5ie». 53.
O Ljubljani, v soboto, dne 6 marca 1909.
Velja po poŠti:
Ha celo leto naprej	K 28-—
ga pol leta M	» 13'—
;ia četrt leta „	. 650
'iS en mesec m	* 2*20
V upravniStvu:
w celo leto naprej	K	22 40
ga pol leta „	*	11-20
načetrt leta *	«	5-60
;vii «» mesec „	M	I M
ftj polllj. na dom 20 h na mesec.
i^osuunezne Stev. 10 h.
Leto XXXVII.
Inseratl:
Cnostop. petltvrsta (72 mm): p enkrat .... 13 h za dvakrat.... 11 „ za trikrat .... 9, za vei ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsla i 26 h. Pri veJkratnem ot> Iavljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uK popoldne.
SSHS1" mm M M slouenski narod »sas®8*5
Uredniškega telefona Stev. 74.	(U1IIIVWU lllii fcM »IVVWIMIII UMLVM	Upr avnlSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 20 strani.
0 najnovejilh Kristjanih.
Kranjski liberalci so si izmislili novo sredstvo, kako bi ljudstvo pridobili zase postali so črez noč verni in v pobož-nosti ter bogoljubnosti hočejo celo tekmovati z najboljšimi kristjani. Ni dolgo temu. so oznanjali v »Narodu« in »Sloveniji«, da se mora cerkev ločiti od države, cerkvena last konfiscirati, uvesti »kancelparagraf«, da bi smel duhovnik na prižniei le to govoriti, kar bi bilo všeč liberalnemu županu, oštirju in žandarju. Verske resnice krščanstva so proglašali za bajke, šolo so hoteli razkristjaniti, uvesti razporoko.
Danes pa hodijo po deželi in jemljejo s seboj Žerjave ter podobne »mlade inte-ligente«, da kmečko ljudstvo slepijo s svojo »vernostjo«. Dr. Žerjav v Litiji bi bil kmalu možem molil naprej Rožni venec, tako se je cedil krščanstva. Tam, kjer so liberalci, je izvajal, je sveta vera silno močna, hodi se pridno k maši in procesijam. Versko življenje nečuveno pro-cvita; srca gorč nadzemskih čustev. Sploh, kdor še hoče kristjan ostati, v Boga verovati. Cerkev ljubiti, duhovnike kot božje namestnike na zemlji spoštovati,, ta mora — liberalec postati! . . .
Ne povdarjamo tega zaradi ljudstva.
V	naših izobraževalnih in nabožnih organizacijah dobiva naše ljudstvo toliko temeljite verske izobrazbe, da se za te liberalne norčije prav nič ne zmeni. Naše ljudstvo tudi veliko bere. Zato prepušča vero v liberalno pobožnost omejenim liberalč-kom bodisi v Litiji, bodisi drugod. Omenjamo te liberalne izjave zato, da bi bilo tistih poštenih liberalcev, ki ne morejo zatajevati, kar v resnici mislijo in imajo v svojem programu, sram, da se različni mladi inteligenti« in stari neinteligenti na javnih shodih igrajo kristjane. V prvi vrsti zaslužijo »mladi«. Žerjavi, Ribnikarji itd., da si ogledamo njih »krščanstvo« iu katoličanstvo« nekoliko bližje.
»Mladi« so igrali svojčas, ko še niso iedli debeli liberalni kruh, vodivno ulogo pri dijaškem listu »Omladini«. Žerjav je bil celo nje prvi- pisavec in urejevavec, saj ie bil ustanovitelj »radikalizma«, ki ima danes jetiko, ker so njegovi voditelji zdaj pri liberalcih dobro preskrbljeni, pristašev pa med najmlajšo inteligenco nimajo več.
V	tej »Omladini« in v knjižuri »Iz naroda
za narod« so pisali ti kristjani med drugim tudi tole:
Nravstva, razločka med dobrim in slabim »mladi inteligenti« ne poznajo. Nadnaravnih, od Boga danih resnic ni. »Kaj pa smatra družba dobrim in kaj slabim, to je ravno, kar se menjava od časa do časa, od kraja do kraja, to je, kar daje nravnosti vedno drugačno lice, saj nravni zakoni niso neizpremenljive in nadnaravne postave.« (»Iz naroda za narod«; str. 36, 37.) Krščanski nauk imenujejo mladi inteligenti »žandarmeriisko moralo«. Kristjane zasmehujejo, češ, da »delajo dobro le za nebeško plačilo«. (»Iz naroda za narod«; str. 39.) Postav, kako uravnati življenje, da je dobro, in kako se ogibati zla, ni dal Bog, ampak te postave so si izmislili ljudje in nravni zakoni »so človeku priučeni, ravnotako kot je njegovemu vonju tekom tisočletij priučen, privežban gnjus in izogibanje pred smrdljivimi, škodljivimi tvarinami.« '»Iz naroda za narod.«)
Ali je to krščanstvo? Ni li to najsiro-vejše brezverstvo, kaj še krščanstvo!
»Mladi inteligenti« sploh taje vero in potrebo vere. Oni poznajo samo razum. (»Iz naroda za narod« str. 38.) Človek ni od Boga ustvarjen, ampak se je razvil telesno in duševno iz živali, ljudje so v tem razvoju »delavne osebe večnega procesa.« (»Omladina«, str. 40.) Boga sploh ni, le narava je. »Moč narave je silnejša, krepkejša nego vsi umetni, oziroma proti-naravno stvorjeni jezuitski, nezmotljivi in edino pravi stavki laži-morale.« (»Omla-dina«, str. 39.) Sicer »mladi inteligenti« pravijo namesto krščanstvo klerikalizem. toda jasno je, da vse, kar tu navajamo iz njihovih spisov samih, taji temelje krščanstva samega.
Vero v Boga zametujejo, Bog je le domišlijski stvor nerazvitega pračloveko-vega uma. »Človek si je v svoji naivnosti predstavljal vstvarjajočo moč narave kot neko njemu podobno bitje, ki misli, ljubi, sovraži kakor človek.« (»Iz naroda za narod«, str. 26.) Vsa krščanska vera jim je sploh bajka! »Znanost se ne more prilagoditi verskim bajkam!« (Celjski shod ra-dikalccv.) Krščanstvo je sploh zastarela in odpravljena reč. »Krčevito vzdrževanje idej, ki so danes že odločno zastarele, ki tudi narodu niso toliko koristile, kot se ie kedaj upalo, gotovo ni napredek, temveč gola reakcionarnost, nazadnjaštvo.« (»Omladina«, 1904, str. 9.) Krščansko dti-
hovništvo imenujejo »parasite, ki razjedajo kakor rja male narodove duše ter ovirajo njih razvoj in izpopolnitev. (»Omladina«. 1905, str. 41.) Ti hinavci, ki sc danes po shodih v liberalnih gostilnah pri pogrnjenih mizah bahajo s svojo vero in hočejo celo »povzdigniti« katoliško življenje na deželi, pišejo v svoji »Omladini« (1907, str. 103), da je »njihovo delo predvsem protivno katoliškim društvom«, posebno pa protivno težnjam »vzgajati mladino v duhu katoliških idej!«
Taka jc podoba »krščanstva« mladih liberalcev »novostrujarjev«! V šoli strupeno protiverske in protikrščanske »Omla-dine« vzgojeni, skušajo zdaj ljudstvu na-tresti peska v oči, da bi jih ne spoznali v njihovi grdi nagoti. Pa so se obrnili na napačen naslov. Trškim liberalnim dobro-voljčkom to lahko pripovedujejo in še verjeli jim bodo nekateri, ampak naše ljudstvo ni tako neumno. Ze danes so lahko kranjski liberalci prepričani, da tudi s svojo »krščansko« f l i k o ne bodo zakrpali svoje razdrapanosti. Komaj so začeli, so že razkrinkani. Kakor maslo na peči se je raztopilo njih prelepo »krščanstvo«!
Za socialno I30&razli0.
V zadnjih letih je postalo med nami socialno delo najvažnejši kulturni laktor. Naša gospodarska organizacija se po zadrugah najrazličnejših oblik od leta do leta bolj širi in vtrjuje. Naša izobraževalna društva zanašajo prosveto v zadnjo gorsko vas med ljudstvo, ki jc mislilo doslej. da je z dovršeno ljudsko šolo tudi že konec učenja. Naša telovadska organizacija si stavlja vzvišeni cilj, da vzgoji mladino, ki ne bo samo telesno čvrsta in razvita, ampak tudi gojila zmisel za skupnost in socialno delo. Naravno je, da se vsled tega razvoja ljudska masa sploh intenzivneje udeležuje tudi političnega življenja. Kmet in delavec ne stremita danes samo za tem, da si izboljšata svoj gospodarski položaj, ampak hočeta tudi že zavzemati v družbi tisto mesto, ki jima gre po pravici v dobi demokratizma.
Socialno delo se je danes silno razvilo. Načelo samopomoči in vzajemnega dela je rodilo med ljudstvom skoraj že nepregledno vrsto najrazličnejših organizacij. Ne uspeva teh vsaka enako. Mnogotera je zaspala, komaj da je bila usta-I novljena, nekaj jih je tudi propadlo. Kje j iščimo vzroka? Zetcv je obila, ali delav-
cev je malo. Ogromna večina vsega socialnega dela in tudi težka odgovornost za to delo sloni danes skoraj izključno na naši duhovščini, ki sama ustanavlja naše gospodarske in izobraževalne organizacije in jih večinoma tudi sama vodi. Sodnik, zdravnik, profesor, učitelj — naše izobraženstvo sploh presoja vse to ddk) samo s stališča politiške stranke in politika mu je z vsemi tistimi, ki so po lastni krivdi odrinjeni od »prvaštva«, — vla-čuga. Naše izobraženstvo se še od daleč ne zaveda, da je socialno delo — socialna dolžnost. Dasi segajo novi nazori o socialnem ustroju družbe globoko v osnovna pravna vprašanja, ne čuti večina naših pravnikov, kako krvavo jim je treba več socialne izobrazbe. Podobno večina upravnega uradništva, zdravnikov itd. nima ne zmisla za socialno delo niti ne pozna socialnih nalog, ki jih je ustvarilo mlado življenje socialnih organizacij med nami.
Da vzbudi med našim izobražen -stvoru več smisla za socialno delo in da poglobi socialno znanje tudi med našo duhovščino. je sklenila S. K. S. Z., da priredi od 13.—15. aprila tridneven socialen kurz za voditelje naših organizacij in za izobraženstvo sploh. Program kurzu je jako obsežen in si ne prikrivamo, da bodo morali biti slušatelji jako požrtvovalni, da dosežemo vsaj deloma svoj cilj. Za danes prijavljamo program, ki se bo v posameznih točkah še izpopolnil.
Dnč 13. aprila dopoldne:
1.	Temelji finančne vede z ozirom na občine, dežele in državo (dr. Lampe).
2.	Umetnost v izobraževalnih društvih (dr. Cepuder).
3.	Socialna demokracija in gospodarski liberalizem v sedanjosti (dr. Pavlica).
Popoldne:
1.	Gospodarska organizacija in pravna načela (dr. Pegan).
2.	Kapitalistiška organizacija velikega obrta (dr. Krek).
3.	Izseljenci; žensko varstvo (župnik Kalan).
Dne 14. aprila dopoldne:
1.	Banke, borze in njih vpliv na gospodarsko življenje (Podlesnik).
2.	Mah obrt in njegove težnje (Ivan Kregar).
3.	Domači obrt (Traven).
LISTEK.
Slovansko pismo.
Nemci zoper Cehe v Šleziji. — Kaj hočejo Nemci na Češkem. — Zoper češke dijake na Pruskem. — Slovanski dokument. Neptun. — Kaj se v Prusiji kaznuje. »Polenspiegel«. — Poljsko ljudsko vseučilišče v Ameriki. — Najnovejša podoba bolgarskega kralja. — Izlet bolgarskih di-iakov v Rusijo. — Zatvoriene šole radi nedostatka drv.
Oster, zelo oster veter piha zoper Čehe v Avstriji za vlade barona Bienertha. V Pragi se Čehi preganjajo in v po-nemčenih krajih razsaja uničevalni proti-češki boj na celi črti. Nemoteno ga oz.ia-niujejo nemški listi, kakor da bi uničevanje češkega življa v krajih, kjer imajo Nemci večino, bila njihova postavna pravica. V Hebu, kakor smo žc poročali, morali so se češki poštni ambulančni uradniki zateči pod varstvo bavarske vlade pred avstrijskimi Nemci. V Pragi se konfiscira vsaka bescdica, iz katere se more iz-žemati le trohica tega. kar označuje § 302
kazenskega zakonika. In med tem se v Opavi godijo te-lc reči: Češka trgovska zadruga si je tam ustanovila trgovino in jo je oskrbela s češkim napisom. Nemški nacijonalci so začeli surovo ščuvati zoper ta napis. Po posebnih pismih in pozivih so se naščuvala vsa tamošnja nemška društva, da naj prisilijo mestni svet odstraniti ta češki napis, ki je baje moralna zaušnica za nemški značaj mesta Opave. In tamošnji nemški list »Deutsche Wehr«. ki je bil dozdaj vedno intelektualni začetnik vseli protičeških nasilnosti, piše v neza-plenjeni številki: »Češka tvrdka na šolskem predmestju se mora odstraniti, sicer ne moremo jamčiti za varnost.« Kaj bi se zgodilo, ako bi kaj enakega napisal kateri češki list o nemški tvrdki v Pragi? In vendar je v Opavi ravno tako češčina deželni jezik, kakor nemščina v Pragi!
V Toplicah na Češkem se je v petek vršil nemški politični shod, na katerem so razun drugih govorili: namestnik deželnega maršala dr. Urban, dvorni svetovalec Bachmann in poslanec dr. Hackei Glavne točke njihovih govorov so bile: Noben deželni zbor, dokler se ne izvrši razdelitev češkega kraljestva; pri razpravah o narodnostni spravi smejo na češki strani govoriti samo češki poslanci, dočim
na nemški strani vsi Nemci v Avstriji. Razdelitev deželnega odbora na dva in deželnega zbora tudi na dva popolnoma samostojna oddelka za obe polovici dežele, ki bi se imeli napraviti po želji Nemcev.
Da nemško sovraštvo proti Čehom ne pozna mej in da sega tudi na čisto kulturno polje, o tem priča prošnja vratislav-skili nemških dijaških društev, ki so jo poslali pruskemu mitičnemu ministrstvu, da bi češkim dijakom onemogočilo vpisa-vanje na pruske višje šole. Takšen kulturen čin bi gotovo osramotil Nemce pred celim omikanim svetom. Na srečo je prusko naučtio ministrstvo vzelo nemško čast v varstvo ter je prošnjo nezrelih bodočih zastopnikov nemškega znanstva te dni odklonilo.
Mažarski zgodovinar Ludovik Tal-loczv je izdal knjigo pod naslovom: »Študije iz bosanskega in srbskega življenja« (Budimpešta, Franklinovo društvo). Med dokumenti se nahaja fotografičen snimek slovanskega s cirilico pisanega dokumenta kralja Matiiaža. V njem kralj Matijaž Korvin daruje dubrovniškemu opatu Aleksandru 12 bosanskih vasi kot darilo za zvesto službo. Mažarskcga dokumenta iz kancclarije kralja Matijaža sploh ui! Kje
jc potem historizem mažarščine, ki ga Mažari vedno naglašajo?
Češko-amcriški listi javljajo, da je Slovak Julij Uherkovič izumil popolnoma nov rešilen pas, s pomočjo katerega se more človek zelo dolgo vzdržati nad vodo. Dosedanji pasovi so bili iz plute. Uherkovič je svojo iznajdbo, »Neptun« zvano, sestavil na principu harmonike na meh. Prednosti iznajdbe so: Naprava je majhna, more se privezati v par trenotkih, vzdrži človeka nad vodo poljubno dolgo ter varuje pred zadetjem ob skalo, ob klade, po vodi plavajoče in — kar je glavna reč, je zelo poceni. Julij Uherkovič si je dal iznajdbo patentirati; nekoliko ameriških bogatinov mu je že hotelo iznajdbo odkupiti.
Neki Poljak iz Zgornje Šlezije je dal svojega dvanajstletnega sina v vzgojo svojemu najstarejšemu sinu v Ameriki, da se tam vzgoja izpopolni. Radi tega se je moral zagovarjati pri sodniji ter je bil kaznovan zbog »zanemarjanja šole«. Pri-zivno sodišče je obsodbo prve inštance potrdilo, zakaj »Prusi poljskega jezika« so baje dolžni pošiljati svoje otroke v pruske šole in če dajo Prusi svoje otroke v ameriško šolo, bodo kaznovani.
Popoldne:
1.	Delavčevo razmerje do podjetnika. Tarifne pogodbe Strokovna društva (dr. Hohnjec).
2.	Delavsko varstvo in zavarovanje (dr. Krek).
3.	Zadružništvo (Pušenjak).
Dne 15. aprila dopoldne:
1.	Kmetijski in inaloobrtni kredit (Rašica).
2.	Carina in agrarna politika (dr. Korošec).
3.	Agrarna politika glede na lastninsko vprašanje (dr. Žitnik).
4.	Zahteve agrarne politike glede na kmetijsko kulturo (Povše).
Popoldne:
1.	Izobraževalna društva in izobrazba. Sociološko slovstvo (prof. Jarc).
2.	Miadeniška organizacija (dr. Pogačnik).
3.	Sociologija in socialno delo — apologija krščanstva (dr. Ušeničnik).
O' posameznostih bomo še poročali. Za danes le še omenjamo, da se bo udeležencem. ki se pravočasno oglasijo, oskrbelo za nizko ceno (3—4 K na dan) hrano in stanovanje. Prosimo pa nujno že danes, da se vsakdo, ki se hoče udeležiti kurza, oglasi čim preje na adreso: Profesor Evgen Jarc, Ljubljana, ki postreže tudi z informacijami. Zadnji rok za priglasitev je 3. april.
Neko] pojasnil.
(Dopis.)
Poslanec dr. Žitnik jejninolo nedeljo na shodih v Šmihelu in St. Petru na Notranjskem poročal o delovanju deželnega in državnega zbora. Pojasnil je zbranim volivcem vse nujne predloge v deželnem zboru, osobito pa sklep, da dežela najame 10 milijonov kron posojila za razne nujne vodne in cestne zgradbe. So mnogi hujskači, pravi govornik, ki huj-skajo ljudstvo, češ, »klerikalci so komaj dobili večino v deželnem zboru, pa že delajo velike dolgove.« To hujskanje je naravnost zlobno. Obče je znano, da leži pri deželnem odboru nebroj prošenj za zgradbe vodovodov, napajališč in raznih cest, uravnave rek in hudournikov itd. Za vsa ta nujno potrebna kulturna dela pa bode treba šteti okroglo 30 milijonov. Ker dežela prispeva povprek tretjino, torej potrebuje za bodoče desetletje najmanj 10 milijonov, katerih pa ne more pokriti iz tekočih dohodkov. Torej ni preostajalo drugega, nego da deželni zbor ali ustavi ona dela za povzdigo deželne kulture ali pa si zagotovi pokritje za te izredne, pa nujno potrebne izdatke. To pa je bilo mogoče na dvojen način. Ali da se zvišajo dež. priklade na direktne davke vsaj za 20%. ali pa najame posojilo. Deželni zbor se ie odločil za posojilo, ki naj se odplača v 50 letih. Torej naj šc poznejši rod plačuje zgradbe, katerih koristi bode tudi sam užival. (Pritrjevanje.)
Razdelitev krmil.
Po mnogih drugih pojasnilih pravi govornik: Zadnje tedne in tudi že danes so me izpraševali razni možje in županstva, kdo je kriv raznih nerednosti pri razdelitvi sena in drugih krmil. Ker mnogi iz nevednosti ali pa zlobnosti krivdo zavračajo na nas poslance in »Gospodarsko zvezo«, dolžan sem sebi iu svojim tovarišem, da to neutemeljeno sumničenje naj-
odločnejše zavrnem. Mi poslanci smo storili ta greh, da srno izprosili državno podporo. Hvaležnosti nismo pričakovali, toda tudi zabavljanja ne zaslužili. Da se tako velikanska pomožna akcija ni mogla izvršiti vsakemu po volji, to je pač naravno. Naravnost krivično pa je, odgovornost za razne nerednosti zvračati na »Gospodarsko zvezo«, ki je z najboljšo voljo in točnostjo izvrševala le došla ji naročila. Vem, da resnica kolje oči. Toda na dan mora resnica, Istina je, da so me bili že povsod do grla siti, ko sem zasledoval vzroke raznih pritožb. Kdo pa so torej krivci? V prvi vrsti premnogi posestni k i s a m i, ki se sploh niso hoteli oglasiti za krmila po znižani ceni. Pisali so mi mnogi, da se niso oglasili, ker so upali shajati s krmo čez zimo, pa so se varali. Drugi vsled revščine niso mogli dobiti poroštva za kupnino. Mnogo so dalje kriva županstva, ki so jako površno razglasila vladno okrožnico o razdelitvi krme. Nekateri župani so tudi iz na-gajivosti prezrli svoje prosivce. Tako imam dokaze v rokah, da so mnoge vasi popolnoma izpuščene vsled nepazljivosti vaščanov samih ali pa vsled nečuvene malomarnosti dotičnih županstev. Velika napaka je bila dalje ta, ker so razna županstva dobila obvestilo, da prosivci dobe pri drugi razdelitvi polovico zaprošenih krmil. In mnogo ravno teh prvih prosilcev ni dobilo prav nič, ker se niso še e n k r a t oglasili. Tega pa mnogi niso vedeli in tako sedaj vlečejo ploh. Zgodilo se je tudi v nekaterih slučajih, da so' kar posojilnice brez županstev pošiljale naročila v Ljubljano. Tudi to ni bilo pravilno, ker vladni razglas je jasno zahteval, da morajo vse prošnje županstva vposlati na deželno vlado potom okrajnih glavarstev. Tudi vsled te nepazljivosti so bili izpuščeni mnogi prosivci. Naravnost nečuveni pa so mnogi drugi slučaji. Podpora je bila v prvi vrsti namenjena revnejšim živinorejcem, ki bi vsled pomanjkanja krme morali za slepo ceno prodati ali pa pobiti živino. Znani pa so mi kričeči slučaji, ko so dobili po znižani ceni mnogo centov sena posestniki, ki so ali v jeseni sami prodajali seno ali so pa toliko premožni, da nimajo niti najmanjše pravice do te državne podpore. To je grda brezvestnost. Imenovali so mi moža, ki je prosil za 100 met. stotov sena, a ga dobil le 20 in se izrazil: »No. to bode slaba kupčija.« Ta mož je namreč preje prodajal svoje seno. (Veliko ogorčenje med poslušavci). Dalje je istina, da so dobile precej krme ttidi občine, koder lani ni bilo ravno tolike suše, dočim so prezrli razne kraje, koder sploh ni bilo prve košnje. Nikomur ne očitam, da se je to namenoma zgodilo. Kon-statujem le dejstvo, da se je zgodilo. Tako n. pr. je velika občina kotšanska o pravem času naročila okoli 360 met. stotov sena in vsaj 300 met. stotov otrobov. Dobila pa je 186 met. stotov sena in le 8, reci osem meterskih stotov otrobov. Poznam pa drugod posamezne posestnike, ki so dobili po 20, 30 in več stotov sena in otrobov. Da je to neresnica, to vemo, za tarnajo, ker jim živina lakote poginja v hlevu. Mnogi posestniki imajo po več glav živine, sena pa ne, niti za kurje gnezdo. Ali naj prodado živino za vsako ceno ali jo pobijejo? S čim pa naj kmet spomladi orje svojo njivo? Kdo mu povrne škodo? Kdor je torej zakrivil nerodnost, ta naj tudi j povrne škodo živinorejcem, ki so se ogla-i sili za krmo pravočasno, pa so bili pre-I varani. Nas državnih poslancev pa ni
vprašal nihče, kje je bila suša, kje je pomanjkanje krme, odnosno komu in koliko naj se pošlje sena ali otrobov po znižani ceni. Zato nas tudi ne zadene nobena odgovornost. Ravnotako neutemeljeni so od nekaterih strani napadi na »Gospodarsko zvezo«, ker ta je samo kot posredovalec izvrševala od vlade doposlana naročila. Naglašam dalje, da je dovoljena državna podpora že porabljena in da so torej vse po 15 januarju doposlane prošnje — prepozne.
Ljudsko zavarovanje.
Obširno je poslanec pojasnjeval tudi vladni načrt ljudskega zavarovanja. Na obeh shodih so se zborovalci izrekli načeloma za zavarovanje. Ko je poslanec pozval navzoče, naj vzdignejo roke tisti, ki so proti zakonu, ni se oglasil nihče. Posebno pa so pritrjevali govorniku, naj bi bolniško zavarovanje vsaj kmečkih poslov in delavca plačevala dežela. S tem bi si dežela v veliki večini znižala že v bližnji bodočnosti ogromne, pa vedno rastoče stroške za vzdrževanje domačih bolnikov v raznih bolnišnicah, v deželi in tujini. Pa tudi občine bi se tem potom otresle skoraj vseh bremen za domače berače. Ta misel je vsega uvaževanja, vredna. Poročilo o zavarovanju objavimo v dveh prihodnjih številkah.
Liberalni shod u Cerknici
Kako liberalci delajo za vero.
V nedeljo 28. februarja je imela narodno-napredna stranka shod v Cerknici. Kot govornika sta prišla iz Ljubljane dr. Ivan Tavčar ter dr. Švigelj. Udeležba je bila precejšnja, večino shoda je tvorila S. L. S., ki pa principielno shoda ni hotela motiti.
Predsednikom je bil izvoljen župan Serko, nakar otvori shod in da besedo dr. Tavčarju, ki je poročal o političnem položaju. Pel je staro pesem o duhovnih, češ, da se preveč vtikajo v politiko, da zlorabljajo hudiča, cerkev in božji prestol v strankine namene itd. Kakor rečeno: novega ni povedal, prav nič, zato tudi nobenega uspeha za njegovo stranko ni dosegel. Po govoru se oglasi nekaj možakov; vprašali so ga, kako to, da so eni dobili krmo iz podpore, eni pa ne; on je seveda celo krivdo zvrnil na klerikalce, češ, da imajo oni sedaj celo gospodarstvo v deželi v rokah in da so povsod sleparsko delili. Pravi, da je v Ljubljani dobil bogat fijakar otrobov in sena po pol vagona. Da je to gola laž, to vemo za si-sigurno, če bi pa res bilo, moral je gotovo stvar zakriviti ljubljanski magistrat, ker so vendar vse prejšnje, ki so jih prosilci podali, bile klasificirane po županstvih. Nato dobi besedo dr. Švigelj. Priporoča snovanja sokolskih, pevskih in drugih društev. Prizna, da je liberalna stranka grešila s tem, da je kmeta zanemarjala in tako zlezla pod mizo; da brez kmečkega stanu stranka ne more izhajati. Gledati mora narodno-napredna stranka na to, da si ohrani gospodstvo v mestih in trgih. Po 20. septembru se je mislilo na združitev obeh strank, toda ta misel je bila mrtvo rojeno dete. Ko je baje bil enkrat vrh Triglava in gledal po lepi slovenski domovini, je glasno molil k Bogu. naj bi ta lepa slovenska dežela postala svobodomiselna. Tega sicer ni povedal, če ?e imel rožni venec v rokah, ali je molil kar na prste.
Po tem govoru hoče predsednik Šer-
ko zaključiti sbod. Toda ljudstvo sre je temu uprlo in zahtevalo boijšlh polastili glede razdelitve krme, nego Hh je dobilo od prvega govornika dr. Tavčarja. Ljudstvo je popolnoma prepričano, da je zakrivil vso stvar župan g. Serko. In začne se opravičevati na vse kriplje, pravega pa le ni hotel povedati. Zvračal je na klerikalce, da so kar po svoje delili. Pravj, da je pač občinski urad šel o tej zadevi skupno z župniin uradom. Toda, če pa pomislimo, da ima S. L. S. "/« ljudstva v cerkniški občini na svoji strani in če pomislimo, da so od dobljene krme dobili B/a iste liberalci, tedaj je čisto jasno, kako ie županstvo klasificiralo. Izgovarja se tudi na g. dekana, pa je sam napravil, kar je hotel. Grozi, da bo tožil vsakega, kdor trdi, da je on temu kriv. Krono celemu zborovanju je pa podal tretji govornik dr. Serko Alfred. Sirovo napada duhovnike, češ, da nič ne delajo, da lenarijo, da je ta stan popolnoma nepotreben. Želi, naf bi »hudič vzel vse farje«, vero, cerkev. Rim tako, kakor je vzel konsumna društva. Pred leti pravi, so duhovni kričali, da je v nevarnosti vera, pa je do danes še ni hudič vzel. Z eno besedo mobiliziral je vse hudiče in govoril tako lepo, da ne. moremo javnosti podati vsega njegovega fanatičnega govorjenja. V tem govoru se , začne prazniti dvorana, ljudstvu se je gabilo in zapustilo je s studom in gnjevom zborovanje. Možje, ki so kolikor toliko držali še z liberalci, so zmajevali z glavami, rekoč, da takih sirovosti še niso čuli: proč od liberalcev, bil je splošen klic!
Po tem govoru zaključi predsednik shod. In ko zakliče eden višjih »gospodov«: klerikalci ven, se je pa dvorana še bolj spraznila in ostalo jih je vsega skupaj še kacih 30. Pripomnimo k dr. Svi-gljevernu govoru le to, da je zelo lepo, če se stranka poteguje za kmeta. Vprašamo pa: zakaj se pa do sedaj ni? Ste Ii čez noč postali iz Savlov Pavli ? O, ne! Zelo dobro Vas poznamo, da to govoričite le v sili, ker ste pod mizo. Liberalec za kmeta nikoli nc bo delal; če pijanca ne odvadiš pijače, tudi liberalca ne boš odvadil kmeta zaničevati! Preidimo k delitvi krme. Zupan trdi, da on ni kriv. klasificiral pa je. Tudi dobro! Kako ste pa klasificirali? Glavarstvo ali vlada ozirala sta se gotovo in brez dvojbe na to, kar ste Vi priporočali. Ce ste v rubriki pristavili »potreben« je dobil, če ste pa naredili »manj potreben« pa ni dobil, tako -je. gosp. župan, in prav nič drugače. In potem se pa drzne še Vaš sin nadebudni Erncst v Vaše opravičenjc trditi, da je kriv temu trgovec Lavrič? Povejte, ljubi župan, kako in na kakšen način g. Lavrič do tega pride? Ali je Lavrič kak župan, ali podžupan ali odbornik? Krivica, ki se je s tem napravila Lavriču, se mora popraviti! Slišimo, da Lavrič toži! Tako je prav, resnica naj pride na dan!
Povejte nam, ljubi župan, zakaj pa se ni klicalo pod lipo glede otrobov. Bodete mogoče zopet trdili, da je temu Lavrič kriv? Klica glede otrobov ni slišal živ človek! In vendar je cerkniška občina oškodovana za lepe tisočake zato, ker ljudstvo ni vedlo nič o tem, dasi otrobe živo potrebuje. Vedite, da o tem ni spregovorjena še zadnja beseda in ker delate vzrok druge, dasi Vam ni nobeden lasu skrivil, Vam danes kličemo: Na svidenje pri Filipih!
daja v nemških knjigarnah »dragocen spis« izpod peresa gg. »justizrata« Wag-nera in »generalsekretara« Vosberga. Spis, ki ga je založilo hakatistično društvo »Ostmarkverein«, je naperjen zoper Poljake. V spisu se naštevajo razni -grehi« Poljakov, zlasti: verska in narodna zavednost, gojenje starih šeg in navad, obramba materinskega jezika, obrtnijska in trgovinska samopomoč, bojkot pruskega blaga in dr. vse to se navaja kot dokaz, da Poljaki niso volje poboljšati sc in kreniti z dosedanjega »krivega* pota. V ravnilo pruski vladi se nahaja h koncu spisa seznam vseli poljskih listov, ki izhajajo v treh poljskih zaborih in v Ameriki. Namen spisa je celemu svetu dokazati, da pruska vlada ima prav. ko Poljake zatira.
V Chicagu se je ustanovilo poljsko ljudsko vseučilišče, ki jc zaseben nepri-stransk znanstven zavod, goječi znanstvo na podlagi znanstvenih načel. Docenti nimajo nobene nagrade in predavanja so dvojne vrste: L predavanja nedeljska od 3. do 5. ure popoldne; 2. predavanja sistematična 4-krat na teden od S. do 0. ure zvečer. Nedeljskih predavanj se udeležuje 3000 poslušalcev, zistematičnih blizu 1000 poslušalcev; poslušalk je samo 400.
S kakšno nepotrpežljivostjo ic bolgarski kralj Ferdinand pričakoval, da postane kralj, dokazuje število in raznovrstnost njegovih podob, ki jih je od 22. septembra
(st. st.) lanskega leta dozdaj razposlal vsem uglednim ilustrovanim listom in raznim knjigarnam v Evropi. Neki bolgarski radovednež jc naštel 40 raznovrstnih podob. Zadnja podoba predstavlja kralja Ferdinanda s čepico, na kateri se nahaja pero iz ruskega orla. »Ne vemo,« — piše bolgarski »Den«, — »kaj pomenja to rusko pero. toda nedvomno ima svoj pomen, ker kralj Ferdinand rad govori tudi po svojih podobah.«
Ravnateljstvo moške gimnazije v Varni je sklenilo prirediti s svojimi učenci dva izleta v Rusijo. Udeleženci prvega izleta bodo obiskali Odeso, Nikolajev, Poi-tavo, Harkov, Moskvo, Kijev in Ruse; udeleženci drugega izleta bodo šli v Odeso, Nikolajev, Poltavo, Harkov, Moskvo, Peterburg. Vilno, Kijev, Reni in Ruse. Prvi izlet bode trajal 14 dni in se bo |)o-trosilo 60 frankov za dijaka; drugi izlet bode trajal 18 dni in bode veljal 70 frankov za dijaka. V ta znesek so uračunjeni izdatki za hrano, prenočišče in voznina. Stariši diiakov so ta sklep ravnateljstva pozdravili z veseljem.
V Haskovem na Bolgarskem so morali zatvoriti vse učne zavode, ker nimajo že od božiča nobenih drv za kurjavo. Učitelji so poizkusili podučevati v mrzlih učnih sobah, toda mnogo učencev ie zbolelo.
Pismo Boltfltuja Pepeta.
Gespud redehter!
»No. Zancek, al
za toja kuzlca nč kuntumac nagilta, ke tku lepu brez skrbi in brez torbe zravn tebe mašira?« sm nagu-vuru fice-žepana Zancka, pred ti-stmo aus-logam, ke maja u nem pouhn Aškercu namalanh.
»Kua u moja kuzlca iz torba.ke jc tku puhleuna, kokr gespud zepanu lintverni na jubclumskm moste. Sej je dost. de nosni jest torba, ke desetkat raj ugriznem, ce u druzga ne, pa u pratca, kokr pa moja kuzlca,« m je reku Zancek in m pukazu torbca, ke ia je u rok nesu.
	
' : ■' . V. ■■■*	
• /': v. V;5"	
	
	
V :N§ff	■j .
	v * '
	ff^fti- -. >... i
»Tu maš že prou, Zancek. al kua u pa pol, če toja kuzlca steče?«
»Prava rec! Um pa se jest hitr za kuzlca steku, ji torbca na gobček natek-nou, pa u use dobr.«
»Kaj pa če te šintar dubi, de ti na-inest kuzlce torba noseš? A, kua u pa pol?«
»Kua nas pa sintar briga! Sintar se more tku rihtat, kokr mi pugervama. Se jc vnder sintar za nas tle, ne pa mi za sintarja.«
»Dobr s puvedu, Zancek, kar used
se.«
»Kam se um usedu, tlela v blat? Ce cs, stopma kela h »bajsn bolf« na en oli-tlck; zdela vem de se t u prlegu, ce t ga plačam.«
»Men se zmeri prleže, če m ga ker plača. Le pejitia. m uš pa spet kej nouga puvedu, kuku se kej na rotuže kurnande-ratc. Zdej se že douh cajta nisma nč
vidla.«
Jest b t ze veckat kej puvedu, ce b ti use kar gurku Stefeclne na nus na nanesti, de nas pol u »Sluvence« pu zubeh nos. Ti na ves, kulk sm jest zavle tega mogu ze pretrpet. Enkat sm biu zavle tega ze tku scagan, de t ne morra du-puvedat.«
»Oh, nč s na stur iz tega. sej na ui" nekol več Stefeclne nč puvedu. Sej veni. de ma ta člouk zmeri plajbes uš pičen in
I. priloga l(Slovanea" iti«. 53. dni 6. marca 1809.
Socialno zavarovanle.
(Predaval poslanec dr. Ig. Žitnik.)
Zadnja desetletja se je izvršil velik predat, nepričakovana izpremeinba na gospodarskem in socialnem polju. Novi, moderni stroji so predrugačili vse oblike pridelovanja, bitnega izdelovanja in prometa. Velike to-arne izpodrivajo vseiiovsod malega obrtnika i rokodelca. Parniki in železnice so zbližali ..ddaljene dežele in v čudoviti meri pomnožili konkurenco, vsled katere tudi domači poljski ridelki nimajo prave cene, primerne težavnemu delu in rastočemu davku.
Te velike in globoke izpremenibe sploh v narodnem gospodarstvu pa so provzročile tuji velik prevrat v socialnem ali družabnem iživljenju prebivalstva. Na eni strauj so se pomnožili bataljoni tovarniških delavcev, na drugi strani pa se je skrčilo število kmečkih delavcev in rokodelcev, kakor tudi srednjih samostojnih kmetov. Nastali pa so razni novi poklici, ki se v socialnem in politiškem boju bore za svoj obstanek in politično moč. S tem bojem je v najožji zvezi splošna in enaka vo-livna pravica.
Bistven znak modernega gospodarskega življenja pa je negotovost obstanka, splošna nevarnost, ki preti posamezniku vsled starost), onemoglosti, bolezni ali brezposelnosti. In to velja o vseh stanovih, ki si s težkim delom svojih rok služijo vsakdanji kruh. za katere so zdrave in pridne roke edini kapital. Velik del prebivalstva živi, kakor pravimo, iz rok v usta. Pride bolezen, nesreča, in vsa družina je v največji bedi. Mali rokodelec, kmet ali delavec ni v tako srečnem položaju, da bi si mogel s prihranki nabirati kapital, ob katerem bi brez skrbi živel v starosti ali dolgi bolezni. In ta negotovost, splošna nevarnost revščine in bede tlači in muči duhove najširših slojev prebivalstva, v prvi vrsti pa delavskih stanov.
Zato je pa tudi popolnoma naravno, da se v vseh kulturnih državah razširja in utrjuje splošna želja, naj bi se vsi ti nižji stanovi zavarovali za starost in onemoglost, za slučaj bolezni in nezgod. Stroške za tako splošno, socialno ali ljudsko zavarovanje pa naj bi de loma nosili zavarovanci sami, deloma pa dr žava. In če imenujem državo, mislim na premožnejše stanove, katere veže socialna, torej krščanska in sploh človeška dolžnost, da od svojih večjih posestev in dohodkov prispevajo tudi v blagor revnejšega svojega brata. Pa tudi mlajši so dolžni vsaj izpočetka. torej v prehodnem stadiju takega zakona razmerno nekaj več bremen prevzeti na svoje rame v korist starejših in za trdo delo manj zmožnih kar hočem pozneje še pojasniti. Doslej že imamo prisilno zavarovanje raznih delavcev za slučaj bolezni in nezgod. Pri tem zavarovanju velja načelo, da delodajavec nosi precejšen del stroškov za zavarovanje -svojih delavcev in da skupno z zavarovanci oskrbuje upravo. Nimamo pa še zavarovanja za starost in onemoglost; za stare in onemogle reveže velja le preskrba revežev, ki pa ie ali nezadostna ali pa ogromno, neznosno breme za občine. Po dolgih pripravah je vlada dne 3. novembra 1908 poslanski zbornici predložila načrt zakona, kateri določa trojno zavarovanje: za starost in onemoglost, za slučaj bolezni ter nezgod.
I. Zavarovanje za starost in onemoglost.
Pojasniti hočem najprvo vladni načrt in potem šele izraziti tudi svoje mnenje o tem načrtu. Pričeti pa hočem z zavarovanjem za starost in onemoglost, ker ravno o tem je javno mnenje še najbolj zmedeno. Vzorec vladnemu načrtu >e bil nemški zakon, ki pa pozna zavarovanje le delavcev za onemoglost in starost. Merodajno pa je načelo sani o p o m oč i i n državne po m o č i. to ie, da plačujejo delavci, delodajavci ali gospodarji in država. V Nemčiji je namreč začetkom
osemdesetih let socialna demokracija začela rasti v toliki meri, da je knez Bismark z zavarovanjem delavcev za starost in onemoglost upal zajeziti socialno-demokraški naval. Za druge delavske stanove, kakor za rokodelca in malega obrtnika se Bismark ni dosti zmenil.
Leta 1904 jc Korberjeva vlada predložila svoj načrt, pa le za d e I a v s k o zavarovanje. Poznejša Beckova vlada se je odločila tudi za zavarovanje samostojnih oseb, ki ne dobivajo redne delavske plače ali mezde iu poglavitnega svojega dohodka ne dobivajo od svojih kapitalov, ampak si kot kmetje, obrtniki in mali trgovci s svojim delom služijo vsakdanji kruh.
Vlada nasvetuje prisilno zavarovanje, to je, zavarovan mora biti vsakdo z gotovo starostjo in določenimi dohodki. Dalje določa vlada, da naj država za vsacega brez razlike prispeva k letni renti za starost in onemoglost po 90 kron. Glavni pogoj in namen pa je, d a p o s t a n e zakon za prebivalstvo dobrota, ne pa nova nadloga. V tem pogledu pa so danes mnenja še različna, ker nimamo še nobene izkušnje. Zato načrt sam že določa, da bi se moral zakon čez 12 let na podlagi pridobljenih izkušenj izpremeniti, oziroma zboljšati.
Naglašam pa, da načrt ravno glede na zavarovanje za starost in onemoglost ni smel prezreti važnega dejstva. Prehod od delavca do samostojnosti, pa večkrat tudi od samostojnega do delavca je tako pogosta prikazen, da je pri zavarovanju za starost in onemoglost skoraj nemogoče ločiti delavca od malega kmeta, pomočnika od obrtnika in malega trgovca. Socialni demokratje pa in tovarnarji z vso silo delajo na to, da bi bil pri starostnem zavarovanju delavec, odnosno pomočnik, popolnoma ločen od samostojnega kmeta, rokodelca in malega trgovca. Pravijo namreč, da bi tekom iet veliki kapital moral več milijonov kron na leto plačevati za kmeta in obrtnika. Opozarjam na to dejstvo osobito tiste, ki bedasto kriče, da bode moral kmet za vse plačevati. Nasprotovalo pa bi tudi krščanski in socialni misli, ko bi delali umetno mejo med delavstvom in nižjimi samostojnimi delavskimi stanovi pri zavarovanju za starost in onemoglost. Nihče mi ne more ugovarjati, ako trdim, da bi marsikateri kmetič ali rokodelec rad menjal z boljšim delavcem.
Vendar pa vladni načrt dela med delavcem in samostojno osebo neko razliko. Načrt določa namreč, da se dobi renta ali preskrb-nina za starost z dovršenim 65. letom. Izkušnje pa kažejo, da delavec navadno obrabi svojo delavno moč in postane za delo nezmožen mnogo pred 65. letom. Zato vlada nasvetuje, naj načeloma dobe pravico do rente ali preskrbnine za onemoglost le nesamostojni delavci, posli in pomočniki, starostno rento pa samostojni gospodarji in rokodelski mojstri. Vlada namreč sodi, da so samostojni gospodarji zadovoljni, ako imajo zagotovilo, da v gotovi starosti dobč letno preskrbnino v denarju, ne da bi bili navezani na podporo svojih ali tujih budi. Uglavni vzrok pa, da po vladnem načrtu samostojne osebe ne bodo zavarovane za onemoglost, je pa to, ker bi se stroški nečuveno zvišali. Pripomnim pa že sedaj, da marsikatera samostojna oseba davno pred 65. letom lahko postane nesamostojna (če n. pr. kmet izroči posestvo svojemu sinu ali zetu) in tako dobi pravico tudi do rente za slučaj onemoglosti. kar pojasnim pozneje. To so splošne opazke.
Kdo bode zavarovan ,
Za onemoglost in starost bodo po vladnem načrtu, ako sploh obvelja, zavarovani vsi nesamostojni, to so: industrijski, obrtni in kmetijski delavci, dninarji in posli, pomagajoči rodbinski udje (sinovi, hčere, bratje, sestre, strici, tete), vajenci, delavci na domu, domači učitelii, domače šivilje, do-
mače perice, postrežnice itd. Teh je sedaj v Avstriji okoli 6 milijonov.
Samostojni kmetje, obrtniki, trgovci in sploh druge samostojne osebe pa se bodo morale zavarovati le za starost, počenši s 65 letom.
Izvzeti pa so tisti, katerih letni dohodek presega 2400 kron ali na mesec 200 kron, dalje tisti, ki redno nimajo v delu več ko dveh poslov, oziroma pomočnikov ali delavcev, ka-,tera nista člana rodbine; zavarovanja proste so tudi od rojstva za delo nezmožne osebe, vsi onemogli in nad 60 let stari.
Dolžnost zavarovanja se prične z dovršenim 16. letom starosti.
Vajenci in praktikantje se ne prištevajo delavcem ali pomočnikom. Obrtnik torej, ki ima dva pomočnika in dva vajenca, je po vladnem načrtu prisiljen biti zavarovan ?a starost, kakor kmet, ki ima poleg sina in hčere še hlapca in deklo pri hiši.
Vplačila in rente.
Vplačila za delavce, posle in pomočnike, torej za n e s a ni o s t o j n e, bi se po načrtu plačevala na teden. Razdeljena bi bila na šest razredov z ozirom na tedenski delovni zaslužek. Polovico teh prispevkov bi moral plačevati delavec, polovico pa gospodar ali delodajavec.
S a m o s to j n i, torej kmetje, obrtniki in mali trgovci pa nimajo tako rednih dohodkov, kakor dolavci, ki navadno dobivajo svoje tedenske plače ob sobotah. Kmet ali rokodelec mora večkrat tedne in tedne čakati, da dobi gotov denar. Pri kmetu se celo zgodi, da leto in. dan ne položi v shrambo cesarske podobe, ki sc ji pravi denar. Zato vladni načrt za samostojne določa razne olajšave. Prva je ta, da bi samostojni ne plačevali na teden, ampak na mesec, in sicer po 50 vinarjev na mesec tisti, ki imajo na leto samo do 480 kron čistega dohodka; po eno krono na ntesec pa bi plačevali tisti, ki imajo na leto čistega dohodka nad 480 do 2.400 kron. Kdor irtia nad 2.400 K dohodkov, bi ne bil prisiljen, da sc zavaruje za starost. Naglašam pa takoj, kar pojasnim še pozneje, da načrt pač določa za Je prisil n ost zavarovanja, nc pa, da bi samostojni zavarovanec brezpogojno moral vsak mesec redno vplačati svoj prispevek. To je ravno glavna olajšava v tem načrtu, katere ne poznajo zasebne zavarovalnice. Pridejo namreč lahko celi meseci v letu, ko kmet ali tudi rokodelec ne more plačati svojega prispevka. Država ali zavarovalnica ga zaradi tega ne bode odrla na meh ali na tebinič meninič zarubila. Te določbe niso v načrtu dovolj iasne. Da pa se izključi vsak dvom, treba bode v besedilu zakona še več jasnosti. Znesek vplačil in rent pojasni ta tabela:
C	B O
-	i*
o	r «
TJ
1 O I m
S *
— je
I %
| S. su
Tj t/l > o
S i' O- S-s
(S) CJ
2 V

c -a
iS M CL.
00 >Q O
— (N
.on oo
in oi oo »o : — (M t. rn
— — n
I I S M
a; | ---
O o o o
^ OONO
<3 rr r- o> cm o> ~
' ^ . » R *■ C ft
C O O | o o qo (N o I n
3? o ri :	0
|	UI
!	o
■	c
O
o. >
o
O T O -— — <N (
t	s:

Z
kar pu pot, ke gre naprej, piše in Idi ubira. Unkat je še ena brajnuka, ke je nesla pouhna korba jajc, na cest prebrnu, ke je biu tku zamišlen u ene šrifte, de se je vajna zaletu.«
»No viš, ti s pa se zmeri tku naumn, de mu se pumagas zgaga delat, al na za-sluzes, de b t iz krampam na glau pusu?«
»I, sevede zaslužni; ampak nekar m tega na stur. Sej jh je že tku dost u Iblan, ke jtn je use iz glave ušlu; če še men ptišaš, pol pa glih nubenga pametnga člu-veka na u u Iblan.«
»Nc na stenki spet! Puglej gespuda Plantana, pol pa guvor, ce ni nubengd pametnga čluveka u Iblan.«
»Al je gespud Plantan res tku pa-metn, kokr prau'š.«
»Kaj na u! Kene, kdur je naumn, ta .ie ze cefridn, ce je zadost kusmat; ge-spu.de Plantane pa tli zadost, de je kusmat, ampak ce bt tud bugat, zatu se pa drzi nase sparkase tku ket sustarsk pop, de ga na spraus prec, ce b ga prou iz tre-petlinam ribu, al pa iz Cahrlinam puste-pou.«
>Po! je pa pridu, ta gespud Plantan.«
»Kdu pa prau, de ni pridn? Sevede je pridu, zatu pa tud pejomtarje h pridnast nagajna, de mu nuc in dan bilanca delaja in dubl uja pa poen gros za tu. Vids, u tem se vid te prava pamet, ke druge h del prgajna, ce nc na kusta, sam pa gleda ker more kasn krajcer ujet, kronce sa mu
pa se lubs, kokr je pukazu tekat, ke je dubu sterstu krone na rotuz. Ce mu pa ker puzresnast naprej vrze, se pa udreze, da nuca gnar, dc u sou lohka spet enkat ta bele medvede gledat, ke jm je ze tku douhces pu nem.«
Aha, že vem! Sej je biu že enkat tam, ke je večn sneg in led in ke nuč deset mescu trpi. Ti, Zancek, al misl še kerga iz saba uzet, de mu u pumagu devet mescu spat?«
»Tistga pa na vem. Ene par b jih biu dobr ke puslat, de b se enkat vornk na-spal na soje stroske. Pa pestima tu, sej mama se tud druge kunstne in pametne Idi u Iblan; nekar na misl, Pepe, de s sam ti pametn in pa gespud Plantan. Le puglej nasga gespuda zenerja Koha, kua je tu za en tc.
»Sej ga puznani!«
»No, pucaki no, de t um use puvedu. Tam pr post s vidu, kuku Degengi ene stacune dela in rihta u soj liis. Vis, ke sa ble use tiste stacune urihtane ud itzutii. se je pa pukazal, dc stuji vse pu stran in zve-rizen. Kua je biu za strt. Nc. Puklical sa nasga gespuda zenerja Koha in prsou je iz enem ruguvilam, pustavu jh ke na sred ceste, s ta leumu ucesam zamizu iz ta de-stuno pa skus ena lukenca pugledu, pa je stala cela stacuna spet glih kokr sveča. Vis, Pepe; zdej pa ti zamis, magari iz ubem ucesm. pa glej skus kakršna luknea cs, oa us ena figa naredu. Tku kunstn je
gespud zener '< zdej mama pa enga zenerja, kfc se pu Prelouska, ke je pa se desetkat bi kunsii; ;kr Koh. Tetnu pa se mižat ni treba in tu^ skus lukence mu ni treba gledat, pa se zna iz vrh Roznpoha spestet pu trebuh al pa pu hrbte dol na traunk in na traunke se ene par kozoucu pu vrh nardet. Tu t je se le tc, tu! Zatu se m pa prenaumn zdi, de »Sluvenc« tist negau sportn klub neki ud strani zafrkuje zavle tega, ke u u post en bal prstimu. Sej b mogu tud »Sluvenc« vedet, de pu zim nimaja cajta te gespudi pu cimre skakat in plesat, ke se morja drsat. Pleseja lohka kedr je, drsat se pa na morja pu let. .lest na vem, dc tu na gre gespude Ste-fete uglava, sej drgac ja se zmeri precej dobr pugrunta. Ti, Pepe, dejna ti enkat ježek stegnt in mu puvej, kuku in kaj; sej tu um zilir puves, de saj na u nazadne ud sportnga kluba se pugervu, de se morja pu zim hodet kopat, pu let pa drsat.«
»Le brez skrbi bod. Zancek; jest um že soja doužnost naredu. Zdej pa buhloni za tist ohtlc vinčka, kc s me najn puvabu. Kedr se uva spet ke narajmala, te um pa jest puvabu.«
Tula sva se iz Zanckam puguvorla, pa je tku hitr cajt meniu, de sam nistn vedu kdaj. Zdej nej pa gledaja, gespud redehter, dc se uja pu tem rihtal in pusti sportn klub prgmah, de se še Zancke na u zameru
Rnitatu Pepe iz Kudeluga.
Za delavca torej, posla ali pomočniki, ki ima na teden plače do K 4 80. znaša tedenski prispevek 12 h. ali na leto 6 kron. Polovico bi plačal delavec sam, drugo polovico pa njegov gospodar. V 11. razredu bi bili delavci, ki imajo na teden plače od K 4 80 do 9 60. Ti bi plačevali na teden po 24 h, ali po 12 kron na leto itd., kakor je razvidno iz tabele.
Kako pa s c izračuna renta? Država prispeva za vsako rento brez razlike 90 kron na leto. K tenui se prišteje petkratni letni povprečni prispevek in pa še dve desetiuki vse vplačane svote. Vzemimo torej delavca najnižjega plačilnega razreda, ki plačuje za zavarovanje na teden 12 h, ali na leto 6 kron. V dvajsetih letih bi torei plačal, vštev-ši gospodarjevo polovico prispevkov. 120 K. Njegova renta vsled starosti ali onemoglosti bi torej znašala: od države 90, petkratni letni povprečni prispevek, to jc 5 X 6 (30 kron) in pa dve desetinki vse vplačane svote, to je
0	2 X 120 = 24 K. Torej : 90 + 30 + 24 - 144 kron.
V 30 letih bi vplačal 30 X 6 ~ 180 kron. Renta pa bi znašala: 90+5X6+0'2Xl80--l56 kron. V 40 letih bi vplačal 240 kron. Renta njegova pa bi znašala: 904 5X6+0'2X240- L <68 kron.
Ako samostojni plača na mesec po I K, ali na leto 12 kron, vplačal bi n. pr. v 20 letih 240 kron. Renta njegova bi znašala: 90 4- 5 X 12 + 0 2 X 240 = 190 kron. renta po 30 letih 222 kron, po 40 letih 246 kron.
Cas čakanja.
Preden zavarovanec dobi pravico do rente ali preskrbnine za starost, oziroma onemoglost, mora preteči gotov čas čakanja.
1	n t u je treba dvojno razločevati. Kakor sem že omenil, imajo nesamostojni (delavci, posli, pomočniki itd.) v prvi vrsti pravico do rente za slučaj onemoglosti že pred 65. letom starosti; samostojni pa dobe le starostno rento. Da nesamostojni dobi (in-validitetno) rento za onemoglost, je dovolj, ako je plačal 200 tedenskih prispevkov, in sicer ali 50 krat v 4 letih, ali pa 40 krat v 5 letih. Onemogel (i n v a I i d ) p a postane tisti, k i v s I e d starosti, bolezni ali drugih hib n c more vsaj tretjine tistega si z delom pridobiti, kar je ni o g oč e telesno i n duševno zdravemu človeku iste starosti, v i s t c iti poklicu in kraju z enako usposobljenostjo.
Za starostno rento pa traja čas čakanja pri samostojnih le 200 prispevnih tednov, pri nesamostojnih pa 30 let. Samostojni imajo torej veliko olajšavo pri zavarovanju za starost, kakor nesamostojni za onemoglost. Starostna renta se prične s 65. letom. Mnogim se zdi to leto previsoko. Omenil pa sem že, da bi se stroški pomnožili' za milijone, ko bi znižali starostno mejo na 60 let. Dalje pa hoče vlada, da se zavarujejo še osebe, ki so že 60 let stare tedaj, ko zakon stopi v veljavo. Ko bi torej starostno mejo znižali na 60 let, potem bi se mogle zavarovati le še osebe s .55. letom starosti. V tem tiči nekaka izravnava za to, ker samostojne osebe ne dobe rente za onemoglost ali invaliditeto.
Rente ali preskrbnine.
Najvažnejše vprašanje za zavrovauee in sploh za prebivalstvo je: Koliko plačani o i n kaj d ob i m o ? To vprašanje je mogoče najbolje pojasniti z vzgledi.
Vzemimo delavca, posla ali pomočnika. Ta dobi, kakor sem že omenil, ako ostane kot nesamostojen, zdrav in za delo zmožen, s 65. letom starostno rento. Ce pa preje postane onemogel ali invalid, pa dobi takoj rento za onemogle, ako je vplačal vsaj 200 tedenskih prispevkov.
Ker nasprotniki zavarovanja vlačijo na dan vedno najneugodnejše slučaje, pričnimo enkrat z ugodnejšimi.
Recimo, da je zakon letos z novim letom stopil v veljavo in da je kdo (delavec ali samostojen) star 60 let. Ta more dobiti le starostno rento. Po načrtu more plačati nesamostojni delavec k večjemu 200 prispevkov. Vplačal bi torej v 200 tednih delavec I. plačilnega razreda 200 X 12 Ii = 24 kron. Starostna njegova renta pa bi znašala: 90 + 5 X 4 8 4- 0-2 X 24 118 kron 80 h. Delavec II. plačilnega razreda bi vplačal 200 X 24 48 kron. Njegova renta pa bi znašala: 90 + 5 X 9 60 - 147 kron 60 h. Prvo leto torej dobi trikrat več nazaj, nego je vplačal. Delavec, 60 let star, III. plač razreda bi vplačal za starostno rento 200 X 36 = 72 K. Renta njegova bi bila: 90 + 5 X 144 4- 02 X 72 176 kron 40 h. Samostojen gospodar, star 60 let, bi v petih letih za starostno rento vplačal kvečjemu 50 kron. Renta njegova bi bila: 90 + 5 X 50 4- 02 X 50 = 150 kron, torej ravno trikrat večja, nego je vplačal.
2.	Recimo, da jc delavec II. plač. razreda star 55 let in ostane nesamostojen do 65. leta. Vplačal je v 10 letih 120 kron. Renta njegova pa znaša: 90 4 5 X 12 4- 02 X 120 ~ 174 kron.
3.	Delavec 111. plač. razreda jc star, ko se zavaruje, 52 let. Vplačal ie do 65. leta 13 IS
234 kron. Starostna njegova renta pa bi znašala: 90 4 5 X 18 + 02 X 234 206 kron 80 h.
Recimo pa. da je ravno ta delavec v štirih letih redno vplačal 200 tedenskih prispevkov (po 50 na leto), s 56. letom starosti bi postal invalid. Kaj je vplačal in koliko dobi? Kot delavec jc vplačal 200 X 36 h - 72 kron. Sedaj ima že pravico do rente vsled onemoglosti, in ta renta bi znašala: 90 4- 5 X 18 4- 0-2 X 72 - 194 kron 40 h.
4.	Delavec IV. plač. razreda je star 45 let. Ako je redno plačeval in v štirih letih postal
invalid, vplačal je 96 kron. renta njegova pa I pomočnik je v 10 letih vplačal 50X36X10;
znaša do smrti: 90 + 5 X 24 -f 02 X 96 = 229 kron 20 h. Ko pa bi ta dočakal 65. leto sarosti. bi znašala njegova starostna renta 306 kron.
5. Delavcc U. razreda je star šele 16 let, ko zakon stopi v veljavo. Ako le redno plačeval do 20. leta, ie že vplačal 200 tednov
180 kron. Kot samostojen mojster je plačeva na leto n. pr. 10 kron. v 30 letih torej 300 K vsega skupaj 480 kroti. Renta njegova pa bi bila 246 kron.
Samostojni ln renta za onemoglost. To vprašanje Je za samostojne gospo-
in ima pravico do rente za onemoglost, ako | darje in obrtnike največje važnostL Posebni postane stalno onemogel. Vplačal je vsega	—" —1
skupaj 48 kron. renta njegova pa iznaša do smrti na leto 162 kron.
6. Recimo pa. da ta delavec od 16. do 05. leta starosti redno plačuje brez presledka kake bolezni ali vojaške službe, torej celih 49 let. To bi bil najneugodnejši slučaj sploh.
pomisleki proti socialnemu zavarovanju izvi rajo največ ravno iz tega, ker imajo samostojni delodajavci pravico le do starostne rente, ne pa tudi do rente ali preskrbnine vsled onemoglosti. Pravijo namreč: Hlapci in dekle, tovarniški delavci in obrtniški po-moOniki dobe rento ali preskrbtiino tudi za
Vplačila bi iznašala 588 kron. Dobil pa bi onemoglost, ako so vplačali vsaj 200 teden-letne rente: 90 + 5 X 12 + 02 X 588 — skih prispevkov, torej lahko že v štirih letih
i_____ t« u	nrl rtnrv k-n s/i 7.a<\pli vnlačev.iti ini troSDndarii
267 kron 60 h.
7. Delavec IIL razreda ima na teden plače 9-60 do 14 40 K- Vplačila iznašajo v letih 540 kron. v 40 letih pa 720 kron. Njegova renta iznaša, ako prej ne postane one mogel, v 30 letih 288, v 40 letih 324 kron;
od dne, ko so začeli vplačevati, mi gospodarji in rokodelci pa moramo do 65. leta čakati na starostno rento.
To je sicer res. Omenil pa sem že preje, da malokateri težak delavec trden iu zdrav dočaka 65. leto starosti, ko se pričenja sta-
torej se mu vplačila povrnejo povprek v dveh rostna renta. Kai pa naj naredi delavec, hla-
letih. Ako pa postane invalid, dobi seveda že po 200 tedenskih prispevkih rento za onemoglost v znesku 194 kron 40 h.
8. Mogoč pa je slučaj, da n. pr. 45 let star delavcc II. razreda po 10 letih postane samostojen in kot tak še 10 let plačuje za zavarovanje. Torej je vplačal v 10 letih kot delavec z gospodarjem (vsak polovico) 120 K Ako ima potem kot samostojen gospodar či-
pec ali rokodelski pomočnik, ki morda obne more v 50. letu starosti, pa nima svoje strehe, ne svojih domačih, ki bi niogll in hoteli zanj skrbeti? Preostane mu le beraška palica ali pa k večjemu slaba podpora z raznimi davki obremenjene dontače občine. Samostojni pa imajo večinoma svoje domove, domačo streho in domače ljudi, ki vsaj za silo skrbe v bolezni in onemoglosti za svojega očeta, od-
stega dohodka na leto nad 480 kron, plačuje nosno delodajavca. Vlada pa navaja kot glav-torej 1 krono na mesec; v 10 letih je vplačal ni vzrok, da samostojni ne dobe rente za cne-
še 120 kron. vsega skupaj v 20 letih (od 45	' '	.........
do 65. starosti) 240 kron. Renta njegova pa iznaša: 90 + 5 X 12 + 02 X 240 - 198 kron.
9.	Drug slučaj: Domač sin ie star tO let, ko začne plačevati; s 26. letom se oženi in postane gospodar do 65. leta. Koliko vplača in dobi? Pomagajoči rodbinski člani se štejejo v najnižji plačilni razred, ki plačuje ua teden za starostno zavarovanje po 12 h. Plača torej kot nesamostojen v 10 letih 60 kron; potem pa vplača kot gospodar v 39, recimo na leto po 10 kron, torej vsega skupaj od 16. leta 450 kron. Dobi pa ua leto starostne rente: 90 + 45"90 4- 90 — 225 kron 90 h.
10.	Delavec s tedensko plačo 24 do 36 K
moglost, ker bi se stroški pomnožili za ogromne milijone, kar bi bilo preveliko breme za zavarovance in državo. Ampak nekaj drugega je mogoče. Paragraf 106. vladnega načrta pravi: »Pravico do rente za onemoglost imajo nesamostojni pridobivajoči zavarovanci (§ 4.), dalje taki samostojni zavarovanci, katerih delavnost kot samostojnih je včasih pretrgana po nesamostojni delavnosti, ako so zaduji dve leti pred zahtevano pravico do rente vplačali vsaj 26 tedenskih prispevkov kot nesamostojni«. Kai se to pravi po domače? Pravico do pre
spada v V. plačilni razred, ki plačuje na teden skrbuine vsled onemoglosti imajo v prvi vrsti
za zavarovanje 60 h. V 30 letih n. pr. bi plačal 900 kron; renta njegova pa bi potem do smrti iznašala ua leto 420 kron. Ako pa ta delavec plača le 200 tednov, potem pa vsled bolezni postane za delo nezmožen, vplačal je vsega 120 kron, renta pa mu iznaša 234 kron.
Zgodilo pa se bode skorai v vsakem slučaju, da delavec, posel ali pomočnik tekom let dobiva različne plače, to pa iz raznih vzrokov. Ko bi se takemu zavarovancu odmerila renta n. pr. na podlagi zadnje njegove plače, stori se lahko krivica njemu ali pa blagajni; kar se more dokazati z računi. Načrt torej predlaga, naj se vsa tekom let vplačana svota uzame za podlago pri določitvi rente, nc glede na to, da morda ni redno plačeval vsak teden ali morda pretrgal plačevanje celo leto ali tri leta med vojaško službo.
Ravno to pravilo tudi velja za one slučaje. da delavec ali pomočnik postane samostojen gospodar ali mojster ali pa narobe, da gospodar ali mojster postane zopet nesamostojen delavcc. oziroma pomočnik. To pravilo naj pojasnijo nekateri vzgledi.
11.	Zavarovanec je n. pr. kot delavec dobival plačo 5 let I. razreda, 8 let II. razreda. 5 let III. razreda, 6 let IV. razreda, potem pa postane invalid. Koliko torej iznaša njegova renta za onemoglost?
Recimo, da ie redno plačeval 50 tednov na leto. Opozarjam pa, da mu ie po načelu dovoljeno tudi le 40 tednov na leto plačevati; v tem slučaiu bi bila seveda renta manjša. Plačal jc torej prvih 5 let (na teden po 12 h ali na leto po 6 kron) 30 kron; 8 let v II. razredu (no 24 h na teden ali 12 kron na leto) % kron; 5 let v 111. razredu (na teden po 36 h ali na leto po 18 kron) 90 kron; 6 let v IV. razredu (na teden po 40 h ali na leto po 24 kron) 144 kron. V vseh 24 letih ie torej vplačal 30 + 9(i + 90 •+ 144 ~ 360 kron ali povprek na leto 1 5 k r on. Renta njegova bi torej iznašala: 90 + 5 X 15 + 02 X .160 = 257 kron na leto. Pripomnim, da morda za dve osebi renta ne bode enaka. Mogoče so stotere razlike v plači, v starosti, posebno pa tudi v vplačilih, ki ne bodo in ne morejo biti redna ter stalna.
12.	Domač sin ie zavarovan že s 16. letom starosti. Po 20. letu starosti je 3 leta vojak. Ko pride domov, dela na domu še 5 let, potem sc oženi, postane gospodar in je samostojen do 65. leta. Koliko jc vplačal ip koliko iznaša njegova starostna renta?
Prva štiri leta je vplačal, ako ie redno plačal 50 krat 12 h, ali 6 kron na leto. skupaj 24 kron. Tri leta kot vojak ni plačeval sam, pač pa država zanj, skupaj 18 kron. Nato je v 5 letih vplačal 30 kron. Od 28. leta starosti dalje pa je 37 let plačeval kot samostojen, n. pr. na leto po 10 kron, in je vplačal 370 kron. Cclo svoje življenje je torej vplačal 442 kron, ako prištejemo tudi 18 kron državnega prispevka med vojaško službo. Renta njegova pa bi iznesla 223 kron 50 h. Ako pa ta zavarovanec n. pr. s (»0. letom starosti ali pa tudi že preje izroči posestvo sinu ali zetu in kot nesamostojen postane za delo nezmožen (onemogel), dobi pa rento za onemoglost, ako je kot nesamostojen vplačal vsaj v dveh letih 26 krat po 12 h, to je 3 krone in 12 h. O tem več pozneje.
13.	Rokodelski pomočnik s plačo 9 K 60 h do 14 K na teden sc zavaruie s 25. letom starosti. S 35. letom postane samostojen mojster. Koliko iznaša njegova starostna renta? Kot
nesamostojni uslužbenci. Med te nesamostojne osebe pa se v smislu § 4. štejejo tudi oni pri kmetijstvu, rokodelstvu ali mali trgovini pomagajoči rodbinski člani, ki niso v nobenem delavskem, službenem ali učnem razmerju.
Kaj se more iz tega sklepati? Posebno za našega kmeta jako važen razlog za zavarovanje! Kmet je n. pr. 55 let star in ima sina, kateremu bi rad prepustil svoje zadolženo posestvo, da priženi nekaj dote, ali ker je sam že za težko delo nesposoben. Bil pa je preje morda že najmanj štiri leta kot samostojen zavarovan in je tudi redno vplačal za 200 tednov, ozirOma 50 mesecev. Ko je izročil sinu, postal je nesamostojen, četudi ni kot navaden delavec ali posel v službi svojega sina ali zeta. Ce pa sedaj kot nesamostojen plača v dveh letih vsaj 26 krat 12 h — ker kot rodbinski član brez določene plače spada v najnižji plačilni razred — ima pravico do rente tudi vsled onemoglosti že pred 65. letom starosti. To določbo ravno prezirajo nasprotniki zavarovanja kmečkega prebivalstva.
Citajte na strani 212. vladnega načrta pojasnilo k f? 106. Ondi pravi vlada: Načelo velja, da imajo le nesamostojne pridobivajoče osebe pravico do rente vsled onemoglosti. Ne s m c pa se prezreti, da je veliko Hudi pri kmetijstvu in rokodelstvu, katerih ne moremo popolnoma prištevati ne samostojnim. pa tudi ne med delavce ali posle. So namreč mnogi, ki včasih kot samostojni obdelujejo kos svojega zemljišča, imajo morda tudi svojo streho, sicer pa hodijo tudi na dnino. Te osebe moramo preje prištevati med nesamostojne, nego med samostojne gospodarje. In ti imajo pravico tudi do rente, vsled onemoglosti.
Priznam pa, da je ta določba v načrtu zakona premalo jasna in more dajati povod dvomom, prepirom in tožbam. Ker sam nisem bil v tem oziru pomirjen, stopil sem nedavno na Dunaju v ministrstvo za notranje posle, odnosno v oddelek za zavarovanje. Iu ondi sem prosil, naj mi pojasnijo to in druge nejasne točke otii gospodje, ki so ta načrt izdelali. In to sta v prvi vrsti sekčni načelnik dr. vitez W o I f in dvorni svetnik dr. K a a n. Ta dva, v tem vprašanju gotovo najmerodajnejša ve-ščaka, sta mi rekla: Ko smo kovali paragraf 100., mislili smo ua gališke razmere. Ondi so večinoma mali kmetje ali kočarji, ki imajo po nekaj oralov zemljišča, navadno pa nič gozda. In ti hodijo na delo k graščakom. V Galiciji torej še obstoji neke vrste tlaka. Ti kmetje niso v pravem pomenu delavci, pa tudi ne samostojni kmetje. Jaz pripomnim: Ako ima torej vladni načrt pred očmi te gališke male kmete, katerim prizna poleg starostne tudi invalidno rento, potem ne vem, zakaj bi ne imel iste pravice tiaš kmet, obrtnik ali mali trgovec, ki je pred 65. letom izročil gospodarstvo, obrt ali trgovino svojemu sinu ali zetu. kateremu pa še vedno pomaga kot rodbinski član brez gotove plače v denariu. Ti si pač izgovore »kot® ali dajatve za živež in obleko ter izbo za stanovanje.
Nato sta mi odgovorila oba ta gospoda uradnika: »Brez vsega dvoma imajo ti družinski očetje v smislu § 106. v zvezi s § 4. pravico tudi do rente vsled onemoglosti, ako so bili preje zavarovani vsaj 200 tednov kot samostojni in so zadnji, dve leti pred svojo onemoglostjo vplačali kot nesamostojni šc vsaj 20 tedenskih prispevkov.
Ako se torej v tem oziru doseže povsem jasno besedilo, ki izključi vsak dvom, potem po moli sodbi odpade eden glavnih pomisle-
kov proti starostnemu zavarovanju malih kmečkih posestnikov in rokodelcev.
14. Recimo torej: Kmečki posestnik ali rokodelec je star 55 let in ie kot samostojen plačeval že pet let po 1 krono na mesec. Ta izroči posestvo, oziroma obrt ali trgovino shiu, zetu ali pa ženi, izgovori si nekaj užitka in je brez dvoma nesamostojen. Kot tak pa v dveh letih vplača za zavarovanje še 26 tedenskih prispevkov, nato pa oboli in postane invalid. Koliko iznaša njegova renta vsled onemoglosti? Kot samostojen gospodar Je v 5 letih vplačal 50 kron. To zadostuje, da velja zavarovanje v tem slučaju. Nato je vplačal kot nesamostojen še 26 X 12 h = 3 K 12 h Vsega skupaj je torej vplačal 53 K 12 h. Renta njegova iznaša, ko je star 57 let 90 + 5,112/7 X 5 + 0 2 X 5312 = 138 K -50 h.
Prostovoljne večje dajatve.
Vladni načrt tudi določa, da se more prostovoljno več plačevati za starostno ali invalidno rento ter odpravnino v slučaju smrti. Vsak prostovoljen prispevek, ki pa na leto ne sme presegati 100 kron, se posebe vpiše. Vsako prostovoljno vplačilo se smatra kot posebna vloga, ki daje pravico do rente ali odpravnine. Skupni znesek rente ali odpravnine so-stavljajo .posamezne vloge. Na ta način je mogoče dobivati rento ali zagotoviti večjo odpravnino zaostalim že od 55. leta starosti da-lie, Za te vloge veljajo splošna zavarovalno-tehnična načela. Kdor ima torej slučajno nekaj kron več, vloži jih na ta način v zavarovalnico in si po razmerju vlog zagotovi preskrbtiino za starost ali onemoglost s povoljnim rokom med 55. in 65. letom starosti. Za premožnejše je ta določba jako velike važnosti. V Belgiji pa linajo zakon, ki določa: Kdor se zavaruje za starost pri vzajemnem, od države priznanem društvu, dobi pri vsaki letni vlogi do 15 frankov pri vsakem franku 60 centi-mov od vlade. Ce je torej kdo vložil 10 frankov. pripiše se mu na račun države še 6 frankov. In to je mogoče tudi pri nas, ako bi v smislu načrta hotele in mogle dežele dodajati gotove prispevke k prostovoljnim vplačilom. S tem bi se pospeševala tudi varčnost prebivalstva.
AH se mora redno plačevati ?
Tudi to vprašanje je jako važna Nasprotniki starostnega zavarovanja kriče: Za božjo voljo, kako je mogoče delavcu redno plačevati vsak teden in delodajavcu vsak mesec poleg tedenskih prispevkov za uslužbence? Tega zakon tudi strogo ne zahtev a, kakor določajo paragrafi 125 do 128. Osebe n. pr., katere vsled brezposelnosti alt drugih vzrokov niso dolžne plačevati, pa so vplačale že 100 tedenskih prispevkov, morejo prostovoljno nadaljevati vplačevanje.
Oseba, katera ni še vplačala 2 0 0 tedenskih ali 50 mesečnih prispevkov, izgubi le tedaj vso pravico do vplačanega denarja, ako tri leta po vrsti sploh ni nič vplačala. Ce torej plačani letos meseca januarja nekaj vinarjev, drugo leto pa šele meseca decembra, sem še vedno zavarovan in imam vse pravice; renta je potem seveda manjša, ako pozneje prostovoljno ne vplačam višje svote.
Ako je nesamostojni že vplačal 200 tedenskih ali samostojni 50 mesečnih prispevkov, potem izgubi pravico do rente šele tedaj, ako leto pozneje ne vplača sploh nič ali dve leti skupaj ne vsaj 20 tednov, oziroma 5 mesecev ali v treh letih ne vsaj 40 tednov, oziroma 10 mesecev. Tako določa § 127. vladnega načrta.
Jaz sem to besedilo tolmačil tako-le: Ako je nesamostojni zavarovanec že vplačal 200 tedenskih, oziroma samostojni 50 mesečnih prispevkov, ohrani še pravico do rente, ako naslednje leto vplača vsaj enkrat, torej drugo leto vsaj še 19 tedenskih, oziroma 4 mesečne prispevke, in tretje leto vsega skupaj 40 tedenskih, odnosno 10 mesečnih prispevkov. Sekčni šef dr. vitez VVolf pa mi je ta paragraf tako-le tolmačil: Kdor je že vplačal 200 tedenskih, odnosno 50 mesečnih prispevkov, ta že ima pravico do rente. To pravico pa si obdrži, če nato etio leto ne plača nič in drugo leto 20 tedenskih, oziroma 5 mesečnih prispevkov, ali če tudi dve leti zapored nc plača nič in šele tretje leto za 40 tednov, odnosno 10 mesecev.
Pa naj se to nejasno besedilo tolmači tako ali drugače, gotovo in pribito pa je. da zakon dovoljuje olajšave in ne zahteva strogo in pod kaznijo rednega plačevanja. Ce bode n. pr. kmet ali obrtnik vplačal povprek na leto -1 do 5 kron, bode po mojem prepričanju še vedno sigurno zavarovan. Ce eno leto nc zmore krone, zadostuje 20 vinarjev, pa drugo leto več odrine.
Odpravnine za zaostale.
Ako je zavarovanec vplačal vsaj 40 tedenskih ali 10 mesečnih prispevkov ter umrl, imajo njegovi zaostali pravico do glavnične odpravnine, in sicer:
Vdova nesamostojnega zavarovanca dobi v najnižjem razredu 120 kron, za vsak razred 30 kron več. torej v VI. razredu 270 K-Vsak zakonski in pozakonjeni otrok pod 10. letom starosti polovico tega, kar mati vdova, dva otroka torej celi temeljni znesek. Ako je več otrok, pod 16. letom, dobe z materjo tudi trikratni temeljni znesek. Pa tudi njegovi starši, ako jih je umrli vzdrževal, in njegovi vnuki, bratje in sestre pod 16. letom imajo pravico do odpravnine. Tudi ta določba glasno govori za zavarovanje.
Povračila ženskam ob možitvah.
Zetia ni dolžna biti zavarovana, pač pa neotuožene ženske, torej dekleta, domače hčere, dekle in delavke. Ce pa se ženska omožl, ima pravico, da se ii povrne polovica
vplačanih prispevkov, ako je ie izpolnjcnO) 200 prispevnih tednov. Ce pa hoče prostovoljno nadalje plačevati za zavarovanje, ix»-tem seveda ne izgubi nobenega preje vplačanega vinarja. I udi ta točka nekaterim zalete-kjin razburja kri.
To so v bistvu glavne dok>čbc o načrtu zavarovanja za starost in onemoglost. Sedaj pa nekaj odkritih vsakomur v obraz »sine ira et studio«, kot odgovor na mnoga došla mi vprašanja ter na razne javne in zahrbtne napade političnih prijateljev in neprijateljev.
Tako mi piše nekdo brez podpisa: »Imel sem Vas vedno za resnega In nesebičnega poslanca; toda varal sem se. ker vidim, da hočete tudi Vi s tem zakonom kmeta popolnoma spraviti na beraško palico.« V »Kmetovalcu« z dn« 15. januarja je pisal neki mož: »Naša občina je majhna in ni premožna, in vendar bo morala plačevati glasom načrta 6 do 7WJ kron vsako leto; gotovo pa jc. da nikdar ne pride niti polovica zbrane zavarovalnine ua-zaj kot preskrbnina. Po našem mnenju bo to starostno zavarovanje hujše, kakor ie bila nekdanja desetina. Splošno vlada med nami veliko ogorčenje in lahko rečemo, da smo tega sami krivi, ker ne izbiramo za poslance mož iz svoje srede.«
Tako, sedaj ste slišali, gospodje poslanski tovariši! Kmetje bodo morali plačevati nekdanjo desetino, ker pri zadnjih volitvah niso zmagali — liberalci. Jaz se prav nič ne čudim temu, kakor se mi zdi, priprostemu možu, da maha z loparjem po zraku. Saj isto delajo tudi nekateri naši pristaši in celo taki, ki se morejo ponašati z višjo izobrazbo. Toda vsem tem odgovarjam: Vi zakonskega načrta ie prečitali niste; ako pa ste gaT niste ga razumeli. Ali morete le sanjari, da sta bivša ministra Prašek in dr. Gesrnann hotela izdati kmete in obrtnike, ko sta mnogo sodelovala pri tem načrtu? Navesti bi Vatn mogel mnogo spisov in predavanj, ki zastopajo veliko industrijo in veliki kapital, kateri pa odločno zahtevajo, naj se kmetje in mali obrtniki zavarujejo za starost sami zase, ne pa skupaj industrijskimi delavci, ln zakaj to zahtevajo? Ker računi kažejo, da bi industrijski delavci, odnosno veliki podjetniki in bogataši precej milijonov k ron na leto plačevali za kmeta iu I obrtnika.
Sicer pa so naravnost smešni in zlobni napadi na nas poslance. Vlada nas ni vprašala. ko je lani v poletju izdelovala ta načrt zakona. In poslanci do danes tudi niso imeli prilike v zbornici govoriti o tem načrtu. Načrt je bil brez prvega čitanja odkazan social. političnemu odseku, ki pa sc tudi ni še bavil s tem vprašanjem. 'I orej čemu mahate po po-1 slancih? Naša dolžnost je, da ljudstvu izjasnimo ves načrt, njegove dobre in slabe :.traiii,| velikanski pomen ljudskega zavarovanja v I gospodarskem, kulturnem in spk>h v socialnem oziru. Jaz sem o potrebi in koristi tega I zavarovanja za naš narod tako trdno prepri-l čan, da mi nihče ne omaje tegal prepričanja. Ce pa bodem videl, da I svojih volivcev ne prepričam o tej potrebi inl koristi, jim tega prepričanja ne bodem vsilje-l val ter rekel: Pa naj se zgodi vaša -- slabal volja!
Pribitem pa na tem mestu to-le: Ako pustimo, da bodo za starost in onemoglost zavarovani samo delavci, potem bodite prepri-| čan i, da v dobrih desetih letih kmet na deželi sploh več nc dobi poštenega delavca ali I posla. Pobrali jo bodo vsi v tovarne ali pa vi mesta, koder bodo gotovo zavarovani za sta-| rost ln onemoglost.
Tolažim pa se, da si velika večina našega I prebivalstva sploh ni še napravila prave sodbe o tem vprašanju. Trditi pa tudi smem, dal bi vsi radi zavarovalnino, le vplačila mnoge| strašijo. Torej, ali ie res, da bodo ljudje dvakrat več plačevali, nego nazaj dobivali? Kdor| to trdi, spri se je s svojo pametjo. Ravno narobe je res, ker bi država še čez 10 let. ko l>i| zakon stopil v veljavo, doplačala blizu 40 nii-| lijonov kron, čez 20 let že okroglo 80 milijonov. In vplačani denar od zavarovancev bi| tudi ne ležal mrtev, brez obresti
Pa mi vtegnete ugovarjati. Država pni smo mi zavarovanci, torej bodemo mi sami| morali plačevati! Na to odgovarjam: Ce državni zbor zviša plače ali pokojnine uradni-l kom ali delegatje dovolijo nekaj sto milijonov[ za nove topove, kriče mnogi: Za nas pa se! nič ne stori! Ko pa sedaj vlada nižjim, revnei-l šini stanovom ponuja nekaj pokojnine ali pre-l skrbuine za starost in onemoglost, io pa od-| klanjajo.
Pri tej priliki omenim, da tudi uradniki I sami precej plačujek) za svoje pokojnine, iul sicer se jim odteguje od plače 43%. Uradnik| XI. plačilnega razreda ima z akt. doklado plače 2440 kron. Odtegne pa se mu za pokojnino! na leto 104 krone 92 h. Uradnik VIII. plačilne-! ga razreda n. pr. ima skupne plače 52S0 k ron; I za pokojnino pa sc mu odtegne 227 kron 4 h| itd. Torej ne moremo zahtevati od države, dal bi ona vse stroške nosila za ljudsko zavaro-l vanje. Ko ua bi to poslanci sklenili, morali !>i| zvišati državne dohodke.
Vem, kaj mi porečete. »Preskrbnina je žel potrebna in koristna, toda plačevati ne ttio-| remo«.
Dobro |x)znam gospodarske razmere rtal Kranjskem in ne tajim, da pod marsikaterol streho v zimskem in pomladnem času strada l jo nezabeljenega koruznega močnika. NavzliJ temu pa trdim, da je le malo družin, ki bi ncl zmogle tedenskih ali mesečnih prispevkov zal zavarovanje. Naglašam še enkrat: Ni res, da| bi vsak kmet ali obrtnik moral redno plačevati vsak mesec po eno krono samo zasc.l Drugič — in to je glavna stvar - neka <| več varčnosti je treba, manj jo t r a 11 j i v o s ti, manj z a p r a v I j i v o s 11 in p rep i rl j i vos t i, pa dvakrat, trikratl plačate \se zavarovanje. Ne prtkrivujmo >1
II. priloga ^Slovenca" štev. 53. dn6 6, marca 1909
vendar, da saiw> žganje in tobak na Kranjskem požreta več ljudskega premoženja, nego vsi državni in deželni davki. Samo peklenskih cigaret se na Kranjskem pokadi na leto za več kot en milijon kron. In vsi stroški zavarovanja bi na leto znašali k večjemu en milijon. <) žganju niti ne govorim. V prihodnjem članku pa pojasnim še bolniško za v a r o v a n j e, /; a katero pa bi morala izdatno p r i s p e v a t i dežela, S tem bi se na tfc-ugi strani jako znižali stroški dežele in ob-<fi« za bolnike in reveže.
Ilir!
Srbija se odpove teritorialnim in gospodarskim kompenzacijam in svojo usodo položi v roke veievlastem.
Intervencija Rusije, za njo pa Nemčije, Francije, Anglije in Italije v Belgradu je imela popoln uspeh. Iz Peterburga, Pa-riza in Berlina poročajo skoro enakogla-^eče se brzojavke — med njimi od ofici-jozne »Agence Havas« in oficijozne »Kol-uisehe Zeitung« — da se je Srbija nasproti poslanikom odpovedala teritorialnim kompenzacijam. glede priznanja aneksije Bosne in gospodarskih kompenzacij pa sama nič ne formulira, ampak izroči vse veievlastem, da sklenejo, kar hočejo.
Oficielno in pismeno srbska vlada ni odgovorila naravnost nobeni drugi velevlasti kakor samo Rusiji. Kakor hitro Rusija odgovor odobri, pošlje Srbija komu-uike vsem veievlastem — tudi Avstro-Ogrski — kjer bo pojasnila svoje stališče.
Srbija in Rusija hočeta Avstrijo prevariti?
Mnogi listi — Daily Telegraph, Kol-Hische Zeitung, Reichspost itd. — menijo, <ta se je Srbija le zato udala, da da Izvol-skemu priliko, da se skliče evropska konferenca. ki je bila že pokopana. Medtem bi vedno bolj izolirala Avstrijo in ko bi prišlo do konference, bi velesile Avstrijo primorale do kompenzacij in bogve do kaj še vsega. Rusija posebno upa na Italijo in Francijo. Toda. po mnenju razsod-»ih diplomaških krogov
s konferenco ne bo nič.
Centu konferenca? Aneksijo je Turčija odobrila — Rusija se je zavezala, da jo odobri, Izvolskij je tako v dumi izjavil Nemčija in Italija sta jo odobrili brezpogojno — Francija ravnotako — Srbija izjavlja, da sc teritorialnim kompenzacijam odpove — čemu konferenca? Saj je Rusija že pred nekakd tremi meseci, ko je konferenca v vodo padla, nasproti Avstriji izjavila, da je v principu zato, da se bosanska zadeva, to je formalno priznanje. reši protokolarnim potom!
Le če se Rusija vojske ne ustraši, lahko vstraja na zahtevi po konferenci. Toda Rusija se vojske boji in velevlasti odločno nočejo svetovnega požara. Zato so tudi v Belgradu intervenirale. In če nišo hotele malega avstrijsko-srbskega spora, naj bi dale priliko za veliko večji avstrij-sko-ruski, ki bi brez dvoma na konferenci izbruhnil? Kakor Avstrije pred petimi meseci niso mogli za konferenco pridobiti, tako jo tudi danes ne bodo mogli! Prazne govorice!
Nemčija se oficijelno izjavlja proti konferenci ali posredovanju.
Glasilo nemškega kanclerja, »Nordd. A lig. Ztg.«, piše. da se zamorejo diference med Srbijo in Avstrijo rešiti le narav-nostnim potom. . Nesmiselno je zahtevati, da naj posreduje kaka velevlast ali pa morebiti celo vse, ako se gre za trgovinsko pogodbo ali kakšno železnico, ki bi bila za Srbijo ugodna. Nobena velevlast ne sme zasledovati s tem, da propagira misel mu konferenco ali posredovanje, namena, da Avstrijo poniža ali strahuje, kajti ta poizkus se bo ob avstrijsko - nemški zvezi takoj razbil.
Staro igro
bi Rusija zdaj zopet rada igrala, toda njeni »ameni so predobro znani, da bi koga preslepila. Izvolskij naj svojo konferenco le še vdrugič položi v grob.
Aehrenthal ne odneha
im bi bil tudi neumen, če bi. Dozdaj je lz-volskega še vedno nadmodril. Preprečil je konferenco vprvič — zdaj dosegel, da se je Srbija morala odpovedati zahtevi po kompenzaciji, sklenil sporazum s Turčijo, ublažil razmerje do Anglije in zdaj naj Fzvolskemu na ljubo sprejme zopet konferenco! Rusija take zahteve sploh ne bo stavila, ker je že zdaj, ko še nič ni oficielno razglasila, že dobila jasno odpoved. Dunajska vlada je že v Peterburg sporočila, da slejkoprej vstraja na zahtevi direktnih pogajanj s Srbijo. Konference same Avstrija seveda ne odklanja, odklanja pa konferenco, predno se ne rešijo vse sporne zadeve 'in zlasti se na konferenci o srbskih zahtevah a priori ne sme govoriti in razpravljati.
Grof Forgach se poda aa avdijenco h kra- ' lju Petru.
Naš poslanik v Belgradu, grof Forgach, se poda h kralju Petru v avdijenco. To je najboljše mirovno znamenje, kajti brezdvoma je, da konferenca izvira iz obojestranske težnje se poravnati.
Velika nevarnost
pa preti iz belgradskih bojaželjnih krogov. Srbska vlada še danes tu sporočila, kaj je veievlastem odgovorila, marveč celo razširja vest, da vstraja na svojih zahtevah po Bosni. Kaj bo s skupščino? Pozna-vavci Srbije pravijo, da s poslanci ne bo nobene težave. Ljudstvo? Ljudstvo ni za vojsko. Pač pa znajo v Belgradu delati težave znani turbulentni elementi. Da stvar ni varna, dokazuje vest, da se
kralj Peter poda v Kragujevae
in ondi ostane, dokler ne bo poravnan avstrijsko srbski spor. Ministrski svet je njegov sklep odobril.
Novo vprašanje!
Ruska vlada je baje Srbiji obljubila, da bo Turčijo izkušala pregovoriti, da ji odstopi Sandžak in se na ta način Srbija in Črnagora združite. To bo brez dvoma izzvalo velike nove težave. Turčija — upajo — se bo dala za par milijonov pregovoriti kakor sc je za Bosno. Pa je vprašanje. Potem je v nevarnosti Makedonija Bolgari se bodo tudi oglasili. Avstrija bo delala težave, morda tudi kakšna druga velesila. Kaj poreče Anglija? Skratka ta nov problem bo zopet zavoz-ljal položaj.
Vlom u Jebcčlnouo tloiolno pred sodiščem.
Senzacionalna obravnava proti »južni družbi blagajniških vlomilcev« v Zadru.
Naši čitatelji se bodo še gotovo spominjali vloma, ki je bil dne 17. grudna
1907	izvršen v trgovini gg. Ivana Jeba-čina v Ljubljani/ Neznani zlikovci so se bili vtihotapili po noči v hišo št. 1 na Rimski cesti, kjer je omenjena tvrdka, vlomili iz veže v trgovino vodeča železna vrata, udrli v pisarno ter tam navrtali železno blagajno, iz katere so odnesli 8100 kron denarja. Ta predrzni vlom vzbudil je ne samo v našem mestu, kjer se je ta vrsta vlomov sploh prvič pojavila, veliko senzacijo, marveč tudi drugod in zavarovalne družbe so delale dobre kupčije, ker so se tvrdke zelo bale za svoje blagajne. Kako varne so se vlomilci čutili, sledi iz okoliščine, da so pili rnarasehino - liker, kojega so v trgovini našli. Naša policija stala je stoprav pred naravnost obupno nalogo, ker ni bilo prav nobenega sledu in šele po dolgotrajnem delovanju začela se je zadeva jasniti. Kakor znano, se jc našlo orodje, s kojim je bila blagajna vlomljena, na Mirju. Med tem orodjem igra najvažnejšo vlogo zelo fino izdelan železni vloinilni drog z zobčasto sekirico, pri kateri je bil en zob odlomljen. Le-tega našlo se je v blagajni. Dognalo se je, da je neki ključavničar Fran Koren, čigar rodbina je doma iz krške okolice na Dolenjskem in ki je imel že leta 1906 in 1907 v Ljubljani s policijo ter sodiščem opraviti, poslal meseca prosinca 1908 iz Dunaja v Trst prav stično vlomilno orodje. On sam ga na Dunaju ni mogel več rabiti, ker je dne 18. prosinca 1908 gostilničarja Josipa Meixnerja, Dunaj, II., Nord-bahnstraBe 52, med prepirom z nožem tako težko ranil, da je kmalu umrl. Bil je ondi aretovan in po dunajskem deželnem sodišču obsojen na petletno težko ječo, katero naj bi v nižjeavstrijski kaznilnici Stein ob Dunaju prestal. Nihče takrat še ni slutil, najmanj Koren sam, da ne bode dolgo časa v kaznilnici ostal. Ker so njegovo sliko razne priče v Ljubljani spoznale in je bilo konstatovano, da se je za časa vloma v Ljubljani mudil, ni bilo dvomiti, da je imel tu svojo roko vmes; posebno če se je upoštevalo, da je bil že osemkrat predkaznovan, in to celo pri sodiščih v Marzelju na Francoskem ter v Salo na Italijanskem. Ta sum je postala popolna sigurnost, ko se je policiji v Zadru posrečilo, zapleniti zgoraj omenjeno, Korenovo vlomilno orodje. Dne 24. marca
1908	poskušali so vlomiti blagajno zadr-skega podjetnika Mazzonija, pri čemer so bili storilci Karol Koren, brat ubijalca Frana Korena, Josip Arzon, mehanik iz Trsta, in Luigi Kaučič iz Komna zasačeni. Našlo se je pri njih že omenjeno vlomilno orodje Frana Korena, ki je ljubljanskemu popolnoma podobno. Medsebojna zveza tc družbe, s Franom Korenom na čelu, jc bila na ta način dokazana in c. kr. deželno sodišče v Zadru, kateremu je bila are-tovana trojica izročena, se jc proglasila za vse pt> družbi v Ljubljani, Trstu in drugih mestih izvršene blagajniške vlome pristojnim. Ubijalec in jetnik Fran Koren
je bil prepeljan v Zader. Tja se je tudi oddal peti član družbe, delavec Jakob Je-drejčič. Le-ta je bil meseca prosinca 1908 skupno s Franom Korenom na Dunaju, a jo je odtod takoj po aretaciji tovariševi popihal. Šele po dolgotrajnem zasledovanju se je bilo posrečilo, navedenca na Reki aretovati. Kot zanimivo je povdar-jati, da je Fran Koren koncem meseca oktobra, kakor je naš list poročal, iz zadr-skega preiskovalnega zapora pobegnil, a so ga kmalu k sreči zopet prijeli in privedli nazaj, lnteresantno je tudi, da je baje v Trstu na južnem kolodvoru, kjer je služil oče Matija Koren, kojega je vsled suma, da je udeležen, z njegovo ženo Katarino vred tržaško policijsko ravnateljstvo svojčas aretovalo in ondotneinu sodišču izročilo, — še iz raznih vlomov izvirajoča vsota 18.000 K zakopana.A kakor smo že takrat poročali, se tega denarja ni moglo najti.
V ponedeljek, dne 8. marcija, se bode imela ta cela južna vlomilna družba zagovarjati pred zadrskimi porotniki. Preiskava zadrskega deželnega sodišča je bila velikanska, ker obsega vse v Ljubljani, Trstu, Zadru itd. po družbi izvršene blagajniške vlome; trajala je ravno eno celo leto. Da bi obtožence privedlo do zaslužene kazni, nabralo je ondotno c. kr. državno pravdništvo in pozvalo celo armado prič z Dunaja, Steina, 'Trsta itd. Tudi iz naše Ljubljane poklicano je več oseb tjakaj, med njimi oškodovanec gospod Jebačin, gostilničar Starbek, izkuhar Meze. Istotako se poda policijski svetnik g. Lautar, kakor čujemo, v Zader.
Ker bode ta velikanska obravnava, ki bode bržkone cel teden trajala, gotovo naše čitatelje zanimala, bodemo o njenih posameznih fazah pravočasno poročali.
Visok mi ln plozool.
Iz Bohinja.
Najstarejši ljudje ne pomnijo toliko snega, kakor letošnjo zimo. Štiri dni uže neprenehoma sneži. Ulice po vaseh so zasnežene do oken, marsikje še višje. — Gredi padajo s streh; nevarno je iti izpod strehe. Gospodarji se boje za slemena, zato hitro kidajo sneg s poslopij. Pri tem opasnem delu se je primerilo marsikomu, da je zdrčnil s snegom vred na cesto. Da ni bilo takoj pomoči, zdihnilo bi jih bilo več pod mrzlo sneženo odejo. Na Bitnjah je gred zasula Zgagovega petletnega dečka; komaj so ga rešili. Bil je okrvavel in je nezavesten.
Plazov bobnenje v gorskem pogorju je čuti vsak trenotek. S toliko močjo in silo drve v ravnino, da debelo drevje hre-šči in poka pod težo plazov. Če se le količkaj zjasni, se vidi, kako se s plazom vred zakadi velik snežen oblak s pogorja v ravnino, zajedno pa se sliši nekako skrivnostno šumno bobnenje. Za plazom pa ostane zlomljeno drevje in trenotna črna puščoba, kojo hitro zakrije novi sneg. Nad vasjo Ravne so plazovi do danes zvalili devet stanov za seno skoraj do vasi. Stani so se pod sneženo težo sesuli in so uničeni. Za lastnike precejšnja škoda.
Na Bistrici so mlinarji v največji zadregi; ravno tako strojarji in Žagarji. Pre-tovka je popolnoma suha: vsi mlini stoje in počivajo. Bistričani vozijo žito mlet v zgornjo dolino. Žalostno.
Potok Bistrica skoraj nič ne teče; niti za pranje ne zadostuje. V Spodnji Vasi hodijo prat v Belco. Bati se je opravičeno, da se tudi izvir potoka Velika Bistrica sčasorn potegne v predor, kakor Mala Bistrica. Kaj potem? — Dolžnost države je; če jej je mar za dobro in pošteno ljudstvo, koje si svoj kruh služi z vodno močjo potoka Bistrica, skrbeti za njega obstanek.
Dejstvo je — in tu ne pomaga noben zofizem železniških inženirjev — odkar se jc začel graditi in se tudi zgradil predor, in je v njega udrla voda z vso silo, je izginil izvir potoka Male Bistrice. Potok »Velika Bistrica« pa se po mnenju ljudstva vedno bolj zmanjšuje. Torej cavcant consules . . .
Železniški promet radi snega mnogo trpi. Sneženi plazovi v Štengah so znani. Ni čuda, da so letos tem silovitejši in da ustavijo tudi železnega konja. Med postajo Soteska in Boh. Belo so prihrumeli danes kar trije plazovi; največji je dolg 20 metrov. Bilo je med 2. in 3. uro popoldne. Komaj je utekel popoldanski vlak iz Trsta.
Sneženi zameti po Zgornji Italiji so zaprli pot tudi luksus-vlaku. Zatoraj jo je isti iz Peterburga v Nico ubral prvikrat po novi bohinjski progi, danes ob M>11. uri dopoldne. Srečno je torej utekel plazovom v Štengah. Danes so izostali vsi brzovlaki.
Delavcev na vsej progi kar mrgoli; vse je pri delu mlado in staro. Vlaki vozijo deiavce kar seboj. Mnogo jih je iz Furlanije in Reke. Včeraj so jih opoldne in zvečer nasitili v hotelu Rodica; tudi danes opoldne. Ob treh so z delom končali in čakali vlaka, da jih popelje nazaj na jug. Radi plazov ui mogel vlak priti. Čakati so morali toraj skoraj cel popoldan iti še na večer nestrpno na vlak. Pa to bi že še pretrpeli, da jih ui mučil glad. Radi bi si bili kupili kruha, da so imeli novce. V takem slučaju je pač opravičeno želeti, da delavcem železniška uprava, koja jih je najela, oskrbi živež, ali pa jim zaslužek izplača, da si morejo vsaj kupiti potrebnega živeža.
Okrog 7. ure zvečer prisopihala sta dva pomožna stroja skozi Štenge. Predrla sta plazove in tako pot pripravila vsaj za silo drugim vlakom. Z velikansko močjo sta pretrgala plaz, da je sneg letel čez tender. Tu na postaji trebita sneg s tirov, da se kar blišči. Uradniki na postaji delajo neumorno noč in dan in so tudi že izmučeni. Upati jc, da bo proga jutri-zopet vsaj deloma prosta sneženih ovir. Usmiljenja vredni so potniki, ki čakajo po raznih postajah zaželjenih vlakov.
Ni treba omeniti, da ima tudi sneg mnogo dobrih lastnosti. Saj pravijo dela-željni ljudje: »Kadar pada sneg, tedaj kronce lete.« No, letos bo železniška uprava izdala za sneg precej krone. Za ljudi pa je velika dobrota.
Slovenski noplsi no postali.
Iz Žirovnice se nam poroča vesela vest, da so bili pri ondotni železniški postaji na čakalnici, ki je občinska last, nameščeni samoslovenski napisi. Razvoj cele zadeve je zelo zanimiv. Po znanih septeniberskih dogodkih v Ljubljani jc ukazal tudi brezniški župan g. Anton Kr-žišnik nemški napis pri čakalnici počrniti, radi česar je pa naperilo državno pravdništvo proti njemu tožbo. Ker je pa ravnal g. župan v smislu sklepa občinskega odbora, da morajo biti vsi napisi v občini samoslovenski, mu niti sodnija niti glavarstvo nista mogla do živega. Nato je hotela železniška uprava vjeti župana; pripeljala sta se namreč dva gospoda ljubljanske sekcije, poklicala g. župana na lice mesta in ga vprašala, koliko odškodnine tirja občina za ponesnaženje napisnih desk, ako se izsledi pravi krivcc. Vrli mož je pa na to vprašanje izjavil, da sc je to izvršilo na njegov ukaz. Ves pogovor se je moral vršiti seveda v blaženi nemščini, ker uradnika drugega jezika nista bila zmožna. Ko sta gospoda trdovratno v eno mer trdila, da morajo vsekakor napisi biti dvojezični, ju je župan ugnal popolnoma v kozji rog z vprašanjem: Zakaj pač železnica ne nastavlja pri nas tudi dvojezičnih inženirjev? Kislih obrazov sta jo nato odkurila s prvim vlakom. Skoraj nato je pa dala železnica samolastno prebarvati deske ter seveda namestila na prvem mestu nemški napis: »Scheraunitz Zerovnica«; vrhutega je pa poslala račun za prenovljenje desk občini. Občina je račun hvaležno vrnila, a istočasno vročila oster protest proti takemu postopanju tržaški direkciji ter naznanila, da se po preteku enega mescca namestijo samoslovenski napisi, ako železnica ne prevzame čakalnice v svojo upravo ali pa ne dokaže s pravomočnim reverzom, da ima pravico svojevoljno obešati napise na občinski čakalnici. Rok je pretekel brezuspešno in g. župan je dosledno razobesil samoslo-venske napise, stare deske je pa pustil pomotoma v čakalnici. Ali glej! Ze drugi dan t. j. 4. t. m. jc prišel železniškemu čuvaju ukaz, da se morajo namestiti stari napisi, a samoslovenski odstraniti. Toda zadela je kosa na kamen; g. župan je zopet precej dal odtrgati dvojezične deske, katere je nato shranil v občinskem uradu, da ne bodo delale dalje skušnjav železnici, iu namestil slovenske napise, nadalje pa zapreti! direkciji s tožbo radi motenja posesti, ako se še vtika v to zadevo. Umevno je, da bodejo napisi v oči raznim železničarjem nemške ali psevdonemške narodnosti, ker so napravljeni v slovenskih barvah. Deske imajo širok višnjev rob in v sredi je na belem polju z rudečitni črkami zapisano ime: »Žirovnica«. Zc pred letom jc bil naš vrli g. župan — širom slovenske domovine znani »Trebušnikov stric« — strah nemških napisnih desk na Triglavu, a sedaj se je pokazal zopet kot mož na svojem mestu. To je sedaj prva postaja s samoslovenskim napisom.
•<rOfl|lce i t Ei« it^ m dy,,,ln' K»b.rb«rt J. kron.
trg 84 (Hrvatsko). F,Ucrl» v Slubicl,
JasenUke novice.
j »Sokol« v zadnjem času zopet prireja predstave. Lovi zlasti naše somišljenike in se jim dobrika. Ker je ljudstvo še vedno zbegano vsled septemberskih dogodkov. je naša dolžnost, da pojasnimo stališče napram »Sokolu«. Naša načela so: Verskonravna vzgoja, gospodarska in narodna vzgoja našega ljudstva. »Sokol« pa se ogreva za svobodno šolo in razpo-roko. Za narodnost se »Sokol« že malo zmeni. Na naše očitanje, da so »Sokoli« volili soc. demokrata, so odgovorili v »Narodu«, da Jesenice radi tega še ne bodo prišle v nemške roke, ako »Sokoli« volijo socialnega demokrata. Sodrugi pa v tovarni prodajajo vžigalice za »Arbeiter-wille!« To so lepi narodnjaki. Smukov Janez, tudi velik Slovan, je prepustil prostor v katerem gnezdi »Sokol«, socialnim demokratom za nemško predavanje; torej so že v enem taboru! Ali moremo podpirati take ljudi, katerim so svetinje slovenskega naroda le v posmeh! Torej ne nasi-pajmo smodnika v topove, ki so namer-jeni na nas!
j Snega je ta teden toliko padlo, da ljudje ne pomnijo še tako velikega. Od torka ni šole, ker otroci ne morejo v šolo. Od torka je pretrgana vsaka zveza s Trbižem in torej tudi s Kranjsko goro, kjer imajo davkarijo in sodnijo. V torek celo iz Ljubljane niso mogli vlaki do Jesenic. Proti Gorici, Celovcu in Beljaku jc ostala proga zaprta od ponedeljka do srede. V četrtek pa je zopet toliko snega padlo, da vlaki niso mogli drugam nego proti Ljubljani. Na Jesenicaii in Hrušici je v sredo, to je 3. t. in., odmetavalo sneg okoli 600 delavcev. V četrtek je bilo vse njih delo uničeno, ker je padlo novega snega več kot pol metra na debelo. Sedaj je že poldrugi meter snega na polju. Koliko ga je med hišami, kamor jc padel s streh, misli si lahko vsak.
j Tovarna skoraj že stoji. Dve Martinovi peči sta obstali. Ni materijala in ni premoga. Delavci obupujejo. Ravnatelj jim je dal dovoljenje, 'da smejo kidati sneg.
j Umrla je dne 2. t. m. Jerica Morič, trgovka na Jesenicah, stara 32 let. imela je lep pogreb, a še lepši bi bil, da ni oviral sneg prometa.
j Nekaj veselega za post. Ustanovilo se je novo društvo na Savi. Ime mu je: »Prvo savsko mednarodno pevsko in družabno društvo »Sava«. Predsednik je velik Slovenec. Nekdaj je bil predsednik podružnice sv. Cirila in Metoda. Drugi člani, kolikor jih je, pa so nekdanji člani slovenskega delavskega izobraževalnega društva, ki ga je bil 1. 1904 ustanovil tovarniški uradnik Anton Pongratz, a je bilo kmalu po rojstvu zmrznilo v največji vročini. Tisti, ki jim je dano gledati za kulise, pravijo, da je to društvo napravljeno v svrho agitacije za prihodnje občinske volitve. Predsednik bo že zopet svoie tesarje poslal v boi za »mednarodne« kandidate, ki jih bo postavila »neodvisna gospodarska stranka« na Savi. To je tista stranka, ki je zadnjič kandidirala za deželni zbor Antona Pongratza. Odgovorni voditelj nemške politike na Savi res izvrstno skrbi za zabavo ne samo sebi in svojim pristašem, ampak tudi svojim političnim nasprotnikom. Hvala lepa mu za to!
Idrijske novice.
i Železnica Sv. Lucija - Idrija - Ljubljana. V sredo, dne 3. t. m., sklical je deželni odbor goriški sestanek županov in podžupanov ter drugih interesentov v Vergov salon pri Sv. Luciji. Odbor želi poznati želje dotičnih občin, da potem določijo smer in postaje pri novi železnici od Sv. Lucije do kranjske meje. Povabila se je na sestanek tudi deputacija kranjskega konzorcija; odzval se je povabilu podnačelnik dekan Arko. Deželni odbor goriški hoče sam prevzeti vse stroške za traciranje in se je pogodil s tvrdko Maks Pichla v Pragi. Izvršila je žc tvrdka natančne načrte za nameravano progo Go-rica-Cervinjan in za lokalno železnico Sv. Lucija-Tolmin. Sedaj bi v kratkem rada pričela z delom od Sv. Lucije ob Idrijci do kranjske meje. Tvrdka Picha dela najceneje; pogodila se je z goriškim deželnim odborom, da tracira kilometer za 420 kron. Ko je kranjski konzorcij že oktobra meseca pr. leta vprašal nekatere firme, za koliko svoto bi prevzele traciranje, je ena zahtevala 120.000 kron za 160 kilometrov dolgo progo, druga 75.000 in tretja 45.000. Pozneje jc četrta firma se ponudila po 400 kron za kilometer. Konsorcij pa je vprašal železniškega ministra, aH bi on kaj prispeval k železnici, za katero sc je izrekel, da mu jc zelo simpatična. Odgovor je bil, da bode državni izvedenec pregledal vso progo, potem pride de-finitiven odgovor. Dotični inžener je bil
na potu z Dunaja, a sneg mu je onemogočil potovanje. Tvrdka Picha je lahko oskr- 1 bela delo, ker na istih progah ni bilo snega, a sedaj upa, da kmalu skopni tudi pri Sv. Luciji in ob Idrijci, da bo lahko takoj pričela z načrti. Zbrali so se torej v sredo i zastopniki in interesentje vseh onih ob- j čin, skozi katere bi se vila nova proga, i Deželni odbornik profesor Berbuč je bil namenjen sam priti na sestanek, a je obolel, zato je deželni odbor poslal svojega tajnika dr. Gruzovina in nadinženerja Gle-siga. Ker so bili zastopniki vsi edini radi smeri in postaj, je bilo zborovanje stvarno in kratko. Določilo sc je, da gre proga od glavne postaje Sv. Lucije ob levem bregu Idrijce do postaje Želin - Cerkno, kjer prestopi na desni breg ter se polagoma ob pogorju vzdigne do kranjske meje. Prva postaja naj bi bila Slap in zraven tudi skladišče, ker bode tam velik promet; druga v Dolenji Tribuši, tretja pri Stopniku, kjer bode obenem skladišče. Na Reki naj bi bilo le postajališče in glavni kolodvor na Želinu-Cerkno. Zadnja postaja na Goriški bi še bila Plužnje-Otalež s skladiščem, na kranjski strani naj pa konzorcij vse uredi, preskrbi traciranje in plača sam vse stroške. Zapisnik so vsi navzoči podpisali, enako tudi zastopnik kranjskega konzorcija. Goriška skrbi precej za promet v svoji deželi, dočim moramo na Kranjskem privatniki zbirati denar za načrte. Površen načrt je sicer napravil inšpektor Englisch, plačal ga je pododsek idrijski. V tem načrtu je bila proga speljana vedno ob desnem bregu Idrijce, kjer se nahaja tudi državna cesta, ker imajo občine že razna pota do ceste iu bi nc bilo treba delati še novih cest do kolodvora ali graditi mostove čez Idrijco. Reklo se je pa takrat na shodih, da se prosta roka pusti Goričanom; oni bodo svoje potrebe bolje poznali, kakor kranjski sosedje. Res so si na takih krajih izvolili kolodvore, kjer imajo most čez Idrijco že narejen in tudi že pota izpeljana. Da se je goriški deželni odbor tako požuril z delom, nas prav veseli. Ako bo-deta dve deželi skupno prosili nove prometne ceste, bodo gotovo prej na mero-dajnem mestu spoznali, kako potrebna je proga v naših krajih, kjer smo v hribih in jarkih skoraj ločeni od svetovnega prometa. Ravno v sredo so to praktično spoznavali interesentje, ko so se vozili na sestanek. Idrijski zastopnik se je vozil 6 ur in pol, z železnico bi se prišlo v eni uri v zakurjenem in zaprtem vagonu. Ko sneg skopni, se začne delo na obeh straneh. Ako res železnično ministrstvo od-kaže konzorciju kak prispevek, je to obenem žc tudi zagotovilo, da država v kratkem času začne sama delati. S tem se bo razbremenila alpinska železnica, ki sedaj komaj zmaguje promet; kaj še, ko pritegne dalmatinska železnica. Prisiljena bi bila oddajati blago privatni južni železnici, a ta ima višje tarife, kakor državna. V slučaju vojske pa bi veliko koristila. Saj državi že radi idrijskega rudnika ne more biti vse eno, ako dospe sovražnik nemudoma tja, kjer bi dobil vire dohodkov. Saj to so pokazali Benečani leta 1507, ko so iz Gorice čez hribe pri-inahali v Idrijo, a se niso menili kaj za vipavsko dolino. Vedeli so, da bode v Idriji več plena, kakor na kmetijah. To je vedel tudi Napoleon leta 1797, ko je bila njegova vojska pet dni prej v Idriji, kakor v Postojni ali Logatcu. Pobral je več tisoč stotov živega srebra in 420 stotov cinobra, pa je imel za vojne potrebe denar, dočim jc moral drugod nalagati več milijonov vojne odškodnine in jo le počasi in s silo iztirjeval. Naloga naših državnih poslancev bode, da se zadeva ravno v tem času ugodno reši, saj beremo, kako Italija ravno ob naših mejah dela zgradbe in se utrjuje, da bi bila za vsak slučaj varna; nova železnica bi pa od naše strani bila velikega pomena radi dovoza vojakov in drugih potrebščin.
OBČNI ZBOR SLOVENSKE PODRUŽNICE AVSTRIJSKE DRUŽBE SV. RAFAELA V LJUBLJANI.
Ob navzočnosti državnega in deželnega poslanca g. dr. Kreka ter deželnega poslanca in odbornika g. dr. Pegana vršil se je občni zbor dne 4. marca v dvorani S. K. S. Z. v »Unionu«.
Konstatujoč sklepčnost je povdarjal predsednik dr. Pegan, da ima občni zbor formalen namen, spraviti v red delaven odbor, ker pravega odbora doslej pravzaprav ni bilo.
Splošno poročilo jc podal v odsotnosti tajnika g. župnik Kalan. Povdarjal je važnost ustanovitve Rafaelove družbe v Ameriki, s katero stopimo v zvezo; potem bo šele naša družba dobila pravi pomen. Sam sc jc obrnil v tej zadevi na p. Kazimirja Zakrajška, da pošlje navodil. Preteklo leto tudi ni bilo potrebe intenzivnega delovanja, ker jc zaostalo izse-i Ijevanje.
Važno je bilo posvetovanje predsednika dr. Pegana in dr. Kreka s trgovsko in obrtno zbornico glede izseljevalnega zakona, ki ga predloži vlada državnemu zboru, kar je vredno, da se registrira. Poživlja vse k delu.
Predsednik g. dr. Pegan povdarja, da je krivda, ker se ni toliko delovalo, v političnih razmerah preteklega leta. Vendar pa se je vkljub temu nekaj storilo. Izdalo se je nekaj priporočil, objavilo kakih 20 objav v časnikih itd. Poslanec dr. Krek izroči dopis iz dijaških krogov v Gradcu, ki ga prečita predsednik dr. Pegan in v katerem se prosi pomoči glede slovenskih uslužbencev, zlasti služkinj v Gradcu, ki nimajo niti verskih vaj v svojem jeziku. K temu pripomni dr. Pegan, da nimamo delokroga po Štajerskem. V tozadeven razgovor, kako pomoči Slovencem v Gradcu, je posegel tudi g. župnik Kalan.
Poslanec dr. Krek opisuje delokrog Rafaelove družbe. Stvar ni za proč vreči. Delo, ki naj se ga loti, je, da za izselniško reč animira organizacije po deželi. Odbor naj zasleduje izselniško gibanje, poročila dobi tudi od izseljencev samih. Društvo naj: 1. zbira material in 2. rabi časopisje in naša društva. Pri vsakem izobraževalnem društvu naj bode ena oseba zaupnik Rafaelove družbe. Tudi pisarna se bode dobila. Treba je kontakta z Ameriko. Pred pa organizirati našo deželo.
Poročilo blagajnika g. Kocinurja izkazuje 132 K dohodkov (vštevši prejšnji ostanek v gotovini) in 12 K 56 h stroškov, torej prebitek 119 K 44 h.
Volitev novega odbora se je vršila po predlogu z vzklikom ter so bili izvoljeni: Gg. državna poslanca dr. Krek in Gostinčar (ki obenem zastopata podružnico pri osrednjem društvu na Dunaju); dalje gg. deželni odbornik dr. VI. Pegan, profesor dr. Janežič; župnika J. Kalan in Gašperin; deželni nadoficial Kristan in deželni oficial Erman; zavarov. potnik Cer-nič; urednik Moškerc; odvetniški solicitator Al. Kocmur in železniški uslužbenec v pok. Finžgar, vsi ti v Ljubljani. Zunanji člani za Koroško, Goriško in Trst (slovansko Primorje) pa ostanejo, kot so bili izvoljeni lani; ravnotako tudi namestniki. Pregledovalca računov sta gg. blagajnik A. Martine in P. Matelič.
Pri slučajnostih omenja še gosp. poslanec dr. Krek, da družba samo s kari-tativnim delovanjem ne bo mogla obstati, ampak bo treba tudi misliti na trgovsko delovanje, ker se sicer prvo ubije.
Nato je gospod predsednik dr. Pegan zaključil zborovanje, ki obeta obroditi dober sad.
POŠTARJI.
Občni zbor osrednjega društva c. kr. poštarjev in poštnih odpravnikov z dne 21. februarja se je moral vsled pičle udeležbe članov preložiti na 7. marca 1909, ob treh popoldne v hotelu »Ilirija« v Ljubljani z istim sporedom.
To je žalostno, da ne rečemo sramotno za ves poštarski stan, da se tovariši ne zavedajo svoje stanovske dolžnosti. Zakaj tako postopajo z nami? Zato ker nismo edini. Mi se moramo tesno združiti in tako organizovati kakor gospodje železniški uradniki, potem bodemo dosegli, da se nas bode upoštevalo in tako plačalo, kakor zaslužimo. Čakati, da se samo nekateri tovariši borijo za zboljšanje neznosnih in žalostnih razmer poštarjev, to škoduje vsem.
Ne pomaga nič le zabavljati, da se nič ne stori in doseže. Vsak tovariš naj izpolni svojo stanovsko dolžnost, pa bo šlo. Dokler se ne zedinimo, ne moremo upati, da se nam kaj zboljša. Ako vsak tovariš išče le svoje osebne koristi in ne stanovskih, potem lahko doživimo, da se bode z nami še krutejše postopalo, .kakor doslej. Tovariši! Združimo se tesno in vsi brez razlike skupno na delo; če smo enkrat vsi edini, potem lahko zahtevamo, da dobimo poleg dolžnosti in odgovornosti tudi iste pravice in plačo, katero pošteno zaslužimo. Dne 7. marca t. 1. vsi tovariši na krov! Tam se pomenimo, kako si izvojujemo boljšo bodočnost. Na svidenje!
DruStvn.
— ž Jezice. O Posavcih — tako nas ljudje navadno imenujejo— se malokdaj kaj bere. Ce bi pa kdo mislil, da smo Po-savci zaspanci, bi se pa zelo motil. Društveno življenje je pri nas bolj razvito, kakor marsikje drugod. Imamo gasilno društvo na Jezici in ono v Stožicah, veteransko društvo, društvo za nabavo kmetijskega orodja v Savljah, dekliško Marijino družbo. Kaj še hočete v župniji, kakoršna je Jožica? Enega društva je še manjkalo, zelo manjkalo, namreč izobraževalnega društva. V tej zadevi so nas res mnogi prekosili, a imeli smo vzroke odlašati z ustanovitvijo. Da nas ne bo kdo
imel za take, kateri se ne zmenijo za napredek in za sedanje potrebe, smo ustanovili tudi to društvo. Dne 14. febr. sta veleč. gg. L. Smolnikar in dr. A. Merhar navdušila može in mladeniče za izobraževalno društvo: zaupniki so pa šli hitro na delo, nabirat udov. Lepo število jih je nabral Kankretov Lojze v Klečali, Ržekov France v Savljah, Trkov France v Stožicah. Na Ježici so pa res bolj zaspani; največja vas in najmanj jih je dala; upajmo, da se bodo še zdramili; če nočejo, naj pa izjemo delajo. Pri ustanovnem shodu 28. febr. jc bilo udov dva manj kakor sto; za naše razmere kaj lepo število. — Ce navdušenost ne bo minula, se bo doseglo marsikaj dobrega.
d Društveno življenje v Sv. Križu pri
'Tržiču se je zopet poživilo. Domače izobraževalno društvo je zadnji čas priredilo predstavo in dve predavanji, katerih se je udeležilo mnogo ljudstva, katero želi mnogo več poučnih predavanj in zabavnih večerov. Resni možje in pošteni mladeniči pa naj se ne zmenijo za ljudi, kateri™ je popivanje najlepša zabava.
d Sora. Živinorejska zadruga se je ustanovila preteklo nedeljo. Načelnikom je bil izvoljen Frančišek Finžgar, odborniki pa: Fr. Dolinar, Ivan Frlic, Pavel Fr-l|c, Franc Mihovec, Anton Sušnik; Franc Šusteršič in Tomaž Založnik. Takoj na občnem zboru se je vpisalo do 40 udov-posestnikov. Zanimanje je veliko tudi po okolici, katero deloma priklopiino zadrugi.
d Z Vrhnike. Zabavni večer »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov« dne 28. svečana t. I. je nepričakovano dobro uspel. Dasiravno je bilo vreme skrajno neugodno, se je vendar prireditve udeležilo mnogo odličnih gospodov duhov-skega in svetnega stanu, dalje »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« iz Ljubljane po zastopnikih, kateri so nam glede prireditve še posebno šli na roke, za kar jim na tem mestu izrekamo naj-iskrenejo, pa zasluženo zahvalo. Videli smo tudi zastopnike katoliških slovenskih izobraževalnih društev iz Borovnice, domačega vrhniškega, iz Horjula in druzeg* občinstva toliko, da je bila dvorana »Društvenega doma« natlačeno polna. Veleča-stiti gosjjod Lovro (Jantar, predsednik društva, je v izbranih besedah najiskre-neje pozdravil navzoče ter razložil zgodovinske situacije onega časa, v kojem se je vršila velezanimiva zgodovinska žaloigra »Nikolaj grof Zrinski«, katera se jc nato uprizorila. I,omikali so se preko odra vseskozi zanimivi, resni in slovesni prizori. Igralo se je splošno precej dobro, posebno daljše vloge so bile v mojstrskih rokah. Tudi tamburaši so svoje točke dovršeno udarjali. Igra »Nikolaj grof Zrinski« se bo v nedeljo, dne 7. marca, takoi po krščanskem nauku ponovila, na kar opozarjamo posebno one, kateri je sedai niso videli. Pridite v obilnem številu, da boste videli, zakaj se je stoletja z junaštvom, katerega bo svet občudoval, dokler se bo brala zgodovina, boril in umiral Hrvat: Za krst sveti in svobodo zlato, nasproti krutemu sovragu, krvoločnemu Turku, kateri je svoj čas tudi v naše slovenske pokrajine prihajal ropat in prelivat nedolžno kri naših pradedov.
d Z Bohinjske Bele. Naše Katoliško slov. izobraževalno društvo« je dne 14. februarja priredilo pustno veselico, katera se jc prav povoljno obnesla. Fantje in dekleta so nas razveselili vsak s svojo igro. Fantje so spravili na oder »Krčmarja pri zvitem rogu«, dekleta pa burko »Pri gospodi«. Ne vemo, katere bi bolj pohvalili, ali fante ali dekleta. Da se nobenim ne zamerimo, za danes izrazimo samo prošnjo: fantje in dekleta, glejte, da nas po Veliki noči zopet s kako novo igro razveselite. Med veselico je prav lepo prepeval naš dokaj močni cerkveni pevski zbor pod vodstvom našega mladega or-ganista-domačina Franceta Ropret. Za lepo prireditev pa nam je v prvi vrsti zahvaliti našo obče spoštovano gdčno. učiteljico Josipino Arh. Cisti dohodek veselice se bode porabil za društveno knjižnico. Poleg veselice imeli smo letos v društvu dvakrat predavanje o Bosni, Srbski in Crnigori ter smo kolikor mogoče modro ugibali, —■ ali bo vojska ali mir. Ce hi bilo po naše, naj bo mir.
d Iz Rakitne. Na pustno nedeljo po večermci je naša dekliška Marijina družba uprizorila veseloigro »Jeza nad petelinom in kes«. Ker nimamo društvenega doma, postavili smo oder v šoli in tam se je igra vršila. Najprvo so zapela naša vrla dekleta tri lepe narodne pesmi, nato je sledila dcklamacija. in naposled igra. Igrale so naša dekleta nad vse pričakovanje izborno. Šolska soba jc bila polna gledalcev. Igri je sledila tombola, končno pa javna dražba petelina. Zadovoljno se je občinstvo razšlo s splošno željo, da bi se kmalu zopet priredila kaka igra.
d Katoliško slovensko bralno in Izobraževalno društvo na Trati je imelo
IIS. priloga „8Iovmm" *t«v, 53. d«i6 6. marca 1909
dne.21. svečana veselico s petjem, in veseloigro »Čevljar«. Društveni pevski zbor je ob tej priliki prvikrat javno nastopil in svojo vlogo častno rešil. Pevovodja L. Sevnik sme biti ponosen, da je v tako kratkem času pevske glasove tako izborilo izvežbal. Na tem mestu bodi njemu in celemu zboru lepa hvala za njihov trud. Igro »Čevljar« so društveni fantje in pe-vovodje izvršili nepričakovano dobro. Svoje vloge sta posebno dobro izvršila Blaže in dr. Lopnik. Vsi navzoči, katerih je bilo nad 200, so bili z igro jako zadovoljni, radi tega se čuje želja, da bi se igra ponovila. Želeti je, da se naši fantje-diletantje večkrat pokažejo na odru. — Dostaviti je, da se je društvu posrečilo nabaviti prostorno sobano, v katero se je postavil nov oder.
d Novo društvo v Podzemlju. Iz Podzemlja se nam piše: Dne 28. svečana t. 1. s njo imeli tukaj ustanovni občni zbor k. s. mlad. izobraževalnega društva. Do občnega zbora je pristopilo 37 članov. To so sami krepki mladeniči. Naj bi lepo cvetelo novo društvo in rodilo obilo sadu!
d Iz Žabnice. Na pustno nedeljo je napravilo naše izobraževalno društvo javen zabaven večer, na sporedu katerega je bila poleg petja deklamacija »Kelih nedolžnosti« in dve igri: »Kmet in fotograf« ter »Cašica kave«. Vse se je izvršilo kot za prvikrat neverjetno dobro. Deklamacija je bila premišljena in gladka, igralo se pa sigurno, naravno in živahno. In vse to brez posebnega pouka! Obisk proti vstopnini je bil prav povoljen. Vendar naj se pa občinstvo pri enakih prilikah v prihodnje ne .gnjete preveč naprej in tudi več miru se priporoča. Sploh pa želimo kmalu zopet tako prireditev. — Teden kasneje smo imeli v društvu, katero šteje zdaj že sto udov, pa zopet javno predavanje. Ker je bil naprošeni predavatelj g. dr. Iv. Hubad iz Škofje Loke zadržan, je predaval mesto njega predsednik o zemljiški odvezi. Za po potresu v južni Italiji iu na Siciliji ponesrečene smo nabrali 25 kron 54 h.
d Trebelno. V nedeljo, dne 25. februarja, je bilo predavanje slov. kat. izobraževalnega društva. Predaval je g deželni poslanec o Bosni in Hercegovini in o Srbiji. Razvijal je vprašanje, zakaj nastaja razpor med Avstrijo in Srbijo in končno o gospodarskih razmerah teli dežela. — Isto nedeljo se je ustanovil »Odsek za olepšanje notranje cerkvene oprave na Trebelnem«, katerega bodo dekleta z veliko vnemo same vodile. — Dne 7. marca se obnovi tamburaški zbor.
SLAVNOSTNO ZBOROVANJE »SLOV. DOBRODELNEGA DRUŠTVA« V PETERBURGU.
J3a damo Slovencem sliko, kako izgleda rusko oficielno slovanofllstvo, prinesemo kratko poročilo o slavnostnem zasedanju društva, ki je na Ruskem glavni predstaviteJj te vrste slovanofilstva:
V dvorani »oficirskega kluba vojske in mornarice« se je vršilo dne 28. svečana ob 9. uri zvečer slovesno zborovanje slovanskega dobrodelnega društva na čast slovanskima svetnikoma sv. Cirilu in Metodu. Za slavnostno mizo na estradi so sedeli: škofa Antonij (peterburški) in Ev-logij (holmski, v čegar škofiji se je v prvi vrsti z njegovim sodelovanjem vršilo in se še vrši ono kruto preganjanje katoličanov), generali A. A. Kirjejev, A. V. Vasi-Ijev, V. K. Sabler, prof. P. A. Kulakovskij (največji Polakožerec in zagovornik absolutizma) in drugi. Zborovanje je otvori! član ruske gosposke zbornice A. A. Nari-škin, potem, ko je zbor zapel pesem na čast slovanskima učiteljema, z dolgim govorom, v katerem je povdarjal naloge, katere mora izvršiti društvo na Balkanu in sklenil, da je trdo prepričan, da žive zveze Slovanov med seboj ne bodo mogli pretrgati zvijačni ukrepi sovražnikov in nepri-jateljev slovanstva.
Za njim je nastopil drugi član gospod-ske zbornice, stari general Sabler, ki je pripovedoval o pravoslavni ruski cerkvi na Šipki in o poslednji rusko-turški vojski na Balkanu
Prof. Kulakovskij je našteval v svojem govoru razne Slovane, ki so pomrli lanskega leta, nato je pa pričel dajati pregled žalostnih in veselili dogodkom lan-, skega leta. Med najhujše udarce,'ki so zadeli Slovanstvo, šteje aneksijo Bosne, med vesele dogodke pa šteje, da ruska vlada še vedno krepko zatira Poljake iu da se ruski kružki dobro razvijajol po raznih slovanskih krajih.
Na konec je zapel zbor še nekaj ruskih cerkvenih postnih pesem in v tem se je zborovanje končalo.
Širite, nnrofojte „Slovenca!"
Proces proti Srbom u Zojrebu.
TRETJI DAN RAZPRAVE. Zasliševanje obtožencev. Nove senzačue aretacije.
Razpoloženje sodnega dvora proti obtoženim 53 Srbom je videti precej neugodno. Zdi se, kakor da bi že zdaj bili o njihovi krivdi uverjeni. Branitclji, med katerimi je tudi predsednik sabora, dr. Me-dakovič, so silno nervozni, državni pravdnik odgovarja večkrat prav v e h e m c n t-no, a najslabši vtis napravlja, da prvi in giavni obtoženec, uradnik A d a rn P r i -b i č e v i č ali noče odgovarjati ali se glavnim vprašanjem izmotava in govori o politiki itd. Gotovo neugodno je zanj, da ravno na odločilna vprašanja navadno ne odgovori ali pa a limine vse taji. Sodni dvor je proti obtožencem zelo slabo razpoložen. Branitclji se tudi spuščajo v samo politikoi, dočim državni pravdnik, oziroma predsednik sodišča, T a r a b o -c h i a , skuša na vsak način preprečiti, da bi se braniteiji spuščali v postranska vprašanja.
Med procesom pa sc dalje zapirajo Srbi. Pri predsedniku srbsko-pravoslav-nega cerkvenega in šolskega odbora v Zagrebu, Jurumiču se je vršila preiskava, nadalje so zaprli trgovce Popoviča, Ma-rinkoviča in Milinkoviča, vse zaradi veleizdaje. Med razpravo samo so v sodni dvorani zaprli nekega dr. Waltcra, ne ve se, zakaj. Eni pravijo, da je razžalil sodni dvor, drugi, da je med zasliševanjem Pri-bičeviča nekaj važnega izjavil. Policija ima povsod polno tajnih agentov. Predsednik sodišča postopa objektivno, opaža se pa, da v prilog obtožencem ničesar rad ne stori.
Državni pravdnik Accurti se obnaša, kakor da je igro že dobil, predsednik srbske samostalne stranke, ki je osumljena zveze z Belgradom, dr. Medakovič, bra-nitelj, pa je silno nervozen.
Z bojaznijo za nesrečne žrtve Madžarov gleda vsak na izid procesa. Vele-izdaja se kmalu lahko dokaže. Sodnik napeljuje proces posebno na to, kako so Srbi sodili o Hrvatiii, izvajali proti njim bojkot in Hrvaško pripisovali kraljestvu srbskemu. Na to Rauch posebno računa. Bil bi res zanj preimeniten uspeh, ako se mu posreči izolirati Srbe in tako razbiti koalicijo.
Braniteiji, vsi politiki, so delali na vse kriplje na to, da bi se prvi zaslišal prosluli Srb N a s t i č , ki je v svoji brošuri »Finale« prvi pisal o zvezah med Belgradom in hrvaškimi Srbi. Ker Nastič zelo sam sebi nasprotuje, bi ga braniteiji radi ugnali pred sodiščem v kozji rog iu tako razpršili obtožbe tega agent-provokaterja v prazen nič. Državni pravdnik pa in sodišče se temu nista pridružila, ampak sc je sklenilo, preje zaslišati vse druge priče, katerih je nebroj in ki z Nastičem niso v nobeni zvezi. To jc za obtožence hud udarec, posebno, ker je sodišče zavrnilo vseh 300, od braniteljev predlaganih prič z motivacijo, da so tudi te veleizdaje osumljene. Kako dela vladni aparat z vso silo proti obtožencem, se razvidi tudi iz tega, da v Zagrebu vse brzojavke cenzurirajo.
Zdai pa k tretjemu dnevu razprave!:
Pred sodniki stoji Adam P r i b ič e -v i č. Branitelj H i n k o v i č kritikuje sodni štenografski zapisnik. Nato protestira proti temu, da se je obtožnica razširila v tisočih izvodih med ljudstvo, k<er je to protizakonito. Obtožnica se niti v sodili dvorani ne sme prečitati v navzočnosti prič, kaj še skušati z njo vplivati na narod iu priče. Državni pravdnik ojstro odgovarja. Obtožnice ni on širil. To njega nič ne briga. Sicer so jo prinesli vsi listi pred razpravo. Protest je torej neopravičen, ker državnemu pravdniku ni mar, kdo je obtožnico širil. Od svoje strani protestira, da je branitelj dr. Popovič imenoval obtožnico »pristranski akt«.
Sodni dvor sklene, da, kar jc dr. Hin-kovič predlagal, sploh ni noben predlog in se zato ne more postaviti v zapisnik. Graja dr. Popoviča zaradi izjave, da ic obtožnica pristransk akt.
Dr. H i n k o v i č nato predlaga, da sc izpremeni red zasliševanja prič in prvega zasliši N a s t i č a, ki je glavna priča. Ako namreč on morda izjavi, da njegove izpovedbe in pisanje v »Finalu« ni resnično, sploh ne bo treba nič več prič zasliševati. Slika Nastiča in dokazuje protislovja v njegovi brošuri. Enkrat pravi Nastič, da je Adam Pribičevič bil pri revolucionarni konferenci v Belgradu koncem aprila, enkrat, da jc bil početkom maja, drugo, da jc bil o Veliki noči, drugokrat zopet, da v decembru. Enkrat je Nastič dejal, da ne pozna nobenega od obtožencev, drugikrat pa, da pozna Bekiča in Zivkoviča. Izjavi, da vsa razprava, dokler se
I Nastič ne zasliši, nič ni vredna. Predsed-i nik: »Za Vas.« Dr. Tuškan se pridružuje dr. H i n k o v i č u. Istotako dr. Medakovič. predsednik hrvaškega sabora in srbske samostalne stranke. Napada obtožnico. Državni pravdnik protestira in Medakoviču kliče, naj ne misli, da je v saboru. Medakovič pravi, da predsednik sprejema instrukeije od državnega pravdnika. Predsednik odločno protestira. Medakovič naglaša, da vse sloni na podlih denuncijacijah in ima namen uničiti en cel narod. Tendenca obtožnice je cel srbski narod z vsemi njegovimi društvi in institucijami pokazati kot nelojalen. Dr. Medakovič se s predsednikom prepira. Predsednik pravi, da se bo vse, kar žele braniteiji izvedeti, izvedelo, ko bo Nastič nastopil. Dr. Popovič: Pa saj ne znate, kje ie. (Nastič je namreč izginil iz Zagreba.) Nastič je velik švarckinstler. (Buren smeh.) Dr. Miladinovič se oglasi za besedo, pa mu je predsednik ne da. Da jo pa državnemu pravdniku.
Državni pravdnik konstatira, da obtožnica iii naperjena proti srbskemu narodu, ampak le proti 53 veleizdajalcem. O predlogu braniteljev, da naj se Nastič najprej zasliši, sodišče ni kompetentno sklepati, ker § 237. pravi izrečno, da red, kako se imajo zaslišati priče, določi predsednik sam. Končno pa Nastič ni glavna priča. Preiskava je dokazala, da je bila veleiz-dajalska organizacija izvedena po posameznih okrajih. Priče iz teli okrajev treba zaslišati. Brez Nastiča se da dokazati ve-leizdaja.
Sodni dvor sklene, da se braniteljem ne ugodi. Nastič bo zaslišan zadnji in sicer zato, da se bo po izpovedbah prejšnjih prič lahko sodilo o verodostojnosti njegovih izjav glede zveze obtožencev z Belgradom.
Zaslišavanje Adama Pribičeviča.
Predsednik ga vpraša, je Ii čul in razumel obtožnico. — Pribičevič pravi, da jo je pač čul, a ne razumel. Ker noče dati jasnih odgovorov, češ, da ne razume, česa ie obdolžen, ker se vse v obtožnici nanj prav nič ne nanaša, tnu predsednik zapreti, da ga bo dal odstraniti iz dvorane in prečitati le to, kar je v preiskavi povedal (v preiskavi Pribičevič tudi ni nič izpovedal), ako se noče zagovarjati. — Predsednik vprašuje obtoženca, je Ii bil član srbskih društev ->Zem-ljoradnične zadruge«, »Srbske čitaonice« in »Srbskega Sokola« in kako ter na kak način je v Vrginmostu, kjer je služboval, propagiral srbstvo. — Pribičevič potrjuje, da je bil član teh društev. Predsednik ga vpraša, ali so se v teh društvih obdrževali tajni sestanki. -Pribičevič zanikuje. — Predsednik ga vpraša, kaj razume pod besedo tudjinec. — Pribičevič pravi, da vsakega, kdor ni Hrvat ali Srb ali v obče Slovan. Predsednik pravi, da priče pravijo, da je Pribičevič za tudjince imel H r v a t e in da je on organiziral bojkot proti Hrvatom. — Na vprašanje predsednik a, ali more povedati, o čem sc je približno na tajnih sestankih obravnavalo, odgovori obtoženec, da na to tako dolgo ne more odgovoriti, dokler se mu ne pojasni, radi česa je obdolžen. Končno izjavi, da se ne čuti krivega in da je vse v obtožnici zlagano. Predsednik ga opominja. Pribičevič noče naravnost odgovoriti. — Predsednik izprašuje obtoženca, kako jc razumeti geslo »Svoj k svojemu!« — Pribičevič dokazuje v daljšem govoru, počenši od Palackcga, da to pomeni gospodarsko ojačenje naroda. — Predsednik čita neko srbsko brošuro, najdeno pri obtožencu Lukaču, kjer se to geslo tolmači proti Hrvatom iu celo zapoveduje bojkotirati Srbkinjo, ako vzame Hrvata za moža. — Pribičevič končno po dolgem izpraševanju prizna, da je sicer bil član srbske samostolne stranke, da pa ni sodeloval pri snovanju kakili organizacij. M.cd zagovorom nastane oster prepir med braniteiji in državnim odvetnikom, ki protestira, da branitclji suflirajo obtožencu in ugovarjajo. Predsednik preti branitelju dr. Popoviču z ostrimi disciplinarnimi sredstvi.
Prihodnja razprava soboto ob 9. uri predpoludne.
AVSTRO-OGRSKA.
Baron Bienerth in Cehi.
Korespondenca »Zentrum« poroča iz merodajnih krogov: Mnenje, da bi se moglo barona Bienertha odstraniti z obstrukcijo proti rekrutni predlogi, je docela neutemeljeno. Krona je baronuBienerthu odločno ukazala, da mora zakon o novincih perfekcionirati, bodisi s parlamentom, bodisi s $ 14. Obstrukcija bi stališče sedanjega kabineta le utrdila in državni zbor bi bil razpuščen, če ne dovoli tako važne državne potrebščine. Drugo bi bilo, če bi
baron Bienerth podlegel v redovni parlamentarni bitki Tedaj ni izključeno, da bi baron Bienerth šel, državni zbor pa ostal. Ako si hočejo češki poslanci zopet pridobiti ugodnejši politiški položaj, naj re-krutnega zakona nikar ne obstruirajo, oponirati pa smejo. Kedar bo ta zakon sprejet, postane vprašanje o rekonstrukciji vlade gotovo akutno
Ista korespondenca piše, da sta si baron Bienerth in dr Začek tudi zadnje dni prizadevala, da bi pridobila češke poslance za parlamentarne načrte vlade in zlasti za redno rešitev zakona o novincih, toda brez uspeha. Kakšna bo opozicija čeških strank, je odvisno od sklepov posameznih klubov, zlasti čeških agrarcev, in od sklepa državnozborske komisije »Slovanske .led note «
Danes zboruje v Pragi izvršilni odbor čeških agrarcev, ki so že večkrat odločilno vplivali na politiko češke delegacije in povzročili tudi odstop ministra Pra-šeka. Za sklepe čeških agrarcev bo važno, kakšno stališče zavzame vlada glede sklicanja češkega deželnega zbora.
Dalmatinski namestnik na Dunaju.
Včeraj zvečer je ministrski predsednik baron Bienerth sprejel dalmatinskega namestnika Nardellija v daljši avdijenci. V poslanskih krogih govorijo, da je Nardelli baronu Bienerthu poročal zlasti o dveh stvareh: o jezikovnem vprašanju v Dalmaciji, ki mora biti rešeno, predno se snide deželni zbor, in o bedi med dalmatinskim prebivalstvom. Vlada je sicer že dala 600.000 kron podpore, kar pa še zda-leka ne zadostuje za najhujšo silo. Ne le lanska suša, ampak tudi okolnost, da se to zimo tujci zaradi vesti o vojnih pripravah ogibljejo Dalmacije, jc vzrok, da je v Dalmaciji zastal ves promet in trpijo ne ie hoteli in gostilne, ampak tudi trgovci, obrtniki, delavci, zlasti pa kmečko ljudstvo. Lansko zimo je prišlo samo v Dubrovnik 12.000 tujcev, letošnjo komaj 150 v celo južno Dalmacijo, a šc ti se niso za dalje časa ustavili. Potrebna je torej na-daljna vladna pomoč. Nardelli, ki ostane na Dunaju teden dni. bo konferira! tudi s trgovinskim ministrom dr. Weiskirchner-jem, ko sc le-ta vrne z Lovrana. Dr. VVeis-kirehner namerava namreč o velikonočnih počitnicah prepotovati Dalmacijo, da se prepriča, koliko so napredovala razna pristaniška dela, ki jih gradi vlada ob dalmatinski obali. Ali sprejme tudi cesar Nardellija v avdijenci, dozdaj še ni gotovo.
+ K pravdi Mazelie. Priobčili smo v včerajšnji številki obširno poročilo o razpravi. Kar so naši somišljeniki iz poročila takoj sklepali, to potrjujemo tu izrecno: Poročilo jc prišlo iz liberalnega, Mazelletu prijaznega vira, to pa zato, ker drugega vira nismo imeli na razpolago. Govor g. dr. Voduška je bil temeljita in fulminantna obtožnica. Ker je bil govor strogo stvaren, jc moralo m u č n o vpljivati, da jc predsednik sodnega dvora nadsvetnik Leveč smatral za umestno, da jc govornika opetovano prekinil. Oprostilna razsodba je razumljiva, če se pomisli, da sodni dvor edine neposredne priče gdč. Berlan. ni hotel zapriseči. S tem sodnim sklepom jc bil obtožbi vzet edini neposredni doka z. Od pravniške strani se nam zatrjuje, da jc bil dotični sklep sodnega dvora p r a v o p o m o t e n. Ker jc priglasil državni pravdnik ničnostno pritožbo, zadnja beseda v tej pravdi, ki vzbuja na Dolenjskem in osobito v Beli Krajini toliko pozornosti, še ni govorjena.
1 Mazzelletova zadeva. Kakor smo poročali, so v Novem mestu oprostili Mazzelleta obtožbe zlorabe uradne oblasti. Vložena jc ničnostna pritožba. Vsled te pritožbe ostane Mazzelle še vedno suspendiran kot župan iu kot poštar. Zato nimajo vzroka Mazzelletovi somišljeniki-poštenjaki v Beli Krajini prehitro triumfi-rati. Tudi predsednik sodnega dvora Leveč jc mogel čestitati Mazzeiletu samo kot prijatelju-poštenjaku, nc pa kot poštarju in županu. Vsekako bi bilo dobro, da disciplinarna oblast in poštni direkciji, kakor tudi deželni odbor kot predstojnik županstev, način obravnave pregledata in potem po svoje čestitata sodnemu nad-svetniku Levcu.
+ Liberalna hinavščina. Po shodili, ki jih prirejajo zadnje čase liberalci, se bahajo. kako veliki prijatelji kmetov da so. Liberalni poslanci pripovedujejo iti se sklicujejo, da so ob zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora glasovali za 10,000.000 posojilo v melioračne namene. Ob enem pripovedujejo, kake velike koristi bo imel kmet od melioracij, kar je tiiui resnica. Na drugi strani pa liujskajo
ravno tisti liberalci v »Gorenjcu«, No-tranjcu« in »Belokranjcu« kmete proti S. L. S., češ, kako breme da se je naložilo kmetom z melioracijskim posojilom. Na eni strani hvala, na drugi graja. Logika, ki jo razume samo liberalec. V navadnem življenju pravimo takemu postopanju hi-navščina. To je res čedna liberalna taktika.
+ 20. september v liberalni luči. Liberalni »Naš List« tako-le poveličuje »uspehe« 20. septembra: »Slovensko dopisovanje ie sklenil zahtevati ljubljanski občinski svet od državnih oblasti tudi v pre-nešenem delokrogu, torej v stvareh, ki tičejo mestni magistrat kot politično oblast prve instance. S 1. februarjem je pričel magistrat izdajati tudi samoslovenske razglase, ravnajoč se po zgledu nemških zastopov v Celju in drugih mestih, kjer Imamo Slovenci lepe manjšine. — Nove ulične samoslovenske tablice so tudi začeli nabijati in zdaj šele bo imela Ljubljana samoslovensko lice. Vse to je učinil 20. september in če »Slovenec« še tako omalovažuje septemberske dogodke.« — Tako liberalci! Torej treba je bilo, da je po-nedolžnem prelil kri mladenič dijak našega mišljenja, treba je bilo da je poleg njega ubogi Lunder moral pasti — še-le potem se je spomnil mestni magistrat svoje narodne dolžnosti, na katero so ga opozarjali že leta in leta naši listi. Brez človeških žrtev se samo iz svoje iniciative ni moglo tako visoko povspeti liberalno -vseslovanstvo«. Tako nam priča »Naš List«. Ze pred 20. septembrom so imeli naši zavodi v Ljubljani samoslovenske napise, Hribarjevi »Kreditni banki« je morala zamazati dvojezični napis še-le slovenska kri. Ali bi takih »vspehov« res ne bi bilo mogoče doseči brez prelivanja krvi? Pošteno sodi o septeniberskih dogodkih ljubljanski »Jež«, ki pravi, »da z upitjem se ni doseglo druzega, kakor da smo dobili en šnops, ki se mu pravi » Triglav«, v slovenske roke«.
+ Umrla je danes zjutraj v visoki starosti 82 let v Novem mestu gospa Elizabeta Elbert, mati gospoda prošta Sebastijana Elberta. Pogreb bo v ponedeljek popoldne. Blagi pokojnici sveti večna luč!
X Dvojna mera. »Grazer Iagblatt« hujska proti »Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani, češ, da je to popolnoma slovenski zavod. Če bi mi kaj takega pisali o kakem nemškem zavodu, bi bili takoj zaplenjeni, v nemških listih pa državno pravd-ništvo ne vidi hujskanja k bojkotu.
X Osebne vesti. Okrajni gozdar Ferdinand Ferjančič v Cerknici je na lastno prošnjo prestavljen v Kranj. Za provizo-ričnega okrajnega gozdarja jc imenovan gozdarski pomočnik Avgust Kofol iz Klane. — Ker je učitelj Ig. Hude izstopil iz . učiteliske službe, je na njegovo mesto v Mirni Peči imenovana za provizorično učiteljico gdč. Milena Kavčič, doslej pro-vizorična učiteljica v Spodnji Šiški.
4 Imenovanje. Tajnikom jamske komisije v Postojni je imenoval poljedelski minister znanega raziskovalca podzemeljskih jam g. And. Perko.
+ Mlekarski tečaj na Vrhniki priredi deželni odbor kranjski od 15. aprila do 15. septembra t. 1. V tečaj se sprejemajo mladeniči, ki so stari najmanj 16 let. krepki in zdravi. Revnejši gojenci iz Kranjske dobijo hrano in stanovanje zastonj, pouk je brezplačen. Poučevalo se bo o splošnem mlekarstvu, maslarstvu in sirarstvu, o strojih in parnih kotlih, o preiskovanju mleka in mlečnih izdelkov, o živinoreji in krmljenju, zadružništvu, zakonodajstvu, knjigovodstvu, računstvu, spisju, kemiji in bakteriologiji, sploh vse, kar mora znati vsak dober voditelj mlekarne. Prošnje, katerim je priložiti domovnico in zdravstveno spričalo, je vlagati do 15. marca t. I. na deželni odbor kranjski.
X Stjepan Zagorac je vstopil v Star-čevičevo stranko prava, katera se je kot samostojna stranka odcepila od dr. Franka pod vodstvom Luke in dr. M. Starčevi ča.
— Narodnjaki v Dolgi vasi. Piše nam prijatelj: Nekje na Slovenskem, recimo v Dolgi vasi, jc že stara čitalnica, ki še vedno životari. Tu se zbira inteligenca k narodnim prireditvam iu zabavam. V isti-ni pa je ta čitalnica mednarodna, ker govori se več v nemškem, nego v slovenskem jeziku. Tu se shajajo tudi narodni odpadniki, ki se pačijo s svojo kuhinjsko nemščino in ošabno vihajo svoje nosove. Ravno v čitalnici se največ nemškutari, ker v trgovini tudi nemškutar s slovenskimi strankami govori slovenski. In to se godi tudi v času, ko prirejajo protestne shode in prodajajo črne kolke . . . Sram jih bodi take veše.
O visokem snegu se nam piše 'z selške doline: Najstarejši ljudje ne pomnijo snega in v takem času, kakor je ravno sedaj. Ves promet je ustavljen. Poštni seli s težkočo jahajo konje. Otroci ne morejo obiskovati šole; šole so zaprte za nedo-
ločen čas. Vasi so popolnoma ločene druga od druge. Po deželni cesti so stopnje, katere pa zapade težak južni sneg. iJo ravnini je snega I meter, po hribih pa nad poldrug meter.
—• Velikodušen dar. Hrvatski listi prinašajo vest, da je župnik v Mariji Bistrici, dr. Juraj Zerjavič, na zagrebški okrajni oblasti podal izjavo, da bo za svoje župljane iz lastnih sredstev sezidal dve novi šoli, in sicer eno v Lazu, drugo v Globočcu.
—	Samoumor vojaka. V varaždinskl domobranski vojašnici se je ustrelil re-krut Izidor Briški. Vzrok je baje ljubosumnost.
—	Najdba mamutovega ogrodja v Bosni. V Latnincih pri Bos. Gradiški so našli popolnoma nepoškodovano ogrodje predzgodovinskega velikana mamuta. Na to dragoceno najdbo so naleteli pri nasipnih delili ob Savi. Sicer so ondi že večkrat našli kake ostanke mamuta, zlasti zobe, a zadnja najdba je popolnoma cela in nepoškodovana. Vlada je odposlala v Lamince g. Curčiča, ki bo vodil izkopavanje. Ogrodje prepeljejo v deželni muzej v Sarajevo.
—	Občni zbor »I. kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano«, ki bi se moral vršiti jutri, dne 7. t. m. se preloži na poznejši čas.
—	Za gojitev zelenjave na Goriškem je vlada dovolila 40.000 K. Napravili bodo velike vrtove v goriški in furlanski ravnmi.
Proti morilcu Foedranspergu v Trstu se vrši porotna obravnava sredi marca.
—	Tovarne »Leykam Josefsthal« zaključujejo poslovno leto 1908 s čistim dobičkom 1,592.308 K.
- Pasja steklina brez konca iu kraja.
Kliub strogim odredbam ponavljajo se slučaji pasje stekline, posebno po okolici Ljubljane, kjer so se dognali v zadnjem času slučaji na Brodu, v Besnici, Vodmatu, na Laverci, v Št. Vidu in Sostrem. Ker se bolezen širi le po ugrizu od živali do živali, pripisovati je v prvi vrsti malomarnosti paslJh lastnikov, da se ta nevarna bolezen ne more zatreti. Poživljamo iz novega, da vsakdo pazi na svoje živali, posebno na pse in mačke ter se briga za nje. Vsako sumljivo obolenje naznani naj se županstvu ali orožnikom, izpolnjujejo naj se strogo uradne odredbe kontumaca, da se tako prepreči lastna in tuja škoda in nesreča. Storč pa naj tudi županstva in vsi javni organi svojo dolžnost! Posestniki, ki se ne bodo po tem ravnali, bodo najstrožje kaznovani.
-- Žrtve snežnih plazov. Z Goriškega poročajo: Silno veliko snega je padlo zadnje dni. Torek pritegnil je jug in plazovi so se zdrli in zahtevali, žal, dve človeški žrtvi. Edini sin hišne številke 12 iz Porez-na šel je po seno in plaz vzel je senik, seno in lnladenča; šele proti jutru so ga izkopali. Komaj je potrti oče s strašno novico .odšel, prišel je drugi — da je zasulo še drugega v Poreznu, hlapca iz hišne številke 2. Govori se o tretjem na Bači. Bog daj, da bi ne bilo res.
—	40 let ne pomnijo takega snega. S Koroškega poročajo: Mesec vijolic, marec, nam je prinesel tako visok sneg, kakršnega ne pomnimo že 40 let. Pri Pater-nionu je snežni plaz zasul štiri hlapce, med njimi dva oženjena moža, ki imata številne rodbine. Upanja ni, da bi jih rešili. V Raj-blu so sneženi plazovi močno poškodovali novo domobransko vojašnico. Nekaj jo bo treba popolnoma nanovo sezidati, nekaj popraviti. V Trbižu odmetava sneg 400 vojakov.
—	Nezgoda pri stroju na bencin. V Štandrežu bi se bila kmalu zgodila te dni velika nesreča pri motorju na bencin. Štiri osebe, ki so gledale v zaprtem lokalu kako teče motor, so padle vse ena za drugo v omedlevico. Iz smrtne nevarnosti jih je rešila deklica, ki je tudi prišla iz radovednosti gledat novi stroj.
Hrvaška drama v slovenskem prevodu. Gospa Zofka Kveder Jelovšek je prevela Petrovičevo »Suzo« na slovenski jezik in prevod poslala slovenskemu gle-gališču v Ljubljano.
3000 delavcev in 700 vojakov od-kidava sneg na progah Trbiž, Beljak-Rož in Celovec - Jesenice ter je sedaj z zamudami mogoč promet osebnih vlakov na progi Beljak - Trbiž in Celovec - Jesenice - Trst. Dunajski brzovlak je pri Besnici obtičal v snegu ter je morala priti pomoč, da ga je spravila naprej. Proga Trbiž-Pontafel je še zaprta prometu. Dela pri vlaku, ki je v bližini Malborgeta skočil s tira, ovirajo novi snežni plazovi. Italijanska proga Ponteba - Videm je tudi zaprta prometu.
K letošnjim vojaškim vajam bo
počenši z aprilom poklicanih 4900 rezervnih častnikov in 278.000 mož in sicer 246 I tisoč od pehote, 8400 od konjenice, (>400 I od artiljerije. Tako bo mirovno prezenč-
no stanje od aprila do avgusta jako visoko.
—	Nesreča na Jeperci. Iz Sore se nam piše: Od torka na sredo ponoči se je po nesreči vnela stelja v hlevu gostil-ničarki Starman pri Jeperci. Zadušilo se je četvero govedi. Konja so rešili. Tudi svinja, ki je bila na sturjanju, je poginila. Strašen udarec za kmeta!
—	Istrska deželna razstava. V sredo so se v Trstu konstituirali različni odseki istrske deželne razstave.
—	Umrl je nanagloma v Zabnici od kapi zadet posestnik Andrej Porenta, n. d. Bilban, bivši večletni ključar podružnične cerkve v Spodnjem Bitnjem, brat pred kratkim umrlega župnika v Križih in oče ljubljanskega bogoslovca g. Ant. Porenta. N. v m. p.!
—	Iz Zirov. Na dopise, ki jih priobčuje liberalni »Notranjec«, pač ne vemo boljšega odgovora, kakor krepki — fej! Ali je to stvarni boj, ki naj bi se bojeval med nami, ako hočemo veljati pred svetom za res olikane ljudi? Ali ne spravlja ta surovi ton (n. pr. v zadnji pesmi »Notranjče-ve« številke) nas Zirovce pred vso javnostjo še ob tisto malo dobrega glasu, kar ga še imamo pred svetom? Te gorostasne laži in še v tako surovem tonu pisane: res Sokoli, potrebni ste olike in izobrazbe, ako iz vaših vrst prihajajo taki dopisi v javnosti Tri leta že širite svojo »izobrazbo«, a po treh letih še taka surovost . . Mi kličemo vsakemu razsodnemu človeku: Beri — potem pa sodi!
—	Ogrska banka v Opatiji. V Opatiji se je ustanovila ogrska banka z začetnim kapitalom 300.000 K.
—	Smrtna kosa. V Trstu je umrl g. Josip Šušttielj, star 81 let. — Istotam ie umrl v nežni starosti 15 let Henrik Kuret.
—	Nova postojanka za torpedovke.— Vojaki v Oevinu. Iz Primorskega se poroča: Grajska posest v Štivanu je prodana državi, kakor se čujc za tri milijone kron. Kaj se bo tam gradilo, se ne ve za gotovo. Najbrže protiutež Italiji - postojanko za torpedovke. — Vojaki v Devinu, tako gre glas, se kmalu za stalno nastanijo in sicer v grajskih gospodarskih prostorih. Čudno ne bi bilo nič, ko vedno kaj slišimo o našem »dobrem« zavezniku onkraj luže.
—	Ogromnega diviega mrjasea Sf> zalotili na lovu kneza Windischgratza v Lugu. Ustrelil ga je logar Jože Kinzl. Mr-jasec je moral biti okolu 10 let star in jc tehtal ,250 kg.	%
Umri je v New-Yorku sedem mesecev stari Teodor Blaž, sin F. Blaža, strojnega stavca tiskarne »Glas Naroda«.
Znanost In arnetnost
*	Krasno Bajukovo zbirko narodnih pesmi »Odmevi naših gajev«, katero ie založilo slovensko glasbeno društvo Ljubljana, prodaja društvo po 70 vin. zvezek, prosi na naročnike naj z naročili blagohotno pošljejo tudi denar
*	Dve novi knjigi. Gosp. Franjo Kra-šovcc, izvrstni potopisec, sedaj slušatelj visoke šole za trgovino in narodno gospodarstvo v Kolinu ob Renu, je izdal ravnokar knjigo: »Utrinki«, črtice in potopisi. Naslovno stran je narisal g. Hugoti Gerbič. Cena posameznemu izvodu je 2 K. To knjigo bo vsak čital z velikim zanimanjem. V založbi L. Sclnventnerja v Ljubljani je izdal Rado Murnik zbirko hu-morističnili črtic »J a r i junak i«. Cena: broširano 2 K 50 vin., eleg. vez. 3 K 50 vinarjev, po pošti 20 vin. več.
Stderske novice.
š Ponesrečeni orožnik. V Radencih se je ponesrečil orožniški postajevodja Koller. Padel je na potu na puško in si poškodoval dvoje reber.
š Samoumor vsled bede. V Kapfen-bergu se je obesil krojač Peter Kostck, rodom Poljak iz Javorov. Vzrok samo-umora je beda. Zeno in otroke je zapustil v veliki revščini.
š Umrla je na Bregu pri Celju gdč. Josipina Jan, stara 38 let.
š Pretnog. Na Lisici blizu Celja so našli premog. Lastnica rudosleda je družba, ki je do nedavno kopala premog v Pečovniku.
š Slovanska čitalnica ter bralno iu pevsko društvo v Mariboru priredita v nedeljo, dne 7. sušca v »Narodnem domu« predstavo narodne igre »Deseti brat«. Pri predstavi sodeluje »Slovanski orkester«. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Vstopnina: V parterju: sedeži prve do pete vrste 2 K. od šeste do desete vrste I K 80 h. ostale, vrste I K 20 h, stojišča v parterju 60 h. za dijake in vojake 40 h. Na galeriji: sedeži 80 h, stojišča 40 h. — Vstopnice se dobivajo tudi v predprodaji v nedeljo, 7. t. m., od 2. do 4. ure popoldne v »Ljudski knjižnici«, ter prosimo, da se po možnosti poslužite predprodaje, da se omogoči točni začetek.
Milanske nnoir*.
lj Somlšljenice in somišljeniki prihitlte na jutrišnji občni zbor »Slovenske kršč.-socialne zveze«, ki se vrši pod predsedstvom dr. Kreka jutri v nedeljo, 7. marca, točno ob 10. dopludne v društveni dvorani. Na dnevnem redu so zanimiva poročila.
lj Se>a odbora S. K. S. Z. je prihodnji ponedeljek ob 8. uri zvečer.
Ij Slovenske pevke v Ljubljani prosimo, da javijo svoj pristop k ženskemu zboru slovenskega glasbenega društva »Ljubljana«. Odlični pevovodja »Ljubljane« g. Anton Svetek hoče vstvariti tudi ženski pevski zbor, ter storiti vse, da bo zbor v vsakem oziru na višku. Vse gospe in gospodične, ki imajo veselje do petja prosimo, da na dopisnici na naslov pevo-vodje »Ljubljane« g. Antona Svetka blagohotno naznanijo svoj pristop. Prva pevska skušnja ženskega zbora se pravočasno naznani.
Ij Skušnje moškega zbora »Ljubljane« so vsako sredo in petek ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih hiše stavbinske družbe »Union«, Frančiškanske ulice, nakar opozarjamo gg. slovenske pevce v Ljubljani.
lj Prijatelje slovenskega glasbenega društva »Ljubljana« prosita gospodarja, da blagohotno podarijo kake primerne podobe ali solile za društvene prostore. Darove hvaležno sprejema naše uredništvo.
lj Dr. Karol Bleiweis vitez Trsteniški je, kakor smo poročali, odstopil kot ljubljanski podžupan. Nekaj besedi mu je govoril v slovo župan Hribar, manj kakor smo jih čuti vajeni ob takih prilikah. Njegov odstop se je vršil torej »sang und klanglos«, kakor Nemci pravijo. Splošno se šepeta po Ljubljani, da je Bleiweis odstopil, ker mu ni všeč, da ne pusti ljubljanska občina več komandirati »Dramatičnemu društvu« slovensko gledališče, ki stane ljubljansko občino zdaj nad 26.000 kron letno, medtem, ko da »Dramatično društvo« za gledališče le nekaj sto krone. Bivši ljubljanski podžupan je sin rajnega dr. Bleivveisa, očeta Slovencev. Ko je postal za svoje zasluge rajni njegov oče vitez, jc bil njegov sin dr. Karol Bleiweis povišati v plemstvo. Ob času, ko so se duhovi ločili, se je oklenil dr. Karol Blei-weis liberalcev. Bivši ljubljanski podžupan je mož-liberalec stare korenine. Čutil se je ob svojih nastopih aristokrata in je ob več prilikah odkrito priznal, da n. pr. za delavske hčere le ni višja dekliška Šola. V občinskem svetu je vedno z vso silo nastopal za to, kar je hotel župan; ko mu ni bilo prav, da hoče ljubljanska občina sanirati gledališče in odriniti »Dramatično društvo«, je šel in se odtegniPv pravem pomenu besede v zasluženi pokoj. Danes zvečer se vrši v občinskem svetu volitev novega podžupana.
lj Gosp. Anton Foerster, sedaj profesor na konservatoriju v Berolinu, se preseli julija meseca letos v Ameriko, da prevzame v Chicagu na ondotnem konservatoriju mesto prvega profesorja klavirja proti letni plači 30.000 K.
lj Prihodnji koncert »Glasbene Matice« se vrši v nedeljo 14. marca zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Izvajal se bode »Švanda dudak« za mešani zbor. soli in orkester in nastopila bode domača umetnica gospodična Prelesnikova s praškega konservatorija.
Ii Pokopali so včeraj bivšega slugo »Narodne Tiskarne«, Valentina Škerjanca, ki je umrl v Mostah. Njegova rodbina je v silni bedi.
Ij Stražnik Plntar umrl. Včeraj je umrl po dolgotrajnem bolehanju znani policijski stražnik Karol P i n t a r. star 31 let. Pintar je bil trgovski pomočnik, pozneje je služil pri kavaleriji ter je po končni vojaški službi vstopil v mestno policijsko službo, kjer ie bil zadnji čas dodeljen tržnemu komisarijatu.
Ij Podružnica Ljubljana I. av. društva držav, slug javi vsem članom, da se vrši dne 7. marca t. I.. ob 3. uri popoludne mesečni sestanek v gostilničnih prostorih g. Zupančiča na Sv. Jakoba trgu. Ker se bodo važne točke razpravljale, vabi odbor podružnice k obilni udeležbi. Prijatelji društva dobro došli!
Ii 12 policajev na kon'ih namerava vlada preskrbeti Ljubljani, kakor trdijo nekateri listi, ki pravijo, da se namerava število policajev pomnožiti na 120.
lj Koncert »Glasbene Matice«. Poleg Bendfovega »Švanda Dudak«, ki je predlanskim izzval vprav frenetičeti apiav/ in splošno ugajal s svojo šaljivostjo, se bode izvajalo še več znamenitih točk. Naša rojakinja gdč. Vida Prelesnikova, ki ab-solvira letos praški konservatorij, izvajala bo Čajkovskega koncert za klavir s spremljčvanjem orkestra. Klavirskih koncertov S spremljevalnem orkestra smo v Ljubljani imeli še prav malo. Po raznih poročilih se smatra gdč. Prelesnikova kol umetnica prve vrste. Gospod vitez Cam-
i na r »ta bo pa pel štiri točke od Parme in Lajovica deloma s spreniljevanjem klavirja, deloma orkestra. Zelo interesantna bo tudi silita Hipolitov - Ivanova za orkester v štirih delili.
lj Polzkušen samoumor. Žile si je prc-ie/.al pisarniški pomočnik Vekoslav Z o i e z n i k iz Radovljice. Našli so ga v snegu za Koslerjevo pivovarno ter prepeljali v bolnico.	_____
Ij Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani v petek, dne lb. aprila 1909, ob uri ua c. kr. učiteljišču v Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostih preiskušnji je po predpisanem služlienem potu pravočasno vlagati tako, da bodo do 10. aprila v rokali ravnateljstva izpraševaine komisije.
Ij Znani španski sleparji so se zopet pismeno oglasili pri restavraterju g. Antonu Drašlerju na Brezovici in sicer so sedaj nekoliko odnehali. Preje so ponujali 80.000 K, g. Drašlerju pa ponujajo le 25.000 kron. Ker je pot v Madrid predolga, g. Drašler tudi teli ne mara in je oddal »nakaznico« oblastvu.
lj Občni zbor pomočniške bolniške blagajne gostilničarskc zadruge bo v ponedeljek, 8. t. m., ob uri popoldne v hotelu »Ilirija«. Vabi sc k obilni udeležbi.
lj Sociaino-demokraške volivne ma-liinacije pred sodiščem. Danes so bili radi pregreškov proti volivnemu zakonu povodom zadnje dežehiozborske volitve obsojeni: gostilničar Janez Kalan na 150 kron globe, oziroma 15 dni zapora. Ključar južne železnice Al. C a r g n o I a n na 5 dni zapora in Ivan Klopčič na en teden zapora. Volivno pravico izgube za šest let.
I j Bergov zverinjak in zoološki cirkus
ic došcl iz Monakovega v Ljubljano. Danes zvečer bo prva predstava na travniku poleg »Uniona«.
Ij Nemški uradniški raj. Imenovan ie koncipijent fin. prokurature v Ljubljani dr. Luka \Volte za prov. koncipista. .Za koncipijenta pri finančni prokuraturi v Ljubljani je imenovan Riliard pl. Kiiss-\vetter.
lj »Slovenski lovski klub« priredi sredi tega meseca v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani razstavo rogovja srnjakov, divjili koz in jelenov. Razstava bo otvorjena dne 19. marca in bo trajala tri dni; Pravico razstaviti imajo le člani kluba. Razstaviti se sme le rogovje divjačine, ustreljene na Kranjskem, ne oziraje se na to. kdo je strelec in kdaj je bila divjačina ustreljena. Razstavljeno rogovje bode presodila posebna komisija po predpisih, veljavnih po drugih deželah za take prireditve. Najlepša rogovja bodo odlikovana. Zagotovljenih je več cen (praktičnih lovskih potrebščin) v vrednosti 200 kron. Cene razdeli presojevalna komisija. Stroške pošiljatve tja in nazaj trpi vsak razstavitelj sani, vse druge stroške pa klub. Razstaviti pa ni le abnormitet, temveč lepo razvito rogovje sploh. Odbor poživlja člane »Slovenskega lovskega kluba« da pošljejo svoje lovske trofeje na razstavo. Vsako rogovje mora imeti prilepljen listek, na katerem naj bo zapisano ime razstavitelja in lovišče, kjer je bila divjačina ustreljena. Zabeležiti je tudi letnico. Rogovje je poslati nepreklicno do vštev-šega 16. t, m. na »Slovenski lovski klub« v Ljubljani. Na dan otvoritve popoldne se vrši občni zbor društva. Izkaznice za leto 1909 razpošlje odbor dosedanjim članom te dni. Kdor želi k društvu pristopiti, naj to prijavi odboru in pošlje članarino. Člani na deželi plačajo po 2 K. ljubljanski pa po 5 K na leto. Tovariši, da se vidimo na razstavi!
lj Inženir je postal na Mittweidski tehniki gospod Paul Belič, sin gostilničarja in posestnika na Dunajski cesti.
Ij Jugoslovanska restavracija, last g. Štefana Berganta v Oosposki ulici št. .1, se otvori danes s koncertom ljubljanskega seksteta na lok, na kar opozarjamo občinstvo. Podjetje priporočamo!
Po poroki umorjena. Zaradi umora uradniške soproge Novotny, ki je bila umorjena v svojem stanovanju kmalu po poroki so v Pragi aretirali delavca Ho-raka iu 20 let starega mizarskega pomočnika Janebo. Dognano je, da je Janeba zastavil uro, ki je bila last umorjenke, in preje žc drugod njen poročni prstan, obakrat na ime Vrba. Janeba je dva dni pred roparskim napadom nosil v stanovanje udove Novotny novo pohištvo. Vprašanega dne pa ga je videla neka mlekarica iti i/ hiše, kjer je Novotnv stanovala. Niti Horak, niti Janeba ne moreta dokazati alibi-ja.
TORPEDOVK1 STA TRČILI
včeraj pred Puljcni, in sicer visokomorska torpedovka »Viper«, ki so ji šele popravili poškodbe, ki jili ie nedavno dobila iu ic
imela poizkušnje pred pristaniščem, in pa torpedovka »Krokodil«. »Viper« je z,opet zelo poškodovana. Nekemu podčastniku se je pri tem zlomilo več reber; težko ranjenega so ga spravili v bolnišnico.
NESREČA NA ELEKTRIŠKI ŽELEZNICI MATULJE-OPAT1JA.
Dne 4. t. m. okrog polnoči je pri Pre-iuki skočil vlak elektriške železnice s tira ter zadel v pred njim vozeči vlak. Ednajšt oseb vsega se je vozilo poleg železniških uslužbencev 45 oseb, je bilo lahko poškodovanih, med njimi neka gospa z Dunaja. En potnik je baje v Opatiji umrl. Vzrok: pokvarila sc je zavora.
ZANIMIVO PREDAVANJE"
Prihodnji torek ob pol osmi uri zvečer bo zopet javno predavanje v Unionu.
Predaval bo g. dr. Iv. Robida o razstrelivih in njihovi vporabi v tehniki in vojni. Predavatelj bo z 42 eksperimenti poja-šnjeval predavanje. Ker so stroški za dosedanja tri javna predavanja v veliki dvorani »Uniona« veliki, bo vstopnina k temu izrednemu predavanju 10 vinarjev za osebo, kar je prava malenkost z ozirom na stroške, ki jih ima »Zveza« s predavanji v veliki dvorani »Uniona«. Za člane in članice »Slov. kršč. soc. zveze«, ki se izkažejo z druuštveno knjižico, jc vstopnina brezplačna. Vhod samo skozi Frančiškanske ulice, izhodi so po predavanju trije ter jih zaznamujejo slovenske zastavice. V torek vsi v veliko dvorano »Uniona«!
elefonsKo m brzolMii poročil.
ODSTOP ČEŠKIH MINISTROV.
Dunaj, 6. marca. V dobro poučenih krogih sc zatrjuje, da je stališče čeških ministrov di\ Začek in dr. Braf zelo omajano. Oba v kratkem odstopita, ker je nju-ju vztrajanje v Slovanom sovražnem ministrstvu v kričečem protislovju z javnim mnenjem med češkim narodom, tembolj, ko baje baron Bienertli v svojih pogovorili z zastopniki »Slovanske Jednote« zlorablja imeni ministrov Začek in Braf kot dozdevni dokaz, da njegovo ministrstvo ni sovražno Slovanom. To uporabljanje imen značajnih čeških rodljubov po Bienerthu vzbuja zlasti v jugoslovanskih krogih mučno pozornost.
PREDSEDNIŠKO VPRAŠANJE.
Dunaj, 6. marca. Misel za oficielnega kandidata »Slovanske Jednote« imenovati Masaryka, se nc bo uresničila. Ker tudi Jugoslovani nočejo iz svoje srede dati kandidata Slovanske Jednote« za zborničnega predsednika, bo najbrž za njenega kandidata proglašen agrarec Zazvor-ka. Soc. demokrati bodo glasovali za Per-nerstorferja, vsled česar je izvolitev krščanskega socialca dr. Pattai za predsednika in gg. Zazvorke in Pernerstorferja za podpredsednika zagotovljena, ker bodo za njiju glasovali krščanski socialci. Boj bo pa pri volitvi ostalih podpredsednikov, ker kandidirajo Jugoslovani Pogačnika, Rusini pa Romančuka. Najbrž pa bo izvoljen Pogačnik od »Slovanske Jednote«. Poljakov in krščanskih socialcev.
PREDSEDNIŠKO VPRAŠANJE V DRŽ.
ZBORU IN JUGOSLOVANI.
Dunaj, 6. marca. Brez vednosti in volje podpredsednika Pogačnika se jc vrglo v javnost njegovo ime kot kandidata »Slovanske Jednote« na predsedniško mesto. Poslanec Pogačnik je takoj izjavil, da hi kandidature ne sprejel pod nobenim pogojem. Vest, da bi jugoslovanska .Narodna Zveza« sploh načeloma ne sprejela kandidature proti krščansko - socialni stranki, se čimdalje bolj utrjuje.
UGIBANJA O OBSTRUKCIJI.
Dunaj, 6. marca. ' Ugibanja raznih nemških listov ali pride do obstrukcije ali ne, so prazne kombinacije,ker se »Slovanska Jednota« v tetn vprašanju še uiti posvetovala ni, posvetovalo in sklepalo se bo o tem še-lc v torek, kateri dan ima parlamentarna, komisija »Slovanske Jednote« odločilno sejo ob pol šesti uri zvečer. Narodna Zveza« se pa snide isti dan popoldan. Ob .3. uri se zbere tudi »Ceski svaz« ob 2. uri pa »Slovansko središče«. »Slovenski klub« ima sejo isti dan ob 10. uri dopoldne.
SLOGA V -SLOVANSKI JEDNOTr«.
Dunaj, 6. marca. Vse vesti raznih listov, da vlada v Slovanski Jednoti« kaka needinost, ali celo možnost razkola, so popolnoma neresnične. Res je le, da si vlada prizadeva slovansko opozicijo razdvojiti. a ravno tako jc res, da se ji ta nakana nc bo posrečila, tem manj, ko vsakdo vč, da sedanja vlada ekshuirilranili političnih mriičev nima v sebi možnosti daljšega obstoja. »Slovanska Jednota« sloni na trdni podlagi in tudi češki radikalci se pokoravajo in bodo pokoravali njenim sklepom.
SMRTNA KOSA.
Kamnik, 6. marca. Umrla je danes gospa Antonija Polak. soproga g. Josipa Polaka, usnjarja in posestnika v Kamniku.
OVIRAN PROMET NA PROGI
JESENICE - BOHINJSKA BISTRICA.
Trst, 6. marca. Ker so se pri čuvajnici st. 35, usuli no.vi snežni plazi in ker je nevarnost, da se usujejo še drugi, je bil jia progi Jesenice - Bohinjska Bistrica ustavljen ves promet. Na progi Bohinjska Bistrica - Trst bodo vozili osebni vlaki, ustavljeni so pa brzovlaki.
OBCN1 ZBOR JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIŠKIH URADNIKOV PRELOŽEN.
Trst, 6. marca. Ker je promet na progi Celovec - Jesenice - Bohinjska Bistrica ustavljen, je občni zbor društva jugoslovanskih železniških uradnikov preložen na 14. marca.
KAZENSKI BRANITELJ ARETIRAN.
Zagreb, 6. marca. Branitelja dr. Wai-terja so med odmorom v obravnavi proti veleizdaje osumljenim Srbom detektivi aretirali in odpeljali v zapor, ker ga je neki politični nasprotnik, umirovljen uradnik, dentinciral, češ, da se je izrazil, da je »lopovščina« da je sodni senat odbil predlog, naj bi se kot prva priča zaslišal agent-provokatčr Nastič. V sodni dvorani je navzočih menda več »špiceljnov«,
DR. GROŠ ZOPET PRAŠKI ŽUPAN.
Praga 6. marca. Dr. Groš je bil danes zopet izvoljen za praškega župana.
OGRSKA.
Budimpešta, 6. marca. Justh grozi z demisijo. Novi vladi bo vladar naročil, da mora., rešiti volivno reformo.
POTRES V KALABR1J1.
Rim, 6. marca. Včeraj ob 1. uri 20 minut popoldne je bil v Reggiu di Calabria močan potresni sunek, ki jc povzročil mnogo strahu. Prej so žc čutili mani hud potres ob pol eni uri. Tudi v Miletu sta bila približno ob istem času potresna sunka.	i
RUSIJA JE PRIZNALA BOLGARSKO KRALJEVINO.
Peterburg, 6. marca. Tukajšnja bolgarska diploinaška agencija ima od 1. t. m. napis: »Kraljevsko poslaništvo Bolgarije«.
SRBI PROTI ŽIDOVSKEMU ŽIJRNALISTU.
Belgrad, 6. marca. Srbska vlada je posebnemu dopisniku lista »Lokal Anzei-ger« prepovedala stopiti na srbska tla.
SRBSKI IZVOZ ŽITA USTAVLJEN.
Solun, 6. marca. Srbska vlada je prepovedala izvoz zrnja proti Solunu.
KOLIKO BI NAS STALA VOJNA S SRBIJO IN CRNOGORO.
Dunaj, 6. marca. »Armee - Zeitung« I jc izračunala, da bi stala Avstro - Ogrsko i vojna s Srbijo in Crnogoro okroglih 700 milijonov kron.
AVSTRIJA - SRBIJA.
(Uradno.)
Dunaj, 6. marca. Avstro-ogrski poslanik v Belgradu, grof Forgach, bo danes izroči! srbski vladi noto, v kateri Avstro-Ogrska obžaluje, da vsled stališča Srbije zadnje mesece, ue more predložiti avstro-ogrsko-srbske trgovinske pogodbe parlamentarni rešitvi. Avstro-Ogrska izraža v noti upanje, da bo Srbija poslušala prijateljski svet Rusije in izpremenrla svojo politiko v zadevi Bosne in Hercegovine. Ako Srbija sledi temu modremu nasvetu, kateremu so se pridružile tudi druge velevlasti, in hoče gojiti prijateljske odnošaje z Avstro-Ogrsko, tedaj je Avstro-Ogrska pripravljena pričeti s Srbijo pogajanja o prometnih in trgovskih zadevah.
KAJ TO POMENJA?
Belgrad, 6. marca. Poluradno je danes izšel komunike, da je srbska vlada pripravljena v mejah, ki jih dopušča narodni ponos, odreči se na nasvet Rusije zahtevani po teritorijalni odškodnini. Ta komunike ie bil dopoldne, ko je došel od-
Hudo prehlajenje
in kašelj poneha pri uživanju lajšajoče in krepilne Scottove emulzije.
Scottova emulzija
je prijetnega okusa in vsi, ki ne morejo prebavljati navadnega ribjega olja, Scottovo emulzijo z lahkoto pre-bavljajo in jo radi uživajo. Vrhtega je Scottova emulzija znatno koristnejša. 2249 1 Cena originalne steklenice 2 K 50 vin.
Dobi se v vseh lekarnah. -
j govor Rusije na izjavo srbske vlade, pre-j klican in danes ali jutri izide natančno i/.-i vestje o ruskih predstavkah in odgovoru srbske vlade.
»Valda«-flastlle se priporočajo pri posledicah vsled prehlajenja, hripavosti, zasliženju, hudem kašlju, težkočah v vratu in drugih takih težavah. Francoske »Val-da« - pastile se dobivajo v vseh lekarnah monarhije, kjer pa ne, pa v glavni zalogi lekarne Korwill's »Moliren«, Dunaj 1., Wipplingcrstrasse 12. Več v današnjem oglasu.
Prlitn« Ic 1 lo mamko — rl-blčtm — kol KarancilsVIm makom Scot-lovega rav-oaa|a.
Masto vsakega drugega obvestila.
652 1-1	JL
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem dragim prijateljem In znancem, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog oziroma sin, brat in svak gosp.
Karol Pintar,
mestni civilni strainik
včeraj dne 5. marca ob '/« na tO. uro zvefer po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v dobi 32 let mirno izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dnž 7. t. m. ob S. uri popoldne iz hiše žalosti na Starem trgu št. 24.
Blagega rajnika priporočamo v pobožen spomin.
Ljubljana, 6. marca 1909.
Marija Pintar, Ur&ula Pintar, soproga.	mati.
AloJ. Pintar, trgovec, Ferd. Pintar, brata.
Ana Pintar, svakinja.
Proti katarom
■opilnih organ v, pri nahodu, hripavosti iu vratnih oteklinah zdrav ničko priporočana je	38 la II.
m
alkalfeM
katera se z vspebom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v taeih slučajih posebno dobro obnese.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopaliiče pri Karlovih varlh. Prosfekti tastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih SpscorljHkih prodajalnicah in trgovinah z je-stvinami n vinom.
Zalog* pri Mihael Kastner-ja In Peter Lassnlka-LJublJtiu	114 62—49
I^oglejte^
kadar kupujete .KUNEROL", da vam *? ne dajo pod podobnim ovitkom zavito oo rastlinsko mast. !me .KUNEROL" je ^	razvidno na vsakem ovoju.
l^IPOZORIJ
$fzint rudnik za vsakega gostilničarja?^ kavarnarja in lastnika so naii novi
Piano Orchestrioni jj^
na lok.zvonilom.mandolino, Xyiophonom
s težo, ki se za-morejo postaviti povsodi. Krasna godba in strokov-njaška izvržba jainčitazagotov dobiček. Elek-trlčno-pneuma-tlCnl Orchestrioni utlnkom. — Električni glasov ir j i z mandolino, Xy-lophonom in godbo na lok. Govorila z z v o k i m odmevom za gostilničarje in zasebnike. Znamka Tion-Tion.
Ceniki brezplačno in poilnlne prosto I. odlikovanja.
Tovarna Internationa]. Piano-Orkestrov
F. NI A CH I NEK in sinovi
DUNAJ XVII. S. Ortliebgasse Nr. 5.
Vzorna zaloga v Ljubljani
Naročajte „Slovenca"! Kjer eden ne zmore naročnine, naj se jih naroči več skopaj!
Meteorologično poročilo.
isina n. morjem 306-2 m, »red. zračni tlak 736 0 mm
s Č«a operi iov»n|a		Stin|c barometra v mm	Temperatura po Celzl|u	Vetrovi	Nebo	5 3 i SSa. »
5	9. zveč.	726 1	06	p. m.szah.	dež	21-2
6	7. zjutr. 2. pop	305 32 6	-0 9 3-6	sr. jvzh. sl. jvzh.	oblačno jasno	
Srednja včerajšnja temp. —0-3», norm. 19».
THŽMO ciorsio.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 5. marca
Pšenica za april . . ....	13 55
Pšenica za oktober 1. 1909. . . .	11 60
Rž za april 1. 1909..............1040
Oves za april .	8 73
Koruza za maj 1. 1909..........7 49
Efektiv: nesprem.
4 tedne posbusnje
In na ogled razpošiljam svoja po povzetju. Deli koles Čudovito po ceni in dobri.
Ilustr. ceniki franko.
Podpisana Janez Jerman in Janez Porovne izjaviva, da obžalujeva kar sva slabega govorila o tovarni sodov v Šmarci, in da o isti nič slabega ne veva. 620 t V Š marci, dne 3. marca 1909.
Janez Jerman in Janez Porovne. Proda se večja množina
živega apna
Več pove Ivan Gruden, trgovec z apnom Godič, pošta Kamnik. 452 3—1
Išče se za slov. kat. list, ki izhaja dvakrat na teden, urednik, ki bi imel tudi veselje za krščansko organizacijo. Krasen delokrog in lep obstanek. Ponudbe pod urednik na upravništvo tega lista.	604 3—1
Gospodarsko društvo
v Bermu p. Pazin, Istra posreduje brezplačno pri prodaji -m-fcjma*. svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	362(3)
Fran Dušek
tovarna koles, Opočno fttev. 85. na Češkem.
Proda se prostovoljno radi smrti posestnika	501 g_i
mlin in žoso
v dobrem stanju in pod ugodnimi pogoji blizu železniške postaje. Več se izve pri g. Jožefu Kraljiču v Domžalah.
Dve hiši
se prodasta. Več se poizve na Trnovskem pristanu št. 14 201	Ljubljana.
13-2
""""""".................................................iiiii.....umnimi.«
Na vogalu Poljanske In Elizabetne ceste
se pod zelo ugodnimi pogoji odda takoj ali s 636	1. majnikom	3—1
prodajalna.
V isti je že oprava, ki se jo lahko porabi. Poizve se v hiši, v parteru na desno.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
Bolni no želodcu
iščejo in najdejo tolažbo in zdravje z vži-vanjcm pravih Hrady-jevih želodienih kapljic, ker se po kratkem uporabljanju tega staroznanrga sredstva odatranjajo vse slabosti in neprijetne posledice kakor vrtoglavost, slabost, glavobol, slaba prebar-Ijanja, -'.aprtost in po tej povzročena utrujenost in onemoglost. Ker se pogosto pro-dajnjo pnnareianin, zahtevajte vedno le pristne Brady jevo želodčne kapljloe, ki imajo na zuntiijem ovitku in navodilu razen Marijine podobe s cerkvijo kot varstveno znamko tudi podpis Najvarnejši pred ponareja- fafotGUO-f* njem ste, če naročite na-	f
ravnost pri izdelovalcu C. Brady-Ju, lekarna, Dunaj I. Fleischmnrkt 1/462, kjer stane 6 steklenic K 6 — ali 8 dvojne steklenice K 4 50 franko in popolno brez vsakih stroškov.	2745 6—1 a
I. kranjski perotninarski zavod
v Zgornji Šiški nad Ljubljano
sprejme v stalno službo
perutninskega strežaja opitalca in klavca perotnine
veščega v pravilni vzgoji in opravi mlade perotnine kakor tudi v umetnem valjenju itd.,
veščega v pravilnem opitanju (prostem), klanju in dresuri (opukanju, iztrebljenju itd.) perotnine.
Pogoji: popolno znanje svoje stroke, pridnost in poštenost. Službo nastopiti je prvemu I. aprila 1909, drugemu 15. aprila 1909 ter je tozadevne ponudbe, opremljene s spričevali (ako mogoče tudi s sliko) vposlati najkasneje do 15. marca oziroma I. aprila 1909. Oienjeni prosilci, slovenske oziroma slovanske narodnosti, katerih soproga lahko pomaga pri poslu, imajo prednost. Plača po dogovoru — mesečna. Stanovanje (2 sobi in kuhinja) prosto, istotako drva in luč.
Istotam se sprejme v akordu, s 15. majem 1909, 2-3 svoje stroke vešče opukarice, nadalje s 1. aprilom 1909 2—3 močne hlapoe in 2—3 močne dekle, ter zanesljivega nočnega £uvaj. Stanovanje in hrana prosto, plača mesečna po dogovoru. Pogoji: Pridnost, poštenost, treznost ln vestnost. Ponudbe s spričevali itd. vposlati je najmanj 14 dni pred nastopom službe.	650 j_j
Razpis službe.
Pri mestni hranilnici ljubljanski je oddati novo ustanovljeno mesto
stalnega pisarničnega ravnatelja
s temeljno plačo letnih 7.200 K, s pravico do petih štiriletnic po 1000 K in s stanarino letnih 1200 K, ali pa mesto te, z naturalnim stanovanjem.
Prošnjiki za to mesto morajo biti absolvirani juristi in morajo izkazati večletno juridično prakso. Vežbati se morajo na svoje troške skozi devet mesecev v banki oziroma večji hranilnici, ki jo določi mestna hranilnica ljubljanska.
Ako prošnjik ni še izurjen v zeniljeknjižnem poslovanju, se mora tudi na svoje troške vežbati skozi tri mesece v kaki notarski ali odvetniški pisarni.
S potrebnimi dokazili, zlasti tudi o starosti, domovinstvu, krepkem zdravju in znanju jezikov je pri podpisanem ravnateljstvu vlagati do dne 30. aprila 1909.
V Ljubljani, dne 4. marca 1909.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno naznanjam, da sem s I.'marcem t. I. otvoril na Vodnikovem trgu v bivši Nollitje«! hifti pod tvrdko	557 3_j
Janko Železnikar
novo mnnufnbturno trgovino
n
Pri Vodniku".
Po 14letnem delovanju kot trgovec v prejšnji svoji trgovini, Janez Železnikar, »Pri Janezu« v Lingarjevih ulioah, sem že znan slavnemu občinstvu, katerega zagotavljam, da bom tudi v svoji novi trgovini postregel ravnotako z najboljšim blagom ter se glede nizkih cen, solidne postrežbe in največje točnosti ne strašim nobene konkurence.
Dovoljujem si izrekati slavnemu občinstvu zahvalo za zaupanje, ki mi ga je že toliko let izkazovalo ter prosim, da mi to zaupanje ohrani tudi kot lastniku nove tvrdke. Prosim slavno občinstvo, naj me blagovoli počastiti z obilnim nakupom.
Z odličnim spoštovanjem
Janko Železnikar
trgovec z manufakturnim blagom.
I ■
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi lorelej-skimi lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni
rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojašitev lasiš&a, pri moških krepko pospešuje rast brade in že po
kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osi-venjem do najvišje starosti.
Vsakdo si lahko do visoke starosti po rabi od gospe Ane Csillag iznajdene pomade ohrani svoje lase goste in dolge. Nobeno drugo sredstvo nima toliko redilnih snovi za lase, kakor po m a da Csillag, ki si je po vsej pravici pridobila svetovni sloves, ker dame in gospodje že po rabi prvega lončka pomade dosežejo najboljši uspeh, ker izpadanje las poneha že po itefeajdneh popolnoma in začno poganjati novi lasje. Ta uspeh dokazuje mnogo tisoč, iz vsega sveta dospelih priznalnih pisem, ker le resnica venca uspeh.	519 (20—1)
Lonček stane: 2 K, 4 K, 6 in 10 K.
Po pošti se pošilia vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice
Ana Csillag, Dunaj 1»,
Graben štev. 14,
kamor je naslavljati vsa naročila. •••••••
576 4 -1
Podpisani izjavljamo tem potom, da smo poverili svoje glavno zastopstvo
za Kranjsko, Spodnji Štajer, Primorsko in Istro
gospodu Ivanu Komatiču, Ljubljana, Bavarski dvor II,
in ga obenem najtopleje priporočamo cenjenim gospodom odjemalcem in interesentom
Jan Klang a syn, tovarna za kmetijske stroje v Dačicich, Morava.
Glogotrski & Komp.
c. in kr. dvorna založnika
Dunaj I. Franz-Josefs-Kai 15 in 17
priporočata
liiton-
454 34-1
• - •
lil
(pisalne stroje) modsl X. in XI.
kakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr.
ki so izredno praktične ::	za porabo.	::
Prospekte zastonj in poštnine prosto.
IV. priloga »Slovenca" fttev. 53. dnč 6. marca 1909
' Der Assentpflichtlge und Rekrut.
1909. Zelo praktična knjiga, ki jo jc tre-ku priporočati vsakomur, ki gre v vojake. Prinaša določbe vseli brambenih zakonov in naredb, nadalje, kdaj in kako je mogoče doseči olajšave za vojaško službo, potem slika vojaško življenje, določbe službenega reglementa, kazensko vojaško pravo, razpredelbo vojaštva in vrlo praktične vzorce za različne vojaške prošnje. Cena .1 krone.
*	Kommentar zum Dekret »Ne te-
nere«. Freiher l)i Paul i. 1909. To knjigo priporočamo zlasti čč. duhovščini. Važnost dekreta »Ne temere« je pač velika, ■jega določbe pa tndi z ozirom na dosedanje cerkveno in civilno zakonsko pravo tako dalekosežne, da je dober komentar nujno potreben. Pipaulijev komentar je jasen, pregleden in tako natančno prikrojen za avstrijske razmere, da je pač za »as neobhodno potreben. Cena 2 K 40 h.
*	Pastoral - Medizin von Dr. med. Ferd. Marx, praktisehem Arzt. Paderborn. Zelo priporočljivo delo za dušnega pastirja. Posebno dobro, ker obravnava tudi • higijeni in takozvanih stanovskih boleznih, o katerih pisatelj razpravlja v zvezi s socialno zakonodajo. Torej vseskozi vsem modernim potrebam odgovarjajoče delo. Ker se popolnoma strinja s katolištvom, treba opozoriti nanj, ker so tc vrste dela zelo iskana in uvaževana. Knjiga je tudi priročna in ne preobširna. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cena 2 K «8 h.
*	Gesammelte kleinere Schriften. Morit/. M esc h le r S. J. III. Heft. Aus dem kirchlichen Leben. 1909. Kdo ne pozna tega ljubeznjivega asketa, neprebranega, dogmatiško tako korektnega in z vso znanostjo razpolagajočega Meschler-Ja? Jasnost, univerzalnost in široko obzorje, to ga predvsem odlikuje. V tej knjigi imamo štiri razprave, ki jih bodo dušni pastirji izvrstno lahko porabili za pridige, nagovore in razprave v Marijinih družbah, pa tudi v drugih društvih. To so: Poj m daritve, Lepota ev h ar i stične daritve. Krščanska spomlad ( s v. o b h a j i -I o), Vekotrajna pričujoč n ost Kristusova v sv. Zakramentu. Kdor pozna Meschlerja in nedosegljivost njegovih del. bo rad posegel tudi po tem. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cena 2 K 40 h.
*	Luther und Luthertum. M. De -b i f I e. II. Band. Bearbeitet von P. A. M. W e i B O. P. Vsak še ve, s kakšno napetostjo so svojčas pričakovali publikacije Deniflove o Luthrii in s kolikim priznanjem celo od objektivne nasprotne strani se je sprejela knjiga slovitega zgodovinarja. II. zvezek, ki je zdaj izšel, je nujno izpopolnilo prvega — po intencijah in zapuščini Denifla redigirano od A. WeiBa O. P. Drugi zvezek je celo v enem oziru boljši od prvega, ker podaja resutnč — Ideje predreformacije — Prvi razvoj lu-trovstva — Kako se je lutrovstvo razvilo do današnjega protestantovstva — Duh lutrovstva — Viri lutrovstva — Vspeh lu-trovstva. Za teologa in zgodovinarja ter katoliškega laika sploh bo drugi del »Lu-thra« velike vrednosti, saj poda jasno in obširno kot nobeno drugo delo kulturno sliko o izvirih ter razvoju lutrovstva. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cena 8 K 40 h.
*	Lehrbuch der Nationalokonomie von Heinrich Pesch S. J. II. Band. (All-Kemeine Volkswirtschaftslehre I. We-sen und Ursachen des Volkswohlstandes). Herder 1909. Zopet publikacija katoliškega znanstvenika epohalne vrednosti! Kakor je prvi zvezek Peschove »Nacionalne ekonomije« našel med Slovenci veliko prijateljev, tako bo tudi pričujoči dru-JCi, ki se nujno nanj naslanja, gotovo dobrodošel. Odlikuje se to mojstrsko delo no: 1. bogatosti tvarine, 2. temeljitosti potika in 3. logiški razporedbi.
Najprej nas pisatelj seznani z načeli narodnogospodarskih zistem o v: merkantilizma (str. 9—63), fi-ziokraštva (63—100), individualistiškega industrijzma Smithovega (100—168) in najmodernejših (168—228).
Nato razpravlja o blagostanju, javni in splošni blaginji, narodnem blagostanju, narodnem bogastvu,premoženju in dohodkih (229—311). — Sledi poglavje, kako in po čem se meri narodno blagostanje. (Konsum, trgovinstvo, dohodki prebi-vavstva, delavska mezdna statistika, de-Uivske razmere po različnih deželah, siromaštvo.) Navajajo se obširne statistike, kogate so razprave o posameznih stano-
vih, socialni zakonodaji, hranilništvu; nadalje o kmetiji, rudarstvu, industriji itd. itd. (312—448).
IV.	poglavje (449—510) obravnava razmerje med teritorijem in narodnim blagostanjem (obnebje, agronomija, hidro-grafske razmere, morje, kolonijstvo.
V.	poglavje, posebno znamenito, razpravlja o narodu samem. (511 544.) Kaj je narod, kaj pasma? Pogostost prebivav-stva — vas, mesto, moderno mesto. Potem spoli — rast prebivavstva— žensko vprašanje — varstvo mater. Obširno raz-motriva teorijo Malthusovo. Sledi: Ljudska higijena — higijena ras — mladinsko varstvo — kultura — verstvo — razredne razlike in boji.
Končno: Velik register imen in stvari.
Skratka: Kaj bi hvalili? Pesch je znan med učenjaki svetovnega glasu. Njegova »Nacionalna ekonomija« šteje med najobsežnejša in najboljša dela te vrste sploh, za katoličane pa je delo, ki mu prav nobeno ni enako.
Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. 1. zvezek stane vezan 13 K 80 h, broširan 12 K; II. zvezek vezan 21 K 12 h, broširan pa 19 K 20 h._
Pristen le tedaj, Ce je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na :: rumenem papirju). ::
W. MAAGER ja
s s priiitito & 1	s s
Doslej nedosežen! !
dq|sch('|
Nadomestek za
Sidro-Pain-Expellei*
)e splošno priznano kol Izvrstno bol blaiujočc In odvodno mazilo pri prehlajenju Itd.) cena SO v.; K I'40 in K »•— M dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovan|u lega povsod priljubljenega domačega aredslva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škalljah z našo zaščitno znamko ..Sidro" potem te je gotovo prejel originalni izdelek
Richterjeva lekarna
pri »zlatem levu" v Pragi Ellzabethgasse Stev 8 nova.
SV Dnevno razpošiljanje. 8S57 48— I
2 vajenca ia več izurjenih pomočr&ov
sprejme takoj Ivan Šiška, kolar, Rimska cesta 11, Ljubljana.	449 3_j
Ischias,
trganje v ledjih!
JAVNA ZAHVALA.
Naznanjam Vam, da sera popolnoma izgnblt svojo večletno schias-bolezcn po vporabi podagilna.
O. V , pekovski mojster, Gradec Sackstrasse. Meschnarkova sillkat vsebujoča kopalna sol je ne-prekosijiva pri protinu, revmi in trganju v ledjih I
Učinek Ze po treh do štirih kopeijlh, tudi pri večletnih boleznih U do H) zavojev po i K je potrebnih za eno zdravl|en|e.
Mnogoštevilne zahvale, zdravniško priporočen Dobi se v vseh lekarnah, droeerijah ali pa naravnost v droge lil v Gradca, Sackstrasse 3. Cene „Podagrin*-kopel|i v zdravilišču ..JUNG-BORN", Brsndhofgasse.	K 4»J 10—1
»i $
$ &
*
O/Žrravallo
železnato JCina-Vino
Higijenlina raisutava na Dunnju 1D06: Državno odlikovanje in častni (lip om k »lati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescenton; i 11 malokrvnim /clo priporočeno od zdraviliških avtoritet.
Izborni olzus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.


j«
!&
J. SERRAVALLO, t iu kr. dvorni dobavitelj
-	TRST-BarkovlJe. =====
(v zakonito zajamčen opravi)
rumeno, steklenica 12 — belo.....3-
2667 pri 12-8
Viljemu Maager-jn
na Dunaju.
Od 1869 uvedeno splošno v avstro-ogrski monarhiji.
Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo.
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah.
Glavna zaloga in razpo-šiljalnica za avstro-ogisko monarhijo:
^	Haagei1! Dunaj,
111/3» Heumarkt 3. JS3T Ponarejanja se sodnijsko zasledujejo.
Svarimo vsakogar,
ki ka&lja,če je hripav, zatlezen, nima pravega teka, če zapazi da pojemlje teža telesa, če se ponoči poti, se čuti slaboten in izpehan, ali zapazi nevarne znake na družini, naj takoj naroči 0rkeny-jev lipov med (sirup), da prepreči nadaljno razširjanje bolezni.	3058 12—7
drkeny>jev lipov med (sirup) prekaša sa podobna sredstva, pomiri kašelj in vblju-vanje krvi, izvrstno topi sliz, zboljša tek in odpravi nadležni slabeči nočni pot. V angleški razstavi odlikovan z zlato kolajno. Vzorčna steklenica stane 3 K. t večja steklenica 5 K, in 3 velike steklenice, poStnine prosto 15 K. Naroča se proti povzetju ali če se pošlje denar naprej pri edinem izdelovatelju
6rkeny]eva lekarna pri »Apostola", Badapešta, Josefsrlng 64, — Depot 30.
Za Šport
In promet. R 2
g
Zaloga koles
Pucb, (Stvria), Globus, Regent in drugih ioeclolnih znamk ter posameznih delov.
Izposojevanje koles
prejem koles za emolliranje. : poniklanle ter popravila :
solidno in oeno.
Karol Čamernik
Ljubljana, Dunajska c. št. 9.
Havre New-York
Francoska prekomorska družbo. Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Vozne lists in pojasnila daje samo
Ed. Švnarda
obl. konc. potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska c®ss?.a AS. 8S, nasproti zna"" foitllne pri »Figova««",.	1878 26 24
J.KORENCAli
- 1-Jlll>ljllIl<L_____
trgovina norimberškega in galanterij, blaga na drobno ■ ■. in na debelo. . ■.
Velika
zaloga pletenin
kakor: nogovice, srajce, maje, - spodnje hlače, otročje -obleke itd.
2575 •
Gramofoni I
Milko KrnpeS
urar, Ljubljana, Jurčičev trg Stev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižioe, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kine&kega srebra orodje.
in najnovejše slovenske plošče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo.	2393 36
Staro zlato in srebro kakor tud' drago kamenja , kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
Gramofone
Dragotin Malce
čevljarski mojster
LlUbllanP, Radeckega cesta Z
Priporočam se velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne I Postrežba točna 1
3292 9
Dve hiši
spro sta.adP ooizvas nag Trnovskem pristanu št. 14, Ljubljana.	1687 13

uinsklh sodou
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700,800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka M. Rosnei* in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156-9
Podružnice:
Praga i menjalnicami: Graben 15, Mala stran, Mest ulica 17, Badcn, Brno, Cdka Lipa, Celka Kamnlca, Moravski Zumberg, M&dilng, Novi Jltln, s	Pisen, Zvltava tn Llberce.
Menjalnice na Dunaju:
L Wollzelle 10, Taborstrasse 4, lil. Ungargasse 77 (vogal Rennwega), III. LA-tvenoasse 27, IV. VVledner Hauptstrasse 12, V. SchSnbrunnerstrasse 88 a, VI. Gumpendorferstrasse 22, VII. Marlahllferstrasse 70, V1IL Lerchenfelder-strasse 132. IX. Alserstrasse 32, XVIII. W«hrlngerstrasse 82, XIX. Dfibllnger Hanptstrasse 83, XIX. Hauptstrasse 32.
II
Men|alnitna delniška družba
MERCUR
7 DUNAJ, I., VVollzelle 1.
ii
Akc. kapital K 20,000.000. Bes. zaklad K 8,000.000.
Na|kulantne|£l
:: nakup in prodafa ::
vach vrst rent, državnih papirjev, akcl), prioritet, :: zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. ::
:: Zamenjava in eskomptiranje ::
izžrebanih zastavnic in obligacij, sreCk in kuponov. *
Iptlčnl zavod
Fr. P. Zajec Kit
priporoči tvojo dobro urejeno zalogo raznih očal, ččipalcev, daljnogledov, loplomarjev, irakomarjev Itd. OAala in ftčipalei se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila točno ia cono.
Volika zaloga pravih ivlear« »kiti žepnih in atenskih ur, zlatnino ia srebrnino.
Ntkcl ur« ad (Id. rw do <0--Srebrne are. . J 00 . 10-— Zlile . . . U — . »40-—
Zahtevajte moj novi oenik, U fa
pošljem brezplačno.
tni/U i- i/Hm&riteo
J(a>'*n velijo dtobrit, po ceni in *M'Tmst/iix>potonili' ruy .ve ol>rvt.*y&
Sunon£*Jfmete£ca
^	dtfp sebmpUtsifner,
/v:
Istotam sprejemajo se dobri ia zanesljivi zastopniki.
VINO S
H
izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska za-dru /a v Medo6ih (Kopte)« pošta Pira no — žaleznid. postaja Por« torose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu po 26 K hekto na debelo in po 28 K hekto na drobno. Cena črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto na debelo in po 22 K hekto na drobno postavljeno na postaje.
-
Domača tvrdka!
Luka Vilhar
Ljubljana, Kopitarjeve ul. 4 tik novega noslopja Katol. tiskarne
Izvršuje točoo la po nizidh cenah vsa naročila na vsako- n.. kol: iepne. stenske ter ure budilke, vrstne Ut6, zlate, 9rebrne in niketnaste ure, dalje Iiul4ir. nftinnn ,cr različno zlatoino In sre-
v«rizice. DisiOHe bmm... w?« 52 ■
Vaa popravila se Irrrie solidno In po nizki ceni.
K|e se dobe najboljši poljedelski stroji« kakor mlatitnioe, gepeljel, slamorezaioa, 6ietilaioe, proAs
m sadja t. L d.	1739 7
Edino le pri:
FR. STUPICA
• Ljubljani, Mar. Terezijo ooeta štev. I., Valvasorjev trg itev. I.
In zakaj: zato, ker sa dotični »troji: la najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda aa tisoče In tlso£e komadov ia se ravno radi tega, ker s« flta ta-delu|e v velikih mnoUnah, dobivajo pa n lakih cenah. Maji slraji sa povaadl jaka prll|nbl|enL - Obračajte m aa mo|a tvrdko pri nakup« stavkeaih pa* trebččln, portlaod-cementa, travara, la-leznitkih Ha Is drnje razHCae letatola« In racaaga orodja. aafrobelh kril«*, laktata.
H S U T N E R ^10 tr9°vec z zlataine srebrnino
Ljobljana	Mestni trg nasproti rotovža LJubljana
——.a *
priporoča svojo veliko zalogo vseh prvih in najboljših vrst pravih Švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, najbolj slovečih znamk, kakor: Schaffhausen, Glasshfitte, Ornega, Bilodes, Urania, Roskopf itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov, z navadnimi in briljantnimi kamni, pravega srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter drugih predmetov iz kina srebra. Vedno največja izbira v najnovejših salonskih urah ter specialiteto v stenskih urah a kukavioo, budilk i. dr.
Zahtevajte moj valiki cenik, ki ga tudi
po po&ti po&ljem za-st 'nj in po6t. prosto.
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
2568 24-19
*u* UM
-■V
UJL Hajoenejša vožnja v Ameriko. H
E <
6. Kristan
oblastveno koncesijoni= rana potovalna pisarna
za
•^šsfell Ameriko
& 3
n
t NM
v LJubljani Kolodvorske ulice ii. 41
2900 52- >
gOT Najcenejša vožnja v Ameriko.
mi
L AL
m
Slovenska trgovina
pri »solncu" za vodo
v mestni palači.
Kotinka Mmw
Priporočam slavnemu občinstvu veliko zalogo ravno došlib
damskih klobukov najnovejše mode.
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obleke, čepice, pasove, moderee, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. — Vezanje cvetlic točno po naročilu. — Za kupčevalce na debelo najnižje cene.	2oS2- 20
Niz cekene!
N
tt <
0

M.DRENIK, Kongresni trg
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. — Predtiskarija itd. ! ! ! Velika zaloga telovadske obleke ! ! !
2399 2«
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
flususta flgnola, Ljubljana
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2vn 52-14
Narisi in preračuni na zahtevo zastonj. ^
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolage p, n. odjemalcem v ogled.
m—aaaiMi.nMi——MII.I 11 n i »unam
ZaloMk c. kr. avstr. tfriavattt sridstfcsv.
Klobuke,
cilindre In čepice -m
y najnovejilb facoBSfe ln v mm fefesrefc
prlporoda ns u-n
Ivan Soklič.
Ped tr«w&o it. 2. Pnfrft tek. MuSh.
Vinko Majdič
valjični mlin v Kranju,
K"r«.n jsko.
Največja proizvajanja priznano najboljib pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se ia dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti
Zastopstva in zaloge:
V Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trnovem, Trstu, Pulin, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inomostu, Tr.dentu, Zadru, Spljetu, Ercegno<em, Kutoru, Sarajevom.
Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.
o
s
r*
Lepa zračna
001 <6
stanovanja
vsake vrste, z I, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičovem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani.
Stambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Černe
graver in iz de lova tel j "kavčuk - štambilijev
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6.
wr Ceniki franko. 3450 52 s
Sodi.
Vei vrst sodov ima naprodaj A. REPlft,
uodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2983
m^ klavirje
s n prvovrstnih dunajskih tvornic in r :;
harmonije
•mer. sistema prodaja In irpu«oja najceneje edina narodna tordicj
Alfnn? Rip/nil Grad šče št. II
A11UII1. lllt^llIR, (blizu nunske cerkve)
Kot edini domnftn, strokovnjak in učitelj .Glasbena Matice*, opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagv iiUsnosti in trpežnosti mojih Instrumentov. — Delna odpl.iCila. — Desetletno jamstva.
Najceneje uglaSevanje. 2079 52—3
a

• f.
M 00 00
<":. 1 '	. ' I>
Ui > ' '' " ~ -'i.
S« fe?
PnmMh •'.
-ir-» t-v'
F"
N
a
M M
a
a a a a
a
£
2
i i 3 <
S
5 oi
o«
OB
K*
U»
00 09 tO
1C8
rejistrovana zadruga z neomejeno zavazo
r lastnem zadružnem domu y LjUblliiOI Ba Dunajski cesti štev. 18
H H H
obrestuje hranilne vloge po 4 '|E'
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 65,000.000'—
1.
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vlošnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom
ln jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,000.000'—
PoMjuje ■■ zemljii&a po S >/« •/« x I >/a °/o na amortizacijo ali pa po S 1/4 °/s broz amortizacije | na menice po G <>/•.
Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE 1 vsake dan od 8.—12. in od 3.-4. izven 114	nedelj in praznikov.	52—4
i S
m
N K N N N N
n
N
N
n
m
Iv
►
Babica ANA TRTNIK
roj- Kapele
ki je bila tekorc dvanajst let v službi kot šolska habioa pod vodstvom gospoda prof. pr dr. Valent«, naznanja, da stanuje sedaj
iT na Poljanski cesti štev. 9
in se priporoča veleč, rodbinam, zagotavljajoč vsikdar najskrbnejšo postrežbo.
Slovenska modna trgovina
s' modni salon jn moderne dnmsKe lilo&uke^^j
A. VI VOD - UNO ZETI Č9 Ljubljana
\ Stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu /
se najvdancjše priporoča) velecenjenim damam. \ Klobuke sprejemam v popravilo. /
0	o
• Sknpna rezerva sklepom 1907 Upravno premoženje sklepom 1907 čez stotisoč kron. 3 milijone šeststotisoč kron.
Zadružnikom čez 550.
GLAVNA POSOJILNICA I
registr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani,
pisarna na Kongresnem trgu št. 15. nasproti nunske cetkve obrestuje hranilne vloge po
3418 13
n
t. j. K 4 75 na vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Uiodne ure od 8. do IZ. dopoldne !n cd 3. do 6,popoldne.
Tekoči račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani._
Rotim poitne Malce ita;, 49086.]"	Teleiou iieu.135.
Stavbeno, imctno ii konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hldrallčne vidre in sesaike
Josip Weibl
i. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškovi slin 4.
priporoča h« slavnemu občinstvu in prečastiti duhovftini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dainčib predmetov: tti io omreijs na stroj, cbtmj&lne mize, ograje na mlrodvora obu&ojuo ouireftje, veža* vrat«,, balkoni, vomndB, stolpne križe, itedilnlke, strelovoda, ioletaa o!sna. »eln/.ne utolo itd. SpoclIntiJota-. va!)16nl »aitorl in šolnine plahto po najnovejšem (istemu s samodvlgalnlml X— 8 3060	operami hret vijakov.


Podjetje betonskih stavb!
Brata Seravalli & Pontello
Ljubljana, Slomškove ulice št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela Iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, pesta-mentov, balustrad, strežnih plošč, raznovrstnih plošč za tiakanje, vodometov, korit in vodovodnih mufiijev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz SOGO mavca za stene in »trope. Zaloga kameninastega blaga in šamotne opeke. 52 — 12
Vsa deta sa solidno In strokovnjaSko izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastop. svodov patent MThrul".
k



Fotorfski umetni zavod=
Berfhold I
Avg
n?
Ljubljana, Sodnijske ulice II.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: poveča vanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih ZZZZ predmetov, interijerjev itd ^^^
Vsa dela se izvrfiujejo točno tudi v največji množini

Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
Tovarna pohištva J J. Naglas
LJUBLJANA, Turjaški trg štev. 7.
največjo zaloga pohištva za spalne in
jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimoati modroci, otroJki vozički Ud.
Najnižje oene.	Najsolidnej&e blago.
2823 52-15

Hi
P
S
QQ
3 $
i
v
o
N O


Hajcenelio ln naJMtreJia vožnjo » Ameriko je s parniki Severontmškega Lloyda "
□ Bremena Heco-9 orh
s cesarskimi brzoparnlk* Kronprinzessin Cflcllia, Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wllhelm, Kaiser : Wilheim der Grosse. : Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk In veljavne vozne listke za parnike pori nove denega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških ie leznlc dobite v Ljubljani edino-le pri « 8« jg
Edvard Tavčar-Jo, v Koionvonkin niican «.35.
nasproti občeznane gostilne »Pri starem Tifelerju".
Odhod Is Ljubljane jc vsak torek, četrtek In soboto. Vsa potovala m U-kajoča poja.nnila ločno in brcspUtno. Postrežba poltena reelna In solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne driave kakor: Colorado, Mexiko, Callfornla, Ari-ona, Utah, Wyoming, Novada, Oregon in Washington? nudi nafie drufitvo posebno ugodno isvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu ae dobivajo pa tudi listki preko Biltlmori in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
VODOVODI
kanalizacije, kopališča
Načrti in izvršitev le pri domači specialni tvrdki. Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri delo.

■ «»■-«» % **
Konrad Lachnik, Ljubljana
Beelhovenove ul. 4. irzoi»h Lachnik, Ljubljana
Oblastveno dovoljena razprodala.
Radi popolne opustitve trgovine prodaja se vse blago pod tovarni&ko ceno. Glace in druge raznovrstne rokavice za dame, gospode ia otroke, kravate, srajce za gospode, nogavice itd. Itd. — Galanterijsko blago. — Različne kirurgične potrebščine: trebušne obveze, kilni pasovi, ravnodržalcl itd.
Za mnogobrojni obisk prosi	521 12—t
Schubert prej Bilina & Kasch
Židovske ulice 6t. 5.
ffHifliifliffliflliifliiflffitf
Izredna prilika.	Izredna prilika.
Tovarniško poslopje
opremljeno z novim 12 H močnim bencin-motorjem, električno razsvetljavo, transmisijo, en četrt ure od železnične postaje blizu Ljubljane ob državni cesti (Dunajski) z lepim stanovanjem, krasnim sadnim vrtom, v lepem kraju, z velikim dvoriščem in z vsemi drugimi gospodarskimi poslopji vred se radi prevzetja drugega podjetja pod prav ugodnimi pogoji oeno proda.
Poslopja so vsa v izbornem stanju in je ta objekt za vsako podjetje izvanredno pripraven kakor tudi za zasebnike, ki si hočejo ustanoviti svoj dom na deželi in blizu Ljubljane.
Natančnejša pojasnila daje reflektantom
dr. Vladimir Ravnikar,
606 3-1
odvetnik v Ljubljani.
ICDI
40—45 metrov ostankov.
Priložnostna ponudba, "mm ^H n "Ml n
Velike množine barhenta za obleke, flanele za bluze in srajce, cefirja za obleke, oksforda, platna za brisače in perilo, ostankov za posteljno perilo. Vsak ostanek najmanj 4 m dolg, vse dobro perilno, 1. kakovost, se proda radi izpraznenja vzorne zaloge. 1 zavoj za poskušnjo 40 do 45 m sortiran K za neprimerno denar nazaj.	«»!* •« ,
B 476 3-1	tkalnica za platno, Nachod 26, Češko.
ICDI
Jliša šf. 58 v Vidmarjih
njive, travniki, gojzdi (zemljišča je 5 oralov 1200 kvad. sežnjev) se iz proste roke
= za 14*000 K proda.
s hlevom,
podom, svinjakom, kozolcem,
577 4 - 1
Natančneje se izve pri
Jožefu Jakošu, posestniku v Vižmarjih, h. št. 58, poštaŠt.Vid nad Ljubljano.
I
Mzpoflllom fine izdelke:
Fine kranj. klobase velike, komad - -40 „ „ ., male, 11 k. za 2- -„ gnjati kakor praška Sunka kg 2-— „ salame iz gnjatij	kg 2-40
Vse proti povzetju od kg 5 naprej.
Se priporočam M. IHODIC 597 5-1	Šiška pri Ljubljani.

Marija Sattner,
L|ubi|ana, Dunajska t nate «1 it.
m priporote »n«. tahovMtai m
izdelovanja
N. »t«p. U. »atfttr. (Medljatava Ma),
carGvanifi
para~ fnontov.
m m—u
larfaln). «*1« orn.it. ■issnli v vseb lllarffitaib aortah, plmrtjal«, obhajila« bon«, Atola la ra aa slolbe botjo polrubn* stvari, priproal* ia aajfiu.j«, kakor ee (lasi naročilo, v •rilnaUai b ilateai res« aja. - I a 4 e 1 • j • tadl ksadsrs ki ksldshlai 1•» isvTioje viakoTTatM •• r k ▼ a ■ • y«rllo is prlitaega ptataa. Vporablja same dekra klage, ceae pt Mieteeeti aizka, s&fotavlj* trpela«, vaatno del* ia hllr« postretbo. ftaaovli»Dji> «ia-rtk pirtniitov tudi inda-voljao prevsAa*
4 Jfunc,
Ljubljana, Dvorni trg št. 3
priporoča velikansko i^ber zimskih sušenj, kožuhov (kratkih in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., $a gospode in dečke.
$irogo solidna, strokovnjaka postrežba.

Pozor kolesarji!
Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Puch-kolesa:
„Specijal" Puch-kolesa.......K 150 —
„Curier" kolesa........... 115-—
Najboljše pnemnatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527	šivalni stroji od K 66- - naprej.	(i>
Za prekupovalce ista cena, kakor v tovarni!
Ker prodajam brez potnikov, vsled tega vse blago veliko oeneje.
Ceniki zastonj ln poštnine prosto.
Z odličnim spoštovanjem
FR. ČUDEN
nrar ln trgovec v Ljubljani.
vožnja v Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljnbljane tez Antwerp6n v New-York
Je proga
rdeče zvezde »Red Star Line",
Na naših parnikih: „Finland\ .Kroonland', „Vaderland', „Zeeland" in .Samland", kateri vsak teden v sobotah uskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New-Yorkoni, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod lz Ljubljane »sok torek popoldan.
Kaša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri
„Starein tišlerju". 188 (52—4) %
m

■ar Nova slovenska trgovina -s> I
Lenasi & Gerkman, Ljubljana 1
priporoča za pomlad in poletja vsakovrstno sukneno, volneno in platneno blago.
Solidne oene in točna postrežba.	3490 (26-6)
IGNAC FOCK, H
priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske sveče znamki ,,ELEKTRA" in „SOLNCE", posebno pa milo v prid „družbe sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produkt
paro-tovarna za milo, surovi morsarln, Kristalno ======== modeme kemije zato nePrekosijivo biag0.
sodo In stearinske STO ===== Največje in najstarejše slovensko podjetje!
Kar Častiti duhov&čini priporočam stearinske sveče za cerkveno rabo z znamkami »EXCELSIOR« in »SUPERIOR«.
Vrtnarja
! i
samskega ali oženjenega brez otrok, [ sprejme oskrbništvu graščine Boštanj, p. Radna »ri Sev j niči. Ponudbe na oskrbništvo.
Jajca
-valjenje
od čistokrvnih rumenih Or-piugtook, najboljše zimske jajčarice. Tucat K 3 60.
HENRIK FRANZL, Ljubljana, Privoz M. 10.
Slivovka
pristna, iz leta 1876., v originalnih steklenicah po umrlem srbskem patrijarhu Brankoviču, kakor tudi drugo blago priporoča ceno
špecerijska tvrdka B. S EV AR,
546
5-1
Ljubljana, Sv. Jakoba trg.
ZASTONJ
se porabijo vsako leto milijoni za zdravljenja in gotovo se poskusijo vsakovrstna sredstva kakor kopeli, masaže, vribanja itd., in razno oni način zdravljenja, s katerim so dosegli zlasti v zadnjih letih znatne uspehe, namreč zdravljenje potom elektrike, se v največ slučajih na veliko škodo bolnikov premalo vpošteva in to le raditega, ker večina bolnikov ne pozna takega pripravnega in vspešnega samo-zdravljenja. Svetujemo torej vsakemu bolniku, zlasti takim ki jih mučijo nervoznost, nevrastenija, revmatizem, bolezni v križa in glavi, želodčne in črevesne slabosti, onemoglost srca, ohromelosti in vseh vrst slabosti, dalje razne ženske bolezni, da pošlje spodnji kupon na naš naslov, in mi mu dopošljemo takoj 64 strani obsegajočo ilustrovano

jigo brezplačno
razprava o moderni elektroterapiji
gratis in franko. Elektroterapevtiška ordinacija, Dunaj I. Schvvangasse I. s|3. I. nadstr.
k
Kupon za brezplačno knjigo.	7. lil. 1909.
Na
elektroterapevtiško ordinacijo na Dunaju I.,
Schwangasse 1, s/3 I. nadstr.
Prosim pošljite mi knjigo ,,Eine Abhandlung iiber moderne Elektro-Therapie" gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime:
Naslov:
Ponudba
Iščem kakih 20 zadružnikov za iskanje železne rude v kraju, kjer se je veliko nahaja že na vrhu. Gotovo je, da se nahaja v globo-čini še boljše blago. Kdor se zanima za stvar, naj se oglasi do 1. aprila 1909 na upravo tega lista.
635 3-1
648 1-1
Perje za postelje in puh
2899 priporoča po najnižjih cenah 52 — 13
F. HITI pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Vabilo
na
redni občni zbor
pomočniške bolniške blagajne gostilničarske zadruge v Ljubljani,
kateri se vrši v pondeljek dne 8. marca t. I.
ob 3 uri popoldne v dvorani hotela Ilirija v Kolodvorskih ulicah št. 22. z
običajnim dnevnim redom.
V Ljubljani, dne 6. februarja 1900.
načelnik
634 1-1	Jos. čufar, I. r.
Imetje (Aktiva).
Občinska hranilnica v Postojni.
(Pričetek poslovanja 1. oktobra 1907.)
Bilanca upravnega imetja za II. upravno leto 1908.
649 1-1
Dolgovi (Passiva).
	K	h	I K	h
posojil na hipoteke:			j	
Stanje koncem leta 1907 .......	10863	__		
Izplačana posoiila leta 1908 ......	50000	68		
	60863	68	1	
Vrnena posojila...........	462	82	60400	80
občinskih posojil:				
Izplačana posojila leta 1908 ......			28000	—
menic:				
Stanje koncem leta 1907 .......	202	40		
Eskomptovane menice leta 1908 .....	259171	34		
	259373	74		
Plačane menice leta 1908 .......	42602	40	216771	34
tekoči:				
Stanje koncem leta 1907 ...... .	22965	58		
Naloženo leta 1908 .........	367854	44		
	390820	'02		
H glavnici pripisane obresti......	4604	70		
	395424	72		
Dvigneno leta 1908 .........	187780	86	207643	86
reeskompta:				
Predplačani diskont.........		i	898	81
uprave:				
Predplačana zavarovalnina.......			34	10
blagajne:				
Gotovina koncem leta 1908 ......			2494	90
			516243	87
				
Račun hranilnih ulog:
Stanje koncem leta 1907 .......
Prejete hranilne uloge v letu 1908 . . . . H glavnici pripisane obresti:
v l. polletju........K 2208 07
.. II. polletju........„ 6294 78
Izplačane hranilne uloge v letu 1908 . . . reeskompta:
Prejeto .............
Vrneno .............
obresti od posojil na hipoteke:
Predplačane obresti za leto 1909 . . . . meničnih obresti:
Predplačane obresti za leto 1909 . . . . uprave:
Občini postojnski dolg na upravi . . . .
dobička in izgube:
Saldo kot terjatev splošnega rezervnega zaklada ..........
K h
33602 i 71 400023 97
8502 i 85
442129 53 80466 | -
182843 60 33000 —
K h
361663
149843 621 1609 000
1906
516243
53
60 33 33
08
87
Lovro Baianč I. r..
ravnatelj.
Frančišek Arko I. r.,
predsednik ravnateljstva.
Emil plem. Garzaroli I. r.,
ravnatelj.
Gregor Demšar I. r.
pis. ravnatelj.
Predstoječo bilanco pregladali, posamezne postavke z glavnimi in pomožnimi knjigami primerjali ter vse v redu našli.
V Postojni, dne 28. januarja 1909. Fran Gerstenmayr I. r	Anton Ditrich I. r.	Franc jurca I. t.
Splošna rezervna zaklada znaša koncem leta 1908:
Dobiček iz leta 1907 .................K	04 76
Kapitalizovane obresti....................................4-—
Dobiček iz leta 1903 .................n	190608
Skupaj . . K	2004 84
V Postojni, dne 31 decembra 1908.
Predstoječo bilanco je upravni odbor v svoji seji dne 30. januarja 1909 po poročilu preglednega odbora odobril.
Josip Dekleva I. r., Josip Lavrenčič i. r.
člana upravnega odbora
Gregor Pike! I. r.,
predsednik uprav, odbora.
Za spomladansko sezijo
priporočam svojo popolnoma sortirano zalogo izgotovljenih ob ek ža gospode, dame, dečke deklice in otroke v najmodernejših vzorcih
in kroju, po zmerno nizkih cenah.
O. BERNATOVIC
„ Angleško skladišče oblek", Ljubljana, Mestni trg 5.
Dva dobra pridna in trezna ::
it)izor5^a
pomočnica
se sprejmeta takoj proti dobremu plačilu pri Ivanu Šušter-jju, mizarju
Novi Vodmat štev. 20. 633 1-1
619 2-1
ZAGO
■a vodno kolo in transmisjon in druge žagne oprave vse čisto novo ima na prodaj Anton Keržif; v Rakitni pri Borovnici.
■f
•f f f •f •f •f
Sprejme se takoj zanesljiv, trezen, v	*
dobro
izurjen ^ ^ ^
za parno žago, ki je obenem tudi dober brusai. Zmožen mora biti vsaj deloma italijanskega jezika. Ponudbe na naslov »Can-tiere Navale Trrestino«, Tržič (Monfalcone) Goriško.	622 3-1
f •f
T
•f
4 +
Rflzjlas.
Dne 12. marca 1.1.
ob 10. uri dopoldne
se bo prodala na javni dražbi
nova hiša
blizu pokopališča Sv. Križa v Ljubljani, Jarše št. 23. Prodaja se vrši v sobi štev. 16 v ju-stični palači. Kupni pogoji zelo ugodni.	625 1—1
H ■ v _ v dobrem stan u
I"hI«SSI se proda v Krškem
po nizki ceni.
Obstoji iz treh sob in vseh pritiklin. Zraven je prostorno dvorišče, vrt za sočivje in velik sadni vrt. — Natančno se poizve pri M. Le9jak-u, Krško št. 60. 6173-1
Lancaster od K 26- , Flobert-puške od K 8 50, pištole od K 2"-, samokresi od K5'—. :: Popravila ceno. — liustrovani ceniki franko. ~
F. DUŠEK v Opočno štev. 77
1631	Češko.	32
Gostilna, mlin in taja
- se odo s 1. aprilom na račun ali pa v najem. Mile
piT lep prodajalniški lokal
Z VSO oprtno lIKŽUpne cerkve v Št. Vidu pri Zatičini
se odda v najem. Lahko se dobi zraven iudi stanovanje.
Natančneje za oboje se izve pri gospodu 590 2—1
Iv. Koncina, Gorenjavas pri Zatičini Dolenjsko.
Stara, na dobrem kraju obstoječa 640 a—1
Pekarlia
je vsled preselitve takoj za prodati. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo tega Ista.
*****

Spretna
639 1-1
prodajalka
vajena mešane stroke išče službe, kje na deželi ali v mestu. Blagohotna pisma naj se pošljejo na upravo 1.1. pod »poštenost*.
na
fPCP Izborna priložnost za nakup
za trgovce manufakturnega blaga in za krošnjarje. Razpošilja se tudi zasebnikom.
40 do 45
metrov ostnn-
KOV K15.—
sortirano v barhentu za obleke, 78 cm širok, krasni vzorci modnega cefirja za hišna oblačila, srajce in bluze, izborno obeljeno domače platno, kanafas, za posteljne prevleke, oksforda za srajce in predpasnike. Dolgost ostankov 6 10 metrov, zajamčeno brez napak in veleprima kakovost, perilne bsrve. Ako ne ugaja, denar takoj nazaj. Najmanjše naročilo 1 zavoj za poskušnjo 40-45 metrov eventualno po želji sortirano K 15,— po povzetju pošilja
tKDlnlcd R. liORNER, Nachod, Češko, poštni predal
Pri večjem naročilu 3% popusta.
623 3-1
I
L
Pozor!
Udano podpisani dovoljujem si naznanjati slav. občinstvu, da otvorim z dnem 6. marca t. I. pod imenom
Pozor!
,Prva jugoslovanska restavracija4
popoiooma nanovo uujeno gostilno v Gosposkih ulicah 3t.3 (prej pri »Črnem orlu").
Točil bom raznovrstno pristno vinsko kapljico iz domačih goric. Posebno omenjam izborna vina .,Kmetijskega društva v Vipavi". Vedno sveže marčno pivo iz mengiške pivovarne. Dobra in cena domača kuhinja. Postrežba točna in solidna. Za prav mnogobrojni poset se priporoča	z odličnim velespoštovanjem
ŠTEFAN BERGANT
dosedaj lastnik »Štefanovega hrama" v Dalmatinovih ulicah.
608 3-1
liropinov«o krffinjjufel h(rinj®w«»«&
Odlikovana i Pariza.
t« dobi v sodih od SO litrov nsprs| po prav primerni o«or v msssIJI«! kakovosti r
veležganjarni in rektifikarni sadja
9R. Rosnvr & C®-,
LJubljana,
Spod. ftitka, poleg Rsslsr* Java pivovarna.
Krasno
posestve
z mlinom je na prodaj blizi Ljubljane ob Kamniški Bistrici lis« uprava, park, ribištvo
vodna mt»č. Natančneje uprava „Slc venca".	558 10-
T Zračno	613 (i) M
stanovanje!
z eno sobo in kuhinjo	9
9
iakos Vaclav Vejrik, Katoliška tiskarna.	~
I
Prodajalka
v špecerijski in manufakturni trgovini dobri izvežbana, želi premembo službe, najraji kje na deželi. — Prijazne ponudbe n Alojzijo Mrva, Šapjame, Ist^a
618 3-
V	517 3-
Zgainica za opeke
dobro urejena s fino glino, na dobrer prostoru, 15 minut oddaljena od kolo dvora Trebnje ali Velika Loka, m« prod: na prosti dražbi dne 15. mar c; tega leta. Več se izve pri g. Alojzi Pav.snu v Trebnjem.
Priporoča se:
484 52—1
HOTEL 51 Mf LICI
(nasproti glavne pošte) v najprometnej; legi mesta. Sobe za tujce od 120 K napre Restavracija v hiši« Oddajajo s iudi mesečne sobe po znižani cen
Šivilja
izurjena v šivanju vsakovrstnega pro-dajalniškega perila, se priporoma cenjenim trgovcem za šivanje na dom. Cene nizke! Ponudbe na naslov: A. P. Sp. Šiška, št. 189. 585 3-1
Iftčem
mmm hlapa
ki je vajen konj. Prosto stanovanje, plač po dogovoru. Več se izve: Linhartov* ulice.
459 10
pekarija
z vsem orodjem v jako dobrem kraju. N; slov pove lastnik Franc Mihelčič, trge vec Vrhnika štev. 113.	447 3-
i

Gostilna in trgovin
se odda v nujem 113», V ln
}.>»*! Domžalah. Poizve se istotam v hiši št. 3 ali v Ljubljar Marije Terezije cesta št. 1 v trgovini z žele: nino Fr. Stupioa.	189
	Podružnice Spl|et, Cclovcc ln Trst	Ljubljanska kreditna banka t Ljubljani Stritarjeve uiice 2	Podružnice Splfet, Cclovcc ln Trst
		sprejema vloge na knjižice in na te- i J O/ koči račun ter je obrestu|e po čistih /2/0 Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.	
	- Delniška glavnica -K 3,000.000.		Rezervni lond K 300.000.
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno- železni sirup.
Ta je 2c 39 let uveden, zdravnlgko prelzku Sen in p ri-poročeu Izborno sredstvo za tvoritev krvi ia kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kaielj in vzbuja slast Pospeluje prebavo In reditev.
Cena steklenici K 2 50, po poŠti 40 vinarjev več za zavitek,
Zalog« »koro v va«h lekarnah.
tifM
H£RBABNYWIENI<Ži
3. S ' R
m
B
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsaparilla-sirup.
Je Že 34 let uveden in najbolje preizkuSeo. — izvrstae
odvajalno sredstvo. — Odstranjuje zaprtje In njega zle posledice. — Pospešuje
.j------^ jn jigtl
ena steklenici K 2.-, po pošti 40 vinarjev ve« za zavitek. 284B Ift—3
odvajanje
Edino izdelovanje in glavna razDoniimev: Dr Helmannoufl lekarna (Herl)Dbny]eu naslednik) Mzur Barmherziskelf, Dunaj, UH|i, Kalserstr. 33-35.
v zalogi je nadalje prt gosp. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu, Voiiperku in Andrljeveču.
I
Prvi Kinematograf Pathe
Prej »EDISON«. DUNAJSKA CESTA. Nasproti
kavarne »Eoropa" ^sako soboto In sredo nov program! Predstave ob delavnikih: ob 4., 5„ 67. in 8. url.
Predstave ob nedeljah in praznikih: ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
Cene prostorom: ItHtraMO v"' TplosS^rL^ I Vsak četrtek ,n soboto od 3- <J° 6.ure pred- i Slike d<*Mo samo iz p,vesvet. pariSke tvor. Pathe Frtres.
2613 20	vojaki do narednika 20 v.	g stave po znižani ceni. i. prostor 20 v., ii. io v. |	Ravnateljstvo kinematografa „Pflth6".
jjjr. }(lavk;a
i^dclovatelj t^irurgičnih in orto-pedičnih predmetov in Jfandajs,
JLjubljana, Prešernove ulice 5.
Priporočata svojo velijo jalogo obvejil j a zdravstvo in bolniško pos f rej bo, bijejev, irigaiorjev, aparatov ja inhalacije s paro in mrjlo, sterelijirane obveze in pamu^a, kakor tudi nogavic ja krčne šile, falne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate j a somo/(listiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podlog. Vse bandage sc izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvan 'čniponiklovalnijavod j motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno.	3 5
OVES
(„WilIkomm").
T« IciM ov»s obrodi v vsaki zemlji, |< n.jbol| rodoviten i. n.j-pre| dozori. Zr.itc visoko i. daje prav dobro slamo za krmo, na n|ivi pa se ne vleie. Ker sc la oves na redka se|c, zadostuje HO kg ia c.o oralo. Podpisano oskrb-niitvo pošilja Ti kg z. 9 K, SO kg za 17 K, 100 kg za 32 K z vrefo vred. Vzorce po 5 kg s pošto iranko proti s K 20 vinarjev predplačil«.
Oskrbništvo graščine Golič
482 pr! Konjicah, Štajersko. 6-1
gj* Cene brez konkurence I
Seme pravega kašeljskega zelja
(kapsa) prodaja navadno žlico (20 g) K 1'— poštnine prosto, dokler je kaj zaloge. Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tudi znamke. Ig. Mrcina v Zg. Kašlju štev. 15, pošta D. M. v Polju pri Ljubljani. 471 5-1
Vsi
prodajalniški prostori
v pritličju hiše št. 7. v Gospodskih ulicah, pripravni za trgovino ali tudi za boljšo restavracijo, oddajo se za maj t. I.
Več se poizve pri tvrdki A. Kune na Dvorskem trgu.	478 3—1
5 Marijinih pesmi
za solo-meian zbor la spremljavo orgeU.
Zložil Ivan Pi&lar op. 1. Cena K 0 80. Dobi se v Katol. bukvami v Ljubljani, in pri skladatelju pri Sv. Barbari v Halozah,
Štajersko.	451 3-1

V. J. Havliček a bratr v Podebradech
izvozna tvrdka ianenega in modnega blaga priporoča v zajamčeno izborni, dobro mn(lnr) hlann volneno in pralno, znani kakovosti HIUMIIU UlayU platno za dame in gospode, namizne prte iz damasta, brisače zajamčeno stalnobarvnih prekrasnih mo- f^af!ni za srajce, obleke itd., po nizkih in dernih vzorcev. W*SIalM stalnih cenah. Velika lepa izber I —
Opreme za neveste. paJ
Mnogo pohvalnih priznanj. Naročila nad 15 K poštnine prosto. 1 zavoj 40 m pralnih ostankov okusno odbranih
zn K 18'— franko po povzetju. —— Samo pri nas dobite pravo In dobro blago.
468 52-1
Izvolite pisati po vzorce!
□ _
□^□□□iMacaaatroaoa^^
Ortopedično
zdravilni zavod
v katerem se zdravi pod nad- ftl zorstvom dr. Ivana Oraina u|
raznovrstno skrlvljenje hrbtenice, Izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja Itd., se nahaja
na Turškem triu Stev. 4
. I. nadstropje. =
Pojasnila daje dr. Iv. Oraien ob svojih ordinacijskih urah od 9. do 10 ure dopoldne e popoldi
in od
2. do 3.
Jne v
Uolfovih ulicah Stev. IZ.
!! Prvo slovensko Z!
c. kr. oblastveno potrjeno » ™
ucilišca za Krojno risanja
branja desifi
Ljubljana, Stari \ft St 28.
© Dobi se tudi kroj oo žlvotnl meri. m
Velika zaloga raznih 2267
slovenskih pioSč m gramofonov
c.nlkl od gramofonov In ploK n. razpolago.
Fr. P. Zajec
urar In optikar
Ljubljana,
Stari trg, Stv. 28.
■■JoonoJfto
«
domačega izdelka i
pflporoča po najnižji ceni in kakovosti slavnemu p. n. občinstva k preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
«==» v Ljubljani =»
Pred škofijo štev. 19. — SUri trg Stev. 4 Prešernove ulice itev. 4. i« h« m Popravila toAno in oano. m
Delniška družba, idniienih pivovaren Žalec in Laško
prlporoea svoje I imflj>«3f no pivoo
Specialiteta: „Salvatoi*fl (črno pivo a Ia monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
-	Pošiljatve na don? ttorejema restavrater »Narodnega dotna" g. Kržlšnlk. (Telefon St. 82.)

OSREDNJA BANKA čeških hranilnic f
_Z.__S?____________fUstfedni banka ftaskvoh
Ptiriiiiea: BORU Tllfflapntr. 22.
CUstfednf banka 6askyoh spsHtalan)
■■ knjiži«« ia ra&ua 4 t ki 4 '/« %. I Posajlia «kraj«m, nistoin, skiluM In drugim |»vnhn korp«r»ct)«ta profl aaMrttzzctt n Kupovanj* ia prodaja vr«dn. papirjev. I 4/ la •/.*!. nprsvn* prlsto|blne. FiaaaairanJ« Javaik p«dj«tij. Emisij* lastnih 4*L kua* Uprava ia ftttvalaa zaloga kr«zpla6«a. | k«valk «ftili«aci|, katere Milvsjo puplUrno sigurnost la m smejo rabiti u vsakovrstne k«vcl|«.
Vlog«
^	H«l. kap. 1,001.00»—
5	T^ecrn« ^..rodula-
S	Deponiranj« kavcij la i vadl| rasalk vrat.
.	Eakoat acajlc Mas« | denarnih zavodov.
*	Baakovna laforneclj« In svete brtipliist.
rsr Domače slovenske tvrdke.
.J
Brivci.
Bronrhotti Engelbert, brivec in prodajalec par-ridUUlClU fumov, Sodnijske ulice 2.
Kelšin Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice 1.
Cevljarne.
Herisch Josipina, trgovina s čevlji Židovske ulice,
Julija, trgovina čevljev za gospode, dame OlUI in otroke. Prešernove ul. 5.
in otroke, Prešernove ul. 5.
Tron Karollna, najstarejša trgovina obuvala, Poli CU gačarjev trg 1.
^ihArf A, na)ve8ia *aloga čevljev domačega iz-LlvCll delka, Prešernove ulice.
Crkoslikarji in pleskarji.
Brata PhflH črkositkarja, stavb, in pohišt. plesk. Di dlfl LUCil lakirarja in prodaja oljnatih barv, Miklošičeve ul. 4.
Dmotnii Filip, slikar za naPise. Crke in erbe, t riijlUU Prešernova ul. 50.
Fotografi.
>rln, foto| ulice 32-34.
ROVŠCk Davor'n* f?toKrafski zavod> Kolodvorske
Plzenski sanatorij
Gostilne in restavracije.
.{j pri Roil, plzenski prazdroj v stekl., izvir, napoln.
Restavracija Avg. Zajec, Sodnijske ulice 6. Galanterijsko blago.
■RaVirkVOf* Jernej, trgovina s papirjem in I)dlHJVcU galanterijskim blagom, Marijin trg poleg Prešernov, spomen.
VartAn Veronika, trgovina s papirjem, Dunajska AtilJUd cesta 20.
Kenda Veronika, zaloga igrač, Dunajska c. 20.
I^nronran I. Zaloga na debelo s pleteni-IV*Jrclli»all nami, galanterijskim in norin-
berškim blagom. Stari trg 5.
Petričič Prodajalna
Vrečko
Vaso, trgovina z galanterijskim blagom, Mestni trg 21.
»Katoliškega tiskov, društva",
Kopitarjeve ulice 2.
Ivan, trgovina s papirjem, Sv. Petra cesta 31.
Kamnoseki.
Pomortiilr Ignacij, umetni in stavbeni UdlHCI II1K kamnoseški mojster, Komen-
skega ul. 28.
Y0dDik Alo*zi1, kamno8eški m°ister» Kolodvorske
ulice.
Krejči
Konfekcije.
», trgov Mestni trg 9.
Palfir Prvi kraniski lesnl> košarski in rešetarski IdA.lt obrt. Sanke. Pogačarjev trg.
Mizarji.
Ivan, mizarski mojster in zaloga pohištva, Dunajska cesta 19. Olej inserat.
Dogan
Klobučarji, krznarjis
A , krznar in zaloga klobukov, Kongresni trg.
Knjigarne.
Katoliška bukvama,
lijo 5, poleg stolnice. — Olej inserat.
Knjigoveznice.
VniiffAUflTnira katoL tisk- društva, Kopitar-A.llJlgUlC£lllld jeve ulice 6, II. nadstr.
Trink Al0)z'1' n,izar»ki mojster, Linhartove ulice,
Manufakturno blago.
f*oeniir Janko> »•Prl Česniku", manufakturna UG&111& in modna trgovina. Stritarjeve ^Lingar-jeve, ulice.
trgovina z manufakturnlm VjrUUeilllK in modnim blagom, Pred škofijo št. 1.
Ifpcclpr 'S"-' tre°vina 1 manufaktunim blagom, AGaMCl Pogačarjev trg.
Lenasi & Gerkman, Si
blagom, Štritarjeve (Špitalske) ulice. (Olej inserat).
Pri s v. Cirilu in Metodu,
jeve ulice 1.
ClroKnrtlP A. & E-» treovina z manufakturnim OUdUClllC blagom na debelo in drobno, Mestni trg 10.
Franc Ksav., manufakturni trgovini OUUVdll na drobno, Mestni trg nasproti
mestn. magistrata.
QrtllV!in Franc Ksav., manufakturna trgo-OU Ll V <111 vina na debelo, Francovo nabrežje za vodo.
CnriVKV FRANC, SIN manufakturna trgovina na 3UUIAN debelo. Pred škofijo št" 1., II. nadstr.
CrtTTVART FRANC, SIN manufakturna trgovina na dU U I Ali drobno. Mestni trg št. 22, v stari Souva-novi hiši.
TTrhonr Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUdllb na debelo in na drobno, Mlkloščičeva c.
TTrhonr Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUdllL Pod trančo štev. 2.
IHodno in me&ano blago.
Josip, trgovina z mešanim blagom, JDUlUlI Florijanske ul. 17.
Pavel, modna trgovina narodne vezenine, trakovi, zastave, znaki, Prešernove ul. 7.
Magdič
Hfoliol/ Matej, trgovina z mešanim blagom. KJI CI1CK Kolodvorske ulice 26.
Pri nizki ceni (Žargi) za£
skih potrebščin in potrebščin za krojače in šivilje, Sv. Petra cesta 2.
Engelbert, modna trgovina zago-OKUSCK gpode, Mestni trg 19.
7nrar Franc, trgovina z mešanim blagom, manu-I/Ul Cb fakturo in potreb, za šivilje, Sv. Martina c. 23.
^»JJ^ Marija, trgovina z izgotovljeno obleko
Gričar & Mejač,
Opreme za neveste in ženine.
A	Marija, opreme, perilo za go
AlCoUVCC spode in dame, učilišče za ši vanje perila, Poljanska cesta štev. 22.
^orn Anton, domač izdelek rjuh in oblačil od OdrU jednostavnega do najfinejšega. Sv. Petra cesta 8.
Coi»P Anton, domač izdelek srajc in korsetov, Odi U kril In spalnih srajc. Sv. Petra cesta 8.
Qn«p Anton, srajce za gospode, spalne srajce, Odi I/ spodnje hlače. Sv. Petra cesta št. 8.
Miklošičeva cesta 8. -
Ljudska posojilnica
Vzajemno po^Porno društvo, Kongresni trg 19
inserat.
Stavbeniki.
X rrottn Valentin, stavbena tvrdka, Trnovski pri-ALtCLlU stan štev. 14.
zaloga obleke, Prešernove ulice 9.
T itlrir A., konfekcija za gospode in dame. dečke LUftil in otroke, Pred škofijo 19. Olej, inserat.
ftnvčplr Mar,je nasl. Davorin Rovšek, trgo-IlUiSCA vina izgotovljenih oblek in oblačilnega blaga, Kolodvorske ulice 35.
Lekarne.
M. Ph. Čižmar '3S
člčev trg.
lekarna pri zlatem orlu, Jur-
Ph. Mr. Leustek-lekarna
poleg jubilejnega mostu.
Platno.
Oglin 'vani stavbeni podjetnik, Kariovska c. 5.
freO simon» stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25.
Speoerijsko blago.
r>„u:x Franc, zaloga špecerijskega blaga, OdUlC špirita, žganja, moke, otrobov in koruze na drobno in debelo, Dolenjska cesta št. 2.
Boriolr Sr Cnhor trgovina s špec. blagom in DClJdft a JUUC1, žganjem, Vodnikov trg 2.
IT<\fKoiiar Ana, izdeiovateljica cerkvenih para IlUlUdUCl mentov, Wolfove ulice.
Kollfflann ^ran* za'oga Porce'ana in Steklenine,
I. belovarskega paromlina, parna opekarna, Resljeva c. 2.
T a	Maks, trgovec in zastopnik
L^O. V I CIIV^IC | helovarskeca naromlina. Dunajska cesta.
Mally Fr- & dr
Paul in '•> glavna zaloga najbolj, brlketa, premoga Idllllll in drva, Nove ulice 3.
Jos<Pt polaganje parketov, Oradaške ul. 20.
Dpmjp Franc, glavno zastopstvo kr. povl. zagre-HOllllli bačke tvornice likera, preje Franjo Pokom}1, Zagreb.
Leskovic & Meden &
blaga in dež. pridelkov, Jurčičev trg 1.
\/T	Štefan, trgovina s specerij.,
IVientingCI delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta 18.
Mcknr»i n Cfar T., trgovina s špec. blagom In iVlCnClIl^CI delikatesaml.Sv.Petra cesta
št. 37. in 42.
Virtrt A., trgovina s specerij. blagom Oal <IUUII žganjem in deželnimi pridelki na
debelo in drobno.
Šarabon A., glavna zaloga rudninske vode.
CofoKnn A., novo urejena pražarna za kavo OdiaUUU jn mlin za dišave z električnim obratom.
Sarabon A * hZaloea brin'a in 8liv za ž^anie_
l(\T&r Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, &UlGb Sv. Petra cesta 21.
Tapetniki.
Dostal Karol, tapetnik, Sv. Petra cesta 5.
0,lf» Dragotln, tapetniški in preprogarski moj-■ Ul ster v tvrdki Puc & drug, Marije Terez. c. 11.
Urarji in zlatarji.
rnAnt\ Fran, trgovina z urami, zlatnino in srebrnino vUUCll Prešernove ulice.
Pnhrm»nn V n» trgovina z vegetabi-ivunriliailll Ujamj in deželnimi pridelki
ter izvoz sadja na debelo, Sv. Petra cesta 28.
C Fr. domača elektrotehnična obrt, Oradl-OrtA SCe n.
Ojrlr Ivan, trgovina s suhim mesom, šolski dre-•3111» vored. Stanovanje: Poljanska cesta 70.
Č|rrl Josip, spedicijsko podjetje in prevoz pohi-štva, Gradišče 1.
V	*
Josip, prevažanje pohištva, OradiSče 1.
Tehnična pisarna £JffiStf:
nik, Šelenburgove ulice 4, H. nadstr.
Tli rt Prevažanie blaga in podjetnik, Ra-1 Ul IV. deckega cesta štev. 3.
Ti!rt J°s* 'astn'k prvega slovenskega pogreb-I U» n nega zavoda.
VMmar J°S'P| zaloga dežnikov in solnčnikov, IlUUldl Pred škofijo 19, Prešernove ul. 4, Stari trg štev. 4. Olej inserat.
Visjan
Fran, izdelovatelj vozov Kolodvorske ul. 25.
7, Andr , izdelovatelj cementnih predmetov, LdJCO Pešata, Dol p. Ljubljani.
Zamljen ,van» Čevljarski mojster, Kongres, trg 13
■7||ln« Jos., glavni zastopnik za kranjsko hrvat-fcllU.dI ske veležganjarne za slivovko in tropi-novec A. Hermanna v Varaždinu, Dunajska c. 31.
Krapež
Milko, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, Jurčičev trg 3. Olej, inserat.
Qnttnar H,» urar in tfg°vec z zlatnino in srebrnino, uUllllgl Mestni trg, nasproti rotovža.
VHhor Luka, urar in trgov, zlatnine, Kopitarjeve I Illldl uHCe 4. Olej inserat.
7oior Fr. P., optik, urar in trgovec z zlatnino, tidJCL srebrnino, gramofoni in ploščami, Stari trg26.
Usnje.
K. A., trgovina z usnjem in čevlj. potrebščinami. Sv. Petra cesta štev. 2.
...................................................*..............
Kregar
Mally Fran, trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2.
Qminin J°siP> zaloga vsakovrstnega usnja in i9clllliy čevljar, potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice. „
Vezenine itd.
Moreni F., trgovina modnega blaga, vezenin, pred-1HC15U1 tiskaiIja, Mestni tvg 18. Olej, inserat.
zraven ro-
Lekarna Trnkoczy vt0Žbliani'
Lesna trgovina.
ITfthi A-, 'esna trgovina, zaloga bukovih drv raz-IvUUl žaganih In razklanih. Karolinška zemlja 22, (dolenjska mitnica).
M! A., trgovina z žaganim in obtesanim lesom I deske in remeljni, les za kolarje, špice za vozove. Karolinška zemlja 22.
Lesni in sitaruki obrt.
/W1rn Matk°. trgovina z lesno, pletarsko in 411 KU sltarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, »imp, morske trave, Semeniško poslopje.
^.nn Anton, platno za rjuhe in za telesno pe-Odl b ri|o. Sv. Petra cesta 8.
£n«n Anton, prti, prtiči, brisalke, robci, namizne Odi L oprave za kavo i. t. d. Sv. Petra cesta 8.
Pralnioa in svetlolikalnica.
Anton, parna pralnica z električnim obra-Odl U tom. Kolodvorske ulice št. 8.
Qq|lri Anton, svetlo-likalnica ovratnikov in man-Odi 1» šet. Kolodvorske ulice št. 8.
6nnn Anton, pranje in likanje bluz, zastorov in Odi O finega perila.
Pekarije.
Bizjak Terezija, pekarija, Poljanska c. 25.
Jenko
Avgust, pekovski mojster, Marije Terezije cesta 7.
Ž/UŽek ^aro1, Pekovski mojster, Florijanske
Posojilnice.
Kmetska posojilnica iiueb,&
lice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta št. 18.
Vrtnarji.
pg:pfl Ant., cvetlični salon, Pod trančo, Vrtna-rija, Kariovska cesta 2.
Wider '** trgovski in umetn' vrtnar. šelenburgove
Železnina itd.s
Golob ^a'ent'n' trg°vina z železnino itd., Mestni
Qtl1 Iliru Fr., trgovina z železnino, poljed. stroji Jllipilid jn cementom, Mar. Ter. c. 1 poleg Figa-birta in Ančnikovega skladišča. Olej inserat.
Razne tvrdke.
flohnit Jakob, vodovodni inštalater Ljubljana, DdUlll& Poljanska cesta 3.
BiSChof Rudolf, slaščičarna, Poljanska c. 22
Brata HI a vira zaloga kirurgičnih in ortopedičnih DIdld nidl&d predmetov, Prešernove ulice
TJricrjl trgovin3 potnih potrebščin in predmetov TI lotil ter usnjecalanter. blaga, Marijin trg 3
GOtZl ml. & Lebar, POizdeiaorvaatel^aZ oftarjev"
Turjaški trg 1. Olej inserat.
JOS-» različna zastopstva, komisijska trgo-Zlllldl vina z žitom, trgovina z laneniml tropinami na debelo, Dunajska cesta 31.
Opazka i Ako se oglasita vsaj dve tvrdki ene vrste, dobita poseben oddelek.
Išče se učitelj
(eventualno učiteljica), ki bi
poučeval neko deklico IV. razreda ljudske šole v hrvatskem jeziku v vseh predmetih omenjenega razreda. Natančneje v upravništvu „Slovenca".	571 3-1
Stanovanjska hiša
na Glincah, Vrtna ulica 61
je naprodaj. V hiši je več stanovanj, ima lep vrt, prav dobro pitno vodo, hlev za štiri konje ali goveda, prav pripravna za kakega voznika ker je tukaj prav veliko vožnje. Naslov pove uprava tega lista. 570 5-1
V trajno delo sprejmem dva dobra
čevljarska pomočnika
////s/A M///////A
enega za moško, enega za mešano delo Če je član kat. društva rokod. pomočnikov, ima v hiši poceni stanovanje.
Franjo Picelj
474 3—1	čevljar, Novomesto.
Na|nove|ie slovenske produkcl|e v oktobru.
Gramofoni
In ploiie vseh sistemov In mark
Hi>U 26—1
Neprekosnl glede glasu In re-produkclfe. — Prva specialna uvozna Itlia za gramofone.
Josip Moser, Dunaj IX. Kinderspltalgassa 10. U
Največja znloga plošč v vseh znamkah od K 3 — vlSje.	jjj
Irbornl rodblnnkl aparati od K 80 — tKJ*. Pokaie 'c	a>) zaslonj, ne da bi sc s lilo k nakupu. Zamena vseh ploič JN na|kulantne|Sa. Lastna popravljalmca. — Pošilja se vsak ^ :: dan na deielo. Prospekti zastonj.
o *
tf)
Vsakovrstne slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu
tovorna slamnikov v Stobu Fran Cerar p. Domžale pri LJubljani.
Postrežba točna. Na zahtevo se napravi vsakovrstna oblika.
Vzorci na razpolago.	ur.	Cene primerne.
< o
puškar v Ljubljani, Šelemburgove ulice št. 9.
o
priporoča svojo zalogo razaovrstaih pu&k, samokresov, lovskih uotrebA&ia, vseh del koles (bi-cikljev), kakor tudi umetaljni ogenj po najnižjih conah. Popravila pu&k, samokresov, bicikljev točno in solidno. Cenovniki zastonj in po&tnine prosto.	51 12—0
Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste Točna postrežba s Najnižje cene s
LUD.ČERN6
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
LJubljona, (Dolfous ul. št. 3.
Slovenci, pozor!
pri nnhupopnnln pencecl
Fr. \m
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zaloge krasnih
Zunanja naročila se iz~ vršujejo hitro fin točno.
CENE BREZ KOM
Titi
Titi
Uljudno javim, da sem otvoril elektroinštalacijsko obrt ter
se priporočam slav. občinstvu v mestu in na deželi za uvajanje vsako« vrstnih signalnih in varnostnih električnih naprav, kot hi&nih zvoncev, budilk, telefonov itd. Upeljujem in preskušujem strelovode na njihovo odvodno zmožnost na znanstveni podlagi.
Izvršujem tudi druga v mojo stroko spadajoča naredila.
Postregel bodem vestno in točno.
Pokličite me, ako je Vač električni obrat moten!
Velespoštovanjem
FR SHX, domača elektrotehniška obrt v Ljubljani
GradiSče štev. 17.
(130 5)
II 7ARKHD VUOBUANI
H« i* VI11IIH H Dunajska cesta 42
Železolivarna, tovarna za stroje, ključavuičarska dela.
Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko spadajočih predmetov: raznovrstnih strojev, priprav za mline in žage, moderne Franois-turbin za vsak padec in množino vode, kakor tudi transmisij za vsako industrijo. Izdelujem najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer krile, kotle, peči, klopi, stebre,
trombe za vodo itd , dalje
7
Najbolj varno naložen denar
m ■«»
Mestni hranilnici ljubljanski.
A ffl* '	»'	j »I.« >>	O
Stanje hranil, vlog:
nad 33 milijonov Kron.
Rezervni zaklad:
nad 1 milijon kron.

Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok ln varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 40/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne I. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da
bi se obrestovanje prenehalo.
Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, in ga
vlagateljem ne zaračuni.
Denarne vloge in knjižice se sprejemajo tndi po pošti in potom c.kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43U% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6% izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče.
Posoja se tudi na menioe in vrednastne papirje.
Hranilnica se nahaja u lastni palači v Prešernovih, prej Slonovih ulicah it3,
nasproti frančiškanskemu klofitru.
najraznovrstnejše železne konstrukcije, kakor strešne stole, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa stavbinska in ključavničarska dela: železne ograje, vrata, okna, strelovode in Štedilnike ter žično pletenino za ograje, vrtom, pašnikom, travnikom itd. — Načrti in proračuni na razpolago. Vse po primernih tovarniških cenah.	3254 12-3
Tovarna
Si?*—
F. L. P.
za čevlje
F. L. POPPER, Chrudim, Ccško.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti in tedaj najbolj&i izdelek monarhije, kar priznavajo tudi vsi merodajni strokovnjaki. Naj tedaj nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani in naj vsak kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edina prodafsa xm Kranjsko:
4 6
JULIJA ŠTOR, Ljubljano, Prešernove ul. 5.
Znamka f. l, p.
Ponudimo vsako poljubno množino«
4S0
zarezane strešnike prve vrste
zidake lončene peči, portland-cement najbolje vrste, Samotne plošče za tlakanje cerkva in hodnikov i. t. d.
F. P. VIDIC & KO
LJUBLJANA
109
Čudež
3-3
industrije
New-York ln London nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svoio zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam tore| vsakomur aledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
K 13-80 in sicer:
6 kom naiflne|šlh namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebr. vilic Iz enega komada; 6 kom amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 11! kom. amer pat. srebrnih kavinih žlic; i kom. amer. pat srebrna zajemalnica za juho; l kom. amer. pat. srebr. zajemalnica za mleko; 6 kom. ang. Viktorja čašlc za podklado ;
kom efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; I kom. najfinejša sipalnlca za sladkor.
42 komadov skupaj samo K 13*80. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo K 80'— ter jih jc moči seda| dobiti po te| minimalni ceni K 13 80. Američansko pat. srebro jc znano, je skozinskozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar sc garantu|e V najboljši dokaz, da le'A Inserat ne temelji na nlkakrini slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek ln naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladno kot prekrasno
in priložnost, darilo
kakor tudi za vnako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v
A. Hirschberg=a
eksportni hiši amer. pat. srebrnega blaga
ina Dunaji II.. Rembrandstr. 19 S. L. Telefon 14597
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlie. — Čistilni prašek za n|o SO vin — Pristno le z zraven na- ~ o Usnjeno varstveno znamko (zdrava ^K^f f kovina). — Izvleček iz pohvalnih^	^
pisem : Bil sem s pošlljatvi jo krasne, gV garnitipe jako zadovoljen. Ljub-^ W t ljana. Oton Bartusch, c. kr. s to In i Jr JT* v V7 pešpolku. - S pat. srebrno 1 T garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. — Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu Jako koristna, prosim, da mi pošljete šc eno. Sent Pavel pri Preboldu. Dr. Ka-milo Bflhm, okrožni in tovarniški zdravnik — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zado-| voljen. Mihael Kovačcvlč, ravnatelj pomožn. ura-dav dež pri vladi v Sarajevu. Sara|evo, ii. oktobra	n985 5—1
SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajaitilcah ia tobakamah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
Na zahtevo po&ljem vzorce in prospekte takoj brezplačno.
ŽENSKA ROČNA DELA
vsakovrstni materija), predtiskarija, tamburiranje, plisiranje, montiranje i. t. d.
ZALOGA TELOVADNIH OBLEK!
. M. DRENIK
KONGRESNI TRG	LJUBLJANA.
U Ameriko In Kanado
zložna, cena
vožnja s Cunard Line
«44 2	Bližnji odhodi
Ii Trota,domačega pristisIiAni Slavonija
17. marca. Ultonia 30. marca 1909. I* Liverpoola Lusitania največji najlepši parn k ?0. marca, 17. aprila, 8. maia, 29 maja 1909. Mauretania 6 marca, 3. aprila, 24. aprila. 15. maja 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasok, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srcajezusovtea,
Vinski semenj v Ormožu.
,,Kmetijska podružnica v Ormoii" priredi v četrtek, dne II. marca 1909. v dvorani gostilne g. Skorčlča vinski semenj
ormoško -1] utom ershi h »in.
Ponujala se bodo izborna vina le iz ormoško-ljutomerskega okraja. 600 2—i Začetek sejma ob pol II. uri dopold. po dohodu osebnega vlaka.
lil
Vsled :: inventure
prodajamo po zelo znižanih cenah
blizu IOO ducatov najboljših rjuh, brez šiva, obeljene v velikosti 150/200 cm, zarobljene, 6 kosov za K 14 20. Samo dokler je še kaj zaloge. Neugajajoče se vzame vsak čas nazaj. Vzorci najnovejšega cefira, platna, oksforda, kanafasa, namiznih prtov, brisač i. t. d. zastonj in poštnine prosto
v tkalnici Bratov Krejcar, Dobruška št. 9117, Češko.
Telefon 177.
LTomnžič
zaloga piva
u Spodnji SlSkI pri LlublianI
Gospodom gostilničarjem in p. n. slav. občinstvu priporočam
zagrebačko in češko pivo
KAROL BLATNIK
272	čevljarski mojster	10 4
Ljubljana, Škofje ulice 14.
priporoča se slavnemu p. n. občinstvu v izdelovanje po meri, trpežnih in lahkili čevljev, sploh vseh v mojo stroko spadajočih del po nizkih cenah. Gornje dele izvršuje gg. čevljar, mojstrom najfineje.
Postrežba točna, delo solidno.
Odpremno In komisij, društvo „BALKAN" v Trstu, Rivn Grumulo st. 14.
Telefon št. 21—60. Brzojavi e Balkansped.
Žiro račun pri Jadranski banki v Trstu,
sprejema
v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto predujeme pod zelo povoljnimi pogoji, ter skrbi za prodajo blaga najkulant-neje. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevaloev naj-povoljneje. Otvarja carinske kredite, zaoarini blago in daje predujeme na blago ležeče v javnih skladiščih. — Odpošilja vsake vrste pošiljatve na vse strani točno in brzo, zvršuje reklamaoije in daje vsako strokovno pojasnilo in navodilo ====================== hitro in zastonj. ■
to o
rrv uutw.tr inim&Km&KtmuotarmmnntatBii
regiiitrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg 10
sprejema hranilo« vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure
O: to je. dajo r.a 200 kron 4 0 9 kron 60 vin. na leto.
Dru$e hranilne knjižice »e sprejemalo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovani« prekinilo.
"iiiininiirflMi.ini i it - t t in ii" r t ir i ~if i mi iiiiii .................. ■—imi—inii—»I ..............ji——fi—iibimii .mis m.....n mi i ■■.■lin....... i ■iiiiiitt —i----------—--■--■imiiii—iib. iu iiiimimu________iuuum——
Hontni
ok pln,6n hraiuilnioa sama. Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.
NajBiffttrn«J*a prilika en Ated«i\J« J
<y
Kanonik J. Suftnik 1. r., podpredsednik.