomniti je treba, da so francoske čete uspešno podpirale Špance pri izkrca vanju.
Kolona generala Saro Šteje več bataljonov in je najmodernejše opremljena.
V zapadni coni odbijajo španske čete rifanske napade; do sedaj so imele 10 mrtvih. V pokrajini Lukos so izvršili francoski in španski oddelki ofenzivno demonstracijo. Sicer pa ni zaznamovati v tem odseku nikakih novosti.
Predsednik španskega direktorija gen. De Rivera je odposlal Painleveju brzojav-
______________________________#w ^^ ]«>, v kateri se zahvaljuje za hrabro sode-
napraviti sprejemnega izpita na srednjih	francoske mornarice ob priliki
šolah.
V Dobrlivasi je dozidala tamošnja posojilnica Narodni dom. Občina ga je zasegla. Ista hranilnica je kupila svoj čas posestvo, ki se ji je tudi zaseglo, češ da je posestvo kupila v špekulacijske namene.
Tako se torej zatirajo koroški Slovenci m njih ustanove na vseh koncih in krajih. Pripravljeni morajo biti na nove težke izgube, toda zdravo in odporno jedro je kljub vsemu trpljenju ta in nobena sila ga ne bo zdrofcila. ako le ohrani trdno in neomajno voljo do svojega lastnega narodnega življenja.
izkrca vanja.
FEZ, 9. Iz španske cone prihajajo poročila. da napadajo Rifanci z vso besnostjo postojanke, ki so jih zasedli Španci po izkrcanju. Do sedaj niso imeli rifanski napadi ni kakega uspeha. Na zapadni fronti koncentrirajo Rifanci močne oddelke. Francoski in španski letalci so razvili danes veliko aktivnost. Prvi so bombardirali Kekuan. drugi pa Adjir.
TANGER, 9. Španske čete, ki so se izkrcale -v Cepavilli, prodirajo proti Adjiru. Operacije se razvijajo uspešno. Sovražnik se upira le mesioma španski premoči.
Naša pospremna beseda
Mi smo tedaj pospremili to lepo poslanico g. prefekta z daljšo pripombo, iz katere posnemljemo:
«Iz te poslanice novega prefekta tržaške pokrajine podcrtajmo predvsem dobro voljo g. Moronija, s katero se hoče lotiti svoje naloge. Brez te spremljevalke je vsaka energija ali brezplodna ali pa zaide na kriva pota in se končno ofcrabi in zlomi brez posebnih sledov. Jemljemo z zadoščenjem na znanje tudi javno obljubo, ki jo vsebuje prefektova poslanica, da bo namreč delovanje g. Moronija prežeto z visokim načelom pravičnosi. Ako ima prefekt kake pokrajine priložnost, da pokaže svojo pravičnost napram u**ravljancem, velja pač to predvsem glede prefektov, ki delujejo v pokrajinah JuKjske Krajine, v deželi, kjer živita že stoletja drugo poleg drugega, dve plemeni, ki imata vsaKo svojo kulturo in vsako svojo narodnost. Naloga naših prefektov je vsled tega posebna, bolj zapletena in težavnejša nego naloga prefektov drugih pokrajin Italije. Pravico-ljubje julijskih prefektov ima tu pri nas posebno lepo priliko se izkazati, ker so tu na dnevnem redu vprašanja drugorodnega prebivalstva, ki zahtevajo ne samo doforo voljo ir> zunanje prizadevanje, temveč resnično in dosledno izvajanje pravične m smotrene politike, ki naj vodi k zadovoljstvu in blagostanju obeh plemen. Mirno •sožitje in bratstvo, ki ju kot nekaki pro-gramatkčnj točki omenja g. Morom o
^ | ik . . .. J_________________
koncu 9 v oje poslanice, je možno le me9g. prefekta v popolno pozabljenje...
bilo razpuščeno!
Ker se ni v ničemer spremenilo ne zadržanje naših javnih glasil ne naših društev, ker vlada povsod med našim ljudstvom isti mir in red kakor tedaj, ko ni pihala sedanja ostra sapa pritiska, se mora vsakdo začuden vprašati, kako je mogoče, da se je upravna politika v naši pokrajini tako zelo oddaljila od onih plemenitih besed, (S katerimi nas je pozdravil sedanji g. prefekt ob svojem prihodu!
Še nekaj!
Še na nekaj moramo opozoriti v tej kratki kroniki. Poslanica g. prefekta je vsebovala tudi eno mesto, ki je imelo po svoji globini vrednost dalekovidnega pro-rokovanja. G. prefekt je rekel: «Z dušo uprto proti svetli in srečni bodočn-sti bom prežet v svojem delovanju z najvišjimi načeli pravičnosti, ki so mogočen činitelj socijalnega napredka in ki morajo veljati posebno na ozemlju, kjer se križajo lezka mednarodna vprašanja in kjer sosedni narodi gledajo na naše delo in ga ocenjujejo-. Podčrtali smo posebno zadnji stavek, ker se nam ravno v tem pogledu nudi sedaj nazoren dokaz, kako pravilno je tedaj presojal g. prefekt položaj in prave naloge julijskih prefektov. Ta dokaz se nahaja v sušaskem «Novem Listu* od 8. t. m., kjer se pod naslovom «V album ministru gospodu Ninčiću* ocenjujejo — da rabimo besedo g. prefekta — nedavne prepovedi slovanskih prireditev na ozemlju tržaške pokrajine.
Naj tu zaključimo to kratko kroniko. Napisali smo jo predvsem zato, ker se moramo že upravičeno bati, da bi znala priti ona lepa pozdravna poslanica sedanjega
Kako sc napravi prijava za pouk v materinščini?
Obširno smo ie poniji « pwnf«i, ki ga in> pook natenane m ftnMrih šolah ko.
lOcor ga doro^|e sedanji šotrfd zakon. d 4.
innfcow pmvi dobesedno: «JPouk dm^ega M^a) ▼ dodatnih ucah je obrežen za drugo-feričae otroke, ako so stariši ali njihovi namestniki	ob začetku šolsksjn leta, d» ph vpišejo k pouku dragetfa jezika^
Prijava za ta pavk naj se aapi« nand-■em papšffn in v M^anskem jezic« tako-le: Alla Direztoae deUa Scania elementare
V Trato, dne 10. septembra
Iz triaik«fla .»w0eiUa	fcSJVV- £
— Trije saadf vt trgovci. Predvčerajšnjim' ** ugotovil na lice atesta palrHca»i adfcav-
predpoldne so trije' pol. agenti zapazili pred Dlic r*1~e P0®*** —	kap. Tnmlo je Vilo
potniškim uradom «Emi.t» na teflu Borsa 3 ele- prepcI?aao v SMtvašnico mestna bolnišnice.
gantno oblečene mladeniče, ki 90 se nekako1 _ Nepričakovani ^
sumljivo ohnaiali; zdelo se je. kot da bi se o poldne okoli 17. ure se
kmalu odprBi
t	m...........
A senai del R. Decreto-Le^ del 1 Ottobre 1933, N. 2185, art. 4 0 sottoacritto pinija par Taktno (Lme in priimek učenca) bi dfoiUe-razione d'iscrizHme ■H'iaBrfnamri fu a sk>veaa (serbo-creata) ia on
(Kraj) (dan in mesec) ________________________il...............................1925.
Podpis
Vsak oče (oziroma mati varafc, ia iiliinja) naj vloži pri šolskem vodstvu svojega krapa
ob začetku šolskega leta tako prijavo. Oni, ki so zinožne jH v pisavi, naj pomagajo našemu koetskemu prebivalstvu. Priporočljivo bi Wk> tudi, da si dajo po cele vasi natisniti prijavne vzorce. Za vsa pojasnila saj se obračajo prizadeti na naše politične urade (Trst, v S, Fran-cesc© 20.1. Gorica, v. Carducci 7/1),
Šolski vodi ćelji morajo prijave sprejemati po zakonu. Kjerkoli bi nastala kakršnakoli težko-ča, ua se slučaj takoj javi našim pohtičnim organizacijam.
Sfariši, zavedajte se svoje pravice in napravile svojo dolžnost!
se v femtLu, *i ga agenti niso vratmi stanovanja g. Kiharda Casin cvi razumeli. Folicijaki organi so postali rado ved- mesečno dete, čigar glasno plakanje je m, kdo so neznano: in kakšne naklepe kujejo, I vzbudilo pozornost Cusmovih. Ko so zato »o pn kratkomalo povabili na kvesturo. vrata, so v svoje nemalo presenečene uzrli
»«a2ali za 26-lelnega f0kaverfa gosta v plenicah. Vest je 'seveda Hennfca Dombrowsky, redom iz Varfave, sta-1 spravila po koncu ves ženski svet v hiši in aujocega v Parizu, za 27-letnega Maksa Klein- . kmalu so bili o nenavadnem dogodku obvette-berg iz Dunaja m 28-letnega Hermana Neuge- ni tudi orožniki. Ti so poskrbeli, da je zapu-boren, rodom iz Cernovič v Galiciji, stanujo-J ščeno dete prišlo v mestno botaišniea, nakar čega na Dunaju Prva dva sta izjavila, da sta; so pričeli poizvedovati za štorkljo, glede ka-trgovca z dragulji m da sta prišla v naše .me-; tere se jim je posrečilo dognati, da je 26-letna sto po kapčitskiii opravkih; na enak način se Marija Predan. Ker je pa niso še našli, ni znale izgovarjal tudi Neugeboren, ki je trdil, da | no zakaj se je na tak način odkriiala otroka, je trgovec z manulakturn:m blagom. Njihovi ki mu ie mat«.
potni Usti so bili v redu, toda pri preiskavi v j	„	. ,	t, .
nekem tukajšnjem hotelu, kjer je bila ircica; 0 ~ Z«P»cena starka. Včeraj popoldne okoli | nastanjena, so policijski organi našli v Dom-f 18'	so »^oidoč* ljudje našli na nekem
,bowskvjevi sobi ponarejen potni list, glaseč Jravniku na Montebsllu, blizu glavne ceste, se na njegovo ime. Vsi trije pa so bili brez borno ®blečen° starko, ki je ležala v travi vsa
----i— —it^ v. »_ ------»i t . i - ... 4_r___, onemogla in. s,koro nezavestna. Ker ni imela
poškodb in ni ležala poleg nje nobena
vsake prtljage in o vaorcih, ki bi ; h kot trgov- °®cr??£ia in* s,koro n«zavestna. Ker m imela
ci morati imeti s seboj, ni bilo najmanjšega sle-	P®	.»«-.. i -
du. Spričo teh ugotovitev je bila suml'tiva tro- j	»o navzočm sklepali, da mora biti
jica pridržana v zaporu. Policija je ukrenila! ?tar,ka n^arno bolna Zdravnik rešfilne poata-potrebne korake, da dožene, kdo so pravza- ;e< kl le bil poklican na lice mesta,je popol-prav trije tujci. Ni izključeno, celo verjetno je, noma Potrdli to	^anka lebUa stras-
da gre za mednarodne tatove ali sleparje. ; "nemar.ena m sestradana. Mogrce ,e, le-
* '	žala na travniku ze več dni m bi okla gotovo
— Poslednje potov s npr. Z vlakom iz Boiogne žalostno poginila, da je ljudje niso našli. Reva je včer2|j pop. prispela na glavni kolodvor med je bila prepeljana r mestno bolnišnico. Ker drug'mi tudi 30-fetna zasebnica UMerMta De radi oslabelosti ni mogla govoriti in niso našti Robertis iz Baiiija. Prišla je v naše mesto, da pri nji nikakih listin, ni bilo mogoče ugotovit? obišče nekatere svoje sorodnike, toda • njene istovetnost«;. Baje se starka imenuje Sak-smrt ji je prekrižala la namen. Komaj je De | sida in je najbrž beračica; stara je približno; Za njim je povzel besedo oficijelni go-Robertisova topila na peron, ji je nenadoma!65 let.	j vernik pesi Leichi, ki je padal kratko
j kuUurno zgodovmsko sHko Italije. Posla-jnec Leicht |>a je bil takrat bofcj pir^videi) v j svojem govoru kot je bil otitrHehii govornik
Otvoritev tečaja za dru&v- ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GORKCJL
— V torek zjutraj je bil n<1, .,,„„ ....
— ---|15-4etnica domačega dru^rat-
otvorjen v Vidmu tečaj za drug orodno uči-te^atvo. Po številu je to tretji tečaj, na. katerem seznanjajo strokovni predavatelji slovansko m nemško učiteljstvo iz furlanske pokrajine z zgodovino m kuftnro itaK-janskega naroda.
Ob HK30 zjutraj se je zbrato v veiiki dvorani tehničnega zaroda v Vidmu na tečaj prijavljeno učiteljstva. Na predavateljskem odru so zavzeli mesta podpredsednik odbora, prof. Morpurgo, poslanec Leicht, furlanski prefekt Ricci, senator Morpurgo, grof Giacomo di Prampero, bivši mestni svetnik Marcovich, prof. FHz-zio, šolski nadzornik Toneatto, didaktični ravnatelj Rieppž in razni drugi člani videm-skega učiteljskega osobja.
Podpredsednik odbora, prof. Morpurgo je najprej prečkal pozdravne brzojavke namestnika tržaškega šolskega skrbnika in bivšega naučne ga ministra Ivana Geniile, katera poslednja se je glaetia sledeče: «Obžalujoč, da se ne morem osebno udeležiti otvoritve, izražam priredrtelfsfcemu odboru pohvalo v imenu medvseučiliščnega zavoda ter želim vrfim drugoro^mn učiteljem obilo uspehaNavzlic laskavim besedam brzojavke so navzočni učitelji hladno sprejeti brzojavko onega, ki je vzel slovenski deci šole v njenem materinem jeziku. Zatem je prof. Mocpurgo s kratkim uvodnim govorom otvori! tretji tečaj za drugorodno učiteljstvo v Vidmu.
Iz zrakoplovstva. Pred par dnevi je naš;	U jf jAfl
rojak Svetoivančan, dobro znani zrakoplovni i	V mtt ^VP^^S
vodja (pilot-lovec) av^Hčar g. Erncst Turko	2 ^ ^ .	^^ t* ' S?"	teoajšh, pnosiusi obrnepii politik
položit pred strokovno komisijo oficirski izpit	Q&€ffeS ZDOP ! fr€bna m bi jo mogii pričakovati tfa fo- Pisenti, ki je v svojih pozdravnih govorih
z odliko iz zrakoplovno-tehnične stroke. Če-jSlcv.	akad. fer. društva «AckHa» ▼ Gorki I'aštvf* ^ le peščica ljudi,'
r«t	i -m f	' ______. ..	nc^ii trk ci o 1 i rvr a L- r-t »rfinilT	lr rmrt c t ranf
stitaiviO:
\i iipndu Po!, flr. .Efilnast" v Trsta
Pozi« vDinim oskodoucncem!
Slov. akad. fer. društvo «Adrija» je ime- °staJi ™ ^ali P^kriianih rok ofc st^i ____J„1;_____I i„<_i	__lem trotom dijaških orgamzac^ |e vei^alo
nekaj žolča na občnem zJboru m formuliranih je bilo nekaj lepih midli o naećnu,
i lo pq£dzadnjo nedeljo svoj letni občni zbor.
«Adrija>- pomeni skisro četrt stoletja zbiranja naše goriške visokošolske mladine, . .	_
samoizobrazbenega prizadevanja študira-1^0 pritegniti k mttoznm^ organtza-V zadniih štirinajstih dneh je začelo naše \ joče četice, ki je izšla iz svojega kmečkega ciiskemu delu_še dru&	V mestU
č^Eopis/e zopet obravnaval? važno stran vojno- naroda, in povračujoce se zopet med svoj j-m na	> nalog« ne? bi oua posve-
odškodninskega vprašanja. To pot ^c za pre-jnar(>d f>bogatene s pridobitvami kultur- '	de favn os* nastof^ajofte poslovne do-
visokocdfcier>ene in tudi izplačane predujme	be. To bo loiiko lepša in primernejša na-
od stran' Zvezinega kreditnega zavoda (za pov. j p^itmeč zadnjega poslovnega leta je ! ^ sedaj, ko se *Adriji>> ne bo treha več
2Č20O Bea« j v Benetkah in od drug n žaro- ^^	'nabilo kot or^a ore^led!	v iohhl meri za ^šne dijaške po-
d^T, Finančna inteadanca penija vojnim osko- «	oooro uporaouo, km prrca pregiea . . •	.
derzneom pisma, v katerih jim nasanja, da m obračun na tem občnem zberu.	vTa	nn
Jim je Hls likvidirana v.3 na (U^o^a m fib iNajvečjo pozornost je posvetilo društvo [ Vsa lete po vc>oi ,e dijaška društva zato Poriva v slučaju preveč izplačanih pre-»samoizobrazbi, in sicer ne samoizobrazbi j ej!Mr^1.? vprašanje odnosa^v do caru-dtijmov, da jih takoj poravnajo zavodu.	samo svojih članov, temveč vsega našega!^1} dl^s.r:ih drus1tev: srednješolskih do vi-
Vkusio iz slučajev, ki so nam bii predloženi, dijaštva, prva leta bolj visokošolskega, j sokosolskA m obratno Aka<femske orga
irr. Ti slučai nastanejo po večini pri onih, k|cr je v~po&tavijala porušene stavbe stavbinska zadiuiga «Cerg».
To vprašaaie je podpisano taimštvo že precej Časa od tega začelo preučevati, toda prizadeti ?',rede malo na reko.
naravnost grozil dni porodnem u učiieHsivu.
Kakor so pozdravljal? tečaj govorniki na otvoritvi, tako ga pozdravljamo tudi mi, ker bo naše učitefjstvo tmelo. pri Ti k a se bfižje seznaniti z italijansko kulturo in zgodovino, iz katere bo lahko črpalo naulče,
Letos je preteklo 25 Jet od one <lob<>, fc*> ^JJ fe pričelo v naši vasi prro prosvetno dela. vanje, ki zadobrva dane« vedno Širit in wm
go obetajoči razmah. Meseca maja L 1900. s* tedanje oblasti po trd Je pravila smjočega
u Bralnega un pevskega drufiftva^, kateregarj ustanovitelj ie bil trgovec g. Vrčon Anton, p^* zneiši dolgoletni blagajnik društva. Kmalu p« potrditvi pravil se je vršrto ustanovno zbor o* vanje, ki ga je vodil kot predsednik pripravljalnega odbora pok. Al. Hrobat 97. — Š« ustanovnem letu 1900. je uredijo druStvoS svt^a čitalnico in že meseca oktobra istega leta so društveaiki priredili prvo veselico^ kar nam nedvomno priča o velikem navdušenju, ki j« ob ustanovitvi prevevalo članstvo. Lep nauk vsem podeželskim organizacijam pa nudi v arhivu še se nahajajoč! zap»niH seje od 29. junija 1902l, ki je bila skupna seja našega dobrav&kega in Bralnega in pevskega društva <,Čaven» iz sosednih Sfcrilj v svrho prireditve skupne veselice. Na vsak način je bila to posnemanja vredna poteza, ki keže obenem, da v omenjenima društvima ni bilo onega nesmiselnega ^društvenega tgo-o-zma >, ki se, žal. prepogosto kaže pri vseh podečetefcih društvih! Vr nadal-njem društvenem delovanju je važno leto 1904 , ko je društvo tudi formalno organiziralo svoj pevski zbor, kajti pek) se je, sicer v manjšem, obsegu, tudi. prej. In prav s tem letom je pričel rasti ugled društva v bližnji n dalmii okolici — in kmalu je postal dobravski pev-sk-i zbor s svojimi simpatičnimi nastopi ed* a izmed najbolj prljubljemh v Vipavski dolim, zbor, ki je gostoval na številnih pe\sAih odrih in sodeloval skupno s tamburaškim odsekom pri mnogih veselicah Ni bito potemtakem nikako čudo. če so bile dobravske prireditve izvrstno obiskane. Iz svoje mladosti mi ie ena takih predvojnih veselic ostala v posebno živem spominu. Na programu e bik> vse, kar si požele! — in ljudi seveda, na 3 prrteditvemh prostorih, vse polno — Novega živUeniii je društva vdahnil tamburaški zbor, k». je pričel s svojim delovanjem kmalu za pevci. Morda bo koga zanimalo čc mimogrede onrenim, da je tamburaška garnitura sbora (menda 10 instr.) stala v oni dobi 86 goldinarjev!
V sedanje društvene prostore (Kmečko del. gosp zadruga} se ,c društvo preselilo J. 1912. in tam je imelo tudi večino svojih veselic
liebno tak
tajništvo.
Po tako zbranem gradivu
deta dva-	«Adrija > se je otresla te akademske eskiu-j
16. in 17. avgusta 1. 1924. se je vršil ziy»oati » sarrvoi^bja ter se pojavila na dvodnevni tečaj v Gorici, ki je moralno	mažno sta1^ sode^v«Ma
krasno usp^l. dasi ga dijaštvo ni posetilo v|^«tva' m,se	S ^ sta^m
I posebno velikem številu. Mrtvilo je bilo I ^n a za skupno ch,asko (srednjesoUko m • -	-	_ j visokošolsko) organrzacijo, tako na kon-
Trstu le de-
^ „idila tečaj v Krnu. posvečen spominu svo- Ioma l,s^la °-b nepopustljivo^« srednje-V Beaetkrh * p^J^^^TS^ ^HSega članadr. Klemen^Juga
Osrednje tajništvo.
Siovenski dom v Ncwyorku. Slovenska
šolcev ter praktičnih zaprekah. Vendar 11 . j .	w	j	ta mi«e] leios zaživela v osivaritvi
vse potrebne korake, da se to perece vpca- 5™»'™ « 'e nase a1;astyo 00 ing.ava..	siovanSkih akademskih društev v
šanje uredi v frilo« To^ih oihodova^oev. -o Kvarnera .^ap jalo v .dealno ztvlienje	zveri z .Udruženjem
m deio junaškega delavca, ki mu je bit te-	.	,	,, '
čaj posvečen, bistrilo misK^ splošnih vpra- ^ednjesolcev, tvorila skupno drisko vr-
___	______________ šaniih. ki jih stavi sodobnost na vsakogar, Ihovno. orgamzactfo. Ta skupna vrhovna
društva v Newvo,ku ir- Brooklinu so dne 22. ter se spoznavalo s prilikami našega pre- ^gamzactja, ki se bojtvonla bo imela avgusta po svo ih citatih sogla^o sklenila, | izkušenega ljudstva. Namerno je priredila gjojo praktično vrednot v tofako, v koda zgradijo v Nev,yorku Slovenski dom > ki i tcčaj v	aivnem planinskem raju, v ;kor.(°?. Predstavljala našel m teznje za naj bo ustanovljen na nepristranski podlag;, kršnepi Krnu v domovin- našega	-tvontv^o ras zivljenjazmozne skupne or-
- -------škega slavčka. Gregorčiča, sredi naših	Občm zbor. umevne plod-
grćavih tolminskih puntarjev,, da jih sno-j 3°®* te?a	dal nove	za
brez ."/ira na polH čiiO ali versko prepričanje posameznikov. Slovenski dom bo sta! v
newyorškem predmestju RidgLvvood, kamor s--«—	KT^'^^ ^ T"" delo v tem pravcu,
se ie obrnilo slovensko naseljevanje iz New-! ^nava v njihovem etefu. zivirjentu m trp-. „ .	,
kako se mora narod boriti za svoje naj- (letna sta se \ rs*ili najmani po dve!). •S'vetejSe ideale.	r čalo pa se je društvo iu>ii z drugimi, celo go-
spodarskim vpra«;mji in j« prodajalo tud go-
—	Arnaldo Mu5S®J|ni v Gorici? Prire- (spodarske potrebščine, kakor je to iz siarla
diteljski odbor lovske razstave je povatil, spiskov razvidno Včlanjeno .je bilo pri
v Gorico brata ministrskega predsednika, | -Kmetijski družb za Slovenje v Ljubljani,
g. Arnaida MussoHnija s prošnjo, da naj i ki ,nu ^	lepo dvorno — in pa pd
»-.j.	. i ^/-1, «z,vcz narcdnrh društev« v Gorici (predjed-
pnperje s seboj tudi svojega nečaka Vik:-1 ^ ^ p. .	yt
torja, kateremu hočejo goriški fašisti poka- ^ j t . .	, .. , . .
J.	■ i___ ' • j Ti.	rrvi predsednik društva ie bil seda? v A-
zah vso svojo brezmejno -vdanost, katero; meriki ^iveči Fraflc z ^ do} ^ Je|
g^ijo napram njegovemu očetu, mmistr- j pa mu je sta{ na eeju	ućitelj go&p(>d
skemu preosedniKu MussoKniju. — Bog Mermolja. Med predsednik predve nt dobe
vedi, če bo prošnja prireditelj»kega odbora sem mogel zaslediti samo Še Rustja Franca
uslišana?!	šfc. 87 in Rustja Ivana št. 99. (V splošnem se
, i predvojni odbor n.1 mnodo izpreminial).
—	Vpisovanje na obrtno šolo v Gorid. Med vo.no je društvo, prenehalo z delo-S 15. t. m. se prične vpisovanife na obrtno,' vanjem; v tej dobx se fe tt*di izgubil	^ šolo v Gorici za nastopajoče šolske leto.; lotn društv. arhiv, ^kar mene pri sestaviian u K prošiip za sprejem napisani na kolkcva- j lega poročila pos-bno ovira), kakor tudi velik nem papirju za 2 liri, morajo biti priloženi de] društvene knjižnice; ohranilo se je pač
krstni lisi, spričevalo O cepljenju koz in pO- j	pevskih not m v precej dobrem stanju
t i -it	i \r j x - i ! tamburaški instrumenti
štednje soisko spričevalo, v bodočem sol-1
skem letu bo šola cbsegaia dva moška [ — (Po Tojni). L 1922 je par domačih študen-oddelka — in sicer enega za mehanike in|tov s4tI,ca]° Povo.no zborovanje .ob veliki
enega za mizarje — in en ženski oddelek.;	mlad nt in ^ar-h članov. Dana ,e
a	'	, 1 o'.Ja pcalaga za nov in uspešen razvoj nase
Na razpolago je /0 mest na moških oddel-,^ organizacije, ki je takoj pr čela z obširnim de-kih in 35 mest na ženskem oddelku.	1 o vanjem, pod predsedstvon- Hrob^ta Viktorja,
sina dolgoletnega predvojnega ta^iika — pok. Hrobaia Al., razuinaega mladeniča, ki je obenem učitelj peć a in tamburanja. Spk>h so danes v društvu te mlade moči in sramota za nekdanje člane ie, da našega pomlajenega društva niti podpirati noče:o/ V društvu so o«J
i j a -i	•	__i - v»V 'starejših članov samo še trije: Vrčon Anton,
spevek od Avstrije, se te razvnela po ita- , . '	. .. ^ 4	,
• J: , „ .T* , r ' trg-ovec 'n ustanovdet«; rranc Mermoha, ut.-Itjanskem časopisju borba za razne ----1
— Goriške skrbi. Ker kmalu zapade v sanžermenski pogodbi postavljeni rok tekom katerega se mora Italija izjaviti katere obmejne železnice namerava graditi, ako hoče zahtevati za njihovo giadnjo pri
7<trka In * BrokHaa." V*tem' delil" ima' »vofe h«. ! ljenju - živeč nekaj dni med njimi. P**- j	kf't^ft^
/ nid 20 S-ovencev, stanuje pa tam nad+200 ditev v Kobaridu je bila nadaljevanje te-' / , *	, j T^j, '
- --	t čaja, konec ..a mu je tvori! izlet na TH»lav!	, le,.a . P^ed^tok druriva - tp
s sodilovaAjem pri odkritju spomioske | vz,tr?,C!!*	. jL ^ 1 ^ °
*	- —	I oslal ket sam s^moat delavec. Ko letos m
slovenskih družin.
; plošče svojemu vzorniku dr. KI. Jugu ter ,	^ , . ,.	, , .
1 -	'	' vec moge! sprejeti predsedstva racb za-
DruŠtvsno vesti
— Slov. ak. društvo <Ba&an». Danes ob Obiskom njegovega groba.	ni- -	•	•• a
ob čaini uri sestanek. Odbor zahteva, da se ga ; Sa^izobraževalno delo «Adrije» po te- 1	^ega stnckia, ima pn»etno za-
tovanši - Tržačani udeležijo.	. rodUc u b s sk1cpom lanjikefa. !vest' f /Adrt,a» v našem ^vnem ^rije-
fudi seja ob ob;ča;n uri. - Odbor.	4. prosvetnega tečaja so tečaji	pomern in da se n nt treba bonta
S. D. Adria vabi članstvo na važen šesta-; 5tali ^ wsega „rinnjrskega dijaštva. jza °os«>l- .	__
'	^	- - • Izvoljen je bil sledeči odbor: Lastc Ivo,
nek, ki se bo vršil jutri v petek cb 20.30 pri j f ua^e priznanje idealnemu pri z ade -	^Tm^' T^^'
Sv. Jakobu Pri tem sestanku se sestav, P^va 'edinega društva, ki je vrŽlo dol- P^dsedmk;	Bre^ant Man,, podpr edsed-
m ::ru3a četa nogometašev. Članice in ciant, «i i ' K . s	i t
niso še predložili svo? h slik za S. U„ naj to! znosti iz lastnih sil za splosnost, dokler
nik; Bizjak Joče, blagajnik; Jelinčič Zorko, tajnik; Pertot Stenko, odbornik; Pavlin Josip. Mozetič Franc, paegledovalca računov; Sfiligoj Avgust, Mozetič Vlade, namestnika.
Pozno popoldne smo se razšli, veseli zanimanja in lepih misli, eni po opravkih, M. D, «Gbzor» javlja, da se bo odigrala!^™ jc"doYetela lefos neko drugo njeno	j« večjidcl na skupni ttlet v Renče,
13. t. m. pri ateliska nogometna tekma medLstanova Mislimo namreč .Počitniško k>er fa ^ ^eh na po^at^u s Trstel?a četo omenjenega društva ter prvo četo S. K. ^ . d ianskega leta fungirala | ^^ kninsko društvo« iz Trsta m ^Sparta- iz Gorice.	[,	t	j..	____! vjorice.
storijo utri.	| ta ni sama dozorela, da je sama prijela za
— Trf^vsko sr-ortni krožek. Danes, dne 10. i delo. V priznanje in tttdi iz praktičnih raz-sept skupna seja v gost. Jadran >.	; logov je dobila «Adrija» za letošnje leto
kot prva poverilo za prireditev splošnega dijaškega tečaja.
Ista značilna naloga, ki je «Adriji» le v
sp»osrr
Kdor pazliivo sled naš m sportnm manife- j odsek našega društva. Že v začetku, stacijam, mora priznati, da ste ti dve četi brez-f poslovne dobe je bilo sklenjeno, da se t3 :
dvomno med na boljšimi v Julijski Krajin
Zat<
j r------------> - ----—---; >----- --- -
odsek osamosvoji v neodvisno društvo. Za pr de v nedeljo vsak slovanski božičnih počitnic se je nato res konstitui-
športnik na igrišče Obzora katero se ta dan otvori n k lež v Rocolu nasproti gostilne «N:chetto■>, da prisostvuje tej tekmi, k'i bo ena na zanimivejših. Začetek točno ob 16. uri.
— S, K. Val v Barkovljah priredi v nedeljo 20. septembra t. 1. cestno dirko na progi: Barkovlje, Kontovel, Prošek, Opčine, Bazovica. Lokev, Škocijan, Škotlje, Vreme, Ribnica, Trnovo, Dobropolje, Ha-rije. Podgrad, Obrov, Markovščina, Materija, Herpelje-Kozina, Rodik. Kačiče, Divača, Gorenje, Povir, Merče, Sežana, Opčine.
Odhod ob 2, uri pop. na Greti, cilj pri Fabčičevi gostilni na Opčinah.
Maksimalni čas je določen na 45 minut po prvodošlem dirkaču.
Nagrade obstojijo iz velikih vermeljnih, srebrnih in spominskih svetinj do VII. mesta. Eventuelni nadaljnji darovi se objavijo pravočasno.
Prijave naj se naslovijo na odbor S. K. Vala v Barkovlfah 456 do četrtka 17. t. m.
Vpisnina k dirki zraša L 4.— in se lahko \ plača pri odhodu.
ralo potovalno društvo «Viator» s sede žem v Trstu.
Vsa leta po vojni, deloma tudi pred
Poziv
visokošolskim ia akademskim na obrazen-cem na Goriškem!
Občni zbor Slov. akad. fer. društva «Adrija» v Gorici dne 30. avgusta t. 1. je
prvi izlet je bil zopet poverjen «Adrijir. Izvršila je ta sklep v obče zadovoljstvo z izletom na Triglav in na grob dragega tovariša.
Prireditev za javnost društvo za letos, razen one v Kobaridu, ni imelo nobene, če ne prištevamo k temu tradicionalnega »Poslovilnega večera» v septembru lanskega leta. In prav je tako! <*Adrija» se je dobro zavedala, da je dijaštvo dolžno najprej biti si na jasnem s samim seboj, da se mora s samoizobraževanfehi temeljito pripraviti na čas, ko naj s stvaritvenim delom poseže med svoj narod.	' Druge točke pravilnika bodo objavljene J Kljub temu izvršenemu delu pa ni bilo v nedeljski številki. .v društvu one živahnosti, ki bi bila po-
vojno je bilo opažati, da dijaki čedalje bolj ugotovil, da je po Goriškem še mnogo to-zgubljajo smisel za počitniška potovanja, j varišev visokošolcev in visokošolskih sta-Počitniška zveza je ob takem razpolo- [ rešin. ki niso včlanjeni v imenovanem aka-ženju pešala. V poživitev te lepe, dija-1 demskem društvu. Potreba intenzivnega škemu idealizmu tako primerne navade je; dela in tesnega skupnega sodelovanja je bilo na skupnem akademskem zboru skle-! v sedanjih razmerah očividna, potreba, da njeno, da vsako leto priredi eno akadem- se med seboj poznamo nič manj, ter da sko društvo skupen počitniški izlet. Za j vodimo o sebi statistiko. Vemo tudi, da je
raztresenih po Goriškem še mnogo tovarišev, ki delajo v skupno korist med ljudstvom, ki bi se tudi radevolje udejstvovaK v naši organizaciji, le da si niso na jasnem, na kak način. Gotovo je tudi, da je nebroj akademskih starešin, ki hi se bih voljni pridružiti nam, a ne vedo, da imajo po dru-društvenih praviKh pravico se včlaniti kot starešine vsi akademski naobraženci iz Julijske Krajine aH vsaj stalno bivajoči v ,njej.
Iz teh razlogov |Miiii—wi vae visoko Solce ia abacMi—it dnkft sol na Go-riškem, da sc včlaasfo.
Gorica, dne 5. septembra 1925. Slov. akad. ter. drafttvo «Adrfca» t Gorici
Ujamskem časopisju bort>a za razne pro-tteI- u dolgoietni predsednik, ter Hrobat Ivan jekte obmejnih železnic. Trst, Gorica m 189, bivii nač pevskega odseka. Kje so ostali Videm zahtevajo gradnjo predilske želez- i iB zaku jih ni?
niče, severna Italija z Milanom na čelu j Vendar drušvo prav pridno vzgaja one mla-zahteva gradnjo predora skozi Stelvij, Be-: deniče in one mladerbke, ki še vzraja o. V p;s-netke pa so postavile kar lasten načft ob-1 ve ni dobi ;e poučevalo v petju celo — nara-mejne železnice, ki naj bi spajala mesto 1 ščaj. Da bi pa še bolj odtegnilo našo mladina na lagunah z Avstrijo in Nemčijo.	^ kvarnega poha '^vanjaui popivanja, e
a	letos osnovalo se športni r.<?sek (s teio\.adnim
Trst, Gorica in Videm so si složni v tem. hn nogometnim podedsekom), mesto prej samo-da naj se zgradi predvsem predilska želez- j stoinega S K Ca v en , katerega predsednik znka, češ da je ta železnica ogromne na- j je sedaj nač. športnega ods. S to spojitvijo ni rodno-gospodarske in strategične važnosti le preprečena cepitev mladine, marveč k- iitći za državo. Glede proge same sta si pa doseženo da korakata sport npr osveta vza-
Gorica in Videm nasprotna in ti dve sestri	rok ,	vo.m s. ie društvo
, ° t i »	*	i	nabavilo tudi nov oder in nove kulise, kar je
male furlanske domovine sta si skočili seveda sUlo vdjke vsote in društvu je sajno
radi tega vprašanja ze večkrat v lase. j kriIo slroške, ne da bi ga dobravska javnost Videm zahteva namreč, da naj teče pro- j podprlaf.... Včlanjeno ]e sedai pri Zvez proga predilske železnice iz Trsta dc Tržiča; četnih društev v Gore, kateri je dolžno ? 4 , j . * t-	•	- i zahvale za nteno podporo, posebno pa smo
m Zagrada; od tu da^e pa naj ne gre več hvaležni za ^redaCanfe Dr. Vebra Le le naj
po dosedanji progi južne zeleznice skozi na poš^e predavateljev!
Gorico v Krmin, Čedad in Kred, ampak y o^v^u proslave 25-letnice obstoja je uru-med Zagradom in Krminom naj ae zgradi štvo že za Bin.košti pripravilo prvo javno pr:-direktna železniška zveza, s čimer se pri-1 reditev; potem ie pr redilo druš.v. izlet nu i hrani približno 1! km poti.	stelj in koncem septembra priredi drugo iav-
.	.	,	,	, no veselico, ki bo — upam — uspela kot vsa-
Gonca s svo^e strani pa zahteva pred-,ka dosedanja! Clan.
vsem. da naj teče predUska železnica pot	.. .	. .
dosedanji progi Trst-Gorica-Sv. Xucija od- 7"	Pri MlT?u'J° dolgtmp avno
. . f . . f^.,	jr " j. 'r»'	priredilo prosvetno društvo svo;o	\ uu
koder na> bi bila speljana na Kred. Bovec prireditev. Za tako malo vas. kot so Oabm.e,
m Trbiž. Ako pa bi se ustreglo zahtevi j je ceia prireditev čudovito dobro /padla Le
Vidma, s<e ne sme v nobenem slučaju zgra- j deklamacija je bila preliha, p^ Petfu e. P^.
džti direktna zveza med Zagradom in Krmi- možki zbor preslab v primer; z ztn -. m. V
nojn. ker bi bila potem Gorica popolnoma r Rodoljubu iz Amerike te btaz.fca prav >zvr-
odrezana iz mednarodnega ocmeta in bi stno igrala, dobro tudi Jerica. Ako b. nas pre-oorezana iz meanaroonega pcmeia m oi	* rankarski vse prei kot plemen ti duh
postala cisto navadno zakotno mesto.	Stražinega > dopisnika o zadnji pr reditvi na
Trst je v tem vprašanju več ali manj Vagerskem, ki se je norčeval iz bornega yo-nepristranski', četudi izgleda, da je bolj gerskega odra, potem bi b 1 naš dovtip silno
naklon^ videmskemu načrtu. Trstu g* | ^ Je^^^^ds^K^pr^z^-
pac predvsem za to. da se predilska ze mo lcfkc razmere s katerimi se ima 0 tudi
leznica zgradi1, pa naj teče ona skozi Go rico m Sv. Lucijo ali pa skozi Zagrad. Krmin in Čedad.
Vtis imamo, da se merodajni krogi vedno boli ogrevajo za videmski načrt, po katerem bi bila Gorica skoraj popolnoma izločena iz mednarodnega in tudi notranje^, glavnega prometa države, kar bi pomenilo za Gorico strašen moralni in gospodarski udarec. AH ravno tako imamo vtis, da se prediiska želeansca spioti ne bo gradila, ker bi stala tečke milijarde in ker po prijateljskem sporazumu z Jugoslavijo ni več aktualna. Zato naj si sv. Gorica nikar ne
člani društva v Gabr jah boritsi, n^m je tuja vsaka nvisel norčevanja in le toplo želimo, da bi prireditelji prihodnjič bolje povzili na skrbno predpr pravo prireditve.
— Sveto p« Komnu. Tuka»nje agilno pevsko in bralno društvo Draga* bo imelo v r -deljo dne 13 t. m. svojo drugo letošnjo prireditev s sledečim sporedom: 1} Italijanska deklamacija (R. M. L Agr eoltore); 2) Slovenska deklamacija (O nevihti, S. Gregorčič); 3) Županova Micka, veseloigra v dveh dejanjih. 4) G. Kordula, veseloigra v dveh deianjih; 5 a) Milaida, b) Naša zvezda, poje komenski mešan zbor.
Med odmori svira domača godba. Po prire-
beli glave in dela skrbi s predftsko železr ditvi prosta zabava s piesom. K obilni udelež-nico!	i bi vLiudno vabi — Odbor

J_
V Trstu, dne 10. septembra 1925,
•EDINOST?
UL
— Iz Solkana. V nedeljo, dne 13, t, m- priredi nase novorojeno društvo svojo prvo prireditev. « Mladinski odsek Z. P. D.» je pokazal svojo žnlavost in življenjazmožnost. V kratkih raer secih svojega obstoja nastopi s prireditvi;©, s programom, k bi ne delal sramote tudi dozorelim društvom. Izvajali bodo: I) Moja pomlad, zbor iz Solkana; 2) Rožmarin, zbora iz Solkana in v nedolžno oko Mladina v Šempetru. 5) Ljubosumnost, veseloigra v 1. (dej, 6) Janko in Anka, poje Mladina iz Šempetra. 7) Kakr-§en gospod, tak sluga, veseloigra v 1 dejanju. 8) Prosta zabava. Vrši se v dvorani g. Alojza Mozetiča. Začetek ob 4 uri in pol popoldne.
_ Iz Solkana. — Mladinski odsek Z. P. D.
izreka zboru Zveze slov. učiteljskih društev
najiskrenejšo zahvalo za lepo volilo ob priliki svojega konccrta v Solkanu. — Odbor.
_ Prvačin«. Dramatični krožek v Prvačini
ponovi na splošno željo ljudstva v nedeljo 13. septembra Silvin Silvanov ljudski igrokaz s petjem v petah dejanih. — Začetek točno ob 4 popoldne. — Da bodo udeleženci lahko prisotni pri celi igri, radi odhoda vlakov ne bo pred igro nikakih pevskih točk, — tako da bo vsak dobil po .končani prireditvi še vlak proti Gorici, Trstu ali Ajdovščini,
O tem, kakor tudi o nekaterih drugih kemičnih izpremembah, ki se vršijo v grozdju, nam priča sledeči poizkus:
Teža 1000 sladkost celokupne
—	Koncert Zvezinega zbora v Gorici. Koncert pevskega zbora Zveze učit. društev se bo vršil v soboto 12, t. m. ob 8.30 zvečer v trgovskem domu Pevsk; zbor je naštudiral več novih skladb, ki se doslej še niso pri nas izvajale, tako na pr. dr. Širole «Zorjo, moia zor-jo...», Adamičeva * Vragova nevesta*, Sukovi ženski zbori (češke in slovaške nar, pesmi s klav rsko spremljavo), Mokranjčev IV. šopek ♦ Mirjano« "in druge. Program bo obsegal najpreprostejše ljudske in najtežje umetne pesmi. Komur :e do- posebnega umetniškega užitka, ne bo zamudil tega koncerta.
Hz Domfcerga. V nedeljo 13. t. m. nastopi pevski zbor učiteljske Zveze tudi pri nas. Tako bo dana ljubiteljem pesmi priložnost, da sjišro zbor, ki je pokazal vso lepoto naše moderne pesmi iavnosti. Prihitite na ta ljudski koncert, da čujete, kako ie treba zapeti in da spoznale bogastvo naše glasbe!
—	Erje, Naše bralno n pev. društvo se spet pripravlja na prireditev za v nedeljo dne 13-t. m. Ker se večkrat si šijo pritožbe od strani udeležencev prireditev v kasovski dvorani, da dela jez Vipave velik šum in ropot, se bo to pol poskrbelo, da se la «nadloga-> kolikor mogoče omeji. Vel kega šuma in nereda v dvorani, »ki se često dogaja, pa je bržkone glavn vzrok obiinstvo, ki se med predstavo j f^J^t jrk0 so nalašč opustili to namero, pogovarja, smeie, kriči, vstaja s klopi itd. To | jter potem ne bilo tistih prstov, ki «popa ni samo pri nas, ampak v večji ali manjši j.Jore] — prstov ki pojejo. — meri tudi druge 'J Kako to kvari uspeh pr.re- ' dilev, ni treba dokazovat* posebej. In ka.ko slabo to vpliva še Ie na igralce in pevce, ki morajo dosti žrtvovati in se truditi, a jim je v tem slučaju vse brzuspečno. Seveda ne mislimo s tem vsega občinstva. Bog varuj! Po na-
Znanost in umetnost
— Učiteljski koncert, ki še je vršil v nedeljo dne 6. sept. 1925. v Solkanu pomeni znova krasno manifestacijo učiteljstva in njegovega zbora. Nisem strokovnjak v presojanju petja vendar se mi zdi da lahko povem spričo; čustev, ki so se rodila, ko sem poslušal te zbrane glasove in gjedal dirigenta Kumarja, o katerem se je že mnogo pisalo in bi bilo potrebno govoriti znova o tej poosebljeni .pesmi, Saj je dovolj, da ga nekdo vidi kako dirigira, da čuti vse ono, kar pokažejo samo prsti njegovih rok, kadar je kak «crescendo» ali) *piano» ali andante, in ne bo ga pozabil tako hitro.
^ silno jasnostjo mi je nehote ostal v spominu pasus pesmi — Cin can cvrgu dan —-«svinjice si bode hranil» ne toliko radi pesmi same kolikor uprav vsled Kumar je-vega dirigentnega izraza. Zdi se mi namreč, da se mu pevci »v onem kosu niso povsem pokorili in da je vsled tega tembolj zaznamoval oni kos ki je 'bil v resnici nekaj tako živega in tako resničnega, da ni bilo treba poslušati pevcev in je vendar človek odnesel vse ono, kar je v tistih besedah lepega in naivnega in še več. Naj pripomnim zraven tega še nekaj: besede namreč, ki mi jih ej rekel neki njegov pevec, da namreč ni treba not v rokah niti jih ni treba videti, da se človek le izrazu v očeh in gesti pokori, pa je pesem v srcu. In morda Se to, da so mu hoteli učitelji pevci kupiti
Cas preizkušje jflgodvgr.
12. avgusta	.1190
9, septembra	2154
28. septembra	2173
12 oktobra	2370
21. oktobra	2283
16,4 286,0 312,0 382,2 383,0
kisline
34,5 24,8
23.4 22,8
20.5
V tem slučaju ie grozdje 12. oktobra dozorelo, ker takrat je bilo najlažje in je imelo le v 1000 jagodah le 1 gram sladkorja manj, kakor 21. okt Iz gornje razpredelnice je nadalje razvidno, da v septembru grozdje zelo mnogo pridobi, zlasti ob lepem in solnčtiem vremenu. Zato zelo grešijo oni vinogradniki, ki grozdje že v septembru potržejo. Trgatev v septembru opravičuje le dolgotrajno slabo vreme, ko grozdje začne gniti.
2. Pri trgatvi moramo ločiti zdravo in dobro grozdje od gnilega in nezrelega. Zato mora vsak trgalec imeti s seboj dve posodi in sicer eno večjo in eno manjšo. V večjo bere zdravo in kpo grozdje, v manjšo pa nezrelo in gnilo. Za trganje in čiščenje grozda so najbolj prikladne posebne grozdne škarje. S temi škar-
Dalje na IV. strani.
Borana poročila,
DEVIZE:
Trst, 9. sept. Amsterdam od 950,—do 975.— Belgija od 104.— do 10«. —, Pariš 112.— do 113.— Londsn od 113 75 do 114.75 ; New York od 23.25 do 23.65; Španija od 335.— do 345.— ; bvica od 44,"'. -- do 455.— ; Atene t»d 34,— do 36.—; Berlin od 540.— do 560.— ; Bukarešt od 11 do 12,25: Praga od «9.50 do 70.50: Ogrska o-l 0.0325 do OJKMO; Da naj od 33t. - do 345.— ; Zagreb od 40*50 do 41.50.
VALUTE:
Trst; 9. sept. Avstrijsko kron'« oi 003*25 do 0.034 «; dinarji od 40—do 41.50; dolarji od 23.20 do 23 60; »ovci po 20 Trankor od 90.— do —; funt, Steiling od 113.50 do 114.50,
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oie in etari oče
GRGO RIBARI*
posestnik
včeraj, po kratki bolezni, v starosti 94 let, v Gospodu preminul. '— Pogreb nepozabnega sa bo vrfiil v četrtek, 10, t. m, eb 10. uri predpoldne na domače pokopališče.
Marija roj. Poropat, seproga, Martin in Anton, sina, Lucija, Heleaa por. Pofopat, Terezija por. Rupena, Ana por. Rfbarič, hčere, nečaki in ostali svrodniki.
VODICE, 9. septembra 1925.
JAKOB BEVC
ararna in slatavaa
Trst, tempo S. Olacomo •
Tla— kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah KrOM plačuje viSje kot vsi drugi.
i razno vratnih ur in zlatenine.	(650)
Odlikovana destilacija
F. Žagar — Trst
Via S. Francesco 18, tel. 38-72
ima z zalogi:
Istrki tropinovec Slivovec Brinjevec
Rum .Jamajka ' in „Kuba" ter vse druge likerje Istrska in vipavska vina po zmernih cenah.	(641)
Irnmii RIZZO i
Trst, Via Scalinata 2
PODRUŽNICA Via Arcata lO
NAZNANILO.
Odprl sem novo zalogo vina na debelo v lastni hiši.
Imam na razpolago po najnižjih cenah in v velikih množinah belo in črno istrsko najboljše vrste, 10 do 11 stopinj. Zraven tega marsalo in domači tropinovec. Na deželo pošiljam po železnici iz tranzita.
Fran Tomažič
trgovec z vinom na debelo
Trst, Via Caprln 4. (614)
!o"S
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodni-; kom, prijateljem ;n znancem tužno vest, da jej
j i vgtiko Izftera Mtite in Kap j
V___
Najnižje cene.
Valika sktadšiča
naš ljubljeni sin in brat
Zbor sam ima te dneve svoj tečaj za j	Karel Pahor
vaje. Dopoldan se poučuje teorija, popoldan j v CVetoči dobi svojih 20 let danes zvečer ob j
pa praktično petje z vajo v dirigiranji*, j 19. uri po dolgi bolezn: izdihnil svojo blago. ^^ ^^	I
Poučujejo najboljše moči na GorUkem.' dušo.	^^^ aj i fC mS li m
, Tako ima teoretično nalogo gdč. Frida i Pogreb zemskih ostankov dragega pokojni- j • ^^	f"! S V ■ W	I
vad; ugan-ajo te nerodnosti le ianiiči in kaka !ščcUc.a skladatelj Grbec in dirigent Ku-j k* se bo vršil v petek 11. t. m. ob 15uri iz .	navadna in luksuznega I 5
dekleta, ki žalibog nima:« najman^eoa ume-	sam Xcčaj ^ trajal štiri dni Upamo! f*lo&t} l ui 9 Boccac<™ st- 11 na P<>" dunajskega, navadnega n lUKSUZliega 5
van a za lepe vzgojne nastope. Pri nas hočemo	učiteljstvo uporabiti na'brano kopal šče k Am	V Velikanski izberi in pO konkuf. Cenah §
temu napraviti konec slent. da b&do red ielji
f tlliU IU jj 1. »II :.uuv\,	~" ""'-V • "" "■]■	, ^ _ -
postopali z brezobzirno strogostjo! Kdor misli	na deželi.
Trst, 9. septembra 1925.
. . , , - .	,	v- . . .	1 . j. r>	. Ivan in KaroEna, starši, Danilo, brat, teta Ma-j
d varan uganjat kravale in moien^a, naj, ivot čujemo, bo tudi Gorica deležna se „ _n stpic FraB Myan4€ bratranec Marijan
ter ostali sorodniki.	<
ostane deraa
Za v nedeljo dne 13. t. m. imamo na spore-
to jesen enega koncerta tsga tako dobro izvežbanega zbora. Opaziti je bilo namreč
du več nastopov sosednih pevskih zborov, ■ ko malo goriškga meščanstva. Upamo,
veselo gro-enodc ankc. Kolajna, jtd. Smeha da bQ ^^ upoštevati truJ t€ga zboraj ki
in zabave bo v Izobilju! Sodeloval bo tambu raški zbor iz S?la. Ker je čisti dobiček namenjen nabavi novih kulis, vabimo k oblni udeležbi. Začetek prireditve ob AH popoldne.
__V soboto 5. n nedeljo 6. t. m se
mu ni nobena žrtev prevelika, da se ne bi zhra] in zapel, ki ne gleda na dohodke, ampak rad ponovi kako pesem, če je splošna želja poslušalcev taka, kot se je to zgodilo
predstavljala v našem rudniškem' gledišču Pr* včerajšnjem koncertu parkrat navzlic drama v štirih dejanjih Sin,, katero -ie spisal l nepovoljnemu, bi lahko rekli, obisku.
Engelbert Gangl,, bivši učitelj idr iske pr.prav-n ce in nekaj let tudi deželni poslanec za na-
Naj >bo tu na koncu — da pride vse hkrati na vrsto — Še beseda «Gori£ki Straži^. ki
še mesto. Igrali so diletanti bivše -Kulturne,^ |Q samo vpra^alj ^e bi morda ne bilo
zv£z< i! ,	,	, . . ji i i I politično, če bi zbor nastopil ix>d okriljem
Predstava e oba večera dobro zpaala lako f . . ' 1 ,	_	xt« ••
,	,	V v, . - !tamosn»etfa katoliškega društva. iSi ji
v moralnem kakor gmo'nem oz.ru. Dasi se je \	Z 6, . . , & .	j 1 '
pr: par igralcih ^ delo, da so. šele prvič na1 namreč prav, da je zbor nastopil pod ckri-cdru, so pa drug; svo e mestoma jako težke t Ijem solkanskega mladinskega odseka vloge dobre obvladali, tako da je predstava Z. P. D. Če je že vse politično, zakaj bi ne dobro izpadi? Ker vemo, kako mučno ie za ru- ! moglo biti politično ono drugo društvo? daria, po ne?ovem trudapolnem delu še večer! Seveda bi v iem slučaju «Gor. Straža» za veič: rom hodii k va ara ter se učiti in P"- . povsem molčala, pravliati za igro. moramo prirediteljem česti-i	_ #	, .
lati na uspehi katerega so ravno to pot do- j -Peheric-Skrbiaiek Vozel \aska 'gra v segii, in žei mo, da se še večkrat pokažejo na i treh dejanih Oder, zoirka gledaliških iger 11. odru. Sai dramatika n samo zabava, ampak zvezek, V Liubljan: 1925. Založila Jfskovna ima tudi velik vzgoni pomen sai se je ravno pri , zadruga. Cena broš. Din. 18.—, s poštnino 75 tej predstavi vedelo, s kakšno pozornostio so para več.
sledili gledalci posameznim prizorom n kako. Pravkar igrajo v ljubljanskem gledališču .Peso ti nanie vplivali. Poleg dobrega čt^va je rav- trovičevo komedi;o Vozel Zato bo izdaija Tino dramatika niiboljc in najprimernejše sred-1 .»kovne zadruge dobrodošla ob:skovalcem gle-stvo za vzgajane ifudstva n nie^ovo iz-obraže- dališča,' kot tud. vsem podeželskim odrom, za taa:e. Kako potrebno ie bilo, da se je rudni- katere je Petrovičeva igra kot ustvarjena. Za ško gledišče vrnilo svoiemu namenu, se vid z njeno uprizoritev je potrebno le šest oseb. Igra tega, da ;e bilo v nekaterih mesecih toliko se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, predstav od različn h prirediteljev, k: so b le , Prešernova ulica 54. vse precej dobro obiskane. Ali se ne bi moglo1 v Jdriii doseč; to, da bi se vršile predstave vsak teden? Igralskih moči je gotovo dovolj, saj ma vsako društvo tud svoie diletante. Dobro bi bilo razmišljati o tem! Ker ;e kliub dvakratni predstav bilo še dosti 1 udi, ki vsled omejenega prostora niso mogl videti omenjene igre, so prireditelj dramo Sin» v torek dn.' 8 na Marijin prazr. k še enkrat ponovili, »slotako z dobr'm uspehom.
BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Oiulia 29.	64
PETNAJST-SEDEMNAJSTLETNO DEKLICO
za majhna hišna dela išče družina, stanu;cča Via Pclromo, 3.	1267
PRIZMATIČNE daljnoglede kupuje Hirsch, optik, Via Mazzini 36.
Giusto 1223
POŠTENO DEKLE se sprejme v Via S. Laz-zaro 7, gostilna.	1272
ZALOGA oglia na prodaj. Zglasiti se pri lastniku v ulici Zovenzoni 4.	1273
Na debelo	Na drobno; ■
R. CAMPONOVO r
Tal. 793 - Via le XX Seltem&rt 33 TRST
Kdor rabi pohlitvo, Šivalne stroje Singer
In drug« potrebščina za stanovanje,
naj si ogleda zalogo pohištva
G. BR1IME1Š
Trnovo pri Bistrici In Gpatllo
predno kupi kje drugje »v.*
S Javljam p. n. općinstvu, da sam otvorio
i trgovinu drvo, ugljena (
i raznog materijala
Ugljen: kameni, engleski, trifail i koks iz tvornice «Gas-Rijeka»;
Gorivo drvo: bukovina i hrastovina;
Gradjevno drvo: grede svake vrste,
daske i parkete; Cement: .Titan', .Bergamo' i .Udine"; Opeke: za zidove, za šuplje stijene, za peći i štednjake;
Raznobojne pločice; za zidove, podove i «Chamot» opeke za peći; Pijesak: lini, grubi, za vrtove, morski i melieni;
Štednjake; iaznih veličina uz cijene
od lira 300 do iira 1300; Sijeno, slama i zob.
Naručbe izvršivat ću tačno i savjesno.
ANT. ŠTENTA, OPATIJA 2
Pisarna u „Villa Stigiić", tef, 83 (vis-a-vij trga) £
BHH3IHM---
lnserirsjie u „Edinosti"
r,43
Učite se
JEZliCOM
lOLB
BERLITZ
SVETOVNI ZkVOD
ustanovljen 1. 18 "d.
Praktičen način uienja
Praktična slovnica Konverzacija Trgovsko dopisovanje Slovstvo
Zasebne lekcije in v skupinah. Urad za prevajanje. Od 9. do 15. septembra novi tečaji Vpisovanje dnevno od 9 do 21. Trst — Via Terre klanca L«. 21
m
Pripravljajmo zdravo, dobro In stanovitno vino
1. S trgatvijo moramo lako dolgo počakati,
da grozdje dozori. Grozdje smatramo, da je
_ Iz Brestrvice. Naie Godbcno druitvo	dozorelo, ko je največ sladkorja v njem.
prred: v nedel;o, dne 13. t m. ob 4 uri pop. Sicer tu.di potem postaja grozdje sladkejše, ali veselico s sledečim sporedom: I.) Starinarica, 14f sladkoba ne i/vira več od večje množine vese'oigra v J de' 2) Vcdež, burka 3] Pobolj-! siadkoria. ampak vd manjše množine vode- v iana trmoglavka burka 4) Perice, noje do- njem, ker se grozdje suši. Delavnica za slad-mači zbor K obilni udeležbi se vate ob^nsivo, k°r je zdravo n zeleno trtno, listje. Kadar to
da pikaže da zna ceniti prvo požrtvovalno močno porumeni, ah odpade preneha vsak	_ , . .	x n	. ,
delo nai h najboljših, ki so se po težki preiz- i ^tok sladkoria v grozdje. T.edaj oleseni groz- DRUŽINA v Gorici spreiema učenke na hrano kus«; " zopet zbrali da pokaže o kaj zmorejo.'	^ jagode se začnejo sušiti.	"	nove đor.ika „nr^v«. I
KONJA črnega 16 pesti visokega, za dvojno delo, kupi Stibiel, Via Tesa 31.	1274
ČEVLJARSKI poldelavec se sprejme. Rozzol in Monte št. 1000	1275



Sm
vajenca 1276
4 ČEVLJARSKE pomočnike in dva
sprejme Pahor v Postojni
TRGOVINA za Čevljarja, v sredini mesta L 2500.—, Trgovina zelenjave 3.500.— z blagom, se prodata. Luzzatto, Reffineria 3. go-stilna, "	1278
KUHINJA, "soba, vrt, v blitini pokopališča se odda. Luzzatto, Raffineria 3, gosUlna.
1279
BABICA, avtorizirana, diplomirana sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, telefon 26-64	1277
KOT UČENKA v trgovini išče mesta pridna deklica iz poštene in boliše družine. Vprašanja na Aoato Vadnal, Slavina-Prestranek.
1280
PARNO ŽAGO odda takoj v najem Mlekarska zadruga v St. Vidu — Vipava. 1281
JHJŽINA v Gorici sprejema učenke_____
;n stanovanje. Naslov pove goriška uprava.
FORCESSSN
ČEVLJARNICA
Odlikovana v Parizu i*i Genovi 1924. a velllco premijo, diplomo in zlato svetinjo
621
OI
OI
>u
	o					
	bC			rs	O	
	o			S		
	s			i-	Q	
	A N	d		a» E	tu	
		C			tSM	
	O	"c		Cl		•
O) M	> C9 L. ■a	C« bc jaj	o C TJ fc.	rs C o u	ai	rs >u
ta					mmmm	
	o	o	O	o	uo	
C	-D	JD	£>	ja		
			cd		UJ	a)
	C«	PS			S-J	io
	-a	T3	•a	-o		
p	d-"	cT"			£	>
Slovenci ! Kupujte samo pri Forcessinu !
PODLISTEK
-V. J. KRIŽA NOVSKA:
oi preteklosti
Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk.
(148)
Kmalu je odstrigel lep šop lasi in Sambtfrova se postavljati očitanju, da ga moti pri resnem delu, pri daje obljubiI iti z njima^ in samo ob seb, umevno, ie oprostila.	• njegovih izprehodih v astralni svet, kjer ,e zena od- Boris je mora. tudi z njimi.
'	____ . ___S. f____ _____■___Valortia nrinraVl I Cl	I .t. > nrl^Glrm^ni /-lan , n \ -_>
— Ubijte to ostudno žival! jezno Antonija Lvovna.
ie vzkliknila	več- Temu načrtu primerno je Valerija pripravila	Končno je prišel dolgo pričakovani dan in Ya-
'	možu spalnico poleg njegove delavne sobe, Borisa pa	J^jja je končala toaleto, ko sta Lolo in Anatolij
o Antonija Lvovna. . ,	je vzela k sebi. Lolo se je nasmehnila, toda ni nič	prišIa po Borisa. Zamišljena in razburjena se je Va-
— Čemu? Uboga žival ni nič zakrivila, je od-	rek|a ^ agaIa svakinji po svojih močeh.	lerija oblekla in odpustila sobarico. Ko je bila sama,
, govorila Loio ter stekla v vrt in izpustila malo žival,	* mineval z neverjetno brzino. Nekega	je stopila k zrcalu in z nemirnim, vprašuj oči m po-
- ki je trepetala pod prticem.	^ ^ ^ ^ ^ y ^ mcniH pQ kakšnem	gledom motrila svojo podobo: aIi je le lepa? Ali je
Vedela je, da imajo netopirji svoja gnezda v	^ pričakaio barona, so prinesli baronovo brzo-	še vedno taka, da zamore vzbuditi ljubezen?...
- Ne mi „ LarisiI Ona sama je vzrok, Zeralda a|i Pavla? In Lolo sc je komaj zadrfala, da	V^^prfS&fa
da se ;e Valja uiela v to pajčevino, — je vpila Sam-	se naglas nasmejala, kurova. — Ona je bila pokroviteljica 1 jubimkovanja v ♦istem prekletem gnezdu in je sodelovala pri tej Senitvi, a ta nesrečnica mora vse življenje prenašati
iegi-. butca, ki jo je začaral. Po petih letih nebrižnosti	jo vznemi
in no4em ko te je bržkone petdesetkrat varal se vrača.	Priknvaia-	-	. . . .
l dober, da se je ^o.nni,	T^Z	PP- ^ J^f« 53T?	..
Bledo obličje finih potez je bilo podobno lepemu
;;	j..L tJIi- „^^l^n občutek da se kipu, a veiike temne oči so tvorile nenavaden kon-
niz drobnih biserov, v pasu Šop modnih hortenzij, ki je oživljai priprosto in dostojno obleko, katera se ji
baT oiih ^sobS" čudovito P^ajala. Z globokim vzdihom je Valerija
, - ,	. -.t i ..	* xr t	. - - ' ~	«| -i j ^ * • ' sedla na divan in se udala otožnim mislim.
Ko se ie razgledala po hiši, je Valerija začela Valerija se je s kuharjem domenila glede vegetanan-
-	j-»_-*- t------- j- -i— « » ...	— * - J- -- *- —^ -J	— Kako čudna uganka je človeško srce! — je
, ,e U,,, ~ ^,n„„ svoje družine. . gS."^ ^ ^dela moža in živela ž njim. "Neopazno ' Vsa hUa ie oživela Stopnice so okrasili s cvet-' !e OZ'vl|a' P"Pr«'° f.08'0^0 obl.e,ko' kate^,se..'j ^^^ %	- ie zbuiala v nieHi^zen, ki ™ nikdar ugasnil.. _	^	^ ^^S^t uJ^ni^J......
Ve« A M. " ¥ x i . t . . ---------IVO se je I ttiticuaia u»'i '»"-uj«	»»itnja 3v s nuiiaijcui uuau^aua« g'v«v .
glavo Antonije Lvovne ter obtičalo na n;cj. Na pre-	takoi ureievati stanovanje, ki naj ddsaže baronu, da	skega obeda, zakaj domnevala je, da se je	mož od-
straftem k^k rarerjene dame so navzočm priskočili k	J 1 - - — * - 1i - -"*— -	• - '------*-----—1
Jijej in videli netopirja, ki je v strahu
n priskočili k	- 'abila krvave žalitve, da namreč ljubi v njem	vadil mesu za časa svojega posvečevanja. Najsreč-	pomislila. — Čemu se tako hudo vznemirjam? Ali me
. f ... ,. - « o ®tepaI s kriK	samo moškega Hotela mu je dati razumeti, da se	nejša sta bila kajpak Savelij in Boris. Starec se je	ni ta človek ponižal in užalil? In vendar vsa trepe-
in se skušal izmotati iz gostih lasi Samburove, toda	ootruditi' ako hoče. da ga bo še ljubila in »ma-	silno sprijateljil z dečkom in mu pripovedoval ne-	tam pri misli da ga bom zopet videla, trpim in n«
m mogel Z običajno odločnostjo ,e Lolo zagrabila	tral_ _oža Splob si je Valerija začrtala	skončne prigodbe iz dobe, ko je bil oče njegovih let.	morem mu pokazati, da sem v globini svojega srca vse
prt m pokrila žival.	pravila bodočega obnašanja; hotela je biti poetm-	Lolo j« sklenila, da pojde čakat bratranca na ko-	pozabila m mu odpustila, m da mi samo moj ponos
— Hitro, Tolja, vzemi ikarje a mize in obrezi fjivain prijaznaTistočasno ^potegniti tak mejnik, tri lodror m Larisa Arkadjevna se ji je z veseljem pri- vsiljuje to hladno zatajevanje. Jase okoli krempljev.	bo izključeval vsako prisrčnost.. Ni se hotela več iz- družila. Z največjo težavo sta pregovorili Anatolija,
IV.
tfflMNOST*
f frstn, dne 10. scfUnor«
jami je mogoče trgati grozdje, ne da bi »e
osule jagode po tleh in čiščenje gnilih j^god i je z njimi jako olajšano. Trgati je, če le je mogoč« — samo ob lepem in suhem vremenu; zjutraj smemo s trgatvijo pričeti šele tedaj, ko
se je osušila rosa..
3. Pobrano belo grozdje moramo čimprej zmastiti, a mošt najkasneje 36 ur nato odto-čiti v sode, da pokipi. Hranjenje natrganega grozdja v bednjih, v kadeh in orncah več kakor 12 ur je zelo napačno, ker grozd)«, ki je vedno nekoliko zmečkano vsled vožnje in trganja porujavi, kar pospešuje potem kasnejše porujavenje vina. Maščenje grozdja je izvršiti z uporabo grozdnih mlinov in opustiti je maščenje z nogami, kakor je delal svetopisemski •očak Noe. Ce si kmet ne more nabaviti grozdnega mlina sam, naj ga kupi v družbi s sosedi skupno. Pri napravi belega vina je pravil-tielše, da mošt takoj po zmastenju odtočimo, kakor to delajo Brici in povsod drugod, kjer pridelujejo belo vino. Le ako odjemalci tega ne želijo, pa naj se pusti mošt le tako dolgo na tropinah, da se iste vsled pričetega kipenja dvignejo. Če puščamo beli mošt dalj časa na tropinah, bo vino močno trdo in močno barvano. Dvignjene tropine bodo na površini porjavele in virro bo podvrženo rujavenju.
4 Ce puščamo beli mošt povreti na tropinah, moramo grozd e repljati V to svrho nam služ jo robkalnice, ki so -opremljene z napravo ca tepljan.;e ali pa posebne pocinkane mreže.
Izašao je najnoviji broj «Bankarstva« za md-sec septembar, u kojem nalazimo pored ostalog sledeča biran sadržajt
Lfubomir St. Ko&ier: Naš financijski položaj; Dr. Lazar Marko vic: Hkonomsko-lioansij-ski program Narodno Radikalne Stranke; Dr. Milan M» Stojadinović: Aktuelna finansijaka pitanja; £>r. Dfuro Šurmin: Naše finansije; Košta Todorov: Ekonomska budućnost kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca; Miloš S. Mo-skovljović: Dr. Stojadinović i njegova finansij-ska politika; Nikola Berković: Nekoliko reči o našoj opštof finansijskoj i valutno} situaciji; Conte Volpi di Misurata: Les reLationes eco-nomiques entr« L'Italie et yougoslavie; Dr. Vlada T. MarAvić: Iz državnog gazdinstva; Oskar Weiszmayer: Moje mišljenje o radu Ministra f:nansija Dra. M. Sto.jadi«ovića;Aloj-zij Ti kač: K finančnemu položaju kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca; S. D. Aleksander: Finansij-ska politika i naša industrija; Dr. O. FrangeŠ: Financijalna politika i poljoprivreda; Nikola Stanarević: Zakon o neposrednom porezu i akcionarska društva; Dr. Gustav Grego-rin: Porast dinarja z ozirom na naše državno gospodarstvo; Dr. Ste van Popović: Industrijski krediti; Ing. Djordje Sokolović: Državno dobro Belje; Dr. Franjo Paviić: Mir moneta — mir sveta: Dr, Pero Mitrović: Aktuelna pitanja našeg pomorstva naročitim obzirom na
Iz repljanega grozdja napravljeno vino je milo; S'everni Jadran; Košta P. Mirosavljević: Pri-in prijetnega okusa.	I vredne teškoće Vojvodine; Marko Bauer:
5 Takoj, ko smo grozdje z.nastili, vli emo! °svTt na ™d Maistra 'if*?8^..^ M' Stojadi-na vsak s to t maščenega grozdja, če je belo noJv^al D»san Uzelač: Sadašnji k urz dinara i 40. če je črno pa 30 gramov žveplenega amo- j s?f»volna skupoća; Dr Milan Ulman-nijevega fosfata. To snov. k" je težka teko-,sk|: Finangalna politika Dr M. M Stajadino-ičina rabijo. napredni francoski n italijanski •	R*de Lah: Fnananaka poht:ka nase
vinogradniki z velikim uspehom že nad 10 let I vladc- —Krondca i drugo.
Ivdor e enkrat rabil to snov, jo bo potem go-' Ova se revija odlično uredjuje, lg-oj sarad-tovo vsako leto rabil, ker z uporabo te snovi j nika popeo se na blizu dvije stotine. Godišnja se dosežejo kot solnce čista vina, ki ne men- pretplata 200 dinara. Glavna Administracija jafo barve, se po povrenju hitro včistijo n «Bankarstva» nalazi se u Zagrebu — Marov-zelo težko kedaj obolijo. To sredstvo se rabi ska ul. 30.
tudi z velikim uspehom pri napravi črnega — ■ ■■ ■ - ... ------
vina. ksr poleg imenovanih prednosti, daje i črnemu vinu močnejšo črno barvo in rdečo j peno. Z žveplenim amonijevim fosfatom uni-
čimo v moštu vse škodljive bakterije in kva-'
Iz življenju po svetu
DraaaaliČen konec zratec^a orjaka.
kole zgodnje in pozne, cvetoči karfijol, vrzote, zelje zgodnji nizki grah, majaron, redkvice, rdeče solfctne pese, kolerabe, rukle in razna druga poljske in vrtna semena.
Detelje: inkarnatke ali rdeče detelje, lucer-no in domačo ali triletno deteljo.
Trave: laško ljulko, francosko pahovko, travniško bilnico in mačji rep.
Krme: orehove tropine zadete po L 1.60 q< otrobi, pšenico, laneno seme.
Umetna gnojite: suoerfosfat in amonijev sulfat.
Kmetijske strofe: orala znamke Sack, sla-
-	, ,	«ail v	icrwu puntia, au )«=	moreznice po L 520 in 580, kose Merkur,
da napravtjo se drug! korak dalje rabito na,; ^^	y ^ ^ m	£	seneTie
za ves svoj prdelek z.eplem amom^v fosfat ^^ ^ nevihu katcri ^ačni or}ak m bil j	škarje za obrezan* trT vrtne žagice,
Ta snov ;ma v glavnem to^ p^dnost z ozirom kos p^	a y oWasti razdivja„	okoIičanske. kmške m istrske, ter r?zno
J^aluev metabisulfit da ne un.cuje samo	Cementa. Vihar je premetoval zrakoplov
škodljivih kvasi , ampak nudi kipelnim glivu j * BeizJDcniih	višinah, prenasičenih
cam hrano m s ^^ P^su^e ^ren,^^^^ z elektriko ^k]er ni treščila vanj strela, ki
je povzročila katastrofo. Pod silnim pritiskom viharja se je poškodovani velikan prelomil na
sila, a pravim Jsipelnim glivicam nudimo affio-jKakw m poročalii ■ doletela ameriško le-mjev fosfat, ki pospešuje ugodno i^ih razvitek. | laIstvo te dni ^dka. izguba. Veliki vodiftvi VsLed popolnega pokipenja mosta, pridobi | zraJbo^ov «Sbcnadoah», zračni velikan, ki mu vino potem tudi na moči. Ze lansko leto jet,do nedavno nJ bilo	^ svetU| ■ stal
po mojem nasvetu delo veliko število vmo-j^ nevihte. Z ngim se ^ oogubUo 14 letal-giadoikov med most kalijev metabisulfit m to	več ^ . ^ ra^;iL pretresljiva
povsod z dobrim uspehom S tem je bil na- tragedija se ■ ^^ala v bližini Cumberlanda, pravljen korak naprej a letos jim	v državi Geo^giji, Tekom pok ta, ko je .Shena-
Luciii, lir MS.M za Šolsko društvo. Darovalci vželje, da bi ta dtačaj postal nafmanj toliko na-lealjrv kot Uolc.m>i po tolminskih vaseh. Denar hrani goriška uprava.
Za Sol. društvo — podrua. »v. Wan so darovali: Dvojica Gradišar običajnih 50 Lir. Zavedni vaččaoi Lz Hrast ja ia ie Stegovic: Grunt ar Josip št. 132 100 kg krompirja, Poljšak Srečko
št. 133 veliko w*čo krompirja, Abram Maks št. 130 40 kg krompirja, V Jelčič Josip Potok št. 141, Poljiak Vincenc št.
130 40 kg krompirja
» Pi
127 in Kante Franc — Potok Št. 140 kroa^ivja, Rebula Franc Št. 128 pa 5
rč Anton št. 129,
o 25 kg krom-
Pravimo Vam samo to: Predno kupite
(48)
pirja. V Šmarjah so darežljivi vaščani darovali: Toljšak Franc št. 83 100 kg krompirja, Orel t Franc št. 89 50 kg krompirja, Samec Josip št. 87 in Poljiak Mihael št. 105 po 20 kg krompirja. Abram Aiojs H. 84, Poljftalf Franc št.86, Genikmaa Franc St, 91, Poljšak Ludvik št. 90, Stegovec Ivan št. 95, Benko Josip št. 98, Plem-še Ivan št. 94, Poljšak Franc št. 113, Nusdorfer Aloja št. 104, Nuadorfer N. št. 97, Samec Franc št. 106, Gregorčič Igofcc *t. 79, Gregorjžfč Andrej št. 78» Vrfcovec Franc št. 76, Kcbal Benedikt št. 74 in Kante Franc »t. 80 košek 10 kg krompirja. PlemSe Ckil št, 85t Orel Joaip št. 93, Gregorčič Ignac št 79 in Gregorčič Andrej št. 78 po 3 kg -BSola.
V kratkem atedi^} imena ostalih darovalcev iz Šmarij, Svinega m drugih krajev. Šol. društvo se prav prisrčao zahvaljuje vsem darovalcem, posebno pa gospodom Josipu in Albinu Gruntacju in Francetu Poljšaku, ki so šli našemu poverjeniku pri nabiranju na roko Bog plati vsem stote no.'
Pohištvo
■Delte si MUH IzDero pri
H. STEINER
Vli Gem 15 in 17 vto Gena 15 m n
ZOBOZRAVNIK
D' L MERMOUA
specijalist
za ztbne hi ustne bolezni
sprejema
v Gorici on Travniku & 5, II.
od 9-12 in od 3—5 (67)
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Centrala: «Kca Tbare bianca 19. podražnica -uL Raffinavla št. 7, Telei 44-39
ima v zalogi:
Stno: špinače »irokoiistnate po L 6.50 kg,
H Petrič v Postojni
priporoča za birmo svojo veliko zalogo faznovrstniti ur in Zlaf8!tHie po najniž-
Občeznana čevljarnica
L. REBEZ
Trst, samo v ulici CarcSucci 36
Moško, žensko in otroško obuvalo in coklje po izredno znižanih cenah. Sprejemajo se naroČile po meri
Prodaja nstrtjenl W n inAu ip drtih.
99Adria cevlli"
trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Velika zaloga raznih čevljev z?* sport
Narodna tiskarna združena s KnjigovoinKo
GORICA — Via C. Favetti 9.
Karodna knjigama ii\um i mm
GORICA — Via G. Carducci 7.
«9
44 na obroke.
(559)
BREŠČAK ANTON
Zaloga in tovarna pohištva
GORICA — Via G. Carducci 14.
Brata CEi
slikarja GORICA - Via Ascoli 5.
rabi! žvepleni amonijev fosfat, bo moral skrbeti, da med vrenjem, navadno tedaj, ko
bo tocd most v sode most dobro prezrači da	Qd	ga	Ma ^ ^
s c izgubi zvepleni duh iz mega, T°J« F^"0' i odtrgala vodilnfla^ca, v kateri se je nahajal
ta^co-Potrebno tudi pr, uporao. Kanovega ■	z dru^
ni častniki, in treščila z viši ne kakih 1000 metrov na zemljo. Zadnji del,
met-^isulfita,
6 Kdor hoče še boljšega uspeha mora ki-j aa katerem se ye nahajala v dveh ladjicah penje izvršiti z uporabo umetnih glme. Kdor ostaia poaadka, je taval, gnan od viharja, brez
bo poleg gornje snovi, rab i še umetne glivice, cil-a sem	tej razvalini je mož vi-
ta bo imel še boljši uspeh, ker bo imel boliš« selo Me<1 ^om in. zemljo, med življenjem in in močnejše vino. Znano je, da kipen>e mošta smr4io. Nemogoče je opisatr straš«e trenoike, povzroča o kipefne gliv ce. Te glivice razkra- ^ SQ j^raH prestati ti nesrečniki, ki jim je | a jo sladkor v alkoho! n ogljikov dvakis. "rvajj^jg grozna gmrt neprestano pred očmi. Ko je snov ostane v vinu in mu daje moč, druga pa j ta	zrakoplova plul n^zko nad nekim gri-
po večini izhiapi iz njega. Glivic je pa več čem -e 12 mož, ki sto se nalivali v kabini za vrst in vsaka vrsta glivic n; za kipe nje enako mehanike, poskakalo na tla; s tem so &c skoro dobra, ker ni v stanja popolnoma prevreli ves vsi	Skoro istočasno se je odtrgala Itu-
sladkor v moštu in ker nekatere glivice P°leB* fc-ujsjka kabina in padla s št«imi možmi na alkohola proizvaja o še druge, vinu tu.ie in ^m^jo j^i tj ^ se deloma rešiti. Po poroči-neprijetne snovi. Da to preprečimo, rabimo -e ^ glasni nesreči C-zgobilo življanje 14 umetne glivice, vzgojene in preizkušene \ ■ ljudit 11 pa jih ie bilo več ali manj nevarno mičn:h laboratorijih Umetne glivice Kupmo	h. Zrakoplov je izgubljen,
neka; dr pred trgatvijo, ker jih moramo se tfSh^nadoah>j ^ bil kakor «o amenili. pred trgatvijo razmnoziti To stonmo tako. da,	najYečHh zrakoplovov zefpeii^ve^a
naberemo .kakih 30 do 40 kg grozd,a. ga zma- {	^ ^ leta 1923. v
stimo in ocenimo most Ta most potem segre- ^rtik^emJkih inženirjev na račun reparacij. iemo v bakrenem kotlu na 60 do J& C Ko	j ^ xZ. R, U, toda pozneje
smo to toploto dosegli nalnemo most v	Amerikanci nadeli ime ^Sheoadoafc
opran sodček, ali P^temoo. in ko se je merf j	mem ^ indijansko <hči zvezd«, m je
ohladil, najmanj na 24" C, miu p.»z fte-	>	^ in y	€ru ^ IweriI 23.5 m;
<klea.ee ki 7o tik pred tem odpremo, umetmh, «	^ k^ičnih metrov Qpre«,-
glivic Nato pristavimo sodček a , pletenico j *	motor}i ^
na kako zmerno toplo mesto, bodisi v kleti,!	... *■	. T. ~ n ,
drugo orodje.
Kaolin, zdravilo za na spolovilih obolelo živino.
Prah Catfaro, sredstvo za p okonča vanje žitnega sn-etljaja,
Ptičjo krmo: konopca, kiSčan oves, ogor* ščico in svetliko fftkajoio)
na debelo in
Slovenci!
Kupujte vedno le parketni vosek
K^UŠiC m SIK
krojaška mojstra GOx?ICA Corso Emanuele III. 37.
ŠULSGOJ 5&&OB
urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19.
Mod. Naravni cw«MM
l«|HVO Ti
> priieU: sati, pipee (fevče) an m<Sč te Kdja, ter Uijevo aoL
štfofcolmt-trgaa^e gro-
ki ga izdeluje tržaška tovarna M. de Volpi.
t
(Najboljši in najcenejši vosek. Dobiva se povsod.
Tovarna feteščeilii voskov
M. de Volpi, Trst
UKc§ Ferrera 43, tel. 26-86
ALiizu mi, mm earftflidi z
prvo nadstropje
PaaHe na naitov!
Pazite na naslov!
dveh do treh dneh bo mošt začel burno kipet|, ker so se glivice v njem močno razm
j-A e Nemčiji, kj^r so ga zgradili na račun repara-° ličenih' čez Atlantski ocean v Lakeburst v Zdru-
~r. , ... .	.-t	i • , „u vi sil Po vefckosti pa je prekašal le «Z. R. ki
ah v Kisi, m ,ih zataknemo s kmelno veho. Vj^ ^^ Uto p^relctel iz Friedrichshafena v
K
tem Vmo f razmnožili umetne glivice na sličenj^ ^ državah. Sedaj je v ^užfoi ameriške mor-
način, kakor taela pek s kvasnim testom.	. .	.______.[ ' T __ A ____
mošt dodamo potem moštu v sodu ali bedniu,! -^ko, potem, ko smo mu dodali žvepleni amo- | nijev {osfat. Kdor bo rabil žvepleni amonijev fosfat in umetne glivice, bo v tem pogledu ugodil vsem zahtevam modernega kletarstva In iz svojega grozdja bo predelal vino, ki bo z ozirom na kakovost grozdja, najboljše.
7. Kipeči mošt mora imeti primerno toploto. Mošt najbohe vre. če znaša n egova toplota 24* C, ali približno 15" R Takoj v začetku pa ne sme imeti mošt te toplote, ampak za kakih 6 do 8 stopirj manj, ,ker bi se drugače med ttcipenjem preveč ugrel in bi veliko prekoračil gornjo ugodno toploto. Pri visoki toploti se prav rade naselijo v veliki množini kisovne glivice, ki povzročajo, da se prej ali slej vino skisa.
8 S kipečim moštom ne smemo n\kdar do .vrha napolniti sodov, ampak pustit: jih moramo petino prazne. Tega ne upošteva velika večina naših vinogradn kov, zlasti pa Brici ne. On pravijo, da mora biti sod poln, da mošt i/ niega bluje <>nesnagx>». Ta ^nesnaga« pa ni n i drugega, kakor v peni nahajajoče se kipel-nc glivice. Koristnost teh glivic, pa mora biti vsakemu. kol:čkaj razumnemu vinogradniku znana.
9. Na veho soda, kjjer vre mošt, moramo natakniti kipeino piliko. Ta pilika omogoča izhlapevanje plinov iz soda, a notri zraku ne pušča To je potrebno.da se vmošt ne naselijo škodlj ve glivice iz zraka.
10 Ko vrenje mošta ponehuje, pomešaj z močno palico mošt v sodu. S tem privzdigne«
ivice, ki so s« že polegle in jih vzpodbudiš, da povredo do cela sladkor v njem Kdor ima sesalko, naj vtakne sesalno cev v sod in naj sesa zrak v mošt. S tem d'oseže še boljši uspeh.
11. Paziti moraš na snago orodja in kleti Vsa posoda, vse orodje, ki pride v dotiko z moštom, je temeljito osnažiti. Kipelno in vin-Ao klet dobro pometi, stene pobeli, zažg-i v kleti žveplo in znesi iz nje vse take snovi (krompir Hd), ki razvijajo slab duh v njej.
Vinogradniki, upoštevajte teh ll1 točk temeljnih naukotv modernega kletarstva, in vaš pridelek bo tak, da z ozirom na kakovost .grozdja, boljši ne bi mogel biti. Časi, ko se je iz grozdja pridelovalo vino na najenostavnejši način in brez vseh pridevkov, so minuli.
UM J"** {Gosp Vestnik)
m Sfsrtjti ml obraz
mosoKkl
narice in se i»enu>e t Los Angeles».
Shenadoeh» je bil svojčas namenjen za polet na Severni tečaj, toda po katastrofi francoskega zeppelinovca «Dixmude» je bila ta namera vsled prizadevanja njegovega pove4j-nika opuščena. Že večkrat je temu zračnemu orjaku pretila pogibelj. V januarju leta 1924. ga je vihar odtrgal iz pristajališča v Lakehurstu in ga -gnal proti Kanadi. Le z velikimi napori j se je posadki, ki ni bila polnoštevilna, posrečilo prevzeti oblast nad njim in ga privesti močno poškodovanega nazaj v Lakehurst. Kakih 6 mesecev pozneje ga ie nevihta presenetila na poskusnem poletu, tako da ni mogel pristati. Blodil je v viharju celih 15 ur, pa se je vendar sre-čno vrnil. Zadnja nezgoda ga je doletela na obali Tihega oceana, kjer bi se bil radi megle sk-oro razbil ob neki gori. Kakor vidimo, je imel ta ponosni zrakoplov kaj viharno preteklost za seboj. Ponosno ime mu ni pr neslo sreče. Pogoste nezgode, ki so ga spremljale na potovanjih v neizmernih zračnih višinah, so končno dosegle svoj vrhunec v katastrofi. ki ga je ugonobila.
DAROVI
Spominjajte se «Šolak® (a draatva* ob vaefc veselfh in žaloatnib prilikah!
V proslavo Borivoievega godu ter oživljajoč lepe spomine na baški tabor, zbrali postojnski fantje L 30.30 za *Šolsko društvo«.
Podružnica tvrdke J. Mankoč v Št. Petru na Krasu daruje iztirjane kazni za razne prestopke delavcev L 40— «Šolskemu drtiitvu* in L 35.— «Diiaškt; Matici*. Gospod Rustja iz Postojne, daruje 5 L ki jih je zgubil in zopet našel D. M.»
Ob priliki poroke gdčne Slavice Mezgec z odvetnikom g. dr. Kraševec se je nabralo v Velikih Zabijah med svati in povabljenci Lit 220 — za «-Šolsko društvo*.
Novoporočencema obilo sreče v njiju novem stanu ostalim darovalcem srčna hvala.
V počastitev spomina blagopokojne g.e Franje vd. Pertotove darujejo Prunkovi L 30— in druž. Svetka Mnrtelanc L 30.— 2en*l» dobr. udruženju v kulturne namene.
Gosp. M. B. T. daruje 50 lir za šentjakobsko podr. S. d. Srčna hvala.
Neumorna «gofla» rodoljubnega in pa ie kaj drugega — g- «župana* nabrala v neravno žalostni družbi, no prireditvi ori g. Mifcužu v Sv.
trdnice
efells
bule
tvori
eczeml
legistrevas« z«iiuga z orr pfcai -i
uradcufe y svoji Ustni hiši cHca Torrebianca 19, L nadsh
SAUIBU13UO
Zaloga usnja, čevljarskih in sedlarskih potrebščin, sveč, voska i. t. d.
GORICA — Via G. Carducci 7.
ANTONI KOMEH rtas
Zaloga stekla, porcelana in kuhinjske posode
GORICA — Via G. Carducci 4.
KE£Š§¥£iNi JOSIP
Dvokolesa, šivalni stroji, puške
GORICA — Piazza Cavuur
ČUK ELMA
šivalni stroji in dvokolesa GORICA — Piazza Cavour št. 9.
DPAlClK KARL
pekama in slaščičarna _GORICA — Via Carducci 21
LOJZE
najmodernejša krojačoica v
GORICI — Via Morelli 4
J^IKOB B^A'UŽ
pekarna in slaščičarna GORICA — ul MameUi 6. (Šolska ai )
in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se pomjajo posebno v vročih mesecih vsled močnega sobica, se zdravijo uepeano z antifelidično vodo «Pertioax», ki pt gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki ie na prodaj v vseh lekarnah.	66
Sprejema navadne hranilne vio^ <13 knjižice, vloge na tekoči račnn m . za čekovni promet, ter ^h oive^t^.je
l^r po 4% ****
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema „Brnarje" na tekači račun in jih obrestuje M dosfvoru. Davek od vlog pfaca z&sc-J swn. Daje posojila na vkBib.bo, menice, zastave in osebne kredite. — Gbresma mera po dogovor.
No razpolag vam^ifte etike (saJ«>
Orodne m z« mM od 8V2 ^ 13 ia od 16 do 18
Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 26 - B7.
HAVrj€ A^O^EJ
manufakturna trgovina
GORICA — Via Carducci 3
Z 2TTER LUDVIK
brivec
GORICA — Piazza Vittoria (Travnik) 17-
RAVSAR & KAN&a^ E
trgovina jestvin TRST, Sv. M. M. zg. št. 8 (Istrska cesta) Pasquale Revoltella 62 (vogal Piccardi).
Kje se dobro je in pije ?
najstarejši slo«, denarni zarod
predno kaj nakupite, oblSčtte
Veliko skladltte pohištvi

tvrdka
ALESSANDRO LEVI MINZI
. vi. Katiorl tt. 1 — Vta Makaatoa Ji M3
Spalne
obeOne sobe, posamezni Koal poftHttva v veliki Izberi.
HOLAR JOSIP
Gostilna GORICA — Via Monache H
KAREL SOSIi
gostilna «A1 buon Arrivo >
XRST__Via Ghega 9
v blizini centralnega kolodvora.
SLOVENCI! V naši prodajalni dotrftc blago in |
izdelane obleke po naj^mernejših cenah. g
IIIHBIIHIIHIH
Manufakturna trgovina
Pri Slavcu
TRST — Via Guardia 26.
Ceregato & Trebse
Foto^rafični atelje in papirnica
TRST - SV. JAKOB Vin del Rivo 42 — Gampo S. Gi*c<mao+
Mojstrsko popravlja pnike in S*****
Saunlg Ignacij
GORICA — N« Ko« it (pri Kmečki banki).
Marija GoloMg
krojačmea za ienoke in otroke
TRST Carapo S. GUoomo $
(Hiša Del. kons. društva).