Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., oe se tiska lkrat,
12	,i	„	»	>•	2	„
15	,t	,t	a	a	8 „
Pri večkratnem tiskanji se jena primerno ?,manjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo administraeija) in ekspedieija na velikem trgu h. štev 9, II. nad-sropji.
Pilltitiiliit n sl rali ml
Po pošti prejeman velja.1
Za celo leto	.	.	10	gl.	—	kr.
Za polleta	.	.	5	„	-	„
Za četrt leta .	2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto	.	.	8	gl.	40	kr
Za pol leta	.	4	„	20	„
Za četrt leta	.	.	2	,,	10	„
V Ljubljani na dom pošiljan velja 80 kr. več na leto.
Vredništvo na velikem trgu h št. 9, v II. nadstropji.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
—.	-----------m,
učevati in odgojevati katoliške otroke,	A.
sili protestantje ali pa celo jndje in po
vici so popraševali, kako more tak učitelj . ^
pač poučevati in izrejati dobre katoliškV**®^
kristjane.
Take in enake pritožbe je [morala vlada čuti, in ker so prihajale od vseh strani in so se od dne do dne množile, ni mogla zamašiti svojih ušes, ter je morala misliti, kako bi po postavnej poti v okom prišla vsem tem pritožbam. Sklenila je toraj spremeniti ljudsko šolsko postavo in se pri tej premembi kolikor mogoče ozirati na želje ljudstva. Sostavila je res dotični predlog in ga najprej izročila v pretresanje gosposki zbornici, da bi tudi tega načrta ne zadela nemila osoda, kakoršno je imel Lienbaclier-jev predlog, čigar namen je bil samo od osem na šest let skrčiti dolžnost v šolo hoditi. Po mnogih zaprekah in živahnih razpravah je gospodska zbornica sprejela te pre-membe, in sedaj jih mora potrditi še zbornica poslancev, da po najvišjem pritrjenju zadobe postavno veljavo.
Šolska postava.
i.
Naj važnejši predlog, ki ga ima državni zbor po veliki noči rešiti, je prememba ne-kterih paragrafov šolske postave. Gospodska zbornica je te večidel od vlade nasvetovane premembe sprejela že 20. februarija t. 1. in šolski svet zbornici poslancev nasvetuje, naj sklepom gospodske zbornice pritrdi brez vsaktere premembe. Obravnave v šolskem odseku so bile jako živahne, v zbornici pa bodo gotovo še veliko živahneje. Vstavo-verna stranka si je šolo osnovala po svojem kopitu; v šoli naj hi se izgojal liberalni zarod in učitelji naj bi bili nekaki voditelji, po kterih bi se po deželi zaduševal vpliv duhovščine. Zato so učitelje po novi postavi kolikor mogoče odtrgali od cerkve, ali bolje od duhovščine, zato jim niso dopuščevali, da hi smeli še dalje opravljati mežnarsko službo, ter so jim iz prva celo še hranili opravljati orglarsko službo v cerkvi.
Da bi se učitelji tem prosteje gibali in tem laglje libeializmu vdali, dovolili so jim kolikor največ mogoče svobode, in niso želeli, da bi se bil kdo zunaj šole brigal za učitelja in njegovo vedenje, ako je le v šoli tolikanj zadostoval, da ga šolski nadzornik ni mogel prijeti.
Nekteri učitelji so jako slabo rabili to svobodo in od premnogih krajev Cule so se pritožbe v pohujšljivem življenji njih, ki so imeli mladino odgojevati in ji dajati lep zgled.
Pritožbe so pa zadevale še druge zadeve, ki so jih napravile nove šolske postave. V prvi vrsti je tožilo kmečko prebivalstvo, da jim otroke predolgo pridržujejo v šoli, da jim zmanjkuje delavcev. ker morajo otroci po 8 let po šolah posedati. In ker je bilo vsled tega tudi število v šolo vpisanih otrok večje, treba je bilo napraviti več razredov in zidati veča šolska poslopja, stroški za šolo so toraj čedalje bolj naraščali in ljudje so britko tožili, da teh stroškov skoraj ne morejo več zmagovati. Kranjska z Goriškim in Primorskim, Bukovina, Dalmacija in Galicija so bile sicer že po prvi šolski postavi izvzete od dolžnosti, otroke skoz celih ose m let pošiljati v šolo, druge dežele pa te dobrote niso vživale, dasi so je tudi one srčno želele. Starši so se toraj obračali do vlade ter prosili polaj-šanja gori omenjenim deželam dovoljenega; vlada je sprevidela, da je v resnici potrebno željam staršev vstreči ter je izdala nektere ukaze v tem pomenu. A mnogi so dvomili, da bi imela vlada oblast iz lastne moči dovoljevati taka pohujšanja in šolske gosposke so delale, kakor so hotle, v nekterih krajih in nekterim starišem se je dovoljevalo otroke samo šest let pošiljati v šolo, v nekterih pa ne.
Prav močno so se pritoževali ljudje tudi zarad meščanskih šol, ki prizadevajo veliko stroškov, ps nimajo tako dobrih nasledkov, kakor so se pri njih vstanovitvi nadejali. Tudi to je zbujalo v nekterih krajih veliko nevoljo, da so bili učitelji, ki so imeli pod-
Govor grofa Riharda Belcredija
pri splošni debati o šolski noveli v gosposki zbornici
(Dalje.)
Dovolite mi gospoda, da se lotim važne točke, da prestopim na § 48, kateremu se je mnogo nasprotovalo. Rad pritrdim, kar je rekel pl. Hasner, da precenjujejo veljavo tega paragrafa. § 48 ne pravi drugega, nego
Listek.
Iz spomeniške knjige poljskega učitelja.
Spisal II. Sienkiewicz.
Svetloba svetilnice, če tudi mezeče, budila me je, in mnogokrat sem ob dveh ali treh po polunoči videval Milieca še delajočega. Mala, nežna njegova postava, v sami srajčici, bila je sklonjena nad knjižico in utrujen glas je mehanično ponavljal latinske in grška sklanjanja, kakor v cerkvi odgovarjajo molitvi litanij. In ko sem zaklical nanj, naj bi šel spat, odgovoril mi je: „Ne znam še naloge, gospod Vavrinkovič". Delal sem ž njim na nalogi že od četrte do osme, pa od devete do dvanajste in nisem šel spat, dokler se nisem prepričal, da fante vse zna; tudi v resnici tega vsega je bilo vže preveč. Dečko končavši poslednjo nalogo pozabil je prvo a sklanjatve grška, latinska, nemška in imena raznih krajev, spravile so njegovo ubogo glavo v tako zahomotanost, da ni mogel spati. Izlezel je toraj izpod odeje, prižgal luč in sedel vnovič k mizici. Ko sem ga karal, jokal se je in prosil. Pozneje ja sem se tako privadil teh nočnih
tega mrmranja sklanjanj in te nočne svečave, da zopet, ko teh ni bilo nisem mogel spati. Bila je nemara moja dolžnost: ne dovoliti temu, da bi se dete nad mero mučilo, ali kaj sem imel storiti? Moral se je vsaki dan kakor tako naučiti svojo nalogo, sicer bi bil iztiran iz šol in sam Bog ve, kaka rana bi to bila za gospo Marijo, katera je po smrti svojega soproga z dvema sirotama sama ostala in vse svoje nade v Milieca stavila. Iz tega položaja se ni dalo izviti, kajti od druge strani sem zopet opazoval, kako je to prenasiljenje fantekovih moči podiralo njegovo zdravje, in z nevarnostjo grozilo njegovemu živenju. Bivalo bi potrebno, da bi se fante tudi fizično krepil: s telovadbo, s pogostim sprehajanjem ali jez-darenjem na konji, toda časa ni bilo k temu. Dete je imelo toliko za opraviti, toliko se naučiti, toliko dnevno napisati, da z roko na srcu govorim: ni bilo časa. Vsak trenutek potreben v razveseljevanje, v zdravje in življenje fanteka požrla je latinščina, grščina in -- nemščina. V jutro, ko sem mu skladal knjige v torbico in ko sem videl kako se medla njegova ramena prigibljejo pod težo teh bizantijskih zvezkov, srce se sej, mi je krčilo. Včasi sem tudi prosil, naj bi
imeli k njemu trohico naklonjenja, ali obzirnosti, pa nemški profesorji so mi le odgovarjali, da je Mihec očividno zanikrn, ker ga še v potuho jemljem, da ima poljski pri-glas (akcent) in da vrešči nad vsako malenkostjo. Bil sem sam bolan na prsih, sam dosti betežen, toraj so mi take očitanja več-kateri trenutek ogrenile. Sam sem naj bolje vedel, ali dela Mihec dosti ali ne! Bilo je dete srednje zmožnosti, a tako vstrajno in pri vsi svoji nežnosti in dobroti s takošnjo silo značaja obdarjeno, da tacega kaj mi ni bilo dano opaziti pri katerih drugih fantih. Vbogi Mihec bilje svoji mamici tako strastno in slepo vdan in ko so mu povedali, kako je nesrečna, bolna ter da, če se bo on slabo učil, jo to celo v grob spravi, in fante zgro-zivši se nad to mislijo, presedeval je po cele noči nad knjigo, samo da bi se materi ne zameril. Spustil se je v jok, ako je dobil v šoli kak slabši red, toda nikomu ni prišlo na misel, zakaj je plakal in v kaki strašni odgovornosti začutil se je v tem trenutku. Da, kaj je bilo komu za to! Imel je poljski naglas in to je bilo dosti. Jaz ga nisem kazil ali mehkimi, le razumil sem ga bolje kakor drugi; a da sem se trudil ga tolažiti, namesto da bi ga bil zarad nevspehov obiral,
da se nadejati od vodja šole, ako ima spričalo j	Prosim, pomislite dalje, ako člen 3.
sposobnosti, t. j. ako je izprašan iz vero- osnovnih postav res to pomeni, da nima nauka, da se bode ogibal prepira med cer- tukaj meje biti — ker tam se govori: kvijo in učno upravo. Morda! to rečem L Vsakdo11 — toraj ne sme vlada izdati odkrito. Več se ne doseže s tem. A šolskiI ukaza za spraševanja, niti ne poostriti ta-vodja, ki je odgovoren za skupno poučevanje, kega ukaza. To mi boste vsaj pritrdili, da bi imel vendar skrbeti, da bi ne bilo raz- vsakdo ne more zvršiti teh pogojev. Nele
dvojenja.
Ida ni darov za to, marveč tudi gmotnih
j Cilja.	IvT	... o
Ako mi pa ugovarjate in pravite, kako I pripomočkov manjka marsikomu za tako se more šolskemu vodji kaj tacega nalagati,I spraševanje, ker ne more mnogo časa obr-ker se po ti poti pride navskriž z osnovno!niti na izučenje, a vendar nikornu ne bodo postavo o splošnemu pravu državljanov, j prišlo na misel, da se osnovne pravice spre-vendar Vas opozarjam na to: javna služba j mene, ako se ukazi zarad spraševanja poostre. ni samo za posameznega državljana, marveč Ako bi se v resnici člen 3. tako raz-
za javno življenje. Ne vsak, marveč pravi lagal, moram vendar ponavljati, da ne ra-------	* zumem, kako so mogli v § 6. postave o
mož, naj dobi službo.	““““	’ °	1
To mislim so načela, ki vladajo v vsaki šoli in cerkvi izpustiti, kar tako besede „ne
vredjeni državi. In pravi mož je tisti, ki glede na versko izpovedale«. Postava o more zvršiti pogoje, katere služba s sabo šoli in cerkvi je nadrobna postava; postava prinaša. Ti se ravnajo po službi in ne pob šoli je zopet taka; a vendar so tukaj vošilih posameznega. Ko bi bilo poslednjeI privzeli besede, „ne glede«, kar govori po-dejansko, bi razkrojilo to vso človeško| stava 1. 1867 o splošnem pravu državljanov.
družbo.
Prosim, pomislite dalje, da je javna služba učenikova služba vzgojevalna in kakor je to povdarjal pl. Hasner versko-vzgoje-valna. Pogoji se morajo ravnati po službi, po nalogu, ki učitelja zadeva iu se ima popolno strinjati s postavo, ako se držimo iz-
(Dalj e prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani 19. marcija.
Avstrijske dežele.
Z Dunaja. Državni zbor je končal seje
reka, da učitelj, ki se ima prizadevati za tal 16. t. m. Začenši od 5. decembra 1882 je namen vzgoje, zvršiti mora tudi pogoje. Pri imel 47 sej. Vladnih predlogov je bilo 57 in debati o postavi, ki se tiče razmerja med 15 takih, ki so izšli iz zbornice, pervih že cerkvijo in šolo, je pl. Hasner sam opomnil, razrešenih 26, 11 jih je bilo v prvem branji, da ima učitelj biti istega veroizpovedanja, I Interpelacij je bilo stavljenih 21. kakor učenik veronauka. Sedaj se še tega! Dunajčanje se zbujajo. V Josefstadtu ne terja. (Pl. Hasner: rekel sem takrat:Ista zmagala pri srenjskili volitvah profesor želeti bi bilo.) Prosim, te besede stoje v Gugler iu Baumgartner v ožji volitvi zoper
r» 1	• ‘ 1 	I  X 1.	/Gi/\»nlnn 1* .11A d 5Q0
stenografiskem zapisniku.
nemško-nacijonalne kandidate s 392 zoper
ncipomau.	■ UVUIVJUV	--------	------1
Ko bi pri vseh učenikin, ki vplivajo naj366 glasov. Fakcijozni so oba izobčili, pro-vzgojo, stavili tiste pogoje, bi to bilo mnogolfesorja Guglerja zarad češke šole na Dunaji, več, kakor stoji sedaj v § 48; na ljudski ker je rekel, daje pravno dovoljena, šoli bi ne smel biti dalje učenik, ki ni istega Iz Budapešte 16. marca. Po večdnevni veroizpovedanja. kakor učenci. Na to so sej debati o predlogi postave za srednje šole je prav skrbno ozirali na Nemškem, tudi tam, J sklenil predsednik debato in govoril je mini-kjer so vstanovili simultanue (versko name-J steki predsednik ter zavračeval govornike, šane) šole n. pr. v Elbingu in Crefeldu tako j ki so govorili zoper nasvetovano postavo, natančno, da pri nas nikdar tako, ker pri J Oziral se je najprej na tiste govornike, ki so vstauovitvi simultanne šole v Crefeldu so J povdarjali narodnost, ter rekel, daješedan-določili, da mora učiteljsko osobje biti tako j danes pripravljen privoliti narodnostim vse, sestavljeno, da ugaja veroizpovedauju učencev, jkar se strinja z državnimi koristi. Ako se v po-
....	...I lrrliijrm h~n mr"in—*-fm ni vstreglo, pride
to je moja stvar. Sam se v živenju nisem Jod tod, da se je rovalo zoper tega, ki jekat malo trudil; mučil sem se z gladom in rev-1privolil— Prestopivši na protestantizem, ščino, nisem bil srečen in ne bodem srečen I vekel je, da je protestantizem zato postal in vedno tudi zobov ne stiskam, ko na to J močen, ker se je na državo naslanjal, innje-mislim, in morda ravno zato imam resnično j g°ve koristi so bile državne koristi..... sočutje k vsakej bedi. Jaz sem v letih! Besede, katere je govoril posl. \\iekho Miličevih, ko sem letal po ulicah za golobi. Jv državnem zboru v priliki dotacije škofa iz ali se pod delavnico na „pliške‘‘ igral, imel I Linča, ko je poprijemal vso duhovščino Go-vsaj svoje dobro zdravje in veselje. Kašelj j reuje Avstrije, odmevajo po deželi. Kato-me ni mučil in če jih časih tudi dobil. Ilisko patriotično kazino v Linču jev seji 11. plakal sem dokler je padalo; v ostalem semIC m., predsednik dr. Naschbeigei, spiejelo pak bil svoboden ptič, ne brigajoč se za nič, I resolucijo, v kateri zavrača vse neopravičeno
__	...	. .	« A. / .	. n . . I	rSVrvFa in rl n Ti nvc/Mnn in
oznanuje“ žalile so vse prebivalstvo. Sklenili so na dalje zahvaliti se poslancema gg. Lienbacherju in Pflugelnu, in to resolucijo naznaniti predsedništvu državnega zbora. — Posl. Pfliigel je tudi nekatere zasoljene povedal g. Wickhofu, tako da se je v zbornici pritožil, da zarad vznemirjenja ni mogel spati. — Želimo, da bi se tudi drugim liberalcem vest zbudila uže sedaj, dokler še ni prepozno, da bi sprevideli, kalco z napadom podkopujejo sami sebi srečo in zadovoljnost in blagost, ako ne sedaj pa gotovo nekdaj. G. JVickhof pa gotovo ni pogledal na uro, ko je nakanil izpustiti grom in strelo na škofa v Linču in na Gorenje-Avstrijsko duhovščino in prebivalstvo.
K tožbi in preiskavi Kaminsky-ga, pravi ogerski „Pester Lloyd": „Že več tednov traja preiskava zoper K.; kolikor vemo, ne tožijo le desničarji, da so se po levičarjih dali v to preiskavo zapeljati, ampak tudi zedinjena levica obžaluje, da so to reč na dnevni red spravili.
Gotovo je, da vlada ne zasluži nobene graje, niti skupno, niti kateri minister posebej. Nasproti pa se zna strankama primeriti, da bote mogli še marsikaterega drž. poslanca iz svojega kluba pred vrata postaviti (iz svoje srede izbacniti) ter se bodo še marsikatere javne razmere v prav posebni luči pokazale. In tako se lahko primeri, da se jode Veliki teden mnogo grenkih solza pretakalo."
K vsemu temu dostavljamo, da je res obžalovati, da se je desnica dala v to preiskavo potisniti. Tirjanje in nasvet je prišel od levice, že to bi bilo imelo desničarjem biti sumljivo ter nagniti jih k resnemu prevdarku. Ker so pa že v preiskavo dovolili. tudi ne bode škodovalo, če se, kar je na levici in na desnici gnjilega, pokaže ter odstrani; zakaj zbor državnih poslancev bi imel biti zbor častitljivih vsestransko neomadežanik mož. Kaka sodrga pa ; e vmes zlasti na levici, je žalibog vsem znano. Saj marsikatere, n. pr. ravno zdaj viteza Schonerer-ja, ne moremo za drugačne imeti, kakor za državne izdajalce.
Vnanje države.
Iz Sofije. Na Bolgarskem imajo zopet novo ministrstvo vsled krize, ki je nastala zarad odstavljenja škofa Miletija, katerega je odstavila sinoda. General Sobolev je ministrski predsednik, minister notranjih poslov in začasno tildi denarstva; general Ka-ulbars je vojaški minister, knez Hilkof minister javnih del poljedelstva in kupčijo, Kiriak Cankof minister vnanjih poslov in bogočastja, Theoharov pravosodni minister, Agoura minister za javni pouk. Teabarovje bil v bivšem ministrstvu minister pravosodja. —
Iz Rima 15. marcija. V konsistoriji današnjega dneva so sv. Oče dali kardinalski
a Mihec niti tega ni imel. Živenje bilo biIsumničenje zoper škofa in duhovščino, in —-j-o-	--	-
tudi njega položilo na kovalo in z naklom tem bolj, ko se je to zgodilo v priliki, ko je klobuk kardinaloma Bianchi]u mtCzakiju, ime-nanj vdarjalo, a toliko več bi se to ponav- A Wickhof hotel odvrniti, da se škofij! v novali so več nadšofov m škofov med temi
,T--	.... x- — --	že znane škofe za Kusko m Poljsko, potem
ilctllj V vidijuiv^ U tvlJIVV T KJ\J Kri 1JV UV v ii H I ■ 1—	9	4 m	•
Ijalo, kolikor večkrat bi se bil temu, kari Line povrne to, kar se je bilo nji vzelo iz otroka bavi, nasmijal, časa v šalah dopri-1 političnih vzrokov in po krivici. V katoliški nesel, ali se na prostem zraku v solnčnih I politični kazini mesta Stirskega so spiejeli žarkih okrog gural. Toda temu sličnega I iednoglasno resolucijo, katero je vtemeljil g. strinjenja opravil z dedinstvom nisem imelI Dittman, in ki močno obžaluje, in stiogo pred sabo. Nasprotno: videl sem dete, po-1°b>s°ja govor poslanca JVickhofa, ki je tako hajajoče v šolo in žalostno se vračajoče iz I močno resnico preobračaj in govoril besede, nje, pod težo knjig zgrbljeno, onemoglo, ki I katere je z nejevoljo začulo mesto Stirsko, je komaj dušilo jok — toraj trpel sem ž| katero je poslalo g. JV. v državni zboi, kajti
njim, hoteč mu biti tolažba.
(Dalje prih.)
besede: „ljudstvo je na Gorenje-Avstrijskem čezdalje bolj surovo in divje, ker zdivjanje, 'sovražijivost in obrekovanje se iz prižnice
naslovne škofe zaSevilo, Burgos, Lausanne, (lordova, Golima, Halifaks, Cbarlestovn in Great Rapids. Potem so sprejeli sv. Oče na novo imenovane v Rimu navzoče škofe. Mlgsp. Mermilod prej apostolski vikar je bil sedaj imenovan za škofa v Lausanne in Genevi.
S Francoskega. V Parizu ne sme nikar zidarska lopatica praznovati, rekel je svoje dni Napoleon, njegov „Hausman“ je skrbel za to, da so imeli zidarji i. dr. zmirom dosti
dela. Pretečena leta je tudi ljudovlada veliko zidala in prenarejala. — A letos ne kaže nič kaj zaslužka delavcem, veliko stanovanj (dragih) je praznili, a stanovanja ubozih sila draga. Zadnji nemir na Francoskem je sprožil menda misel, da hoče vlada potrositi za javna dela 220 milijonov frankov, in v Parizu za »Quartir Marbeuf" 25 milijonov, da dobe delavci vendar stanovanja ljudem spodobna.
V	Parizu vse čaka, kaj se ima zgodit prihodnje dni. Vlada je pripravila vse, da ohrani red in varnost ob določenih dnevih, policija in vodje vojne so dobili natančne ukaze, kako se imajo vesti pri vstaji in sestanku množice. Kazen policije bodo pripravljeni pešci in konjeniki na Martovem polji. — Strah pred anarhisti kakor mora tlači vse vse prebivalstvo, zadržuje obrt in promet. Prihodnosti se vsak boji, štedi, kar more in shranuje svoj denar za resnobne čase, Tudi več tujih obitelj zapušča Pariz, ki so prišle zarad zabave v mesto. Gostilne in stanovanja so prazne.
V	pruskem deželnem zboru so se oglasili Poljaki iz Poznjanskega, ki zahtevajo na podlagi kabinetnega povelja Friderika Viljema IV dne 20. maja 1842, da naj ima biti po viših učilnicah, učiteljskih semeniščih in srednjih šolah poljski jezik poučni jezik; da naj se zopet vvede verouk, ki je za 10 let prenehal v viših razredih le nekaj, a v spodnjih popolnoma in sicer naj se poučuje v maternem jeziku; konečno da se po ljudskih šolah v veronauku poučuje v maternem jeziku.
To so nasvetovali Poljaki, upirajo se na kraljevi ukaz in poslance dr. Stablevski, katoliški mašnik je to obširno utemeljeval. Ako se kaj tacega upajo Poljaki v pruskem deželnem zboru, ker so vendar neznatna manjšina, kdo more vendar avstrijskim Slovanom kaj očitati, ako tirjajo jednakopravnostv
Iz Sudana se naznanja vendar enkrat zmaga vladnih vojakov zoper vstajnike, ki so bili, ako gre poročilom verjeti, do malega vsi na bojišču ali na begu ubiti. Abdel Kader naznanja dne 26. februarja, da je prišel v Senaar, pot od tod Chartum je prosta po suhem in po Nilu.
zamore „šulferajn“ pač brez posebne težave kupiti, če mu le obljubi skledico leče. V poročilu se odbor ponaša s Slovenci, čes, kako smo delovanje njegovo z veseljem pozdravili! Bodi mu!
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 17. marca. (Državni zbor) je včeraj dovršil državni proračun v tretjem branji, ter sprejel tudi postavo o pobiranji davkov v mesecu aprilu pa še dve postavi, kterili ena dovoljuje vladi podpirati nektere y ta po nesrečah zadete kraje, ena pa v Pragu na češkem vseučilišči vstanoviti že v prihodnjem šolskem letu medicinično fakulteto. Seja bila je okoli poludneva dovršena in poslanci so se nekteri še isti dan nekteri pa še le danes razšli na velikonočne praznike.
O pričetku državnega zbora po veliki noči, se pravega še nič ne ve. Eni sodijo, da se snide že 3. aprila, eni pa menijo, da še le 5. aprila, Ena prvih toček dnevnega reda bode šolska postava, pa postava o obrt-nijskih nadzornikih, ki ste bile že pred več dnevi razdelene poslancem. Obe obravnavi boste jako živahni, zlasti pa šolska po- Šuklj e, dr. Papež in dr. Dolenec, pa
Domače novice,
V Ljubljani 20. marca. (Narodni volilni odbor) imel je včeraj ob enajstih dopoludne sejo, pri kateri seje zarad candidatov za prihodnje mestne volitve sklenilo : 1. Kandidate si zbero in postavijo vo-ilci vsakterega volilnega razreda sami. 2.
namen se skličejo v čitalnično dvorano trije volilni shodi, k kterim se narodni vo-lilci povabijo po listnicah, in sicer bo: Volilni shod za III. razred velikonočno nedeljo, volilni shod za II. razred velikonočni ponedeljek in volilni shod za I. razred belo nedeljo, vsi trije ob '/JI. uri dopoludne. Da ne bodo volici še le sem ter tje ugibali, koga bi volili in kterega kandidata bi se poprijeli, sklenil je volilni odbor volilcem imenovati nektere za ta posel sposobne može in sicer bi bila za III. razred: dr. Drč pa tiskar Klein, za II. razred: inženirja Tome k in Žužek, profesorja Križnar in
stava, ktere liberalci nikakor ne puste spremeniti v najmanjši reči ne. Desnica se je zavezala glasovati za to postavo skoraj gotovo glasoval bo tudi Coroninijev klub. Razločka toraj ne bode dosti, na nobeni strani, vendar pa za trdno upamo, da bode zmagala desnica, in da se ne bode nihče dal preslepiti od levičarjev, ki bi s šolsko postavo kaj radi tudi pokopali avtonomistično večino državnega zbora,
Z Dobrne, 15. marca. (Jubilej. Šul-f er a j n.) Okrajnošolski sovet v posebnem pismu do podredjenih oblastij vabi, naj bi se šole začele pripravljati za obhajanje slav-
državi, kjer so v večini. To je prvo. Drugič nosti združenja naše kronovine z vladarsko
pa brez pravičnosti država ne more obstati, posamezni narodi se zbujajo. Katoliško središče na Nemškem se je prav toplo potegnilo za Poljake na Pruskem, in to je vendar sijajno opravičenje za katoliške Nemce v Avstriji, tako piše »Gratz. Volksblatt", ki so sitinevspešnega boja za germanizacijo, ter hočejo pravični biti Nenemcem. Pruska vlada bode sicer gotovo zavrgla ta nasvet, in zato ima svoje stališče, ali avstrijska vlada, ki bi se postavila na nemško stališče bi obstala v zraku. Nemška Avstrija pa še Nemčija, to oboje ne more biti drugo poleg drugega. Boj za politično ravnopravnost je tedaj v Avstriji patriotiška dolžnost.
Z Berolina 16. marcija. Gosposka zbor-je sprejela budget, budgetno postavo in posojilno postavo, kakor jo je zvršila posla-niška zbornica. Potem so se sejami prenehali do 15. aprila.
V Londonu je nekdo na pritlično okno vradnega poslopja položil dinamit, ki se je jaškama razpočil, silen strah uzbudil, steklene šibe vseli bližnjih poslopij raztrupil — a nikoga ubil. V spodnji zbornici je govoril posl. Ga-urley, ko se hiša strašno potrese, vsi so mislili, da gre hiša vsaksebi. — Isto tako so poskušali pri poslopji „Times“, a posode z dinamitom so padle s zimzov, kamor so jih bili postavili, in čuvaj, ki je prihitel je pogasil tlečo verižico, Dolže „Feniance“ tega hudodelstva, drugi pa pravijo: to je odgovor Gladstonu ki je pretekle dni o „Irskem" vprašanji govoril v parlamentu.
lišo habsburško. Ako hi sredstva dopuščala, pravi okrožnica med ostalim, naj bi se otroci tudi pogostili, vendar se stroški za veselico ne smejo jemati iz šolskih blagajnic, marveč naj bi jih oskrbeli šolski prijatelji. Tukaj bodi omenjeno, da je pred nekaterimi leti nek krajnošolski odbor v našem sosedstvu brez vprašanja dotičnih občin priredil šolsko veselico. Stroški so prišli v dotiko s stotakom. Ta okoliščina prizadela je potem nepotrebnih potov. Prišlo je namreč do pravde. Občina, ki ni hotela odšteti zneska, kateri jo je bil nepričakovano doletel, je zmagala, a tržani, ki so jej račun napravili, so spoznali, da brez krčmarja ne kaže ra-čuniti.
Pred seboj imamo nekoliko zvezkov „Mittkeilungen des deučen šulvereines“. V istih smo našli, da je društvo razven drugih podpor »požrtvovalnim11 učiteljem in ponem-čevalnim učiliščem tudi dvema našima me-Galiciji in v zgornji Ponikvi, podarilo učne pripomočke. Imenovani „šul-ferajn11 ima vsled svojih pravil namen: skrbeti, naj bi se med Ne-Nemci bivajoči otroci nemških roditeljev ne potujčevali. V omenjenih občinah mu se kaj tacega gotovo ni treba bati. Saj bi tam nemško deco človek moral iskati pri belem dnevu z Dijo-genovo svetilnico. Vidi se pa, kako »šulfe-rajn" zna v svoj koš zbirati ljudstvo po krajih, kjer je ubožtvo doma, kakor se to žalibog pri nas v obče opazuje. Človeka, ki
kupec L e deni g Alfred; za I. razred gospodje: P a k i č Miha, Souvan Franc, R a v-nikar Franc pa Vilhar Ivan. Pri obravnavi se je posebno povdarjalo, da morajo v mestni odbor priti možje, kteri zamorejo v raznih odsekih sodelovati kot strokovnjaki in se ne bode ponavljala čudna prikazen, da bi v pravnem odseku bili možje, ki niso pravdniki. Tudi šolske in stavbarske zadeve zahtevajo strokovnjaških moči, ker bi bil odbor sicer primoran za drag denar najemati ljudi, ki bi mu šli na roke. Omenjeni gospodje se ve da še niso izvoljeni za kandidate, ampak bodo še le proglašeni, ako jih volilni shodi sprejmo in potrdijo. Mogoče je pa tudi, da volilci kterega izmed njih zavržejo in si izbero koga druzega, in odbor je sklenil priporočati in podpirati volitev kandidatov, za ktere se bode pri volilnih shodih odločila večina volilcev.
( ,ProČ z nemčurskimi hinavci, farizejskimi renegati; ti so nesreča vseh nesrečN „Narod“ št. 58, u 1883.) Dr. Karol Breznig je prouzročil zgornji izrek. Kdo pa je ta dr. Br.? Dr. B. je župan v Ptuju, ki je bil ob enem tudi načelnik krajnega šol. sveta. Zakrivil pa je to, da je kot tak si nekaj plače za razne šolske dela vračunil, kar je vkup znašalo 154 gl. 7 kr. kar bil bi imel zastonj delati po dež. post. 8. febr. 1869.
Druga hudobija njegova je pa, da se je očitno izrazil: Unsere (deutschliberale) Pflicht ist es, den Bauer zu Grunde zn richten. Po tem načelu se je tudi res ravnalo ter je mnogo zakrivil s pajdaši vred, da je ljudstvo v Halozah če dalje bolj obožalo.
„Narod" dostavlja: Ti ljudje so vistini liberalni za svoj žep in takih ima nern-čurska klika na razpolaganje. In takega m oža j e sl u šalo vse naše liberal-stvo. Bodi citatov zadosti. „Narod" sklene z besedami, ki smo jih mi na čelo postavili. »Slovenec11 pa pravi: »Proč z liberalnimi hinavci — ti so nesreča vsili nesreč". In mislimo, da v nekem nečuvanem trenutku nam »Narod" to sam potrduje; zakaj v zgornjem sporočilu on »promiscue11 rabi besedi »nemčurski" in »liberalni",
v dnevnih vprašanjih ni dovolj okovarjen, tedaj ste synonima, tedaj si podobni, kakor
po domače pravimo, kakor 2 parska groša drug drugemu. Tedaj smo vendar enkrat — to je v resnici malokdaj — enih misel, i. e.
,,Narod in Slovenec." Bomo li tudi v poslednjem t. j. „proč z liberalnimi hinavci, naj govore tudi slovenski, ediuili misel, si ne upamo zatrdovati. Gotova posledica tega pa je, da so tudi ti, enako nemčur-skim, krivi mnogo nesreč po Slovenskem, zlasti na političnem polji.
Razne reči.
(f Nadškof Goriški.) V soboto ravno proti poldnevu se je oglasil mrtvaški zvon po vsih cerkvah, ter tudi culo nenadno naznanilo o smrti nadškofa Goriškega, prev-zvišenega g. Andr. Gollmayerja.
„L’ Eco del Lit." piše .-Žalostno naznanilo nam ni došlo sicer nenadoma, a vendar nismo mislili, da nam bode On tako v kratkem času odvzet.
Pretekli teden so se prevzviš. nadškof čutili nekako trudni ter so vstali nekake dni v postelji, potem je bilo spet navadno. Pretekli četrtek so podpisali še vse predložene listine. V petek niso vstali, hrano pa navadno vzeli. Popoludne pa jim besedo vzel, ne po zavednosti. V petek niso vstali, hrano pa navadno vzeli. Prejeli so sv. odvezo, zadnja Popotnica pa se jim ni mogla deliti. Po noči jim je bilo podeljeno sv. poslednje olje, zjutraj o polupetih pa so mirno izdihnili dušo v božje naročje.
Tako so sklenili pobožni in spoštovani Pastir svoje dolgo in trudapolno življenje v 86. letu svoje starosti.
Rojeni so bili 28. novembra 1797 v Ra-dolci na Gorenjskem. Navadne šole so skon-čali v ljubljanskem semenišču, ter bili v mašnika posvečeni 23. sept. 1. 1821. Ker so škof spoznali njih posebne darove, so jih poslali v višje bogoslovske šole na Dunaj, ker so postali ooktor sv. pisma. Po kratkem pa-stirovanji so bili imenovani za profesorja verne (dogmatike) v Ljubljani, katero so 7 let učili. Postali so potem poročevalec duhovnih zadev v Trstu, od koder so bili poklicani kot dvorni svetovalec k naučnemu ministerstvu na Dunaj.
Z najvikšim sklepom 18. nov. 1. 1854 so bili imenovani od cesarja za nadškofa Goriškega; 23. marca 1853 potrjeni od pa-papeža so prejeli škofovsko posvečenje v Ljubljani 3. junija, drugi dan pa so slovesno prejeli „Palium“ znamnje nadškofovske časti in oblasti, 24. istega meseca pa so vzeli posest stolico Goriško.
L. 1863 so jih Nj. veličanstvo, presvitli cesar imenovali svojega tajnega svetovalca in 1. 1869 poslovili z velikim križem Leopoldovega reda. Kot nadškof so bili tudi ud zgornje državne zbornice na Dunaju.
L. 1871 so slovesno obhajali petdesetletnico mašništva in 1. 1880 petindvajsetletnico škofovskega vladanja z največim sočutjem in spoštovanjem duhovščine in vernega ljudstva. Dasiravno 83letni starček so bili še prečudno krepki videti.
Goriški list pristavlja konečno: Glavno delo, s katerim bo v našem spominu vekomaj živel, pa je bilo deško seminišče v od-gojevanje za duh. stan, imenovano „Andre-jovišče11, ki so je vstanovili že 1. 1858. In to seminišče je zdaj glavni del imetja ranj-kega, le nekaj darov so za blage zavode odločili.________________
Izdajatelj in odgovorni vrednik Jožel Jerič
Po svoji vikši pastirski modrosti, po svoji očetovski prijaznosti in apostolski ljubezni so vedeli ohraniti mir tudi v hudih, razbuijenih časih ter si postaviti tako vedni spomin v srcih škofijanov in zapustiti jim svoj izgled v posnemovanje.
Naj preblagi pastir počivajo v miru!
— Služba učitelja za veronauk je razpisana na gimnaziji v Rudolfovem. — Plače 1000 gl. aktivne doklade 200 gld. in pravica do petletnic. Prošnja do konca aprila t. 1. pri c. kr. dež. šol. svetu v Ljubljani.
— Služba sodnijskega pristava v Postojni v IX službenem razredu do 31. marca t. 1.
— Stari trg pri Poljanah, 16. t. m. se zasliši plat zvona ter krik: „Gori"! Ker je bilo mirno, seje posrečilo, ogenj zadušiti, preden je postal veči požar. Hvala Bogu !*
— Umrl je blizoPariza 15.marcaslabo-glasni vstanovitelj Internationale" — mej narodnih rudečlcarjev ali socijalistov, Karol Mars.
— V Holandski-Friziji je vihar napravil pretečen teden silno škodo. Celo ribiško brodarje, ki je bilo pri ribštvu se je potopilo na morji, preden je moglo priti na varno. Pogrešajo 80—90 mož.
— N a potopljeni barki „C i rabi'iji“ je bilo, kakor se je zdaj poizvedelo 119 avstrijanov, in le osem je rešenih!
— Zima na Ruskem je letos nenavadno huda, Od vseh strani prihajajo žalostna sporočila o zmerznenji. V provinciji Vladimirski je 57 ljudi zmrznilo v enem tednu; v Rugi kakih dvajset. — V Odesi je brodišče že en mesec zamrzneno. Z velikanskim trudom so 25. jan. toliko prekopali, da so mogle barke prihajati in odhajati. Pa prišlo je le 25 parnikov in 12 jih je odšlo; a drugi dan je bil prihod do stanišča zopet nemogoč. Parnik „Kornilon“ so hoteli 2. febr. odpraviti na morje; 20 delavcev je sekalo led, pa še ga niso mogli odposlati v sredino morja. Škoda za kupce in proda-javce je seveda vsled tega velika: naložene barke ne morejo ne odhajati ne prihajati.
— Pravda zoper socialiste. (Dalje).
Drugi dan je bil zaslišan na dalje Pfleger, in ko so ga vprašali in vprašali, kdo je prav za prav nasvetoval oropati flerstallingerja, pravi, da so to vedeli le: ni (Pfieger), Engel, Hotze, Domes in, Brnt, t drugi ne. Zaslišan je bil potem Brnt. On le taji, da je bil ud dvema družbama, ki so se shajali kakor druge družbe :po krčmah, la bi bili pa socijalistični ali sploh poli-,ični klubi, o tem noče vediti, a zbiral je ia društvene namene in je tudi nekaj slišal ) tajni tiskarni. Že 1.1881 so ga nagovarjali, laj s silo denarja dobe. Bernt pravi, da ni vedel, da hočejo Merstalingerja napasti. Ko ?a ni bilo doma, so prinesli v njegovo stanovanje 70 gld. drobiža, ta denar je k ljemu prinesel Gams. On taji zvezo s socialisti v Londonu, ter pravi, da se mu je ?se to videlo kakti vzajemni pripomočki za /zobraženje delavcev. Kar je pa več povedal, so iz njega izsilili, ker so mu žugali, da sočejo njegove zapreti, otroke pa v sirotišče roslati. (Vidi se, da zatožen besedo nazaj emlje, on noče izdati svoje stranke). Zaslišan e bil potem S o m m e r s, pri katerem so lajdli bukve „Wunder der Chemie.“ On je sicer vedel, da se na Avstrijskem snujejo skrivne delavske družbe, a teh se ni vdele-
(* Kaj več o tein prihodnjič.) Vredn.
ževal, vse se mu je nekako prenapeto videlo. Zaslišana je bila tudi ta dan Ana Heitzer, pri kteri je stanoval zatožen Schmidt. Zatožena je skrila pri sebi 100 gld., kateri je prinesel Engel shranit, a vedla ni nič, od kod pride ta denar. Zaslišana je bila tudi Jakobina Hotze, žena ubeglega Henrika Hotze. O dnevu napada prinesel ji je Engel več zavitkov, da jih shrani za moža. Pozneje ji je nje soprog dal 25 gld., da jih nese Domesu. K temu denarju je prišlo šd tistih 92 gl., katere je Heitzer imela shranjene, bilo je na njih zapisano: „Denar za agitacije". Hotze je govorila potem z možem, ki je rekel: Naj pride kar hoče, zapreti se ne pustim in je potem 9. julija pobegnil v Ameriko. Zaslišan je bil še G a m s, ki je povedal, da je prišel na Dunaj 1. 1869, im gibanju delavcev se je pridružil 1.1880. Zatožen je rekel, da je tudi on bere ,Zukunft/ Sicer določno taji, da bi bil ud kaki skrivni družbi.
Eksekutivne dražbe.
27. marca. 2. eks. drž. pos. Anten Noti iz Sturja, 210 gld. Vipava. 1. eks. drž. zemlj. ml. Šlibarjevib otrok. Brdo. 3. eks. drž. pos. Anton/ Kunec iz Unca 7501 gld. Logatec. 3. eks. drž. pos. Rok Mubi iz Tupalič 118 gl. 13 kr. Kranj. 1. eks. drž. pos. Jakob Pirc iz Račiče 1865 gl. Litija
Pozor!
Gotovo, že mnogokrat potrjen pomočnik proti
božjasti (Epilepsie)
naznanuje gosp. F r a ji c M a t e j o w s k y v Adler-Kosteletz-u na Češkem vsakemu, kdor se hoče lia-nj obrniti.
Pripoznanj in zahvalnih pisem ozdravljenih v dokaz resnice je mnogo na razpolaganje.	(1)
Zalivala.
Za prisrčno sočutje med boleznijo gospe
Ernestine Ozerny-eve,
soprnge c. k. višjega geometra, za premnoge krasne vence in za obilno spremstvo pri njenem pogrebu izreka vsetn prijateljem in znancem najiskrene šo zahvalo
Žalujoča rodbina.

It
« kakor vsem kupcem in prijateljem umetnih H Cvetlic s tem naznanujem, da sem, da H laglje in najhitreje zamorem vsem H pojstreči, napravila ter izpostavila
g vrtec
vseli znanih in neznanih cvetlic, posameznih in v šopkih, nizkih in visokih, za cerkev in druge razne pridelke ter vljudno vabim, blagovolite po priliki si vrtec ogledati ter potem si zbrati ali naročiti, kar je komu drago takoj ali pozneje.
Ker se za dosedanje zaupanje zahvalujem, se vljudno priporočam za prihodnje veliko-
U nočne praznike, za slovesnost mnjnika
itd. ter obetam vsakemu postreči z dobrim blagom in kolikor mogoče po nizki ceni. Ogled vrteča je vsakemu in vsikdar
prost.	Gerti Nekrep
(2)	v špitalskih ulicah štev. 9 v L nadstropji.

J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.