GLAS NARODA
Iirfslovenskih jMavcevy Ameriki.
The largest Slovenian DmSj b die United States.
Issued every day except Sundays I and legal Hofidays. !	75,000 Readers.	|
Največji slovenski dnevnik
t Zdiilieih državah
Velja za vse leto ...	$6.00 |
I Za pol leta.....S3.00
Za New York celo leto -	$7.00 i
Za anoeemstvo celo leto	$7.00
TMJBFOW: CHslssa 8—3878 Entered m Second Claw Matter Beptember 21, 1908, rt the Port Offlce at Hew York, H. Y.t under Act <rf Conyr—• <rf March 3, 1870	TgUTOM: 0B«U—, S—8gT>
NO. 214. — STEV. 214.	__NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 13, 1934. — ČETRTEK, 13. SEPTEMBRA 1934	'	VOLUME XLIL — LBTWIK XLP.
TEKSTILNI STAVKARJI V BOJU Z DRŽAVNO MIUCO
vsi napori in poskusi glede posredovanja so se popolnoma izjalovili
Mesto SaylesviT.e v državi Rhode Island je bilo Včeraj pozorišče novih nemirov. — Stavkarski voditelj je pozval predsednika Roasevelta, naj ukroti objestne miličarje. — Delavci pravijo, da bo stavka trajala še najmanj mesec dni. — Letalec, ki je vozil plinske bombe, se je ponesrečil.
WASHINGTON, D. C., II. septembra. — V raznih industrijalnih središčih dežele so se završili danes vroči boji med stavkarji in člani državne milice. Posebno vroč boj je divjal v Saylesville v državi Rhode Island. Državni miličarji in fabriški stražniki so bili nekaj časa precej uspešni, slednjič so se pa morali umakniti navalu štrajkarjev in se zabari-kadirati.
Boji so bili vsepovsod zelo vroči. Dosti krvi je preteklo in še je bo, kajti stavkarji prerokujejo, da bo štrajk trajal še najmanj mesec dni.
Preiskovalni oziroma posredovalni odbor, ki ga je imenoval predsednik Roosevelt in kateremu na-čeluje governer Winant iz New Hampshire, je danes izgubil vse upanje, da bi mogel doseči uravnavo. Odbor bo pač moral poiskati nova sredstva in nove načine, da zaustavi konflikt, ki postaja od ure do ure bolj resen in bolj krvav. Ce ne bo drugače, bo moral sam predsednik Roosevelt poseči vmes.
Načelnik stavkovnega odbora Francis J. Gorman je danes naprosil predsednika Roosevelta, naj zapove governer jem, da bodo ukrotili objestne mili-čarje. Po njegovem zatrdilu so miličarji tisti, ki izzivajo spore.
Proti štrajkarjem v državi Rhode Island je bilo naročeno veliko število plinskih bomb iz zveznih laboratorijev v Pittsburghu. Bombe je imel pripeljati letalec Ted Teny, ki se je pa pri Bedford, Pa. s svojim letalom smrtno ponesrečil.
Francis Green, governer države Rhode Island, je. odločno posvaril prebivalstvo, naj se ne mudi v bližini tekstilnih tovarn. ICdor gre v bližino tovarne, stori to na svojo lastno odgovornost.
V	bojih pred Sayles Finishing tovarno so bili tri-!f je štrajkarji smrtnonevarno ranjeni. Večje število * so jih morali odvesti v bolnišnico v Central Falls, 'j Nad stopetdeset vojakov in policistov je v zdravni-.i ški oskrbi.	'j
Narodna garda države Rhode Island je popolno-1 ] ma mobilizirana. 1 200 mož se že nahaja v Sayles-' ville, dočim so nadaljnji polki pripravljeni na odhod.
General Herbert Dean je izjavil: — V zadnjih štirinajstih urah so bin moji možje precej tepeni. Pri- ' znati pa moram, da s ose v danih okoliščinah uzor- J no obnašali. Vbodoče pa ne bom trpel nobenega ri- ] zika več. Dovolj so prestah in dovolj vzdržali. Se- < daj sem jim naročil, naj ustrele slehernega, ki se ne pokori njihovim poveljem.
Pozno zvečer je governer države Rhode Island dovolil, da smejo postaviti jutri štrajkarji 1 40 pike- ' tov. Da se prepreči nadaljno streljanje, ne bodo sme li vojaki nositi vbodoče pušk in drugega orožja, j pač pa samo krepelce. S tem namerava governer preprečiti prelivanje krvi.	|
V	Chester, S. C., je bilo poslanih pet stotnij na-1 rodne garde, češ, da prodira iz Gastonia 4'leteči svadron", čigar namen je zapreti Eureka pletilni-co. Vojaki so razpostavili strojne puške ter pripravili plinske bombe. V Eureka pletilnici je zaposlenih nad deset tisoč mož.
Načelnik stavkovnega odbora je rekel: — štrajk J bo trajal še najmanj mesec dni. Štrajkarjem ne bo'
------1
treba trpeti pomanjkanja, čeravno se bodo morali j marsičemu odreči. Pomisliti moramo, da tudi državljanska vojna ni bita tako lahko dobljena, toda ' nihče ne bo rekel, da ni bila vredna svojih žrtev, i
omahovanje j
zaradi rusije1
-----1
Vse države so za vstop Rusije v Ligo narodov. Sestaviti je še treba primerno besedilo za povabilo. i ___________________■
Ženeva, Švica, 12. septem- 1 bra. — Da naj bo Rusija spre- 1 jeta v Ligo narodov, jo za večino Ličnih članic že sklenje- . na stvar, samo za besedilo povabila, ki naj bo vročeno Ru- 1 j siji, še ni pravega edinstva. ! I>a bodo vso članice glasovale 4 v prilog Rusi j«', kar j«* po Izginili pravilih neobhodno po- ] trebno, je predlagala Franci- ] ja, da iz (Mivabila izostane toč- ] ka, ki izraža upanje, da bo Ru- « sija zvesto in vestno izpolnje- i j vala dolžnosti, ki jih nalagajo, Ligina pravila.	!
| Da bi pa tudi Rusija gotovo ' sledila Ligineinu vabilu, je če- ^ hoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš, stopil v stik s sovjetskim zunanjim ko- ^ inisarjem Maksi moni Litvi-nom, ki se nahaja v Marijinih ; varih na Ceskeni, da se ž njim dogovori glede besedila, katero bi Rusija sprejela. Predlog, da bi bil sprejem od goden to-1 liko rasa, da se Ligin odbor ,prej prepričal o iskrenosti Ru-« sije, je bil zavržen.	|
■	Swlaj sta samo še ftvica in1 Portugalska, ki bi glasovali proti sprejemu Argentine, ki še ni pozabila, kako so pri ruskem preobratu boljseviki sla- j .bo ravnali z njenim poslanikom, je izjavila, da ne bo glasovala. Portugalska pa zatrju-. je, da bi bili portugalski katoličani užaljeni, ako bi portugalski delegat glasoval t za' , sprejem Rusije, toda najbrže
| se bo slednjič vklonila, ker se I zaveda, kako velike važnosti je Rusija v Ligi narodov, kajti, kot je rekel dr. Beneš, je le (s pomočjo Rusije mogoče rešijo velike mednarodne proble-,me.
- |
PROTEST PROTI PREISKAVI;
Washington, D. C., ^..septembra. — Držav, department i je prejel več diplomatičlnih protestov in poizvedb glede preiskave senatnega odbora glede orožja. Vsled tega se je posvetoval državni tajnik Hull s predsednikom preiskovalnega odbora senatorjem Nvem. Po konferenci je rekel Nye: bomo dalje, kot smo na-• meravali spočetka. V' našem načrtu ne bo nikakih izpre-memb".
1 Preiskava je dognala, da so bili pri prodaji orožja in muni-jcije udeležene najodličnejše o-^ebe mnogih držav, med njimi
■	celo angleški kralj Jurij in i mehiški predsednik Rodriguez.
[bestijalen j umor dečka
Iz kanala je voda prinesla dečkovo truplo. — Imel je ožgane roke in druge poškodbe.
»
Indianapolis, Ind., 12. septembra. — Vsled nalivov na-rastla voda je prinesla mrtvo truplo 13 let starega Donalda Edwarda Dillona iz mestnega kanala. Iz ožganih rok in drugih nasilnih znakov je mogo-! če sklepati, da je |>ostal deček žrtev umora 41 iz veselja". j
V glavo je bil dvakrat ustreljen, usta so mil bila zamaše-na z robcem, roke in drugi deli so bili ožgani z razbeljeno žico ali kakim drugim tankim železnim predmetom.
j Policija izprašuje otroke v, okolici, da bi mogoče z njihovo pomočjo prišla morilcu na sled.	i
Truplo so našli trije delavci, ki popravljajo most nad reko na kraju, kjer se izliva kanal v reko. Ko je pričelo deževati, so delavci šli pod most ved rit. Kmalu nato pa voda prinese dečkovo truplo, katero so vjeli in potegnili na suho. j 1 Donald je v soboto zvečer izginli iz hiše blizu mostu. Nje-. ,gova mati se je pondeljek obr-' jnila na policijo. Ko je bila pripeljana do dečkovega trupla, je vzliknila: "Da, to je moj sin!" in s«1 je nezavestna zgrudila.	j I Ko so Donalda nazadnje vi-deli, se je na dvorišču domače hiše igral s svojima mlajšima bratoma Lerovem in Harol-dom ter starejšo sestro Hazel. Domači se niso takoj obrnili na policijo, ker so mislili, da je odšel k svoji stari materi, ki živi v drugem delu mesta. Gospodar *lirše, kjer stanuje Mrs. Dillon, Gilbert Jacobs je šel naslednjega dne v hišo stare matere, kjer je izvedel, da Donalda ni bilo tam. Nato je bila policija obveščena. | Mati pravi, da je bil njen
I.sin vedno zelo marljiv in da ni jponoči nikdar ostajal izven hiše. Tako je slutila najhujše, ko ' ga v nedeljo zvečer ni bilo do-| ma.
UPANJE ZA MIR V CHACO
J	_
1 Buenos Aires, Argentina,
■ 12. septembra. — Veliko zani-. manje je zavladalo v diploma-: tičnih krogih, ko je ameriški
-	poslanik Aleksander W. Wed-i del z bolivijskim poslanikom
-	Casto Roj as obiskal zunanjega ministra Carola Saavedra La-
> mas ter sta imela ž njim dolg
-	razgovor glede mirovnega po-
-	sredovanja Argentine, Brazil i-i je in Združenih držav.
i Minister Lamas se ni izgubil
-	upanja na uspeh posredovanj treh držav.
preiskava glede orožja
Združene države naj hi zalagale Kitajsko z o-orožjem. — Angleška munici jska tovarna prekanila ameriške državnike.
Washington, D. C., 11. septembra. — Preiskava senatnega odbora za mednarodno trgovino z orožjem z vsakim dnem spravi zanimivejše stvari na dan. Neka angleška tovarna za izdelovanje orožja je stavila Združenim državam predlog, da od nje kupuje orožje za oborožitev kitajske vojske proti Japoncem. Neka priča je tudi izpovedala, da je državni department svetoval ameriškim izdelovalcem orožja, da 'sodnijsko nastopijo proti prepovedi predsednika Roosevelta za prodajo orožja Boliviji » in Paragvaju, nakar da bo dr- 1 žavni department nastopil ^ proti (Hilitiki predsednika F. * D. Roosevelta.	j
Pri prodaji orožja je tudi |( podkupovanje igralo veliko J vlogo. Tako je leta 1033 nek |! svetovalec brazilskega pred- .i 'sodnika dobil $50,000 "nagra-^ de'' pri nekem nakupu orožja, j | Ponudbo, da bi Združene dr-,! žave pomagale oborožiti Ki- 1 tajce, je stavil ravnatelj Solev Armament Company v Londo- 1 nu, John Bali. Zastopnica te ^ tvrdke v Ameriki je American 'Armaments Corporation, čije j vodja je A. J. Miranda, ki je bil tudi zaslišan. I Bali je pisal Mirandi: "Na-vzlic sanjam, da je homo sa- 0 piens prežet časti, pravice, ljubezni in požrtvovalnosti, bo i Japonska v kratkem Času vze- Js la nov del Kitajske, dokler bolj to jemanje lahko.	f
i "Da si Japonska zagotovi ] ugoden položaj, mora sovjete 1 podkupiti ali pa jih premaga- } ti — in Japonska bo to preskr- 3 •bela. predno bo napravila kak s
nadaljni korak na Kitajskem. J • i j "Tak korak Japonske bi o-1, grožal ameriške interese na' ^ Kitajskem, zato mislimo, da so j v takih razmerah Združene države pripravljene Kitajcem po- ] magati, jih preskrbeti z orož- .
jem itd________j
j "V tem slučaju bi vam mogli "pomagati z našimi zaloga-mi, zato vam svetujemo, da stopite v stik z državnim de-partmentom in vojnim depart-mentom ter jim sporočite, da ste naš glavni zastopnik za Ameriko, in kako velike so na-!' še zaloge".
' "Kar bi bilo v zvezi z Ballo- ^ vim pismom, nisem ničesar u- : krenil'*, je rekel Miranda.
i
i CERKVENI JJOSTOJAN-j 8TVENIK UMIRA.
j Canaan, Conn., 12. septem-1 bra. — Monsignore Thomas G. . Carroll, tajnik newyorskega . kardinala Hayes, je na smrtni postelji. Zdravniki, ki so še( ' »pred tednom upali, da bo o- ( Izdravel, so izgubili vse upanje.
mussolini bo znižal armado
Vpel jal bo samo enoletno vojaško službo. — Imel je konferenco s 100 generali. —r Med njimi tudi prestolonaslednik.
Rim, Italija, 12. septembra. S 100 generali je Mussolini razpravljal o načrtu, po katerem bi bila vojaška služba znižana od 18 mesecev na eno leto. Italijanski diktator ima za ta načrt dva vzroka: 1. italijanska mladina se že pred vojaško službo zadostno \:pžba v orožju v raznih mladinskih organizacijah, 2. pa hoče s tem znižati državni proračun, za kar se zavzema tudi general Bai-strocchi.
To je bila prva konferenca, na katero je Mussolini povabil svoje generale. Med njimi je bil tudi prestolonaslednik princ Umberto, ki je zaradi konference zapustil svojo soprogo princeso Marie Jose v fNapolju, kjer v kratkem pričakuje rojstvo.
Po konferenei, na kateri so razpravljali o zadnjih italijanskih manevrov, o položaju v 'Avstriji in o ojačenju italijanske armade v Somalilandu in Eritreji, kateri provinci mejita na Abesinijo, ki se zelo naglo oborožuje, so generali nadzirali parado 30,000 mladih fašistov.
J Na konferenci je bila tudi I propaganda povišana na mesto .podtajnistva. Mussolini je za to mesto imenoval svojega zeta grofa Galeazzo Ciano. Kot pravi nek zastopnik vlade, Italija v inozemstvu ne namerava ,voditi propagande.
I -
SPREJEM NADVOJVODE NA DUNAJU
Dunaj, Avstrija, 11. septembra. — V zvezi z odkritjem 'vojnega spomenika so se vršile velike patriotične demonstracije na dvorišču bivše cesarske palače, kjer se je zbralo o-koli 50,000 ljudi, ki so peli patriotične pesmi. Ko se je nad-.vojvoda Evgen prikazal na balkrau palače, je ljudstvo pričelo vpiti: "Živeli Habsbur-žani!"
| Nekega moža, ki je zaklical 4živel Hitler!", so ljudje pre-tepli. ^
j Prišlo ni do nikakih nemirov, dasi so naziji zagrozili, da (bodo vprizorili protidemon-stracije.
Kot priča je bil zaslišan prvi radio-operator George Rogers, ki je izjavil, da je bila na krovu parnika strahovita panika. Ljudje so preplašeni pri-bežali iz kabin ter begali po krovu ter iskali rešitve iz plamenov.
Zelo važna je izjava Ro-gersa, da poveljstvo parnika ni prav posebno zaupalo drugemu radio-operator ju George Alagni, ker je na povratni vožnji iz Havane baje netil med moštvom nezadovoljstvo.
Nadalje se je dognalo, da je bila radio-postaja pod kontrolo ladijskega poveljnika in da ni smel operator na svojo pest ničesar ukreniti.
Povelje, naj pokliče druge ladje na pomoč, je dobil Rogers baje šele eno uro po izbruhu požara, ko je bil prostor, v katerem se je nahajal radio-aparat, že skoro v plamenih.
133 oseb j e bodisi mrtvih, bodisi jih pogrešajo.
Predsednik Roosevelt je rekel včeraj časniskim poroče-' valcem, da bo justični department storil vse, da razjasni vzroke katastrofe.
Drugi radio-operator je bil aretiran ter je bil v torek vklenjen priveden pred velepo-roto.
BELI RUSI V STISKI
Istanbul, Turčija, 11. septembra. — Nad 2000 Belim Rusom preti pomanjkanje. — Vsled nove turške postave, da morajo vsi tujci pustiti svoja dela, so prišli ruski izgnanci v >: veliko stisko. Spočetka je si- »V jcer turška vlada tem Rusom prizanesla, toda sedaj je izpre-menila svoje stališče, ni postava zadene tudi nje. t Druge države poskrbe, da se njihovi državljani vrnejo v svojo domovino, toda Rusi se ne upajo v svojo domovino in druge države jih zaradi slabili 'gospodarskih razmer tudi ne marajo sprejeti.
Rusi so bili po veliki večini šoferji, godbeniki, natakarji in navadni delavci. Med njimi je mnogo častnikov, ki so bili v Wranglovi armadi in so prišli leta 1919 v Istaubul.
ODVEDBA AVSTRIJSKEGA POVELJNIKA
' Salzburg, Avstrija^ 12. septembra. — Odkar je bila s silo zatrta vstaja avstrijskih nazi-jev, prihajajo vesti o prvem terorizmu nemških nazijev v Avstriji iz mesta Hallein, ob av-strijsko-bavarski meji. Poveljnik katoliških napadalnih čet Wiener, ki je opravljal službo ob meji, je bil v petek prijet in j odveden čez mejo na Bavar-
radio-operator ni dobil dovoljenja, klicati nap0m0c
Preiskava o vzrokih požara na parniku "Morro Castle** se nadaljuje. Včeraj se je dognalo, da bi radio-klici na pomoč utegnili prinesti rešitev, ce bi bili pravočasno oddani. Toda oddani so bili sele dobro uro zatem, ko je izbruhnil požar.
Na "Morro Castle" ie vladala silna zmeda
"QLAI I110D1" .
NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 13. 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY in XT. 8. A.
J "Glas Naroda"	|
m
--a*	OwmJ m PnbOahad bf
"WTENW PUBLISHING COMFANX ______XA Corporation).
U WMiiiUk. Trm.
. FlwrW Mm aC raifHBllau and addreasea of above officers: ^ *» Mfc ttmtš, liiiiiai mi Maahattaa, timm Satfc Ctty. N. X,
'	" C L A S NARODA"
(T«ke of tha Peaple)
_Srary Pay Except Bondaya «nfl Holiday_
fe Mfc Ut NMt at I Mil Ita «■	Za Now York sa oek> leto......«7.09
wOBfc m**••••••••*••»•■•• $6.00	Za pol leta	48.SO
0a pol lota.................... 93.00	Za Inosemacro aa cel o leto...... $7.00
la Mit lata .................. |L00	Za pd leta .................... 98.80
___Snbaerlption Yearly $6.00
_.	Adrertliiiafnt cm Agnesent
*^Blaa Narad a** ldnj> rmkl dan lincM nedelj to praanlkor. WMtf braa podpiaa la oaebnood so no prioMujejo. Denar nad aa bltgorofl poftUJatl po Money Order. Pri tpremembl k raja naročnikov, prosimo, da aa — todl prejšnjo blrallMa naananl, da bltreje najdemo naalovnlka.
%U8 NAKODA". Z16 W. 18th Street. New Tatfc. N. Y.
*gaaateagggggBag5gg	—;—■ ■■ ■ in-	.un _
DIPLOMATI NEKOČ IN SEDAJ >
Slavni francoski diplomat Talleyrand jo rekel nekoč-- — Človeku je bila dana govorica za-strantega, da zamore skrivati svoje misli.
To se je predvsem tikalo diplomatov gtare šole. Dandanes je |)a baš nasprotno.
Diplomat je spuščajo v javnost streli ce, ki povzročajo, če ne trajnega, pa že vsaj hipno razburjenje. Pri tem prav nič ne pomislijo, da utegnejo izvajati njihove bese de po par mesecih ali letih posodepoln vpliv. -
Tekom svertovne vojne je rekel francoski ministrski predsednik Clemeuceau: — Na svetu je dvajset milijonov Nemcev preveč!
Ni dolgo tega, ko je vzkliknil angleški diplomat Baldwin, da je meja Anglije ob Renu.
Baldwinove in Cleinoneeau-ove besede so bile naperjene proti Nemčiji.
No, pa tudi kajzerjevi diploma*i niso &nali brzdati jezika. V zgodovini bodo večno zapisane Bethman-Holhve -rove besede: — Fogodbe ined narodi so slične cunjam papirja!
Veliko gobezdalo je tudi Mussolini- Ko je pa zadnjih 'alijanskih manevrih govoril laškim častnikom, je z roko .cazal in s pestjo pretil proti jugoslovanski meji-
Vsekakor so J>ili pa diplomatje stare šole bolj nevar-ij, ker so molče kovali svoje naklepe-
V prejšnjih časih je bilo lažje, kajti takrat so imele -države dosti denarja in so diplomati i kaj lahko kovali in izvajali vojne načrte. Danes je drugače. Vse države so do vratu zadolžene.
Vročekrvnim diplomatom pač ne preostaja drugega kot dajati duška svoji bojaželjnosti z — gobezdanjem.
——---r r
» i GREEN O DELOVNEM ČASU
j	Predsednik A. F. L., William Green, je na kongresu
/ mednarodne zveze tyi>ografov rekel, da mora industrija ali odpraviti del svojih strojev, aH pa vpeljati po 30 ur dela na teden.
f * "Sedaj ni več mogoče," je rekel Green, "*zve«rti tedna m več kot 30 urami, ne da bi zapadli gospodarskemu propadu. Ali se mora industrija z uničenjem strojev vrniti k razmeram, ki so vladale pred 30 leti, ali pa mora vpeljati desturni delovnik pri dveh prorttili dnevih v tednu, pri tem pa morajo ostati v veljavi sedanje plače. Edina možnost je še v tem, da davkoplačevalci prispevajo vladi za pomoč, katere bodo deležni miljoni ljudi. Ni mogoče, da bi mogle te razmere še dalje ostati."
** Green se je pohvalno izrazil o NRA, ker delavcem dovoljuje, da se skupno pogajajo z delodajalci glede plač.
f* Na drugi strani pa Green obžaluje, da se NRA ni posrečilo odpraviti brezposelnosti. Industrijalci in podjetniki so se tako odločno postavili proti pobijanju brezposelnosti, da je nevarnost, da se bo brezposelnost zopet povečala.
Green pravi dalje, da je pravilnik določil previsoko število ur za delo in prenizke plače. Posebno je povdarjal, I da morajo v nekaterih strokah delavci delati po 40 ur na teden-
"Stirideseturai teden," je rekel Green, "je danes po-polnoma sastarel Znanstveniki in »najditelji so poskH>eli | 4a ga moremo vreči med staro šaro." M ., »__^
ali ste zavarovan:
za sluCaj bolezni, nezgode au smeti? ako Se niste, tedaj vam PKirOftOČAllO
JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDW0T0 ¥ AMERIKI.
krt aijhljb JiiariwiiaAa fcratahn nvaianlalM, Id flateja najbolj liberalne fodfoke svojim članom
^^•jjwrS^^S	rl^Pallk.
VpcmMJte sa pojaanlfa naieca kttatneti tajnika an mil« na:— GLAVNI URAD J. 8. K. J..*Lf.MfitifttSOTA ™
Chicago, m.
Grdo in deževno je bilo jutro dne 2. septembra, ali vseeno sem se namenil, da grem s svojo družino obiskat družino moje sestre v prijazno mestece Depne, sto štirideset milj oddaljeno od Chicage.
'Tam smo tudi mi živeli pred petimi leti in sicer celili sedem let ter imamo tam še svoj doni. Tam je sestra omožena s Tomom Stuparjem ter imamo tam mnogo prijateljev.
Zatoraj sem se odločil, da gremo na pot, ako ravno je bilo jutro tako grdo in ni bilo upanja, da bo dež sploh nehal padati.
Par dni preje smo dobili povabilo od moje sestre in njenega moža, da hi bili jako veseli, če bi jih obiskali za Labor day. Tudi dru^i naši prijatelji so ji rekli, da bi bili jako ve-aeli, da bi mi prišli tja, da bi se skupaj zopet malo razveselili, ker mislijo prirediti zabavo v dvorani Slovenskega doma. Kakšno zabavo so mislili, boste izvedeli v prihodnjih vrsticah.
Sestra je še zapisala^ da bo prišel neki govornik od nekod na zabavo. Kar se tiče jedi in pijače, da bo vse prosto. Seveda tudi iii pozabila zapisati, da bo muzikant s harmoniko tam.
Ker bratovska Ijnliezen nekoliko vleče, in ker sem rad tam kjer je veselje, sem se odločil, da gremo na pot, čeravno je dež padal in če tudi mi je moja žena branila in rekla, da bi bilo boljše, da bi ostali doma.
Slo nam jo pa vse po sreei do mesta Joliet. III.. Tam nam je pa kar naenkrat kara začela čudno ropotati. Ustavim se ravno pred hišo Mr. Johna Str-leta, našega prijatelja, in pregledam maši no. Vso j«- I »i In v r<»du. Pogledam tank, j^asa do-jsti. Pogledam, «"e bi imeli Hat jtajer, tudi to ne. Potem mi pade šele v glavo, da sem doma samo malo kave pil, in to je vplivalo na inašiiio. Toraj stopim v hišo k Mr. Johnu Štrle-tu, kjer imajo za nas vedno kaka želodena zdravila. Postregli so nam hitro, kakor j«? ved-no njihova navada, kadar pridemo k njim. Jaz sem si izvolil 2 ali 3 "•ase ta kratkega. Potem smo s«1 malo pogovorili, in čas jje prišel, da smo morali iti zopet naprej proti I>epue.
Med potjo oil Joliet do l)e-pue je šla vse po sreči, razen da smo videli par kar razbitih ob road-u. Mislil sem, da bi se malo oglasili v \j* Salle, 111. pri mojem stricu Frank Sav-niku in pri moji sestrični omo-ženi Sever, ker je pa dež še vedno padal in ker mi je sestra že prej pisala, da pridejo tudi oni na Depue, sem si mislil, saj se Iwmo zvečer videli na zabavi.
V Depue pridemo okrog sedme ure zjutraj. Jako so bili veseli pri sestri, ko nas zagledajo. Veseli so seveda vedno, kadar pridemo do njih, ali tako veselili še preje nismo videli.
Rekli so nam, da so se jako bali, da nas ne bo, ker je tako slabo vreme. Potem smo se pogovarjal o vsakdanjih stvareh, in tako je dan hitro tekel
naprej. Vedno pa je prišel eden ali drugi naših prijateljev ali prijateljic v hišo, tako da so uas motili, da ne bi izvedeli, kaj se zunaj godi in pripravlja.
Okrog tretje ure popoldan pride Mr. Johan Juvan in prinese kvart vina in malo ta kratkega. Ko ]>očasi pijemo, pride še Mr. Anton Jermene. Potem smo zafieli par ))esmi, in kar naenkrat pravi Mr. Juvan, da mora iti po govornika, kateri bo imel v dvorani govor. Ostanemo še za mizo: moj svak Tom Stupar z družino in pa Mr. Jermene.	;
Okrog osme ure zvečer se vrne J.ohan Juvan, in pravi: Sedaj je pa že govornik v dvorani.	i
Nato gremo vsi skufmj v dvorano. Ko vstopimo, zasli-šim fflas mnogih naših prija- j teljev: Surprise!" in pred nas stopijo tri mlada dekleta |s cvetlicami v rokah. Hčerka Mr. & Mrs. John Juvan je ime-' •la štiri šopke cvetlic za pripe-Jti, naša hčerka in pa hčerka iMr. & Mrs. Tonv Jermene sta imeli |>a vsaka basket cvetlic, j Nato nama Miss Marv Jermene čestita v imenu vseh naših sorodnikov in prijateljev, katerih je bila polna dvorana, k desetletnici, kar sva poročeni in nama žeti še mno^o, mnogo let srečnega življenja.
Vsak, kateri je že kaj takega doživel, že ve, kako to člo-j veka presune. Morate si pa mi-1 sliti, kako je šele presunilo 'mojo sestro in svaka Toma Stuparja, ki sta vedno mislila, j da samo nas fulata, zraven sta pa tudi seln», ker so tudi njim naredili "surprise party". 1 Toraj dve presenečbi obenem, ni sicer za brata in sest ro.
* Ko pridemo malo k sapi, se ozrem po naših prijateljih iuj zablodam m««d njimi našo tot o in s4'stri«Mio, ter njeno družino iz 1^1 Salle. Kato so nas ženine in neveste takoj peljali za veliko mizo, katera je komaj držala vsakovrstna jedila, pi-jaro in cvetlice.
I No, seveda, |>otem se je pa .ri-s zaeela zabava, ampak vse jV druge namene, kakor smo jki mi in pa moja sestra in svak Tom mislili, j Bilo je veselje, da ni ino- J goče popisati. V kogarkoli sem' se ozrl, vsak se mi je zdel bolj j vesel.
I Vsa east muzikantu Mr. Fr. 'Zabavniku, kateri je vse vedno bizi držal z veselimi talkami in valčki. Veselje je trajalo do 3. ure zjutraj. To je bilo moje drugo veselje v mojem življenju. Nisem še pozabil veselja, katerega sem doživel lansko leto, ko nas je tudi tako presenetil brat Joe iz Pueblo, Colo.,! ko nas je prišel obiskat s svo-! jima dvema hčerkama. Videli se nismo celih 25 let. Mislite si presenečenje, ko pride na prag našega stanovanja, in vpraša, če je moje ime Spillar. Rečem mu, ja. Potem ine vpraša, če ga poznam. Sem rekel, da ne, ker sva se zadnjič videla ko sem bil se otrok, 8 let star. Zapnstil i me je, ko je šel od doma, še otroka, tukaj me je pa našel moža z družino. Ko mu odgovorim, da ga ne poznam, pni-
Dopisi.
1 fi*ff IHBWWnfHiaffEfHfEfi^ ' (}
"GLAS NARODA"! jf
zopet pošiljamo ▼ do-1 ji
movino. Kdor n hoče i 0
I) 1
I naročili zrn svoje sorod-1 \ trike aH prijatelje, to H |
u t
lahko stori. Naročnina j , zla stari kraj stane $7. i V Italijo li«t» ne po-šiljamo* - --	l
HrafnjBjairjainri^^	; \
---------- i
vi: — Ali ne |>oziiaš svojega lastnega brata Žovaf Komaj l»a to izreče, že sva se držala v objemu, in solze bratovske ljubezni so močile najina lica od veselja, da se zopet vidiva. Ne bom pa pisal, kakšno je bilo naše slovo, ko nas je zo]>et zapustil ter šel nazaj k svoji družini v Pueblo, Colo. O žalosti j ne pišem rad.
' Toraj to sta bili dve prese-'] neeenji zame, katerih ne bom ( nikoli pozabil.	j
' Malo prej sem omenil, da o ] žalosti nerad pišem, moram pa omeniti tla tudi naša party se < ni .Vršila brez žalosti. KajtS ravno ko so bile naše prijate-'; Ijice najbolj zaposlene, da vsa-1] ka nekaj jedil pripravi, pokli-1 če nekdo družino Mr. Johna Spolarja, da se je njihova hči težko ponesrečila, ko se je avto prevrnil, s katerim so se pe-1 ljali iz Chicaga na Depue, in da naj takoj pridejo v Joliet, j [kjer je v bolnišnici težko po-|bita. Miss Angela S polar jej bolniška stražnica v Chicagij. in se je tudi mislila udeležiti L naše zabave.	j
Ko smo so peljali domov vi Chicago, smo jo obiskali v bolnišnici.
T'pa m o, in ji želimo, da bo! sreeno prestala svojo nesref-o.
Ker se je moje pisanje že 1 predolgo zavleklo, moram kon-ičati. Predno pa odložim pero,: kličemo vam, sreena hvala, in . ravno tako vam tudi kli«Vj«>» moja sestra in svak Tom Stupar. Srena in največja hv:*rin: Mrs. Mary Žager„ Mrs.^Maryl Jermene in Mrs. Mary Juvan,'' ki so imele največ dela, da soj to reč skupaj spravile. Srčna | hvala družini mojega striea' Franka Savnika, družini m«>je sestrične Mary Sever iz I^i ' Silile, 111, družini Andrmv Ur- ! banicli iz T^a Silile, družini Joliin Kopinn. družini Matt' Zoran, družini Johan Miller. ■ družini Anton Šiška, družini Johan Spolar. družini Anton Jermene, družini Vincene Ma-ehek, družini Joe Ambrose, družini Aimer Wagner, druži-žini Johan Žagar, družini Johan Juvan, družini Johan 7a\-gicli, družini Frank Grilz, družini Martin Prime, družini , Vincenc Omahen, družini Joe iKlemee, družini Mrs. Marv ; IZiekar. družini Martin Ker- j žan, družini Jokan Slirtner, «
l
8'družini Johan Rešeticli, druži-|Jni Johan Blatnick, družini Fr.
I	iKovačič, družini Mrs. Grbac, K [družini Tom Stupar, družini
II	Martin Novak, družini Blaž j|VTiir'nik, Mike Bodlaju, Louisu I Zickoru ter Franku Zabavni-I ku.
| j V slučaju, da bi katerega D pozabil zapisati, kateri se je
I	zabave udeležil ali za zabavo prispeval, prosim, da nam o-prosti.
! Toraj, še enkrat srčna hvala vsem skupaj. Ravno isto za-
B* ;hvalo vam vsem izrekata tudi moja sestra in svak Toni Stu-
-	par.
Andrew Spillar.
a
J	East Helena, Mont.
v
i-	Her eyes are as blue,
II	as the Montana sky, e a smile from her lips, i> would make you sigh.
L~ <fd ledenih višav Bear Footh j planin so že začele dihati hladne jesenske sape. Ječe skozi jorumenelo listje na drevesih, kakor obupni vzdihi umirajo-a,čega srca. Jesen življenja, kako človeka spominjaš na min-°,ljivost! Človek mine in njego-a va dela so priee minljivosti. ^(^emn je človeku bogastvo, če-^ mu stvari, katerim daje člove-jška
nespamet veljavo! Pena L" na vodi, ki izgine v prazen nič. '"'Ako ima človek ljubo zdravje, iX i in ako vlada pod domačim kro-"l,vom tiha družinska sreča, ta-.krat je bogat. A bogatin je brez '" teh dveh berač pri vseh svojih " zakladih.
Tako suhega poletja, kakor j letos, še ne beleži kronika Hmontanska. Prizadeti so zlasti 'I j živinorejci, pa tudi drugi gle-i«lajt» s strahom v bodočnost.
j Vlada pomaga, kolikor je I mogoče, da prepreči št« hujšo j katastrofo.
o! Rudofopilnica je ustavila o-
>. brat za mesec dni. N ekoliko
^ j«» odpomogla hrezjH>selnosti
j gradnja Fordi I Veh nasipa,
• ki ga gradi zvezna vlada. Tam
l je zaiv>sleiiih čez šest tisoč n - .
0	'mor.
1	Veliko mladih parov si je (Johljubilo večno zvestobo. Ljn-
|bežen premaga vse ovire. Ba-
* ;je izhajata dva cenejše nego en i*
i sam.
o I . . .	.
Minilo je nekaj čez leto dni.
.fjOdkar je zatisuil oči odlični
sin montanski, senator Thos.
J- Walsh. Leto dni je minulo,
odkar je utihnil njegov glas,
ki se je slišal od Atlantika do
, j [Pacifika. Toda kakor pravi
r naš pesnik: Njegov duh živi
|jiiied naini".
n France, i- ------
u KUBA ZAPIRA
KOMUNISTE
l- -
i- Havana, Knba, 11. septem-ii bra. — Vojaki so aretirali 2.1 e poznanih komunistov, ker so v preveč natančno zasledovali
-	gibanje ameriškega poslanika r, Jeffersona Cafferv-ja.
Peto* Zgaga
Na svetu so vsakovrstni ljudje. Na svetu so tudi politiki, ki se prištevajo med ljudi. Vrste se v poštene in nepoštene politike. Poštenim pravimo pošteni politiki, vse druge pa o-značujemo z enostavnim imenom —yolitiki.
Odkritosrčnosti v splošnem ne poznajo, toda tudi meti njimi se včasi dobi kakšen odkri-tosrčnež. Redki so sicer kakor bele vrane.
V	nekem okraju je bilo treba zgraditi novo šolo in novo jetnišnico. Trideset tisoč dolarjev je bilo na razpolago za oboje.
Vršila se je se ja za sejo, zborovanje za zborovanjem.
Sejam in zborovanjem so seveda politiki predsedovali.
Tn nazadnje je bil sprejet predlog, naj dovoli okraj za novo šolo pet tisoč dolarjev, za novo jetnišnico pa petindvajset tisočakov.
I Solo so zmašili skupaj v par tednih. Poslopje je bilo v vseh ozirih pomanjkljivo, nehigije-nično in nesanitarno. Oken je bil opremalo, ozki hodniki iu brez centralne kurjave. ! Jetnišnici je bila jh> posvečena vsa pozornost: zračne so-(bane, centralna kurjava, velik vrt, knjižnica, kopališče, telovadnica — na kratko rečeno: jvse moderne udobnosti so bile v nji.
\ Pa je prišel tujec v dotični okraj in si je vse natančno o-glelal ter se j«' silno začudil: :— Kako, da imajo tako zanikrno šolsko poslopje in tako moderno urejeno kaznilnico f
Odkritosrčni politik mu je zagonetko takole razjasnil:
— Vidite, prija tej. mi poli-i tiki smo odločevali in odločili gb'de šol«» in jetnišnice. "Mi politiki smo |»roeej stari. \r šor lo ne bomo vei* hodili. Kar znamo, znamo. Kaj !ahko se pa zgodi, da pridemo nekega 'dne vsi skupaj v jetnišnico.No, ali nam zamerite, .ker smo se
preskrbeli za starost?
*
I V nedeljo popoldne se za«""ne v New York n zimska sezona slovenskih prireditev. | Kakor zadnjih deset ali petnajstih let, jo tudi letos otvo-rijo slovenske žene s — čajanko (kofeklačem). j Kot sem že večkrat omenil, ni za to prireditev izraz "ča-jjanka** pravih-n, š«' manj pa
["kofeklač". Čaja ho menda (presneto malo kofeta pa tudi ne, ker bodo vse drugačne dobrote na razpolago, i Da znajo naše ženske knlia-1 ti in peči, sem se že neštetokrat prepričal, kar se tekoči-
Ine tiče — ki pa ni ne čaj in ne kava — so jim pa možje spretni pomočniki.
Kot iz vabila raz vidite, bo vsega dovolj in še več kot je v vabilu povedano. Zmanjkalo ne bo ničesar, — kvečjemu kave in čaja.
V	tem slučaju ne bomo prav nič jezni, ampak si bomo z drugim pomagali.
Udeležba naj bo stoproeent-na, saj bo vendar to izza jm>-mladl prva zabava v slovenski dvorani na Osmi cesti, kjer se vsak zares domače počuti.
Za ples bosta skrbela Lovšin in Vesel, kuharice bodo prvo in najboljše, v kleti bo imi prijatelj Cene s svojimi pomaga-či tako skomandiral. da ne bo treba nikomur od žeje gagniti.
Res, da so slabi časi in da je vsepovsod velika mizerija. Med sredstvi, ki jih nekateri pri]M)ročajo zoper mizerijo iu slabe čase, sta tudi smeli in dobra volja.
Dobre volje in smeha res ni mogoče umetno ustvariti, toda kdor bo prišel v nedeljo na Osmo, mu skoro garantiram, da bo z malenkostnimi stroški dobro jedel in pil in se tako prijetno zabaval, da bo še ves prihodnji teden dobre volje.
denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu
▼ JUGOSLAVIJO	f ITALIJO
zrn 9 2J» .......... Dht iN Za f 9.15 ....................Ur 1M
f S-35 .......... Din. 2N .	$18.3« ....................|Jr SM
I« .......... »ta-	$44M ....................Ur 5M
$1*» ......... Dta. BM	188.39 ....................Lir IMO
.......... M«. 1—i_>176.— ....................Ur tm
KER BE CENK 8KDAJ HITRO MKNJAJO 80 NAVKDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI QORl ALI DOLI
Ss hplaOlo vsemi BMtof kol «orftJ navedeno, bodUl v dinarjih all Ucali dovoljujemo ie bolje pogoje. nruciui v imbbi&ku dolarjih zm hpl*HU f 5.— Mnte pnUtl..........$ 5.75
m— " - ..........um
- - ...... ... ilfc—
" " ..... ..... $JL—
" - ..........s4u5
»O— - . ". ...........98LM
Prejemnik do!»l ▼ starem kraja Izplmtllo t dolarjih. N«Jm mmkmrBm linl«Jw> pa CaUa Ladar ca priatajbtea |L-.
SLOVENEC PUBLISHING COMPANY "Glas Narod«99
21« WEST IMS STBEBT	NEW YORK. N. ¥.
"O L A 8 NARODA
»»
Q	ZGODB^I 13
KKWYOKK, THTJMDAY, SSPTSMBIE 13, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY taU.ai
JOSTES GELČ:
KO BI BIL VSAJ CEBULICO DAL...
Ob štirideseta k* i svojega rojstva je v noči pijan prilo-ii lasti l domov in v vinski be-»tialnosti prete|>el ženo in o-troke ter jili spodil od sebe, na cesto.
Hotel je biti sam.
In če so trkali berači na njegova vrata, je kričal nad njimi, da so preplašeni bezali in zapuščali strmo sto pn j išče.
Hotel je imeti vse sam.
Nekoč se je znašel v njegovi samotni ]»odstrešiiici star, sključen berač in zaprosil ini-lodara.
4'Če hočeš čebule!*' je rekel Miha Šuštar, postrešček, zakaj pravkar je rezal čebulo na krožnik.
**Na!" se je zasmejal in vrgel beraču v glavo star krompir, da se je starčku lila z ust kri in je zbežal jmj strmem stopnjišču.
Za beračem v j>odstrešnici pa se je krohotal nostrešček Miha Šuštar.
Hotel j<* biti zIoIh-11.
Štirideset let pozneje.
Postrešček Miha Šuštar je postal na podstrešju pred nizkimi vratii svoje po»tr«*snir«». Zagodel je nekaj v svojo srebrno brado in drsajočih, čisto majčkenih korakov odšel nazaj v sobo, zakaj spomnil se je, da je pozabi! naviti svojo staro budilko. Že šestdeset let jo je navijal točno vsaki dan, danes pa bi jo bil kmalu fniza-bil naviti! Neverjetno je zmaju I s svojo močno se tresočo glavo, ki je postala v teku teli dolgih osemdeset let spet sko-
raj otroško majhna in okrog-1 mrtvašnici mrliče), in kjer je
lahko sedel nepremično dolge ure — če uiu nemara kdo ne stisne pisma ali šopka rož, ali ne da kakšnega slučajnega naročila za par dinarjev. Kakor je imel že navado (od starosti pač), se je prestopical z ene noge na drugo. Stresel se je; začutil je, da ga mrazi, četudi je bilo meseca junija.
la.
Stara ključavnica je zaškripala. Prestopil je nizki prag opiraje se z ol>ema rokama ob podboje vrat in pridrsal k i>o-stelji. Vzel je z nočne omare budilko in jo začel navijati;! toda, naj jo je navijal še tako,, ura ni zatiktakala. Stresel jo je in nastavil na ušesa: seve-
da, ura se je ustavila. V glavo j "Šuštar, ti se pa res ne mo-mu je šinilo nekaj; da bo prav' res odtrgati oil tega mesta!" zdaj, ko se je na vsem lepem i se mu je zarogal mlad postre-nstavila njegova stara budil- šeek, in solze so mu zalile ble-
ka, ki je bila prav tako stara kakor je bila ta podstrešniea, ki je čez petdeset let živel v njej, da bo prav zdaj, ko se je za večno ustavila stara budilka, umrl tudi sam. Mrzel pot dovlekel do bolnišnice.
de majhne oči. Nič ni rekel ter je, užaljen v svoji starčevski duši, odšel dalje. Dolga je bila pot iz srede mesta v predmestje, le težko se je zadnje čase
mu je zlezel iz sključenega hrbta v lase. Stresel je uro, kakor da jo hoče streti, in prisluhnil. Vra ni šla. Ozrl se j" na posteljo i-n zazdelo se mu je, da je zagledal na stari postelji v kotu pod povešenim stropom človeka, ki leži na njej stegnjen. Še enkrat je pritisnil budilko na uho, pa jo je položil nazaj in drsaje zbežal iz iz-
Po eesti, ki je hodil po njej že «><1 tridesetega leta vsak »lan po večkrat, je šel tudi zdaj. Pod Traneo, kjer je bilo nekdaj njegovo mesto leta in leta in je stal kot postrešček podnevi in ponoči, v julijski pripeki in v januarskem ivju, se je ustavil tudi zdaj. Počaka za kratko uro, preden odide na zdajšnje svoje delo, ki je bilo lažje (že deset let je stražil v
Vratar bolnišnice je pravkar odpiral mrtvaško vežo, ko je stari Miha pridrsal. Začudil se je, da je hodil tako zelo dolgo. Vratar je odšel in Miha je ostal sam; utrujen se je brž sesedel na svoj navaden sedež ob veznih vratih, in si' težko sojieč od]w»čival.
Končno je vstal. Lezel je pregledat svoje mrliče. Prvi dve veži sta bili zaprti hi prazni in sta še čakali novega mrzlejra gosta, v tretji veži pa je ležal mrlič. Miha je prižgal sveče'na obeh straneh, nato pa zlezel k v zglavju mrliča in privzdignil mrtvaški prt. Spustil ga je, zaeepetal kakor otroci in oddrsal iz ozkega, temnega prostora. Tresel se je od čudne groze, ki ga je naenkrat obšla ob pogledu na mrtvi, t nI i in beli obraz z napol odprtimi ste-
.P
klenimi očmi. Kakor da že ni i
deset let, vsak dan po osem url r\DT t<5t VD&4** *>17MA stal na straži sam z ti jim i, inl™"31' kot da je zdaj prvič čisto od blizu zagledal mrliča! Obstal je na pragu in se še vedno ves tresel. Rad bi sedel, toda ni si upal notri v vežo, kjer je bil v teh dopoldansfeih urah čisto sam (zakaj le pozneje so zaceli hoditi obiskovalci kropit) in kjer je imel razgled naravnost v tisto ozko, temno vežo, odkoder mu je s priprtimi očmi dostikrat srepo in stekleno ne-
premično zrl človek naravnost ^^^ Prosvetnega društva v obraz. Preje mu nt bilo to niti -na misel prišlo, ta dan pa
IN MATER
Vas uljudno vabi na svojo
ČAJANKO
(COFFEE KLATSCH) v nedeljo dne 16. SEP.
v cerkveni dvorani na Osmi cesti (62 St. Mark's Place), New York, N. Y.
SAMOMORILEC OPISUJE SAMOMOR
V Budiuipe!ti se je zastru pil zdravnik dr. 1 Injnal. Pri njem so našli tri poslovilna |»i sina in beležke o smrtnem boju, ki jili je sestavil sam.
Na nekem listku za recepte so našli naslednje podatke:
"Prvo uro: ne čutim niče sar. Druga ura: Nimam nobenih bolečin. Tretja ura: Srečen sem, da sem jo neizprosne
Naši v Ameriki
rojake prosimo, naj nam na k katko n a dopisnici
SPOBOCe slovenske novice iz naselbine.
ga je postalo strah in kot še nikoli se mu je zazdela težavna služba mrliškega čuvaja. Težko je čakal, da bi prišel po cesti k mrtvaški veži človek. Vsaj "dober dan" in "zbogom*' bi zaslišal, če ne več, tako pa j*» notri v veži tiho, tako tiho, da ga mrazi od tiste tihote. In če bi prišel kdo, bi ga gotovo vprašal kaj o mrliču, in razgovor bi se začel, ki bi prekinil ta obupni mrliški molk. Sicer bi res najbrž ne govoril spet drugega kot o mrličih, kakor govori samo o tem že deset let vkup, zakaj s čuvajem mrličev ljudje ne govore o drugem kot o mrličih. Se nikdar ni godrnjal nad svojim delom, zdaj pa se mu je zdelo, da je nečloveško in na smrt dolgočasno.
Presto])ieal se je, že se okre-nil, da gre popravit svečo, ki jo je že z veznih vrat videl, da se je nagnila, da je curkoma teklo od nje, toda ni se mogel odločiti in je zapustil mrtvašnico. Odšel je povedat pred -stojniku, da ne more več stra-žiti, ker je bolan.
Saj sem zares bolan! se je prestrašil, ko je začutil svinčeno utrujenost po kosteh in posebno v nogah, ki so se mu šibi le v kolenih, da so mu že itak prevelike hlačnice težko nagubane lezle k tlom. Bolno je čutil Željo, da bi legel in ma-
"Bled" in Mladinskega tambura-1 mu življenju tako zagodel. Fri-škega kluba iz Brooklyna pod jema me volja do bljuvanja." vodstvom k&pelnika Mr. J. Ger-joviča nam garantira zelo mika-
ven program. — Med prosto zabavo svira godba F. Lovšin & Co.
Začetek po blagoslovu, ki bo ob 5. uri popoldne in pri katerem poje otroški cerkveni zbor pod vodstvom Mr. Jerry Koprivška.
Prvovrstna kuhinja, potice, bob-krofi, staro in novo vino, pivo itd. nam dajo okusno in tečno večerjo SLOVENCI in SLOVENKE IZ GREATER NEW YORKA in oko. lice, NE ZAMUDITE NAS PO
SETITI! MBaSTOVOLfcTXA VSTORV KX\ Župnik in Društveni odbor.
lo zatisnil oči; ni šel domov, zakaj otročje strah ga je postalo samote; strah ga je bilo mrtvaške veže in strah ga je bilo tudi njegove samotne pod stresnice in tiste samotne postelje v kotu pod poševnim strojwm.
"Jov, jov, če bi imel človeka, živo dušo, da bi ne bil tako sam!" je stokal in se zavlekel v gostilno, katnor je zahajal že od tridesetega leta.
4	* Polnoč je že bila in kot poslednji gost je le nerad odkrev-sal domov. Vrata v podstrešni-i*i so samotno zaškripala.Vstopil je, obotavljajoč se, čez prag: boječe se je ozrl na kot k postelji in prisluhnil: tilio je bilo, le miš je samotno škr-tala.
5	trepetajočo roko je slednjič prižgal petrolejko, toda petrolejka je mrtvaško brlela, zakaj zmanjkovalo je že olja.
Začel je navijati budilko: nič; tresel jo je obupno: nič. Zavlekel se je k vratom in jih zaklenil; bil je že v postelji, n se hrešče spet zavlekel k vratom in jih odklenil, zakaj strah .ura je bilo misli, da bi jih ne mogel več sam odpreti.
Vse ure ni zatisnil oči in hrešče, kot star, polomljen
(NadalJevan)e na 4. strani.)
S tem so beležke končujejo.
llajnal je imel veliko prakso, a njegovi pacienti so bili iz krogov ljudi, ki jih je zdravi! brezplačno. Samomor je izvršil z injekcijo morfija in s tem, <la je zavžil nekaj veronala in lumi-nala.
PETAINOV OPOMIN NEMČIJI
Meaux, Francija, 11. septembra. — Maršal Peta in je v svojem govoru ol> priliki L'0. obletnice na francosko zmago ob Mami opozoril Nemčijo, <la volna sama posebi ni krepost.
Ko je govoril o zgodovini in j»oteku bitke ob Murni, j<* rekel Petain:
— Upati smemo, da bodo nemški mrliči, ki v velikem številu leže tukaj skupno z našimi, spominjali Nemčijo, da vojna ni krepost in da človeštvo po tolikem trpljenju y vojtii želi samo zaceliti >voje raiie. želi i!«'l:iti V.:\. s Vi »j boljši obstanek in <la ustvari -t;ilui mir.
V bližini Pittsburgha je u-mrln rojakinja Ana Starešinic roj. Stupica. Stara je bila 25 let. 1'mrla je na porodu. Tudi otrok ni ostal pri življenju. — John Pezdirč se je poročil z Bcrtho Schneider, John Varil jan pa z Marijo Nemanič.
— V North Chicago, %I11. je preminul rojak Ludvik Pe-klaj, star 2:> let, rojen v Ame-ri k i.
—	Magnzin "Trne Detective" je objavil razpis nagrade v vsoti $."»">0, ki se izplača oni osebi, katera naznani, kje se nahaja Frances Tavčar, ki je obtožena fiotvorbe čeka in i" pred več meseci izginila ne-znanokam, ko je bila na prostem pod varščino. Vsoto $250 izplača šerif v I .os Angelesu,
'al., $100 pa je dodal omenjeni mairaziii.
—	Naš rojak (ieo. Kraigher, ki je prvi pilot Pan-American Airways, nam poroča iz Hollywood, Cul., da vprizarja tam poskusne polete z Douglas in Loekhead Hlectra aeroplani. Družba si je nabavil več teh letal, ki so najmodernejša in Tiajhilrejšn na svetu. V vsakem je prostora za štirinajst potnikov t-znmorejo voziti z naglic milj n;t uro. Po ne-kaj tednih se vrne naš postojnski rojak Kraigher zopet v Brownsville. Tex.
V tem seznamu
■ r ■
Pran
Knjig
V ? r
boste našli knjigo, ki bo
Angleško slovensko berilo ..........$2.—
Amerika in Amerikanci (Trunk)____5.—
Angeljska služba ali nauk kako se naj
streže k sv. mkši...............10
Boj nalezljivim boleznim .............75
Cerkniško jezero................... 1.20
Domači vrt......................... 1.20
Govedoreja........................ 1.60
Hitri računar ......................75
Gospodinjstvo ............ ........ 1.20
Jugoslavija (Melik) 1. zvezek...... 1.50
2. zvezek, 1—2 snopič............ 1.80
Kletarstvo (9kalieky) ............. 2.—
Kratka srbska gramatika.............30
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov
in Srbov........................30
Kako se postane državljan Z. D. in naj. novejši naseljenižki zakoni v angi. jeziku .35
Knjiga o dostojnem vedenju.........50
Kubična Računica...................75
Liberalizem ........................50
Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka.....75
Mladeničem, 1. zvezek..............50
2. zvezek ............ .50
(Oba skupaj samo 90 centov)
Mlekarstvo ...................... 1.—
Nemško . angleški tolmač............1.40
NSffveti za hišo in dom...............L—
Najboljša slov. Kuharica, 668 str.
(Kalinšek), lepo vez.............5.—
Največji spisovnik ljubavnih in drugih
pisem......................... .75
•
O jačen beton........................50
Obrtno knjigovodstvo ............... 2.50
Praktični računar.................. .75
Perotninarstvo, broširano........... 1.50
Pravila za oliko ................... .65
Psihične motnje na alkoholski podlagi .75
Prehodniki in idejni utemeljitelji ru. skega idealizma................ 1.50
Radio, osnovni pojmi iz radio tehnike,
vezano----2.—. .broširano____1.75
Ročni slov. nemški slovar............90
Slovenska narodna mladina,
(obsega 452 strani) ........1.50
Sveto Pismo stare in nove zaveze,
lepo trdo vezano............... 3.—
Sadno vino.........................40
Sadje v gospodinjstvu...............75
Učna knjiga in berilo laškega jezika.. .60 Učna knjiga in berilo italijanskega jezika ........................... 1.—
Učbenik angleškega jezika:
trdo vez .).. 1.50 broširano____1.25
Uvod v filozofijo (Vetber) .......... 1.50
Veliki slovenski spisovnik:
Zbirke pisem, listin in vlog za za-« sebnike in trgovce..............1.25J
Veliki Vsevedež .....................80
Zbirka domaČih zdravil ......... .60
Zdravilna zelišča .................. .40
Zgodovina umetnosti pri Slovencih,
Hrvatih in Srbih..............
Zdravje mladine......... ;;!____1.35
Zdravje in bolezen v domači hiši«
2 ZVEZKA .........7.1.20
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Sloven, cev. (Melik)
n. zvezek .................80
} »:<.-• >	■ •	s. 1 • V-,. »; i- ' " :
rei^^hkn^
knjigarni 'glas naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
LETEČI ZDRAVNIK
LETA 1938 NOVA SVETOVNA VOJNA
Neka, knjižnica, ki je izšla ,,	- ,
Leipzigu pri Fran- * * Vance Murray je bil pred kratkim imenovan za zdravniškega upravitelja za indijanski teritorij v Alaski. Ker so v Alaski ogromne razdalje, b«> obiskoval bolnike s pomočjo
letala.
svoj eas v ueipzigu pri r ran- 1 eu Lima, obsega prerokovanja j nekega meniha za eas od leta 1700 do konca sveta. Bozdaj so se menda vsa prerokovanja do pičice izpolnila. Za nase stoletje prerokuje knjižica:
"Kakorkoli pomembno je bilo vsako stoletje sveta, bo 20. stoletje vendarle med vsemi najpomembnejše, in vnaprej že vidim vse stiske in gorje, ki se bodo v tej dobi zgrnile nad prebivalce zemlje. Vse, kar se da groznega in strašnega le misliti, bo izkusil človeški rod v tem stoletju. V začetku leta 1900 se bo veliko princev uprlo proti svojim očetom, državljanov proti oblasti, otrok proti staršem in ves človeški rod drug proti drugemu; tako bo trajalo do leta 1938, ko bo zi-vilirala splošna vojna po vsem svetu, ko bo človek proti človeku mislil samo na umor, ko bo vsem stvarstvu grozil prevrat, ko bo opustošenje in razdejanje zadelo cele dežele, ko bodo pusta, zapuščena in'porušena največja in najuglednejša mesta."
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naš» dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno *n hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnih».
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjši stroške.
Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenjef R1Č-KN-TRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in unaotavlju* mo Vam, da boste poceni in udobno potoval.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York, N. Y.
"OLAl IlIODr
HEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 13, 1934
" THE LARGEST SLOVENE DAILY ill V. 8. A.
IZGNANCI
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: L H.
~ 30	♦	I
19. poglavje.	a
— jt j Stefan ju je doma nestrpno čakal. Najprej mu Božo po-\r
roca o svojem trgovskem uspehu in Štefanove oči zažare v«
veselju. In svojemu prijatelju iz celega srea čestita.	.J
Ko pa pozneje izve, da je Daniela sprejela službo kot dru-j
žabnica Kati Herder je ve, je postal žalosten.	j"
—	Tega ne bi smel trpeti, Božo, — pravi očitajoče.	z ^ Daniela pa se mu nasmeje in pravi: j
—	In navzlie temu bi storila isto, gospod Kolniko.	^ Njegove oei iščejo njene.	w •
—	Vi ne spadate v to hišo. *•	J Z velikimi oemi ga Daniela pogleda.	^
—	Verjemite mi, pri teh ljudeh bom l>olj preskrbljena kot v katerikoli še taki visoki hiši, ker se mi ljudje zde po- L žteni. !j.
Štefan prime Danielino roko.	|
—	Ne liodite hudi! Tako lepo sem si mislil, da boste osta-. li pri nas in da se boste z nama preselili k stari Kristini. I -
Zopet se razlije preko njenega obraza poreden nasmeh. !
—	Bom prišla večkrat pogledat, ako Kristina za vaju * <tobro skrbi. Oh nedeljah pa se bom povabila na čaj. Upam pa ^ tndi. da va« bom kdaj videla v Tferderjevi hiši. Danes sem rli&ala. da ImxIo v kratkem priredili veliko domačo zabavo
da bosta povabij«»na tudi vi in moj brat. Najbrže vama je go-:, spod Herder zelo naklonjen.
Božo se glasno zasmeje.	IJ
—	Ravnatelju Herderju se sdiš tako zelo vzvišena, da se čuti zelo poraščenega, ako ga pogledaš s svojimi velikimi oč-.z mi. To ni i je sam priznal. Iz tega razvidi š, da ima naš šef tu- f di smisel za kaj višjega.
Štefan smeje pogleda Danielo.
—	Nikdar nisem mislil, da W»m kdaj vesel vabila v Her-deijevo hišo. Se<laj |wi me veseli. ker ste vi tam. Tn da boste ^ včasih obiskali Bozota in mene, je zelo lepo. Tega se bom ved-|V no veselil.
Daniela mu smeje prikima.	Is
—	Predlagam, da takoj y»o kosilu obiščemo Kristino. Mo- j reta si ogledati stanovanje in se ž njo o vsem potrebnem do- 11 jrovoriti. Rada bi bila |»oleg. Jutri popoldne pa se preselim v/.' Henlerjevo hišo.	M
—	Že tako naglo? Komaj ste prišli, pa že zopet greste, — se pritožuje Štefan.	i1
—	Raj ne grem daleč.	i
—	Hvala Bogu!	,	v
Zme<lena mu ofltegne roko, ki jo je pritisnil na ~voje ustnice.
Po kosilu odidejo vsi trije proti Kristininern^ stanova- i »jo.	<
Božo gre molče poleg Daniele in Kolnika in je poslušal, 1 kar sta onadva govorila. Vpraša se. ako bi mogel mimo gle- i Iriati, ako se oba srea najdeta. Nato pa njegove oči veselo za-žare. Sedaj je mogel sestri pomagati, ako bi si hotela vsta-'i noviti dom. Denarja, ki ga je sprejel za svoj izum, za Reber no'| potrebuje, ker poleg tega še dovolj zasluži. Sam pa bi so po-,] ročil samo z eno — Kati Herderjevo. Ako njene roke ne dobi. 3 Be ne bo poro«'i I iu tedaj bi že našol kak prostorček pri svoji 1 sestri. Zato sedaj o tem ni premišljeval mnogo.	'l
Kristina jo bila doma. Daniela ji oba gospoda predstavi'] In pravi, da sta zadovoljna, da ro presolita k njej.
Kristina je zelo vesela. Oba ji zelo ugajata. S sramežljivim ponosom jih vodi po svojem majhnem kraljestvu ter na vse pretege hvali vrline svoje pokojne gospodinje, ki ji je s 1 svojo oporoko za&rotovila brezskrbno starost.	V
V	eni sobj visi velika podoba gospe Berken, Še iz njene ] mladost
i. Ko Štefan podobo zagleda* obstoji in jo dolgo ogleduje. Njegoveo ei <lohe poseben izraz, kot bi gledal v daljavo. ]
—	To je moja prejšnja gospodinja gospa Berken, iz ea-ji •a, pred no je postala vdova, — pravi Daniela.	_ ']
Štefan prikima.	~ :j
—	Vem — podobo sem takoj spoznal.	S
—	Ali ste gospo osebno poznali? — ga vpraša Daniela. i Obrne se k njej in pravi:	V
—	V daljnih, srečnih časih, ko so še živeli moji stariši, .i r— pravi nenavadno žalostno.	^
f	Daniela ga sočutno pogleda.	i
—	Ali vam je hudo. kadar se spomnite vsega tega? ] Tedaj prime njeno roko in jo pritisne na svoje oči.	J
—	Ne več — s«'daj ne več! — pravi z vzdihom in jo ži- i vo pogleda.
V	tem trenutku mora Daniela zopet misliti na t<v na koga jo spominjajo njegove oči. Toda ne spomni se.
Kristina vpraša, kako hočeta oba gospoda imeti sobe razdeljene in kaj naj bi bilo izpremonjenoga pri pohištvu. Oba se odločita, da si pridržita ol»e manjši sobi za spalniei. Večja soba Ih> za družabno sobo, nekdanja obedniea pa še dalje ostane obedniea. Tako ni bilo treba mnogo preminjati.
Nato vpraša Božo Kristino, koliko 1k> zahtevala za so-bt. V zadregi se ozre k Danieli.
—	Koliko naj zahtevam, gospodična Daniela? Saj o tem ničesar no vem in4 gosnodoma ne bi hotela preveč računati. Prosim, svetujte mi nekoliko.
Daniela nekoliko premisli in pravi:
—	Mislim, da vam l>osta plačevala za stanovanie in hrano kot plačujejo po srednie dragih stanovanjih. Ker dobi vsak po dve sobi, mora biti eena tudi nekoliko višja.
S tem sta bila oba gospoda zadovoljna in Kristina tem bolj, ko sliši, koliko bo prejela vsak mesee. Spočetka še pravi, da se ji zdi malo preveč, toda Daniela ji pravi:
—	Za svoje delo morate vendar biti plačani, Kristina. Toliko
morate zaslužiti, da imate tudi sami zastonj stanovanje in hrano.
Kristina je bila vsled velike sreče vsa zmedena ter obljubi obema, da bo za nju dobro skrbela.
Boso in Štefan obljubita Kristini, da se priselita prve dni prihodnjega tedna, nato pa si trije odidejo.	j
C	*	V /v (Mje prihodnjič.)	|
Mg*: . ' > ..
j Na sliki vidite notranjščino kaznilnice v Grateford, Pa., kjer so se uprli kaznenci. Ker 'jitn poskus ni uspel, so poslopje zažgali. Povzročena škoda znaša štirideset tisoč dolarjev, t	Niti enemu se ni posrečilo pobegniti
PO UPORU V KAZNILNICI
Žalosten dogodek.
i
V mariborsko bolnišnico so pripeljali oil Sv. Marjete na1 Dravskem polju 16-letuega ]k>-sestnikovega sina Josijju Fin-i žgarja. Fant ima nevarne rane na prsih, na desni strani do j pljuč segajoč prerez v dolžini j G cm, na levi pa tik nad srcem j globok vbodljaj z noževo klino. ki le po srečnem naključju ni. zadel srčnega ožilja ter mu v. trenutku upihuil življenja. Po fantovem pripovedovanju se je žalostni dogodek odigral ta- j kole: Mladina — fantje od 13 do 16 let — so se igrali na vasi. Meti fanti je bil 14-letni pastir Ivan Pignar. Blizu so sta- • li starejši fantje, ki so začeli mlade fante dražiti ter jih šču-' vati. Kes se jim namera posrečila. Meti 14-letni m Pignarjem in 16-letnim Finžgarjem je pri-' šlo do spopada, v katerem j«' Finžjrar zagrabi 1 za lato t«T prisolil nasprotniku nekaj ir<»r-kih po hrbtu. Ta je zliesnel. kar v hipu so jo posvetil v njegovi roki nož in v naslednjem trenutku se je zgrudil Kiiižgai j z dvema nevarnima ranama v nezavest ter obležal na tleh v krvi. Le srečen slučaj j«* obvaroval Pignarja, tla ni ]M»stal v 14. letu svojega življenja ubijalec in morilec. Dogodek je vzbudil veliko razburjenje med vsemi, ki sO mu bili priča ter silno osuplost v vsej okolici, ki vidi, tla se nahaja mladina na nepravi poti. Pignar jc» orožnikom odkrito priznal, tla je v jezi zaradi dobljenih iular<-«*v zagrabil za nož. Krivdo na žalostnem dogodku pa nosijo tudi odrasli, ki so otroke našču-|
Vagon je sdrobil nogo
241etncmu delavcu Fraueu Pir-cu. Po|M»ltlne so nalagali v Kresnicah delavci tamošnje apnence v vagon apno. Ko so 'odrinili napolnjen vagon, da napravnjo prostor drugemu, jo po nesreči prišel pod vagon ,Pirc in mu je kolo |>o|ioluoiiia zmečkalo desno nogo. Pirca so takoj pri]te1jali v ljubljansko 'bolnico, kjer so mu nogo am-'putirali.	•
70-letni starec se je ustrelil.
Zjutraj okrog 4. ure so sliša-Ti stanovalci Resmanove hiše Iv Jesenicah, ki stoji poleg cerkve, zamolkel pok, ki je odjeknil v hiši. Ko s kasneje o-pazili, tla ni hišnega stanoval«-« J in sorodnika Resmanovih, 70. 'let nega Jakoba Molioriča na spregled, so stopili v njegovo 'soImi, kjer se jim je nudil strain prizor. Na postelji je ležal ves okrvavljen Moliorič, poleg njega je ležala italijanska ka-rabinka. kraj postoljt* j*a je gorela sveča. Moliorič se je ustrelil pod brado v vrat. Cev puške jo prod samomorom napolnil z vodo ter 111U je strel sko-
'raj dobesedno odtrgal velik 'del obraza.
i 'Pred morilnim strelom si je obesil rožni venec okrog vra-; tu ter prižgal svečo, očividno z namenom, da bi si m. lepši način končal življenje.
; Težka nesreča v Goričanah.
j V tvornici papirja in celuloze v (Soričanali, ki je last IZdruženili papirnic d. d. v (Ljubljani, se je pripetila težka nesreča, ki bo najbrže zahtevala smrtno žrtev. I 41-letni delavec Franc Ko-zamurnik je okrog 10 peljal z žveplom naložen vagonček z .dvorišča tvorniee ravno čez prehod preko ceste. Proga je tu malo nagnjena in je Koza-inumik najbrž prepozno zavrto! zavoro. Dva delavca, ki sta bila v bližini, sta videla. «la se je vagonček. na katerem je stal Kozamuriiik, nenadoma nagnil in jo Kozamuriiik v velikem loku odletel z vagončka. Padel je tako nesrečno, da je z vso silo udaril z glavo ob ka-nion in si prebil lobanjo. I Po dosedanjih ugotovitvah .— I »ot robna bo Še posebna preiskava — j«' pripisati nesrečo zgolj naključju. Takoj so po-, klicali ljubljansko reševalno postajo in je rešilni avto |»one-srečenega delavca nemudoma prepeljal v ljubljansko bolnico. Zdravniki so ga takoj pre-: glodali in ugotovili izredno, težke zunanje, posebno pa no-' t ran je poškodbe, ki jim l»o Ko-, zamurnik skoraj gotovo podlo-! gel. Kozamuriiik je poročen in oče osmih še nepreskrbljenih j otrok.
J Požar v Begunjah. j
I Zjutraj, deset minut pred 7.; nenadoma je švignil rdeč j>e-1 telin iz Klemenove hiše v Be-J guujah št. 55. Hišo je imel vi najemu kovač Stražišar, ki de-| 1 la v Cerknici. Ua mah je bilo I vse v plamenu. Pogorelo .je vse1 postrešje. ki je bila krito s sla- j nit* .in nekaj lesenega dela hiše. Slučaj je tudi zahteval, da j
>	sta prišla kovačeva sinova že ob fi zjutraj iz podstrehe, kjer sta spala, ker drugače bi gotovo zgorela. Hude opekline pa je dobila po rokah, obrazu (in lioirah kovačeva žena. ko je ^spravljala živino iz hleva.
Graščak Karol Mayer umrl.
-	A' Ložah pri Vipavi je popoldne po dolgotrajni bolezni
i'v 74. letu starosti preminul . Karol Maver.
i Pokojni je bil rojen na tlo-
>	niači graščini v Ložah in se je predvsem posvetil gosj>odar-
I !skemu življenju. V poznejših Cjletih so ga večkrat izvolili v -{Ložah in v Vipavi za župana. ■ |^ *<*sto je prišel v Ljubljano in -(je bil med starejšimi Ljubljan-
-	ean prav dobro znan. S pokoj-
-	,nim dr. Tvanom Tavčarjem sta
-	bila velika prijatelja.
i KO BI BIL VSAJ CE-j BULICO DAL...
i
Nadaljevanje s 3. strani.
i
stroj, se je obračal, zakaj ko da ima vse kosti pomlamljene, sy ga bolele, in v želodcu ga je grabil krč.
Žejen je bil; hotel je vstati, onemogel se je zavalil nazaj s smrtnimi sragami na čelu in. obležal zvit v krču. S emokajo-čimi suhimi ustnicami je le še hropel zvit v klobčič in hrepenel po vodi in po luči, zakaj petrolejka je ugasnila.
Spomnil se je žene in otrok in je stoka«.
Iz teme je prilezel sklonjen star berač z vrečo; postavil je vrečo na tla in je sklonjen šaril po njej; iz ust p« mu je tekla kri.
Zastokal jo in hotel vstati, da bi prižgal petrolejko; noge so bile prikovane na posteljo.
Da bi prišel vsaj tisti berač, da bi mil ob smrtni uri odpustil; dal bi mu vsaj gobo, namočeno v kis; da bi mu dal poslednje olje...
Prišlo mu je na misel, da i" l»il ta berač sam Kristus in smrtna groza ga je obšla, da je začel trepetati in ječati.
4 4 Da bi bil dal vsaj enkrat komu čebulico!"
Toda spodil je bil tud« ženo] ill qtroke; zdaj je tako čisto1 sam ob smrtni uri...
"Naj bi prišel vsaj tisti be rač. tla ne bi poginil kakor
I	•
podgana v tejle samotni pod-| st resnici I" jo zaječal. Zeljno je vpiral oči v vrata. I Toda tudi berača ni bilo v
to samotno podstrešje... | Zdaj je napel vse sile in ho-; tel sunkoma vstati — vsaj še | enkrat; splazil bi se po vseh j štirih k vratom in bi zakričal j v hišo na pomoč. .. Nov krč ga I je pritisnil nazaj na ležišče. ( In zašel je res berač v sa-. motno podstrešje. Prestrašen I se je umaknil, zakaj v kotu pod i poševnim stropom na postelji 1 je st ognjen ležal s sivimi koei | nami porasel človek...
Prestrašena podgana je sko-j čila z ležišča...
Cena
DR. KFRNOVEGA BERILA
JE ZNI2ANA
Angleško-slovensko Berilo
KKOLISTI SLOVENE READER 8TAPX SAMO
$2
Naročite ga prt —
KNJIGARNI GLAS NARODA
216 'VEST 18th STREET NEW VC1RK PITY
Iz Slovenije.
	SLOVENIC PUBLISHING CO.		
		TRAVEL BUREAU -JP®	
	n« WEST ista STREET NEW YORK, R. T. J^U , mBSmSSk / PlftlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, M-		
			
	KER VACUO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-		
		TCVANJE	
-			
		- ——|Tj— ,	3. oktobra: Aquitania v «'h»*rt«»urir lH'Ut«chlan<! v Hamburg I'rcs. Harding v Havre 5. oktobra:
		I L * PS l	
i	t'		
1			Olympic v Cherbourg 6. oktobra:
			far is v Havre
		^ SHIPPING - J ! f NEWS m i	Kurnpi v Bremen St. Li>iiii v Hamburg VulcanUi v Trat 10. oktobra:
		—^	llanhalan v llavr* Hamburg v Hamburg IU-r» rij;ariit v Clierb«>uru
			
KRETANJE PARNIKOV ZA MF£FC 1			12. oktobra:
		SEPTEMBER, »V3*	Majestic v Cherbourg
14. septembra:			13. oktobra:
	Olympic v ''lierbourg		l^f^VPlic v llavrt
			Kex v <Jenua
15. M		ptemb>*a:	Veendam v Buulogn« tur Mer
	Ufayrlle v Havre		
	Milw;i.uk«-e v llamkuri		17. oktobra:
	It. >	v Cen ta	1-res. Ito'ww-vell v Havre .\> w Y"i k v llaml.urg
	Ventlam v Uuulr>ciie aur Mer		
			10. oktobra:
18. septembra:			Sialeiidam v Ib>ul<>giie aur Mer
	I'a ris v Havre		
	Ejp-iki v lirrinen		20. oktobra:
			1 renini v Hrai'ien
19. septembra:			1 <lt KruJice v Havre
	l»r«-s. Kooscvelt v Havre		
	New York v Hamburg 124. oktobra:		
			\. a iliRtoli. Ha\ re
20. se		ptembra:	.Vjuituniit v Cb«-rln>urg
	Majevtic v Cherbourg		25. oktobra:
22. X		ptembra:	Albert lUIHn v Hamburg
	Chaniplain v Havre		26. oktobra:
	Hei «-HK5»ri» v Clici b«jurf		fymjiic v Chctbuurg
	Saturnia v Trat		
i 25. septembra:			27. oktobra:
	SUit«-ndam v KoUi««ne aur Mf		K iropa v Kremi'ti
1			(?:iamplan v Havre
26. septembra:			[ C'>iite di Savola v Genom
	Mauritania v Chorl^ur«		1
	Waalilnicton v Havre		i 31. oktobra:
	AII.»rt Hailin v Ham burs		B^renfraria. v CliTbnurg
			Hcutsctiland v Hamburg
'JH. st»pti'tul»ra:			
	tiremen v ltn-men		
29. septembra:			Advertise in
	Conte »li .Savi<»a v Ornrig lie de France v Havre		"Glas Naroda"
			B^MMMUMHHHHMMHMMMV
Ta GLOBUS
[	kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo.
I	Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih
I	razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-
I	pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se
I	mladini. S tem globusom vam je pit rokah svet
I	vzgoje in zabave.
I	KRASNO BARVAN	TBPE2NO IZDELAN
y premeru meri globus 6 lnčev. — Visok Je 10 tnftev.
MODERN VZOREC
KKASKN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA V8AK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
ONI, KI IMAJO PLAČA NO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCK, OA PORE ZA —	J 75
"GLAS NARODA"