Mi U
 km—-
Poftnina plačan« w gotovim.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK IN SOBOTO.	Cena	posamezni številki Din T50.
TRGOVSKI BIST
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt«
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vi leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XV.	V	Ljubljani,	v	soboto,	26.	marca	1932.	štev.	36.
Velikonočne misli
Ob prebujenju narave se vzbuja hiai v č oveku optimizem. Kljub vsem slabim izkušnjam preteklega leta upa človek, da bo z novo pomladjo tudi novo življenje lepše od prejšnjega in da sc bo človeku njegovo »delo izplačalo. Zato gre poljedelec z novimi upi na delo in čeprav so cene kmetskih pridelkov nizke, čeprav tudi vse polno drugih stvari ni tako, kakor bi moglo in moralo biti, bo vendar kmetovalec z nezmanjšano silo delal in se potil na polju vse leto, da jeseni pridobi iz zemlje potrebno hrano. 2e davno bi bila vsa naša polja zapuščena in neobdelana, če ne bi pomlad kmetovalcev vsako leto prebudila k novemu optimizmu in s tern tudi k "novemu delu.
Optimizem je zato pogoj vsakega ustvarjajočega dela in s tem tudi napredka. Naravnost odrešujoč pa je v času težke gospodarske krize kakršno preživljamo danes. Zakaj edino z optimizmom, z vero v uspeh dela, se more sploh boriti človek proti gospodarski krizi. Če človek obupa, če se ga polasti pesimizem, potem je sploh nemogoče, da bi bilo krize konec, ker kdo naj se z uspehom bori proti njej, če pa nihče ne veruje v uspeh dela.
Zato gospodarska kriza sama na sebi še ni največje zlo, pa naj bi bila še tako težka, popolno zlo postane šele takrat, kadar prično ljudje obupavati, kadar postanejo nesposobni za delo, ker so izgubili optimizem, ker so postali žrtve pesimizma. Zato pa tudi poostruje krizo vsak kdor ustvarja tla za pesimistično razpoloženje ljudi, kajti vsako takšno razpoloženje zmanjšuje odporno silo ljudi proti vzrokom in posledicam krize. Vedno znova treba to povdarjati, ker se pri nas že tako mnogo in dostikrat tudi tako vznemirjajoče govori o krizi, da se mora roditi med ljudmi pesimizem.
Prava borba proti krizi se začenja zato s tem, da se ustvarja optimistično razpoloženje, da dobi vsak državljan vero, da je mogoče krizo premagati, samo če bomo storili vsi svojo dolžnost.
Med našimi gospodarskimi ljudmi ie bilo vedno dosti optimizma in zato se tudi nikdar ni dogodilo, da bi popustili v svoji delavnosti, pa čeprav so bile razmere včasih silno neprijetne. Boji-mo se pa, da danes ta optimizem pri mnogih že popušča, ker se nekaterih že oprijemlje misel, da je vse njih delo zaman, ker nekateri nočejo vršiti svoje dolžnosti. Tako se le prepogosto dogodi, da si podjetnik napravi dobro prevdarjeni načrt, kako bo kljub krizi povečal svojo produkcijo in zaposlil ljudi, pa pride nepričakovano odredba, ki ovrže ves njegov načrt. Ali pa se čez noč spremeni davčna obveznost ali pa pride kakšna druga nepričakovana sprememba, ki napravi črto čez račun podjetnika.
Te nenadne izpremembe so glavni vzrok, če pada optimistično razpoloženje. Ljudje se začutijo nakrat nesi-gurni in ker si niso na jasnem, tudi ne morejo delati, kakor bi hoteli. In tako oslabi njih odpor proti krizi, ki je tako dobila zaveznika tam, kjer ga ne bi smela dobiti.
Potrebe našega gospodarstva so znane im razložene do podrobnosti že več ko enkrat. Ves naš gospodarski svet ve, da ni mogoč noben gospodarski napredek, če se te potrebe v polni meri ne uvažujejo. Vsak naš trgovec pa tudi ve, da se bo takoj pričela manjšati gospodarska kriza, kakor hitro se bodo pričele te potrebe upoštevati. Samo ena teh potreb naj bo uresničena in že bo ves naš go-
spodarski svet prepričan, da se pričenja konec krize. Samo ena teh potreb naj bo izvedena in takoj bo nov optimizem pomnožil delavnost vseh, bo nastala vera, da odslej nihče več ne bo motil njih prizadevanj in samo v tej veri se mora razviti ustvarjajoč optimizem.
Upoštevati treba že neštetokrat navedene potrebe našega gospodarstva, pri vsaki priliki najti možnost za složno sodelovanje z našimi gospodarskimi sloji in ustvarjena bo podla-
V eni zadnjih številk smo kot kronist' zabeležili vest, da se namerava ukiniti državna trošarina na vino in žganje in nadomestiti z drugimi dajatvami. Te dni so se te vesti uresničile in minister za finance je predložil narodni skupščini načrt zakona, ki realizira to zamisel.
Besedilo načrta se glasi sledeče:
Točka 4. člena 72. zakona o državni trošarini se izprerneni in glasi:
ga za tako močno optimistično razpoloženje, da bo tudi sedanja težka kriza premagana.
Narava se prebuja, ni pa še pomladi v sedanji krizi za naše gospodarstvo, temveč to pomlad mora šele ustvariti optimistično razpoloženje, ki ga čaka naš gospodarski svet in v katerega tudi upa.
Dani so vsi pogoji, rin se to upanje uresniči in samo malo dobre volje ter uvidevnosti je treba in pomlad za naše gospodarstvo bo tu.
T. Na vino, uvoženo iz inozemstva se pobira namesto državne trošarine za 100 1 Din 200-—. — Na žganje, uvoženo iz inozemstva, se bo pobiralo za hektolitersko stopnjo Din 20'—.
II. Točilci pijač na drobno in na debelo, žavezani plačilu točilne takse iz tar. post. 62 taksne tarife zakona o taksah, se namesto državne in banovinske trošarine na (Konec na tretji strani)
Načelno važna odločba državnega sveta
Za pobiranje občinskih davščin ne zad ostnje odobritev ministrstva financ, če
davščine niso v zakonu osnovane
Po § 64. zakona, s katerim se podaljšuje veljavnost odredb dosedanjih finančnih zakonov, ne smejo samoupravna telesa odmerjati in pobirati nikakršne doklade, takse in trošarine, če nimajo za to zakonske pooblastitve. Kako je v tem primeru tolmačiti pojem zakonske pooblastitve je državni svet z razsodbo br. 1947/2 z dne 23. februarja 1932 razsodil sledeče:
Državni svet je v svojem I. odelenju, sestavljenem od predsednika Državnega sa-veta Radojloviča P. Dragoljuba kot predsednika odelenja in članov dr. Mušickega Dimitrija, dr. Košiča Maksimilijana, dr. Baltiča Vilka, Damjanoviča Božidara in referenta Davinica Aleksandra, vzel v obravnavo tožbo (ime).............iz	Maribora,
vloženo zoper sodbo celjskega upravnega sodišča z dne................br........v za-
devi naložitve občinske davščine na nezazidane parcele. Po proučitvi tožbe, izpodbijane sodbe in ostalih spisov, ki se nanašajo na ta predmet, je našel Državni sa-vet, da izpodbijana sodba v zakonu nima osnove iz sledečih razlogov:
V izpodbijani sodbi se naglasa, da je § 75. občinskega statuta, glasom katerega je za ustanavljanje novih občinskih davščin potreben zakon, izpremenjen s členom 64. zakona o podaljšanju veljavnosti dosedanjih odredb finančnih zakonov in zakonov v proračunskih dvanajstinah in da po tem členu za ustanovitev dotične davščine zadostuje predhodno odobrenje finančnega ministra. Iz tega se nadalje izvaja, da je občinska davščina na nezazidane parcele, ki se je tožitelju naložila in ki je predmetno osporovana, v zakonu osnovana, ker je njeno ustanovitev predhodno odobril finančni minister v smislu navedenega člena 64.
Državni savet ugotavlja, da tako nazira-nje ne more obveljati pred zakonom in sicer iz sledečih razlogov:
Po § 73. do 75. mostnega Statuta lahko mestni svet za kritje mestnih potrebščin uvede davščine in doklade, ki ne spadajo v vrsto davčnih doklad. Toda v § 75. tega statuta je predpisano, da je za uvedbo take davščine potreben zakon, z drugimi besedami, take davščine se ne morejo uvajati brez zakona. Vprašanje je le, ali je ta odredba izpremenjena ali razveljavljena pozneje s členom 64. zakona o podaljšanju veljavnosti odredb finančnih zakonov.
V istem členu je predpisano, da samoupravna telesa (kamor spadajo tudi občine) »... ne smejo ustanavljati, odmerjati in pobirati nikakršne doklade, takse, trošarine in temu slične dajatve, ako za to nimajo zakonske pooblastitve, a vsaka uvedba novih doklad in vsako zvišanje starih doklad, določenih z zakonom, mora predhodno oceniti in odobriti finančni minister.«
Prvi del tega predpisa soglaša z navedenim § 75 mestnega Statuta, ker obadva vsebujeta naredbo: »da se davščina ne more uvesti brez zakona odnosno zakonske pooblastitve. V drugem delu tega predpisa, je pa nova odredb i ni v § 75 mestnega Statuta, a to je:
»... Vsako uvedbo novih in zvišanje starih davščin, določenih z zakonom, mora predhodno oceniti in odobriti finančni minister«. Smisel tega zakonskega predpisa ni ta, da odobritev ministrova zamenjuje zakonske pooblastitve, s čemer bi se prišlo se zahteva v prvem delu istega predpisa za vsako uvajanje, odmerjanje in pobiranje davščin, temveč služi samo kot izpopolnitev prvega predpisa.
Drugačno pojmovanje bi dovedlo do tega, da bi se lahko davščine uvajale brez zakonske pooblastitve s čemer bi se prišlo v protislovje s prvo določbo tega predpisa, po kateri je to nedopustno.
Določba tega predpisa, da mora vsako
f Kan lelačin starejši
Tik ob zaključku današnje številke smo zaznali vest, ki nas je globoko pretresla in bo s trpko žalostjo navdala vos gospodarski, zlasti pa trgovski #	svet. Izgubili smo	moža, ki je stal skozi desetletja v prvih vrstah trgovskega pokreta in v	časih najtežjih borb ob narodnostnem probujenju utiral
pot slovenskemu	življu v naši trgovini. Kot idealni pijonir slovenskih
trgovcev bode ostalo njegovo ime z zlatimi črkami zapisano v zgodovini slovenskega gospodarstva. Umrl je Ivan Jelačin star., ponosen in plemenit sin svojega rodu, mož kristalnega značaja, pravi vzor čistega rodoljuba in velik Slovenec.
Pokojni naš Jelačin star. je bil rojen 1. 18(>(>. kot sin posestnika v Senožečah. Trgovine se je izučil pri vodilni slovenski tvrdki na narodnostno vročih tleh Trsta, kjer si je okrepil značaj, da je postal vzor pobor-nika slovenskega trgovstva. Pridobil si je tam široko obzorje in vsestransko strokovno znanje, katero je kot trgovec z uspehom uveljavljal v praktičnem življenju. Čim se je izučil in se nekoliko let praktično izpopolnjeval, se je že leta 1888. osamosvojil in osnoval tvrdko, ki se je kmalu mogočno razširila in zaslovela kot ena prvih slovenskih veletrgovin.
Ni pa samo spretno trgoval, ampak je že v mladih letih stopil v vrste vodečih trgovcev. Najdemo ga v prvih vrstah idealnih delavcev v vseh naših strokovnih organizacijah.
Posebno ljubezen pa je posvečal trgovskemu društvu Merkur. V zgodovini tega društva stoji v prvi vrsti napisano, da spada Ivan Jelačin st. med najzvestejše društvene delavce v odboru in odsekih. Bil je že v pripravljalnem odboru, ki je htiral pota slovenskemu društvu Merkur in že leta 1905., ko je društvo praznovalo svojo petletnico, je dal blagopokojni Jelačin st. vzpodbudo in poskrbel tudi kot prvi za gmotno podlago v ta namen, da si naš trgovec postavi svoj dom pod nazivom »Trgovski dom«. Ta misel dolgo ni mogla do uresničenja. Predvsem po zaslugi pokojnikovi in njegovega sina Ivana Jelačina ml., se je začela pred leti aktivna akcija, ki je vodila do uresničenja njegovih dolgoletnih sanj in njegovega ideala, do ponosne zgradbe, ki nudi varno streho našim trgovskim organizacijam. Bil je predsednik Trgovskega doma do svoje smrti.
Tudi naša gremijalna organizacija bo težko žalovala za pokojnikom, saj je z njegovo smrtjo izgubila enega najbolj idealnih delavcev ter smo-trenega in preizkušenega svetovalca. V težkih borbah in zapletljajih je vodila naše vodnike vedno pot do Ivana Jelačina st., ki je s svojo ljubeznijo in s svojim prikupljivim značajem našel tudi v najtežjih momentih pot do sporazuma in harmoničnega sodelovanja.
Kot sin poštenega kraškega posestnika je dobil že ob rojstvu v dar plemenito srce, ki je bilo vedno odprt« za reveže in trpeče. Iz 'Jelačinove hiše ni nikdo odšel brez podpore in mnogi njegovi nameščenci, ki so še sedaj odlični samostojni trgovci, govorijo o pokojniku kot najvzornejšem gospodarju, ki je svojim nameščencem posvečal pravo očetovsko skrb in ljubezen.
Blagopokojnik si je znal povsod s svojo solidnostjo, poštenostjo, ljubeznivostjo in dobrodušnostjo pridobiti srce, naklonjenost, pa tudi spoštovanje vseh, s katerimi je prišel v dotiko. Ostal nam bo trajno v spominu kot vzgled marljivosti in delavnosti, pa tudi poštenosti in značajnosti. Naj počiva v miru blaga duša!
Pod bridkim utisom smrti Ivana Jelačina st. in ko se strtega srca spominjamo velikega in nepozabnega pokojnika, izražamo njegovi težko prizadeti družini, zlasti zborničnemu predsedniku g. Ivanu Jelačinu ml. svoje iskreno sožalje in globoko sočutje.
Ukinjen je državne trošarine na vino in žganje
Iz seje Odbora Zveze industrijcev
uvedbo novih in zvišbo starih davščin pri samoupravnih telesih predhodno oceniti in odobriti finančni minister, ima samo ta smisel, da se preskusi plačilna sposobnost davčnih zavezancev in da pri uvajanju samoupravnih bremen ne prihajajo v poštev takšni prihodi, ki so določeni za državo. Ona pomenja samo dodatek v postopku, katerega namen je uvajanje odnosno povečavanje samoupravnih dohodkov, ki bi eventualno mogle biti na škodo državnih dohodkov. S tem niso nikakor razveljavljena določila § 75, mestnega statuta in prvega dela Člena 64, odstavek 3., po katerih se samoupravne davščine ne morejo ustanoviti brez zakona odnosno zakonske pooblastitve.
Za ustanovitev predmetne občinske davščine na nezazidane parcele v korist občine v Mariboru, ki je tožeči stranki naložena, ni podnešen nikak zakon, niti za to ni nikake zakonske pooblastitve. Sklep ob-
Nazadovanje tujskega prometa
V letih 1925 do 1930 se je tujski promet v Jugoslaviji razveseljivo razvijal. Poleg starih kontingentov iz A vstrije in Češkoslovaške so v rastočem številu obiskovali Jugoslavijo Nemci, pa tudi gostje ie drugih dežel. Gla vni delež je pa pripadel pač domačinom, bodisi v obmorskih kopališčih kot v gorskih krajih itd. Število teh gostov so cenili leta 1930 na. več kot 400.000. Dohodki iz dotoka inozemskih obiskovalcev v najboljših letih so bili cenjeni na 300 milijonov Din in še več. Leto 1931 je pa prineslo občutno nazadovanje tujskega prometa, povzročeno po mednarodni gospodarski krizi. Lastniki hotelov v Primorju so pravkar naslovili na vlado vlogo z opozorilom, da je bil v prvi polovici preteklega leta obisk tujcev za 14 odstotkov manjši kot v prvi polovici leta 1930; poletni in jesenski obisk je bil pa za celih 30 odstotkov manjši. Tudi domačih poselnikov je bilo znatno manj kot leta 1930. Za tekoče leto 1932 ni spričo mednarodnega gospodarskega položaja zaenkrat pričakovati nobenega zboljšanja. — F Sloveniji je bilo lani
činskega sveta odnosno njegov pravilnik o ustanovitvi take davščine in odobritev finančnega ministra nimajo z ozirom na navedeno pravne veljavnosti vsled nedostaja-nja zakonske pooblastitve. Vsled tega tudi na osnovi takega pravilnika tožeči stranki naložena davščina nima zakonite podlage in kot taka prave veljavnosti. V tem zmi-slu je tudi donešena odločba v splošni seji Državnega sveta z dne 5. februarja 1932. leta, ki je po členu 4. z. d. s. obvezna za odelenja Državnega saveta.
Radi tega in na osnovi čl. 37 in 41 zakona o Državnem svetu in upravnih sodiščih ter tar. post. 52 taksnega zakona je državni svet razveljavil sodbo upravnega sodišča v Celju z dne št................
Razsodba je načelne važnosti in je dale-kosežnega pomena za naše gospodarslvo, ker za večino davščin, ki najbolj bremene gospodarstvo, dotična samoupravna telesa nimajo zakonske pooblastitve.
okoli 103.000 tujcev, to je okoli 13)000 manj kot leta 1930. Le število gostov iz Češkoslovaške je naraslo, od 4980 na 5100, in pa število gostov iz Italije, od 1100 na 3400. Kljub stagnaciji se pa pogaja, kakor smo svojčas že poročali, neka švicarska skupina hotelske glavnice glede zgradbe velikega modernega hotela v Splita: ta hotel naj bi bil vzorec za druge.
Delo na domu svetla točka v krizi. Opozarjamo na ponudbo v inseratnem delu današnjega lista firme Domača pletarska industrija Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. Pletilni stroj »Regentin« daje delaVoljnim možnost zaslužka. Na željo pošlje firma natančno prospekte.
Pod predsedstvom g. Dragotina Hribarja se je dne 23. t. m. vršila seja Odbora Zveze industrijcev, katere so se udeležili gg. dr. Fr. \Vindischer, Viljem Elbert, J. Dekleva, O. Dračar, Ignac Florjančič, Andrew Gassner, Janko Jovan, Anton Krejči, Karl Noot, A. Praprotnik, Rihard Skubec In Avgust Westen. Seji je nadalje prisostvoval g. narodni poslanec Ivan Mohorič. Glavni tajnik ing. Suklje je poročal o poteku Centralnega zbora industrijskih korporacij, ki se je vršil v Beogradu v dneh 14. in 15. t. m., ter o vtisih, ki so jih industrijski delegati dobili v Beogradu. Položaj je težaven, pri čemer je neugodno še to, da se v Beogradu in v sami Narodni skupščini razširja neprijazno razpoloženje napram industriji. V tej smeri se živahno udejstvujejo izvestni beograjski krogi, ki se očividno prizadevajo odvrniti pozornost javnosti od neuspeha žitnega monopola in od vesti o zlorabah, ki se poročajo v zvezi z žitnim režimom. Protiindustrijsko razpoloženje občutimo najtežje v Dravski banovini, katere prebivalstvo je po znatnem delu navezano na zaslužek v lesnem gospodarstvu in v drugih industrijskih panogah. Poročilo se je vzelo na znanje.
V daljših izvajanjih je g. poslanec Mohorič obrazložil sedanje stanje. Osrednja oblastva se smotreno prizadevajo za izboljšanje naše plačilne bilance. V tem cilju se proučuje možnost povečanega izvoza in reguliranje uvoza. Dolžnost industrije bo, da po svojih strokovnjakih sodeluje. Če bi se omejil uvoz, mora domača industrija dali kavtele proti povišanju cen industrijskih produktov.	%
Odbor je nato razpravljal o deviznem vprašanju. Zveza industrijcev je že pred meseci predlagala potrebne ukrepe za
ohranitev devizne zaloge. Od takrat je minilo mnogo dragocenega časa, vendar je upati, da bodo primerni ukrepi še sedaj ugodno vplivali na situacijo. Našo industrijo navdaja skrb za delavstvo, kateremu ne more več nuditi zadostne zaposlitve. Centralna oblastva morajo posvetiti temu perečemu problemu večjo pozornost. — Mi smo že priglasili zahtevo, da naši denarni zavodi znižajo debetno obrestno mero. Zakonski projekt (. obrestni meri. ki je bil te dni predložen Narodni skupščini, ni v skladu z našimi razmerami in bi ta zakon v Dravski banovini mogel neugodno vplivati.
Napoved g. ministra financ, da umika zakonski načrt o državni trošarini in da se bo državna in banovinska trošarina na vino in žggpje v bodoče pobirala samo polom trošarinskih taks, povzroča nove skrbi. Proračun Dravske banovine je po dobri tretjini osnovan na donosu trošarine na alkoholne pijače, in tudi občinski proračuni naših mest računajo z znatnimi dohodki iz občinske trošarine na vino in žganje. Vsi ti proračuni bodo prevrženi, čim se neprevidno-posega v trošarino na alkoholne pijače Tudi se je bati, da bodo projektirane spremembe zakonskih'predpisov povzročile izredno povečanje kon-sunm opojnih pijač, zlasti po svobodni žmmiekuhi, ter dovedle do alkoholiziranja dežele.
Odbor se je nato bavil s.posledicami znižanja prejemkov državnih uradnikov in redukcije številnih železniških uslužbencev. Po mnenju industrije bodo ti ukrepi neugodno vplivali na gospodarsko življenje, neelede na to. da je veliko število rodbin težko prizadetih.
Srednja Evropa kot trgovsko-politična enota
Znani narodni ekonom dr. O. Deutsch piše v i-Neue Freie Presse« med drugim sledeče:
Srednjeevropski problem na mednarodni bazi je načet. Zato je treba pogledati na njegov pomen za srednjeevropske države tudi z vidika trgovskih bilanc. Od peterih zares obdonavskih držav — Avstrija, Ogrska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Romunija — je vsaka zase v tako močni izmeri navezana na promet z ostalimi štirimi, da se pri sestavi trgovskega prometa med temi državami — vključno tudi Nemčijo, Poljsko in Italijo — dobi ugotovitev, da izhaja najmanj 50 odstotkov medsebojnega uvoza in izvoza iz srednjeevropskega ozemlja, v posameznih slučajih celo 75%. Dr. O. Deutsch napravi nato seznam o tr-
govskem prometu srednjeevropskih držav med seboj in z inozemstvom, in dobimo iz njega mnogotere koristne zaključke. Seznam je sestavljen na podlagi trgovskega prometa v letu 1930; prvič je bilo to leto zadnje normalno leto pred izbruhom akutne gospodarske krize, drugič pa za leto 1931 iz nekaterih držav še sedaj ni mogoče dobiti definitivnih podatkov. Podatki so v svrho lažjega primerjanja proračun jeni vsi na dolarje, v milijonih. Silno različni so pa pri tem večkrat podatki raznih držav; tako na primer navaja Jugoslavija svoj uvoz iz Češkoslovaške z 21-8 milijoni dolarjev, dočim navaja Češkoslovaška svoj izvoz v Jugoslavijo s 45 milijoni dolarjev. Ud. Tu podamo seznam:
Uvoz iz
Avstrije
češkoslovaške
Ogrske
Poljske
Jugoslavije
Ruinunije
								l	22		»N
©	0) 24 ></j ca > o cn O	o 24	0 24	.® !> c3 "~7i	.Si, 3		m	£ g m §■ .2 > w S®	bu 3 t- -C 0 _ CD	JV o k S a> In ET	<D Tj "O £2 >3 tn C
	$	en u.	en	o tn	c	%			J* >N CD	£ "3 d)	0 0 Sm 'jr
>	0	tfi	'o	3	a	tu	3	-M		.o £	22
	O	C •	Cm		ca	'st		tn	£	O m	O
	030	400	310	21 0	18 0	81-0	150	269 0	116-0	09-8	21-0
350	—	27-0	260	130	100	121-0	110	2490	210-0	53-7	200
170	310	—	5-3	7-5	130	30-7	7-0	111-5	32-5	77-0	21-3
140	190	2-5	—	0-6	2-5	570	6-6	102-2	147-8	40-8	22-8
210	21*8	7-2	20	-.—	40	21-0	140	91-0	33-0	730	16:9
160	20*4	5*5	5-9	0-4	—	350	110	94-2	44-8	67-7	250
								i	0	o	
								(D	en 0	Cl. Oj	»g
	o 24							U O C/3 £-	>% >NJ	i-m ® 41 £	Tj
	1? >			o	.o ■			O > 'z	. <D > -o	■°w	p
p rf)	p cn O 24 > » tu	o 24 cn t-4 fcD	o M •SZ 'o	■ > J3 "oj o sn 3	"3 p 6 3	•2, >3 3	A	§0.0 Pa	d) ‘S? SL |2	"a _o> a 'p £ V	c >3 Tri £ 0 0
	O	O	Oh	*-3	OS	K	š-*	cn	«3	O M	O
		320	170	110	210	150	4G0	24-0	1840	1300	50-7	17 0
72 0	—	200	18-0	450	17-0	870	14-0	2820	2320	54-8	10-8
450	27-0	—	1-9	9-2	5-3	160	20-3	113-7	45-3	710	100
252	240	40	—	20	5-6	GOO	3-5	1.24*3	145-7	40-0	220
210	100	8*6	0-8	—	3-5	140	340	91-9	291	75-9	11-5
150	120	12*8	2-7	3-0	—	33-0	220	100-5	71-5	580	190
Izvoz v Avstrije Češkoslovaške Ogrske Poljske Jugoslavije Rumunije
Zanimivo v lej sestavi je naprvo dejstvo, da je medsebojni promet med temi deželami dosti večji kot z vsemi drugimi deželami sveta, potem pa, da je odstotek Nemčije tako velik: pri uvozu 17 do 26%, pri izvozu 10 do 22%. Vidimo, da bi postalo sedanje devizno gospodarstvo v vseh teh deželah takoj brezpredmetno, ko bi postal promet v tem ozemlju prost. Petere gori omenjene neposredne centralne evropske države so v svojem skupnem prometu z inozemstvom vseskoz aktivne, in
sicer s približno 15 do 20 milijoni dolarjev. In pri tem moramo pomisliti tudi to, da bi se dala eksportna zmožnost vseh teh držav še znatno dvigniti, če bi se z večjo domačo prodajo in v zvezi s tem s serijsko izdelavo mogla produkcija pocenili. Iz seznama se pa zelo jasno vidi tudi pomen, ki ga imata poleg Nemčije za srednjeevropsko ozemlje Italija in Poljska, ki bi jih morali pritegniti v vsako kombinacijo. Tako piše dr. Deutsch, s čegar izvajanji se pa v celoti ne moremo strinjati!
Koristi zadružne prodaje živine
Gospod minister trgovine in industrije dr. Kramer je podpisal pravilnik o kontroli izvoza živina in živinskih proizvodov na podlagi zakona o organizaciji izvoza ži-žine, živinskih proizvodov. Vsa kontrola je poverjena posebnemu uradu pri Zavodu za pospeševanje vnanje trgovine.
Ta urad izvaja vse dogovore, ki se tičejo kontingentiranja, posebni strokovnjaki pa določajo kako naj se ti kontingenti razpre-delijo. Celoten aparat /e popolnoma funk-cijonira, pridružil pa se mu je tudi Savez srpskih zemljcradniških zadruga, ki je v svojem delokrogu ustanovil poseben odbor za izvoz.
Baš ta Savez je v zadnjih dnevih izvozil velike množine prašičev na dunajski trg
in je dosegel za kg čistili Din 7‘— ter je še po 50 para pri vsakem kg spravil v poseben fond za pospeševanje izvoza.
Vsekakor je treba povdarjati, da je cena, ki jo je dosegel Savez, naravnost zavidanja vredna, če pomislimo, da se je prej za iste kvalitete doseglo komaj 4-50 do ~r— Din za kilogram.
Z ozirom na to, da so cene stabilne, upa Savez, da bo i v bodoče dosegel dosedanje tako ugodne rezultate.
Velika ugodnost, ki jo nudi Savez, je tudi ta, da je izrinil iz trgovine posrednike ter da dš možnost živinorejcem, da izvažajo svoje produkte naravnost na trg; dobiček, ki so ga doslej imeli posredniki, ostane njemu.
Nemčija v svetovni gospodarski vojni
Sedanja svetovna gospodarska vojna zavzema od dne do dne vedno ostrejše oblike. Ni je več danes države na svetu, ki se ne bi obdajala z visokimi carinskimi zidovi, pri čemer uvajajo posamezne države vedno višje carinske tarife oziroma kon-tingentirajo ves uvoz. Tudi Nemčija ne zaostaja v tem pogledu- za drugimi državami, zlasti še, ker se mora doma boriti z ogromnim številom brezposelnih, na zunaj pa z reparacijskimi obveznostmi.
V celem nizu mer, ki jih je nemška vlada podvzela, so nahaja tudi najnovejša dodatna tarifa. Nima ta nova tarifa namena onemogočiti docela inozemski uvoz, nego ima samo namen spraviti v ravnotežje trgovinsko bilanco. Kakor vse druge države, tako velja tudi za Nemčijo, da izhoda iz obstoječe krize ni iskati v oviranju po normalnem funkcijoniranju uvoza in izvoza med posameznimi državami. Sicer pa je tudi Nemčija navezana na tuji uvoz in v pomanjkanju tega bi nastale neprijetne motnje v notranji trgovini.
Tako je tekom lanskega leta uvozila Nemčja za okroglo 2% miljard RM življenjskih potrebščin, katere doma nujno potrebuje. Res je sicer, da bi se z Izboljšanjem domače produkcije dalo doseči, da bi ta ali oni predmet, ki se sedaj uvaža — n. pr. jajca, maslo, prašiči — ne bil v bodoče več vezan na uvoz, toda za tako reorganizacijo v domačem gospodarstvu so potrebna leta in jo je v tako kratkem času sploh nemogoče zvršiti. Zlasti pa se Nemčija nikakor 110 more odreči uvozu suro-jvin, brez katerih bi domača industrija bila nemogoča.
Res se je tako Nemčiji z raznimi merami posrečilo doseči, da je lani imela vi-
soko aktivno bilanco, ni se ji pa pri tem posrečilo pridobiti si zalogo deviz. Nemčija je namreč morala lani izvoziti kljub Youngovemu načrtu /.a preko 5 milijan RM deviz in to že do bančnih polomov 13 julija; po tem datumu pa je šlo iz držav* še gotovo za preko 1 milijardo deviz. Takit dajatev menda ne pozna svetovna gospn darska zgodovina.
Težave, s katerimi se mora boriti nemški izvoz, so od dne do dne večje. V nordijske države je izvoz skorn popolnoma prestal, ker nemško blago ne more več konkurirati z domačim v ceni radi padca domačih valut. Z Anglijo je prav 'ako sko-ro popolnoma prekinjena vsaka trgovina. Napeti odnošaji vladajo med Nemčijo na eni strani ter Holandsko m Dansko na drugi, to pa radi toga, ker ne morete ti dve državi več uvažati v Nemčijo svojega masla vsled povišanih carin. Pa tudi Švica je odpovedala trgovinsko pogodbo.
Vse te razmere so dale Nemčiji povod, da podvzame nove korake v s' ojo lastno obrambo in v to svrho naj bi služila po poročilu zagrebškega >Morg«nbla!ta -c tudi najnovejša dodatna carinska tarifa.
P E S M	I
O KRALJEVIČU	
MARKI	J
SO IZŠLE V LIČNO OPREMLJENI KNJIGI S SLIKAMI Obseg 240 strani Cena Din 36—, s poštnino Din 2*— več NAROČA SE V TISKARNI MERKUR LJUBLJANA, GREGORČIČEVA ULICA ŠT. 23
& ^veki
Od 857 tekstilnih obratov (a nad SO delavce?) ▼ nemškem delu Češkoslovaške jiii
210 sploh ne dela, 368 skrčeno in le 279 6 polno zaposlenostjo. Od delavcev jih je
88.000 polno zaposlenih, 23.000 od časa do časa, 40.000 skrčeno, dočim jih je 56.000 sploh brez dela.
Brezposelnost v Franciji je po uradnih podatkih narasla do 12. t. ni. na 304.000 (lani 47.400): več kot polovica brezposelnih je v Parizu in bližnji okolici.
Obtok bankovcev v Avstriji je bil 15. t. m. v znesku ! 122-8 milijonov šilingov krit v zlatu in devizah s 24'2 odstotki.
Obtok bankovcev v Jugoslaviji je bil 15. t. m. v zue&ku 4804 mil. Din krit v zlatu in devizah s 366 odstotki, v zlatu samem s 33 odstotki.
Zunanja trgovina Francije pada; v prvih dveh letošnjih mesecih je ek« po rt izkazan s 3500 milijoni frankov, lani 5200, import s 4700 milijoni, lani 7800. Pasivnost na-pram lani se je zmanjšala, a je še zmeraj precejšnja.
V Turčiji bodo sežgali tobak srednjih in slabih kvalitet, da dvignejo s tem ceno orientalskega cigaretnega tobaka; tako je sklenil kongres turških trgovcev s tobakom, in je vlada ta sklep odobrila. Torej isto kot pšenica v USA in Kanadi, kava v Braziliji, itd. —
Z ojačenim importom pšenice iz Amerike v Evropo bo treba računitii; vodja žitne stabilizacijske družbe v USA,- G. Minor, se je podal v Evropo, da študira evropske žitne trge in da pripravi vse potrebno za večjo prodajo ameriške pšenice v Evropi.
Obrt v Banatu peša; lani je izdala zbornica za TOI v Velikem Bečkereku 1274 obrtnih dovoljenj proti 1702 v V letu 1930. Zbornica zahteva zvišanje minimalne poravnalne kvote na 60 odstotkov.
Izvoz vina iz Jugoslavije v januarju je izkazan z 19.870 hi v vrednosti 3,900.000 Din, to je 1850 hi več, a 3,100.000 Din manj kot v lanskem januarju. Od 1700 vagonov skupnega izvoza v letu 1931 jih je bilo 1300 iz Donavske banovine.
Izvozni previšek Nemčije je padel v februarju za 20 milijonov mark na 97 milijonov. Tu omenimo glavne odjemalce Nemčije v letu 1931: Anglija 1134 milijonov mark, Holandija 955, Francija 834; na četrtem mestu je Rusija, prej je bila Švica.
Prisilno karteliranje v Italiji je v svojem nadaljevanju združilo vso industrijo umetne svile; izven kartela ni nobeno podjetje te panoge več.
Predsednik Švicarske Narodne banke dr. Bachin&iiu je opozarjal na občnem zboru banke na poslabšanje švicarske plačilne bilance in se je izrekel za svobodno trgovino in proti uvoznim omejitvam.
Republika Chile je ustavila začasno vsa odplačila svojih inozemskih dolgov.
Zunanja trgovina Avstrije izkazuje v prvih dveh mesecih padec uvoza za 88 milijonov in padec izvoza za 73.mil. šilingov napram prvima lanskima mesecema. Pasivnost je padla za 15 na 134 mil. šilingov.
Železo za tobak bosta izmenjali Poljska in Bolgarija; prva bo dala 16.000 ton železniških tračnic, druga pa razmemo množino tobaka.
III. kongres avto-cest se l>o vršil od 18. do 20. aprila v Milanu. Govoril bo tudi Albert Tho"mas.
Omejitev kavčukove produkcije sta po poročilih iz Haaga angleška in holandska vlada opustili. Vsa dolgotrajna pogajanja so ostala brezuspešna. Računi se s tem, da bo produkcija v bližnjem času močno narasla in da se bodo prodajne težkoče izredno poostrile.
Monopol surovega masla so uvedli v Švici; obsega vse kroge; ki se pečajo z mlekarstvom in meri na zaščito domače produkcije.
Sladkorna konferenca v Parizu ni imela uspeha, in sicer v prvi vrsti zato ne, ker se kubanski producenti ne marajo več držati Ohadbournovega načrta.
Mednarodna konierenca proste trgovino bo zborovala od 31. marca do 2. aprila v Londonu; izmenjala se bodo mnenja o znižanju mednarodnih carinskih mej.
Ogrska zunanja trgovina zaznamuje v februarju import 26-1 mi.l pengo, eksport 23'3; to je za 16*6 in za 17*5 milijonov manj kot v lanskem februarju.
Hamburg, Antvverp in Rotterdam izkazujejo za jan.-febr. 1932 sledeči promet, v navedeni vrsti: 3,028.000 ton, 2,812.000 in
2.885.000 ton; lani jan.-febr.: 3,268.000,
2.968.000 in 3,595.000 ton.
ffiimttooiOTdkuania
Išče se zastopnik, ki poseča tovarne stolov in pohištva za Ljubljano iu okolico. Naslov v pisarni Društva trgovskih potnikov in zastopnikov.
G. DARATOS & CO., PATRAS, GRČIJA, se zanima za zastopstvo naših solidnih lesnih tvrdk za Grčijo, zlasti tudi za upognjeno pohištvo.
JOVANOVIČ MILAN, ING. AGRONOM, BEOGRAD-BANJICA, Pcštanski pregrada! 311, se zanima za nakup tankih desk od 2 do 3VI; mm debeline, ki se uporabljajo za izdelovanje škatelj za kolomaz. Piše naj se tvrdki neposredno.
OTTO SCHONHOLZER, ZCRICII-OER-LIKON, LIGUSTERSTRASSE 15, želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvoznimi tvrdkami za seno in slamo itd.
ARMANDO BATTEL1NI, SCULPTEUR, PIETRASSANTA - CARRARA, želi stopiti v stik s tukajšnjimi kamnoseki.
Tvrdka J. Reinhard, Ptuj, ima na zalogi večje količine lepega na zraku sušenega, surovega nečiščenega kokošjega perja. — Stavila bi ga rada tukajšnjim tovarnam, oziroma izdelovalcem perja v nakup.
1.	Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd, sporoča, da je v Zjedinjenih državah Ameriških veliko zanimanje za izdelke iz bombaža iu platna, tapete za oblaganje zidu, cerkvene potrebščine iu svetiljke, kakor tudi mnogo firm, ki sc in-teresirajo za zastopstvo. Tvrdkam, ki bi prišle za izvoz gornjih predmetov v Združene Ameriške državo v poštev, se je obrniti na ta Zavod v Beogradu.
Tvrdka Shervvin Brothers, 468 Fourth Ave, Newyork, sc zanima za zastopstvo tukajšnjih tovarn, ki izdelujejo bombažne tkanine svetlih barv in bolj navadnih vrst.
Tvrdka Sorgato Domenico, Bergamo, Borgo Palazzo 87, Italia, želi stopiti v kup-fijske zveze s tukajšnjimi tvrdkami, ki prihajajo v poštev za eksport stavbenega lesa (tramov itd.) in drv. Interesentom se je direktno obrniti na prej navedeno firmo.
Evropska konferenca za po-vzdigo gospodarskih koristi tujskega prometa
V dneh od 12.—19. maja t. I. se bo
vršila v Nici velika evropska konferenca za povzdigo pospodarskih koristi tujskega prometa. Konferenca sije zadela izredno obširen program ter si je postavila za cilj poiskati in eventualno tudi ustvariti potrebna gospodarska in finančna sredstva v svrho uspešnega dela in sodelovanja pri izkoriščanju tujskega prometa. Ore torej za vzpodbudo in organizacijo sodelovanja med produkcijskimi faktorji in onimi, ki tratijo finančna sredstva na eni strani in edinicami, katerim je tujski promet glavni faktor prospevanja, na drugi strani.
Delo konference bo razdeljeno na 7 velikih odsekov in sicer na: 1. odsek za cirkulacije, 2. sprejemni odsek, 3. komunikacijski odsek, 4. odsek za hotelirstvo,
5.	odsek za finance in splošno gospodarstvo, 6. odsek za šport in 7. odsek za tisk. Vsak teh odsekov bo imel svoje pododseke.
Na konferenci bodo smele sodelovali vse evropske edinice, ki so na tujskem prometu interesirane. Prisostvovati pa bodo smeli še častni gostje, poslušalci opazovalci; ti poslednji bodo zastopniki izven evropskih držav.
Vsi udeleženci bodo na podlagi posebne izkaznice uživali razne vozne olajšave, kakor tudi številne popuste na prireditvah in prenočiščih, ki jih bo preskrbel za to določen odbor. Teh ugodnosti se lahko poslužijo tudi otroci in žene udeležencev.
Vsa potrebna pojasnila daje IHrection de la Conference Europeene des Irtčrets Economigues du Tourisme, 18, boulevard Carabacel, Nice.
RUSIJA NE PLAČUJE VEČ V DOLARJIH
V bodočih tednih bo zapustilo Rusijo mnogo inozemskih inženerjev in ameriških tehnikov, ker sovjetska vlada noče obnoviti kontraktov glede plač na dolarski bazi. Ze nekaj mesecev nazaj je plačevala ruska vlada inozemcem plače v rubljih, ker ni mogla dobiti dolarjev. To hoče nadaljevati, a inozemci ne mahajo rubljev in hočejo dolarje.
Nadaljevanje članka: Ukinjen j e državne trošarine na vino
m žganje.
vino in žganje pobira v tromesečnih rokih v naprej pri pristojni davčni upravi, in to:
za obratovalnice iz prvih skupin vseli kategorij navedene tarifne postavke desetkratni iznos odmerjene takse;
za obratovalnice iz drugih skupin vseh kategorij navedene tarifne postavke osemkratni iznos odmerjene takse;
za obratovalnice iz tretjih skupin vseh kategorij navedene tarifne postavke sedemkratni iznos odmerjene takse;
za obratovalnice iz četrtih skupin vseh kategorij navedene tarifne postavke šestkratni iznos odmerjene takse.
1. Pripomba. Od tako pobranih iznosov se odda 50°/o pristojni banski upravi, ostanek pa ostane državi.
2. Pripomba. Osebe, ki bi brez točilne pravice pričele točiti pijače, ne da bi predhodno plačale iznos predvidene takse namesto državne in banovinske trošarine, se kaznujejo s trikratnim iznosom točilne takse, vzete za podlago pri odmeri kazenske takse.
Plačilo kazni po tej pripombi ne daje kaznovani osebi pravice, da toči pijače, dokler ne dobi za to potrebnega dovoljenja in dokler ne plača točilne takse iri iznosa, določenega po tej točki.
3. Pripomba. Bakalske, špecerijske in oslale prodajalne, ki prodajajo vino in žganje v originalno zaprtih steklenicah, plačajo za državno in banovinsko trošarino:
a) v r?ogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Novem Sadu, Osijeku, Sarajevu, Splitu in Subotici po 6000 Din letno.
b) v krajih s preko 2000 prebivalci po 3600 Din letno;
c) v krajih do 2000 prebivalcev po 1200 Din letno.
Ti iznosi se plačujejo polletno naprej pri pristojni davčni upravi, ki potrdi vsaki taki osebi plačilo.
Kdor prične prodajati vino in žganje brez prijave in plačila tega iznosa ali ne plača pravočasno v naprej določenega iznosa, se kaznuje z enkratnim neplačanim iznosom.
4. Pripomba. Začenši od 1. januarja 1933 dalje morejo občine pobirati za občino največ 50 Din za 100 1, a na žganje največ 5 Din za vsako hektolitersko stopnjo.
5. Pripomba. Nekvarno § 5. zakona o skupnem davku na poslovni promet, se bo skupni davek na vino in žganje odmerjal hlcratu s pridobnino na podlagi zbranih podatkov in v izmeri stopenj, predvidenih po uredbi o skupnem davku na poslovni promet.
6. Pripomba. Točilcem pijač na drobno in na debelo, ki odmerjenega jim iznosa po tej točki ne plačajo najmanj za dva četrtletja, se odvzame pravica točenja pijač.
7. Pripomba. Zasebna trošarinska shra-nišča za vino in za žganje se od dne 1. aprila 1932 ukinejo. Lastnikom shranišč se odmeri iznos za državno in banovinsko trošarino po tem predpisu in na podlagi točilne takse. Lastnik posebnega shrani-
Kupujte domače proizvode!
Vanilin sladkor
in
Prašek
za
pecivo:
0
Za naš
n«y se kupujejo naSi doaiatl proizvodi:
pniek za pecivo, vanilin • sladkor,_
rumenilo in puding pralki znanke »ADRIA«
TRGOVCI, forsirajte naše domače proizvode, mi jamčimo za najboljšo kakovost istih.
šča, ki nima točilne pravice, je dolžan tr koj vložiti pri pristojnem oblastvu prošnji' za izdajo dovoljenja za točenje pijač. O : te pravice se mu odmeri poleg točiln takse tudi vstrezni iznos za državno ir banovinsko trošarino.
Zaloge v shraniščih ne bo mogoče pro dati, dokler lastnik shranišča ne dobi to čil ne pravice.
8. Pripomba. Po dosedanjih predpisil plačana državna trošarina na vino in n-žganje, ki bo dne 1. aprila 1932 na zalog se povrne na prošnjo točilca pijač, katera mora vložiti do 1. maja 1932.
Havnotako se povrne na obstoječe zalo ge vina in žganja tudi banovinska troša rina od strani banskih uprav na prošnjo katero je vložiti v istem roku.
Količine žganja izpod 10 litrov in vin: izpod 25 litrov se pri teh povračilih n< bodo upoštevale.
9. Pripomba. Od dne 1. aprila 1932 sr ne bosta pobirali državna in banovinska trošarina na vino in na žganje, bodisi da se blago nahaja na potu, bodisi, da se šele odpremlja kupcu.
Istega dne predpišejo davčne uprave vsem točilcem pijač na drobno in na de belo, vsaka na svojem področju iznose pet tej točki za ostala tri tromesečja 1932. Tu predpis ostane v veljavi, dokler se od merja točilna taksa.
10. Pripomba. Iznosi, določeni za držav no in banovinsko trošarino po tej točki vezani so na točilno takso in se morejo zni ževati in poviševati pod istimi pogoji ka kor točilna taksa.
11. Pripomba. Potrebna navodila za iz vršitev teh odredb predpiše minister za finance s pravilnikom.
Svoje stališče glede ukinjenja trošarin na vino in žganje suio precizirali v eni zadnjih številk. To stališče vzdržujemo \ polnem obsegu, posebno, ker ga je potrdi la te dni na merodajnih mestih v Beo gradu tudi deputacija gostilničarjev i/ Dravske banovine. Nameravana izpre niemba je za naše razmere tako daleko sežnega pomena, da moramo z vso sigurnostjo pričakovati, da se ne bo uveljavila dokler se ne bo nudila interesentom pri lika, da o svojem stališču podrobno inior-mirajo narodne poslance.
Poljedelska kriza in Združene države Sev. Amerike
Po poročilu, ki ga je izdal g. A. Hyde, državni tajnik za poljedelstvo Združenih držav Sev. Amerike za dobo do 15. marca 1931 leta, je poljedelstvo v tem času utrpelo nove in izdatne izgube. Tako se j<-na primer samo čisti dobiček farmerjev zmanjšal za več kot 2 milijardi y času od leta 1929—1930. Dejansko pa znaša ta padec 4 milijarde dolarjev, če se upošteva tudi izgube, ki so jih utrpeli poljedelci na padcu dnin.
Povprečna vrednost zemlje, ki je v marcu 1930 bila za 15% višja od predvojne, je padla do marca 1931. že na 6%.
G. Hyde navaja, da je zlasti usodno za ameriško poljedelstvo to, da je tako zelo odvisno od svetovnega trga, saj je preko 13°/« ameriške poljedelske produkcije navezano na izvoz.
Vzrok nesorazmerni domači produkciji naj l>i bila posledica vojue, ki je dovedla ameriško poljedelstvo v odvisnost od svetovnega trga ter povečanje produkcije za časa vojne, ki je narastla v veliko večji meri kot pa konsum.
G. Hyde smatra, da je potrebno v svrho izhoda poljedelske produkcije iz te krize, da se restavrira kupna moč evropskih kon-sumentov na eni strani, na drugi pa omeji ameriška proizvodnja in zaščiti notranji trg.
V to svrho je potrebno, da se zmanjša obdelovalna površina zemlje ter da se ob-drže oziroma še razširijo sedanje zaščitne carine, ki so zmanjšale uvoz za celih 33%, medtem ko se je ostali uvoz, ki ni obremenjen s temi carinami zmanjšal komaj za 7%. Ne navaja pa g. Hyde sredstev, ki naj hi se podvzela v svrho restavracije kupne moči evropskih konsumentov in zlasti pušča pri tem odprto vprašanje reparacij.
Čitajte in razširjajte
»TRGOVSKI LIST«!
Žalostna kronika
Društvo industrijcev in veletrgovcev v jjubljani je izdalo naslednjo okrožnico o ,tvorjenih in odpravljenih konkurzih in »risilnih poravnavah izven konkurza za as od 11. marca do ‘20. marca 1932.
A. OTVORJENI KONKURZI:* Dravska banovina: Gajšek Ludvik, Sp. (udinja pri Celju; Kocjan Ivan, Šmarjeta; 'resterl Franc, Jesenice na Gorenjskem; ’ungerčič Alojzij, Škocijan; Stoger Drago, vrško; Šuman Maks, Redohova, p. Sv. Le-lart.
Savska banovina: L8winger Samuel, Osi-ak; Seitz Dragutin, Mr. Ph. i Roško Seitz, . >ugo Selo.
Drinska banovina: Bičakčič Ismet, Sara-evo; Durmanovič Vojislav i Branislav, tlenj; Guth Franja, Orolik; Jakovie Kado-ica, Šabac; Jovanovič Todor, Šabac; Levi V. S. Sarko, Sarajevo; Papo J. Isak, Sara-evo; Rajkovič Joviš, Ljig; Ristanovič Dra-;a, Užice.
Dunavska banovina: Goldstein Artur, zapuščina, Subotica; Haus Julij, Odžaci; Mi-oševič Aleksej, Vel. Gradište; Petrovič Vojislav, Kragujevac.
Moravska banovina: Jovanovič Ljubisav, Dolnja Mutinca; Sava L. Markovič, Zaje-ar; Milojkovič Dragoljub, Soko Banja; Pilotska zadruga a. d., Pirot.
Varitarska banovina: Ilič Krsta, Veluši-na; Petkovič Mita, Lapotinac; šemšedin 'tifat, Ohrid.
Beograd, Zemun, Pančevo: Josič Č. Lela, Beograd.
B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Dravska banovina: Ahčan Rudolf, Zagorje; Cesar Karl, Pamoče pri Slov. grad-cu; Gomboc Ivan, Maribor; Grasselli Josip in Marija, Sv. Jakob pri Sv. Juriju ob j. ž.; Holbl Avgust in Roza, Št. Vid pri Vuzenici; Pevec Rozalija, Ormož; Strojna zadruga, r. z. z o. z., Cerklje pri Kranju; Verbič Anton, lastnica Julka Verbič, Sevnica.
Savska banovina: Antonič Dragutin, Vel. Gorica; Broder Adolf, Slatina; Gjurčevič Gjure, Slatina; Greiner Matija, Petrinja; Hoffmann Roza, Ilok; Jovanovič Boško, Sušak; Krmpotič Juraj, Senj; Marberger i sin, Zagreb; Rupčič Stjepan, Sisak; Spin-gar Aleksander, Osijek; Szabo Josip, Zagreb; Sclnvarz Isidor, Podravska Slatina; Schwarz Mavro i Matilda, Čakovec; Zorič i drugovi, Zagreb.
Vrbaska banovina: Trto Šalih i Kasim, Dolnji Vakuf.
Primorska banovina: Altaras R. Viktor, Split; Delonga Fran, Sinj; Maggio Antiča, Zena Koradova, Split; Schonauer Geza, Split.
Drinska banovina: Albahari S. Aron, Sarajevo; Feleki Emilija,-Sarajevo; Kazič Mulo, umrl. H. Jusuf-a, Visoko; Kovačevič Osman, Dobošinci; Mec Martin, Bijeljina; Poznič Robert, Sarajevo.
Zctska banovina: Kosovič Jusuf, Neve-sinje.
Duuavska banovina: Čonka Lajoš, Sen-ta; Halajn Jovan, Bač-Petrovac; Mihajlovič Lj. Dušan, Halja; Rudolf Filip, Novi Sad; Švenger Jakob, Drvenka; Šverer Josip i Jovanka, Odžaci; Wagner sin Franje, Wag-ner Ernst, Subotica; Weiss i drug, Vršac; Zador Janoš, St. Moravice.
Moravska banov.: Stankovič i Nikolič, Niš.
Beograd, Zemun, Pančevo: Cevič Avram, Zemun; Ilič S. Blagoje, Beograd.
C. ODPRAVLJENI KONKURZI:**
Dravska banovina: J. Kostevc, nasl. Pirš Alojzija, Ljubljana; Lesna industrija in parna žaga, d. z o. z., Žiri; Mazorana Anton, lastnik »Mariborske konserve«, Maribor; Thiel Karl, Maribor.
Savska banovina: Daniti Albert, Zagreb; Leopard Leopold, Zagreb.
Vrbaska banovina: Diovič Nikola, Pri-jedor.
Drinska banovina: Ljuština Budimir, Sarajevo.
Dunavska banovina: Ivankovič Milojo, V. Borak; Malotič Luka, Novi Sad; Marki-čevič Radosav, Kusatka (Smederevo); Wetzlberg Mavro, Bačka Palanka.
Moravska banovina: Reljič Jakob, Topola.
Vardarska banovina: Poso Menoham, Bitolj; Tasič Božidar, Rakovina.
D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:
Dravska banovina: Berma Emerik, Celje; Durjava Anica ml., Maribor; Kraup-ner Rihard, Celje; Mlinarič Josip, Maribor; Novak Jakob in Josipina, Sv. Lovrenc na Pohorju; Praprotnik Jerica, Marenberg; Praprotnik Štefan, Marenberg; Rešek France, Beltinci; Zemljič Fric, Ljutomer.
Savska banovina: Bienenfeld Milan, Slav. Požega; Gregl Emilija, Varaždin; Pavletič Ivan, Zagreb.
Primorska banovina: Sesardič Stipe pok. Martina, Sinj.
Drinska banovina: Arnautovič Alija, Sarajevo; Flekser Georgij, Doboj; Finci A. Silvio, Sarajevo; Mehmedarič Mehmed, Tuzla.
Dunavska banovina: Blajh Filip, Silbaš; Krstič Stevan, Vel. Bečkerek; Nedeljkovič A. i sinovi, Vršac.
Vardarska banovina: Bajič Milutin, Stip.
* Ostali podatki, 11. pr. kedaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v tajništvu društva,,
** Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v tajništvu društva-
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenjb sprejema do 1. aprila t. I. ponudbe glede dobave 400 kg kave in 400 kg cikorije. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 6. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg pšenične moke, 150 kg laka, 2000 kg »Beagid« kolut itd. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 28. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 30.000 kg cementa. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 15. aprila t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 13.200 kg petroleja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 6. aprila t. 1. ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Prodaja. Dne 26. aprila t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande pomorskega arzenala v Tivtu licitacija glede prodaje starega železa, bakra, medenine, starih krp, odej, čevljev, gumijastih predmetov, starih vreč in odpadkov od sukna. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do t. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 10.QQQ komadov zarezne strešne opeke, 15 ni* svinčene pločevine, 10.000 kg kovaškega
plinskega koksa in 20.000 kg bukovega oglja. (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Dobava petroleja. Dne 6. aprila t. 1. se bo vršila pri Komandi III. armijske oblasti v Skoplju licitacija za dobavo 23.730 kilogramov petroleja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Dobava zastav, praporov, činovnih znakov itd. se bo vršila potom licitacije dne 17. maja 1932 pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Oddaja zgradbe stanovanjske hiše v Ljubljani se bo vršila potom ofertne licitacije dne 20. aprila t. 1. pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji, načrti in proračuni pa pri istem oddelku.)
Oddaja zgradbe in zakupa buffeta na postaji Grosuplje se bo vršila potom ofertne licitacije dne 21. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in načrti pa pri isti direkciji (soba št. 59.)
2e v 24 urah
1
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd.
Skrobi in svetiolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
NAZADOVANJE NEMŠKEGA IZVOZA
Nemški izvoz, ki je v letu 1929 dosegel vrhunec, je v letu 1931 padel na približno 30% od vrednosti. Izvoz v, evropske države je padel za približno 20%, a izvoz v prekomorske države na 50%. Ta pojav si razlagamo tako, da je kupna moč prekomorskih agrarnih držav padla v večji meri kot ona evropskih, kakor tudi, da je kupna moč agrarnih držav padla v večji meri kot industrijskih.
KAKO ITALIJA POSPEŠUJE TUJSKI PROMET
Italijanski uradna List priobčuje dekret, ki določa carinsko prostost za ves propagandni material, ki služi dvigu tujskega prometa. Dekret se tiče knjig, brošur, zemljevidov, vodnikov (knjig za potovanje), lepakov iz papirja, lepenke, lesa, pločevine itd. Na ta najin s© da pač voditi uspešna propaganda za tujski promet.
TRGOVINA MED POLJSKO IN NEMČIJO
Nemci zmeraj vpijejo, da Poljska ovira uvoz Nemčije v Poljsko, da so razmere nevzdržne itd. Gole številke pa drugače govorijo in nam pravijo, da je Nemčija ostala še zmeraj največja dobaviteljica Poljske; kajti delež Nemčije na poljskem uvozu v letih 1929, 1930 in 1931 je izkazan s 27, 27 in 25 odstotki. Pač pa je padel izvoz Poljske v Nemčijo v leti 1929, 1930 in 1931 od 31 na 26 in nadalje na 17 odstotkov vsega poljskega izvoza
ČEŠKOSLOVAŠKA TEKSTILNA INDUSTRIJA SE KRČI
Sledeči statistični podatki o posledicah gospodarske krize nam kažejo vpliv krize na čslv. tekstilno industrijo: V letih 1927 do 1929 je znašal eksport tekstilij povprečno 162.400 ton v vrednosti 7.100 milijonov Kč. Leta 1930 je padel eksport na 145.700 ton v vrednosti 5900 milijonov Kč, lani pa na 122.000 ton v vrednosti 4100 milijonov Kč. Padec-od let 1927—1929 do 1931 je po teži 24'9 odstoten, po vrednosti pa 41-7 odstoten. Prav posebno jasno se zrcali ta krčitveni proces v bombažnem eksportu. Če bodo sedanje razmere trajale naprej, računajo s 50- do 60 odstotnim padcem, kar pomeni namesto stalno zaposlenih 300.000 delavcev le 120.000 do 150 tisoč delavcev.
Vpisala se je nastopna firma:
Sedež: Maribor.
Besedilo: Vaupotič Boštjan.
Obratni predmet: Trgovina z urami. Imetnik: Vaupotič lioštjan, trgovec v Mariboru, Marijina ulica 10.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 3. marca 1932.
Firm. 148/32 — Rg. A ITI 206/1.
*
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Graben, pošla Ortenek.
Besedilo: A. Oblak & Co., lesna trgovina, družba z o. z.
Temeljem notarskega akta od 18. januarja 1932 se z današnjim dnem vpiše v trgovski register izstop poslovodje Špa-rovica Leopolda.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 12. marca 1932.
Firm. 22/32 — Reg. C I 86/2.
*
Sedež: Ljubljana,
Besedilo: Tovarna klobukov šešir J. d. v Škofji Loki.
Izbrišejo se upravni svetniki Dermota Jakob, Dermota Leopold in inž. Turnšek Viktor.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 11. marca 1932.
Firm. 229. — Rg. B II 1/12.
*
Sedež: Radeče.
Besedilo: Peta, družba z omejeno zavezo. Kot nov poslovodja se vpiše Černe Franjo, trgovec in posestnik v Radečah, Okrožno 9odišče v Novem mestu, odd. II., dne 12. marca 1932.
Firm. 24/32 — Reg C 1 102/2.
Gospodinje, gospodinjske pomočnice, natakarji!
Prav Vam namenjeno knjigo je pravkar izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani! Napisala jo je gospodinjska učiteljica S. Deodata Kump — priznana strokovnjakinja — pod naslovom Naši gostje — kako jim strežemo. — Knjiga obsega 64 strani besediila v večjem formatu in 66 slik na najfinejšem umetniškem papirju. Cena v polno platno (zelene ali rdeče) okusno vezani knjigi je kljub razkošnosti izdaje le 45 Din.
Knjiga Nasi gostje« mora razveseliti in navdušiti ne le tiste, ki se po poklicu ba-vijo s strežbo pri mizi, t. j. gospodinjske pomočnice, natakarice in natakarje, marveč zlasti še gospodinje, ki imajo urejati in nadzirati, dostikrat tudi same voditi potek družinskih obedov.
Strežba pri mizi je umetnost zase in ni lahko se je naučiti. Največja zasluga pisateljice je, da je umela podati vso snov v zgoščeni, pregledni in priročni obliki tako, da je vsakomur zlahka razumljiva, pa tudi da je kljub kratkemu besedilu navedla in obrazložila do pičice vse, kar je važnega in pomembnega za strežbo pri mizi. Glede namena svoje knjige pravi pisateljica tole: »Glavni namen te knjige je, podati našim mladim gospodinjam neka navodila za strežbo pri mizi, tako za vsakdanje življenje kakor tudi za izredne prilike. Obenem pa želi v naših ljudeh vsaj nekoliko učvrstili smisel za lepoto, udobnost in napredek v domači hiši; hkrati pa tudi smisel za gojitev vljudne družabnosti v domačem krogu, kakor tudi v krogu dobrih prijateljev in znancev.« V predgovoru pa piše: >Pri svojem večletnem delu na gospodinjskih šolah sem kot učiteljica zelo pogrešala knjige, ki bi se prilegala učnemu načrtu za gospodinjske šole. Temu nedostatku sem skušala odpomoči s pričujočo knjigo, s katero, upam, se bodo mogle okoristiti tudi naše gospodinje.«
Knjiga je v glavnem razdeljena na tri dele: Splošni del, posebni del in pa slike. V siplošnem delu obravnava pisateljica prav spretno in s popolnim strokovnim znanjem vse. kar je treba vedeti o obedni-ci, mizi, namiznem perilu, namizni posodi, namiznemu priboru, stekleni namizni posodi in krašenju nniz; poleg tega daje še nekaj prav dragocenih nasvetov kuharici glede priprave jedil. — Prav razveseljivo in poučno je, da glede namizne posode, pribora itd. pisateljica ne našteva le potrebnih predmetov z označbo njih pravilne uporabnosti, marveč podrobno razpravlja tudi o kvaliteti in lastnostih posameznih materialov, iz katerih se ti predmeti izdelujejo. S tem je dala gospodinjam, ki kupujejo lake predmete, prav imenitna navodila, zakaj o pravi vrednosti in trpežno-sli ter o lastnostih posameznih materialov, iz katerih se izdeluje namizna posoda in namizno orodje, na splošno prav malo vemo.
V posebnem delu obravnava pisateljica podrobneje naslednja poglavja: pogrinja-nje mize, strežba pri zajulreku, pri mali južni (malici, predjužniku), pri obedu (kosilu), popoldanski južini, večerji, routu. Posebej razpravlja o strežbi pri mizi sploh in o razvrstitvi prostorov pri mizi, o buf-fetu in o pikniku. — V tem posebnem delu moramo občudovati pisateljico, ki je umela v kratkih besedah tako nazorno povedati vse, kar je bistveno važnega. Zgledno je n. pr., kar piše o težki in lepi umetniji zvijanja prtičev, kar tudi v nazornih slikah kaže.
Pa slike sploh! Ta del knjige, ki je skoraj obsežnejši od besedila samega, vsebuje prekrasne fotografske posnetke posode, jedilnega orodja in vseh drugih, pri strežbi potrebnih predmetov. Kako je pogrinjati mizo, kako razvrstiti stole itd. — vse je v slikah zgovorno in povsem jagno upodobljeno. Ker so natisnjene slike na prav razkošnem papirju in je tudi besedilo zelo okusno stavljeno, je knjiga tako po svoji zunanjosti kakor v notranjosti tako lična in prikupna, da bo čitateljici nudila prijeten užitek vsakikrat, kadar jo bo vzela v roke.
Naposled je treba še omeniti, da je knjiga s. Deodate Kump prva slovenska knjiga, ki se bavi izključno s strežbo pri mizi ter se ozira na novodobne zahteve. Zato jo najtopleje priporočamo. — Naročite si jo še danes in ne bo Vam žali
Naročajte in Sirile »Trgovski lisi«!
Dr. Viktor Murnik:
Narodno gospodarstvo in Sokolsko
(Nadaljevanje'
Da se krize že v naprej preprečijo, gospodarstvo »stabilizira«, k temu bosta morda nekoč mogli pripomoči veda o konjunkturah in konjunkturna politika javnih in zasebnih gospodarskih činiteljev. Veda o konjunkturah pa je še jako mlada in konjunkturna politika »še v povojih celo v najbolj naprednih deželah«, kakor pravi prva jugoslovenska knjiga, ki je izšla o »nauku o konjunkturah«.18 0 vzrokih konjunktumih valovanj ni edinosti med učenjaki. Nova struja, ki se je začela v Ameriki, je sploh nehala iskati vzroke konjunktumih ciklov. »Kavzalno (vzročno) teorijo« nadomešča s »simptomatiko«, to je podrobno opisuje in analizira konkretne simptome v posameznih dobah konjunktur-nega cikla. »Le empirično določljivi odnosi med produkcijo in konsumcijo, ponudbo in povpraševanjem morejo biti gospodarski kažipoti«, pravi vnet zastopnik nove struje 11. IVolff. Človek pa bi mislil, da ta kažipot ne more biti zanesljiv brez točnega poznanja vzrokov. So znameniti konjunkturisti, ki oc* S1,>tcze kavzalne teorije in simptomatike pričakujejo poglobitev znanja o gospodarskih ciklih.17 Dotlej pa se bodo podjetniki morda bolj, kakor na ta kažipot, morali zanašati na svoj doke r nos.
Ko pa je kriza že tu, je javnim in zasebnim ciniteljem prav tako težka stvar, storiti prave ukre-Pe, da se kriza okrajša ali vsaj to prepreči, da se ne poostri in podaljša. Tu more pomagati le skupna skrb vseh držav, sporazumni njih ukrepi. Kriza Je začela objemati ves svet. To dandanes tudi no more biti drugače: gospodarstvo vsake države je že Preveč zvezano z gospodarstvom drugih držav in postaja čim dalje bolj navezano nanj. Kakih 60 let je tega, kar se je začela v večji meri ta zvezanost n jela postajati vedno ožja. Že pred 20 leti — nekaj let pred svetovno vojno — je Norman Angeli v knjigi »Napačni račun« s podnaslovom »Kaj nese vojna?« opozarjal, da vzajemna odvisnost kulturnih narodov postaja čim dalje večja. Ta »vitalna medsebojna odvisnost je v veliki meri delo zadnjih
16 Dr. Aleksander lliliumvif, prof. na univerzi v Ljubljani: »Nauk o konjunkturah« v VIII. letniku (1930/31) »Zbornika znanstvenih razprav«, ki ga izdaja profesorski zbor juridične fakultete, str. 177.
17 Glej: dr. A. Bilimovič: »Nauk o konjunkturah«, str. 11—15.
štiridesetih let.«18 Opozarjajoč na lo knjigo je rekel Jean Jaure 1. 1911. v francoskem parlamentu: »Ob nekem sestanku z angleškimi konservativci in unionisti sem čul njih soglasno sodbo: ta knjiga govori regnico. Pa kaj pravi knjiga, gospodje? — Da so danes, ko kupčijsko življenje postaja vedno bolj mednarodno, koristi vseh narodov tako ozko spletene med seboj, da bi bil polom enega polom vseh.« Ob taki medsebojni odvisnosti pa more tudi le vzajenfuo, sporazumno delo vseh držav kaj doseči v današnji velikanski krizi.
»Samo polovična resnica je,« pravi Norman Angeli, ako kdo ., trgom razume »prostor, kjer se stvari prodajajo.« Ampak »prostor je, kjer se stvari kupujejo in prodajajo.«19 Trg posameznih kulturnih narodov pa postaja čimdalje bolj trg vseh kulturnih narodov. Blaginja posamezne države je vedno bolj odvisna od blaginje drugih držav. Države se bodo mogle zmerom manj zapirati druga proti drugi. Da strogo zapiranje z visokimi carinami in z raznimi drugimi sredstvi ni pravi lek, da ozdravi gospodarstvo, ampak nasprotno, da dandanes more samo ostriti in daljšati gospodarske krize, se vedno češče poudarja, pa doslej še brez praktičnega uspeha. Vkljub temu, da sta 1. 1927 svetovna gospodarska konferenca in 1. 1930 konferenca o carinskem premirju — sklicani na pobudo Društva narodov — priporočili znižanje carinskih zidov, so se ti zidovi začeli zviševati. Ko se začno više dvigati okoli kakšne države, so druge države prisiljene, braniti se z enakim oro jem. Namesto sporazuma imamo danes v Evropi carinsko vojno.
Pri vsem tem pa se danes dosti govori kar o »carinskih unijah«, zvezah dveh ali več držav v enotno carinsko ozemlje, brez carinskih mej med lemi državami. Nekateri gospodarski in politični vodniki — med mirni zlasti tudi nedavno umrli veliki francoski državnik Aristid Rriand — so začeli misliti že celo na vseeropsko tako zvezo, na »gospodarsko Pancvropo«, Danes seve se še ne kaže, da la beseda tako kmalu poslane meso. Da pa ne ostane vedno samo beseda, o tem je komaj moči dvomiti. Tako silno narasla in še vedno rastoča hitrost prometa zmerom bolj množi, oži in obenem zapleta gospodarske zveze med posameznimi državami, zlasti tudi glede na finančni kapital. Vedno večje, ožje in zapletenejše zveze bodo čimdalje težje prenašale ovire carinskih pregrad. Zato je več kakor verjetno, da bodo carinske meje med državami nekoč padle, kakor so svoj čas padle carinske meje v notranjosti posameznih držav.
18 Nemški ^ prdVod (»Dic Falsche Rechnung. TVas bringt cler Kricg ein?«), str. 67. Angleška knjiga je bila takoj prevedena v 16 jezikov in je vzbudila veliko pozornost zlasti tudi državnikov.
19 Istotmn, str. 91.
Ne bo lo še tako kmalu, kakor je dolgo trajalo, preden so se docela odpravile tako zvane notranje carine. Na Francoskem na primer je že Colbert, minister Ludovika XIV., skušal odpravili carine med provincami francoske države. Posrečilo se mu je lo le deloma (1. 1664). Šele proti koncu osemnajstega stoletja (1. 1791) je Francija postala enotno carinsko ozemlje. Vprašanje odprave vnanjih carin pa je v toliko težje, ker gre za carine med samostojnimi državami in so vnanje-politični momenti jako močne zavore. Toda gospodarski razvoj dandanes hitreje ubira svojo pot. Za promet niso še izčrpane vse možnosti hitrosti (promet v zraku!). Prejkone bo gospodarski razvoj v bodočnosti še hitreje napredoval, kakor je zadnjih 50 ali 60 let, ter bo čimdalje bolj omajeval politične pomisleke. Zato ni verjetno, da -bo šlo z odpravo vnanjih carin tako počasi, kakor je šlo z odstranitvijo notranjih carin, četudi je pot še dolga in se bo — vsaj kakor danes kažejo znamenja — treba ustavljati na več postajah daljši ali krajši čas.
Morda bodo dve, tri take postaje, morda jih bo tudi več. Po vojni so se že pred svetovno gospodarsko konferenco ustanovile nekatere carinske unije, četudi za razmeroma jako majhno ozemlje: med Belgijo in Luksemburško državico, med Estonsko in betonsko republiko, za celo majhno ozemlje pa med Švico in Liechtensteinsko kneževino. Morebiti se sčasoma vse evropske države porazdele v več carinskih unij z bolj ali manj obsežnim ozemljem. Verjetnejše pa so najprej gospodarske zveze z nižjimi, »prednostnimi« carinami med zvezanimi državami, šele druga postaja pa prave carinske unije (brez carin med zvezanimi državami). Tretja postaja bi bila potem morebiti vseevropska zveza s prednostnimi carinami med unijami, četrta — cilj — pa vseevropska prava carinska unija. Namesto pravih carinskih unij na drugi postaji pa bi mogla biti tudi že vseevropska zveza s prednostnimi carinami med državami, nato pa že tretja postaja vseevropska prava carinska unija. Razvoj pa se da misliti seve tudi še na kakšen drug način, na primer: ena sama večja zveza nekaterih držav, ki bi nji sčasoum pristopile vse druge evropske države, in sicer sprva zveza s prednostnimi carinami in pozneje vseevropska prava carinska unija. In kdo ve, ali bo panevropska carinska unija res že zadnja postaja in ali ne pojde razvoj v daljni bodočnosti še dalje: do odprave carinskih mej tudi proti neevropskim državam. Za sedaj pa je pač še premagati težke ovire na poti do prve evropske postaje.
Na kateri koli teh postaj pa bo konkurenca večja. Zato bo večja kolikost in boljša kakovost dela vodnikov in delavcev za konkurenčno zmožnost tem važnejša.	(Dalje prihodnjič.)
LJUBLJillU
GREGORČIČEVA 2]
TELEFON št. 25-52
se priporoča za cenj. naročila, ki jih ho izvršila hitro, lično in po zmerni ceni
ri^
Tiskarna Merkur je novo, moderno podjetje. Poleg 5 Lino-type stavnih strojev. na katerih lahko izvrši vsakovrstne Indige, brošure, časopise in revije v najkrajšem času. je založena z vsakovrstnim črkovnim in okrasnim materijalom in ima nove. moderne hrzotiskalne stroje, za hitro in množin-sko izvršitev pa rotacijski tisk v eni ali več barvah. Razen vsakovrstnih reklamnih tiskovin, ki so seveda za vsak predmet svojevrstne. tiska za trgovce, obrtnike: dopisni papir, me-morande, kuverte, posetne karte, komisijske knjižice, račune, letake in lepake in sploh vse druge v to stroko spadajoče tiskovine.
Zahtevajte
proračune!
Mednarodne borze v znamenju padanja
V tednu od 12. do 19. t. m. so bile mednarodne efektne borze pod vtisom Kreuger-jeve smrti. Spričo prepletenih mednarodnih interesov Kreugerjevega koncerna je nastala povsod zelo velika nervoznost, koje vidni znak le bilo splošno padanje tečajev. V teku tedna Je nastopilo potem zopet pomirjenje, ki pa ni zadostovalo za vidno zbolšanje tečajev. Iz indeksov spodaj navedenih devetih mednarodnih efektnih trgov. — Stockholmska borza je bila zaprta — izračunjeni mednarodni borzni indeks je padel v omenjenem tednu na 44*8 %. pri čemer je indeks na koncu leta 1927 enak 100. Najgloblji letošnji indeks je bil izkazan v začetka letošnjega leta, z 42'4 odstotki. Podamo seznam:	,
Konec 1927 = 100
London Pariz Bruselj Amsterdam Stockholm Ziirich Dunaj Praga Milan New York
Zlasti občutno je padel Pariz, ki je bil pred par tedni že nad 70 °/0. Vidimo, da so bile razen treh borz vse druge 19. t. m. še zmeraj nad stanjem v pričetku tekočega leta; pod tem stanjem so bile le borze Dunaj, Praga in New York.
Začetek	2.1.	11. III.	19. III.
1929	1932	1932	1932
102-6	351	402	39-7
1568	47-8	692	638
1338	310	343	329
1045	265	291	267
1095	261	25 2	—
1010	388	454	443
91-4	416	407	390
1083	556	53-3	51-7
1240	602	627	61*7
1373	44'6	464	438
kovinski trgi so nervozni
Mednarodni kovinski trgi so v znamenju velike nervoznosti. Prodajne razmere so voee slabe, redukcija produkcije ni prinesla pričakovanega zboljšanja. Na trgu bakra vlada vsled dvoumne politike kartela velika negotovost. Na trgu svinca pritiskajo na cene močnejši dovozi iz Avstralije, statistični položaj je neugoden. Na trgu cinka so zaloge nekoliko padle, a ker je trg sploh v znamenju depresije, se tečaji niso mogli obdržati. Na trgu cina so se vidne svetovne zaloge znatno povišale In je postala pozicija Londonskega trga s tem zelo težavna.
Tri na »o m rili
Tržne cene v Mariboru, 15. marca 1932.
Goveje meso: 1 kg govejega mesa I. vrste 10—12, II. vrste 6—8, III. vrste 4—6, jezika svežega 12—16, vampov 4—6, pljuč 4—6, ledvic 8—12, jeter 4—6, možganov 12—16, parkljev 4—5, vimena 4—5, loja 4—6 Din. — Teletina: 1 kg teletine I. vrste 12—14, II. vrste 6—8, jeter 12—16, Pljuč 10—12 Din. — Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 8—16, sala 10—14, črevne masti 6—10, pljuč 5—10, ledvic 10—16, glave 6—7, nog 6—7, slanine sveže 8—12, papricirane 14—20, prekajene 14—20, masti 14—18, prekajenega mesa 12—20, gnjati 18—24, prekajenih nog 5—7, prekajenega . jezika 20—28, prekajene glave
7—12 Din. — Drobnica: 1 kg ovčjega mesa
8—10 Din. — Klobase: 1 kg krakovskih klobas 12—30, debrecinskih 10—22, brun-šviških 10—25, pariških 18—22, posebnih 15—22, safalad 15—22, hrenovk 16—22, kranjskih 20—28, 1 kom. prekajenih 3-50— —4-50, 1 kg mesenega sira 18—24, tlačenk 12—20, salame 47—80 Din. — Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. vrste 3, II. vrste 2 Din. — Kože: 1 kom. konjske kože 35—10°, 1 kg gov. kože 5-50-6-50, telečje kože 9, svinjske kože 3"50, gornjega usnja
55—80, podplatov 35—56 Din. — Perutnina: 1 ikoni, piščanec, majhen 14—16, večji 25-L-3Ž, kokoši 25—35, race 20—30, gosi 50—60, purana 50—70, zajec domač, majhen 7—10, večji 20—30 Din. — Ribe: 1 kg krapov 18—20, morskih rib 14—38, polenovk 12—22 Din. — Mleko, maslo, sir, jajca: 1 liter mleka 2—3, smetane 10—12, surovega masla 24—32, čajnega masla 36— do 48, masla kuhanega 30, emetalskega sira 60—80, polementalskega 32—40, tra-pistnega 18—25, grojskega 20—25, tilskega 20—26, parmezana 80—100, sirčka 6—8, eno jajce 0-60—1 Din. — Pijače: 1 liter vina, novega 8—10, starega 12—24, črnega 9—14, piva 9, 1 steklenica piva 5—5-50, 1 sodček (25 1) 150, 1 liter žganja 25—30, ruma 36—56, sadjevca 3—4, 1 steklenica pokalice 1-75—2 Din. — Kruh: 1 kg belega kruha 4-50, polbelega 4, črnega 3-50, žemlja 0-50 Din. — Sadje: 1 kg jabolk I., II. in
III.	vrste 4—7, sliv posušenih 8—12, ena limona 050—0-75, ena oranža 0-50—2-50, 1 kg rožičev 6, smokev 6—10, dateljev 40, mandeljev 40—56, orehov 4-50—6, orehov luščenih 17—18, rozin 16—24, maka 12—16. Špecerijsko blago: 1 kg kave I. vrste 40— —80, II. vrste 38—68, pražene I. vrste 44—94, II. vrste 44—56, čaja 60—250, soli
2-75, popra celega 36—48, mletega 38—48, cimeta 56—60, paprike 36—50, testenin 7’75—18, marmelade 16—36, pekmez 9— —10, medu 14—20, sladkorja v prahu
14-50—15, v krist. 13—13’50, v kockah 14-50—15, kvasa 34—40, škroba pšen. 10— —16, škroba riževega 16—20, riža 3—11, 1 liter kisove kisline 44—50, kisa navadnega 2—4, vinskega 4—8, olja olivnega 12—20, bučnega 13—14, špirita denat. 8— 9, 1 kg mila 11—16, sode 2, ječmenove kave 8—15, cikorije 16—20 Din. — Žito: 1 kg pšenice 2-35, rži 1-75—2 50, ječmena 1*75—2, ovsa 1-70—2-50, koruze 1-35—2, prosa 1-35—2-50, ajde 1-35—2-50, fižola 1-75—4, graha 10—14, leče 10—12 Din. — Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 00 in 0: 3-95—4-25, št. 1 3-90, št. 2 3-70—4, št. 4
3-50—3-75, št. 5. 8-25—3-75, št. 6 3—3-50, št. 7 2—3, ržene moke I. vrste 2—3-50,
II.	vrste 2-90—3-25, prosene kaše 3\50-r5, ječmenčka 3-50—12, otrobov 1—2, koruzne moke 1-50—2, koruznega zdroba 2—3-50, pšeničnega 4-40—5, ajdove moke štev. 1 4*50—6, št. 2 3"50—5, kaše 5—5"25 Din. — Krma: 1 q sladkega in kislega sena 80— 95, 1 q otave 75—80, ovsene, pšenične in ržene slame 65—70 Din. — Kurivo: 1 kub. meter trdih drv 100—112, mehkih drv 70— —90, premoga trboveljskega 40—42, velenjskega 24—28, oglja 2, koksa 0-75—1, 1 lit. petroleja 7, 1 kg karbida 6—7, 1 kg sveč 14—36, 1 liter bencina 7—8 Din. — Zelenjava: 1 kom. endivije 0-50—1, motovilca kup. 1, radiča kg 12, 1 glava zelja, poznega 3—5, ohrovta 3—5, 1 kom. karfi-jola 6—10, 1 kupček špinače 1.
Iv. Brunčič
stavbni in pohištveni pleskar in ličar
Izvršuje vsa v to stroko spada joča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom.
Ljubljana, Kolodvorska 23
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna
TELEFON 34-76
Oglašajte v »Trgovskem listu«!
MERCINA IN DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
Glavno zastopstvo in samo* prodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir -•
L
BRATJE PIATNIK, RADEČE
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 3
Izpr. tri. nadzornik Hugon Turk.
L Živalske jedilne tolšče splošne trgovine
1. Surovo ali presno maslo (puter)
Najdragoceuejša in zato tudi najdražja živalska jedilna tolšča je surovo ali presno maslo (puter). S tem imenom j« Ln sme biti označena edino-le živalska tolšča, ki se pridobiva zgolj in izključno le iz kravjega mleka, iz katerega se je pridobila v stmeuem in neizpremenjenem stanju in ki sme vsebovati poleg tolšče samo svojo lastne naravne primeske.
Naravno in normalno surovo ali presno maslo je pri 12 do 20° C plastično in se da mazati. Barve je belkaste do intenzivno rumene, se nežno in na lahko svetlika in ima svojsten, poživljajoč duh in okus; na prerezih se prikazujejo destilirat male kapljice, ki so pri pravilni izdelavi čiste vodene kapljice, pri slabi izdelavi pa sirotka-ste. Okus in duh odvisi od kakovosti mleka, posebno od čistoče pri molži, shranjevanju, ravnanju s smetano in od starosti, pa tudi od krme in njene priprave. — Naravno svojo barvo ima s. m. po krmi; slama napravlja belo barvo, suha detelja, koren-stvo in sveža peklaja pa daje lepo rumeno blago; vendar odločuje tu tudi pasma, in individualnost posameznih krav-molznic.
Surovo maplo se lahko in hitro razkroji an postano lojasto ali pa žaltavo, prvo pod vplivom /.raka in svitlobe (oksidacija tolščnih kislin), drugo radi delovanja gotovih bakterij in zraka. Žaltavo s. m. postaja na svoji zunanji plasti čimdalje bolj rumeno in dobi nekako »kožo«; lojasto pa pobledi in postane belo.
Čvrstost (gostota) se menjava pa zunanji toploti, krmi in izdelovanju; če se je predolgo izdelovalo v posodi (sodu, me-silcu) post; ae mehko, preveč mazasto in medlo; premočno pasteurizirano in potem nezadostno ohlajeno je tudi'mehko, ravnotako tudi pri previsoki toploti izdelano dd mehko, stara in zelo kisla smetana pa trdo in drobljivo s. m. Po krmi daje slama, repno listje, krmilna pesa, gotove tol šene pogače (tropine) čvrst, trd izdelek; nasprotno pa povzročajo ovseni zdrob, pšenične otrobe, koruza in sveža pok laja mehkejšo konzistenco.
Kemijska sestava nesoljenega s. m. je sledeča (v poprečnih številkah): 14% vode, 84-5% tolšče, 0'7% beljakovine,0-4% mlečnega sladkorja, 0' 1 % mlečne kisline, 0-2% mineralnih soli; lahko pa je tudi naravno 10—18% vode, 80—91% tolšče itd., zato je kakovost zelo različna in se v veliki trgovini deli v razne »kvalitete« n. pr. po dunajskih usancah:	kvalit. I. zelo fino,
kvalit. II. fino (I. in II. nazivljejo »čajno s. ni.«), 11C. kvalit. dobro do manj dobro (»namizno« s. m.), IV. kvalit. pomanjkljivo (s. m. za kuho) in V. kvalit. slabo ali lahko sprideno s. m. — V nobonem alužaju ne smo pasti tolšča pod 80%.
Za trgovino so velike važnosti mnogoštevilne uopake tega blaga, zato naj jih omenimo nekoliko bolj obširno:
a) so pogreški ali hibe po videzu in sicer zunanje in na prerezni ploskvi, tušem spada nesnažno surovo maslo in to ali le i manjšimi nesnagami ali celotno umazano sive barve; medlo s. m. radi premočne Izdelave; vlečljivo, če so je izdelalo pri višji gorkoti sli prehitro ali pa se je premalo umedlo; belo-sirasto pri preobilni slamnati krmi ali izdelavi iz zelo kisle stare smetane ali če je bilo obsevano od solnčne svetlobe; neenakomerno barvano »progastoc, »lisasto«, »plamenasto« s. m., motno s. m. s kapljicami mlečne sirotke; s. m. z zunanjo rumeno kožo; lisasto radi bakterij, gliv, plesni ali gliv-kipljivk (kvasovk); belo-lojasto s. m.;
b) napake r sestavi: premehko, prema-zasto, vlečljivo s. m., radi gotovih krmil ali izdelave pri višjih stopnjah temperature ali če se je preslabbo ali nasprotno premočno itgnedlo; vodeno s. m., če vsebuje preveč vode; trdo s. m., vzrok gotova krma, izdelavanje pri nizki temperaturi ali uporaba mleka starih krav; pusto s. m., če se je preveč ugnedlo; drobljivo s. m. iz zelo kisle smetane ali radi krmljenja gotovih neprimernih krmil; sirasto s. m. iz stare kisle smetane;
c) napake dfiha in okusa:	neprijetno »nečisto« dišeče ali s. m. »nečistega« okusa, povzročeno po izdelavi iz nečistega, zadušenega mleka (smetane) ali nepravilnega ravnanja z mlekom ali smetano; s. m. z okusom po hlevu; s. m. z oljnatim ali ko-
vinaslim okusom, izvirajoč iz zarjavelih mlečnih posod ali železnate vode ali bakterij ali predolgega pasteuriziranja; s. m. z ribjim oljnatim okusom radi slabega shranjevanja smetane; žarko ali žaltavo s. m. s starinskim praskečim okusom, povzročenem po bakterijah, posebno v nečistem obratu; s. m. z lojevim okusom, vzrok dolgo shranjevanje pri istočasnem vplivu zraka in svetlobe ali premočne izdelave smetane ali gotovih bakterij ali radi krmljenja izkvarjenih oljnatih pogač (tropin) ali radi zmrznenja in odtajauja s. m.; grenko s. m., povzročajo gotova krmila (zelje, navadna repa, pasje kamilce, izprijen krompir; žarko-grenko ali žajlasto-grenko s. m., od mleka starih krav, ali iz vimena z gotovimi napakami; špehato-sočno s. m., pri gotovi krmi, posebno mladi sveži detelji, pa tudi radi bakterij; milasto (»žaj-fasto«) s. m., radi ostankov sode v mlekarskih posodah ali pri vodi z obilnim apnom ali drugače solnato vodo; s. m. z slftdovim ali pečenkinim ali smedovim okusom, povzročenim po bakterijah mlečne kisline; s. m. z zadolilim ali plesnjivim duhom in okusom, vzrok plesni v slabo zračenih shrambah in prostorih ali radi zadohle posode (sodovi, zaboji i. dr.), plesnjiv pergamentni zavoj ali papir; s. m. z duhom in okusom po dimu; skisano s. m. radi preveč skisane smetane in kisove kisline; s. m. z okusom skuhanega mleka (okus po pa-steurizaciji); sirasto s. m. iz stare kisle smetane; s. m. z okusom Roquefortovega sira, vzrok gotove vrste plesni na stenah lesenih posod; s. m. z duhom tobaka za noslanje in nalahno gnilobnim okusom, povzročeno po bakterijah;
d)	napake radi daljšega shranjevanja: navidezno zelo dobro surovo maslo postane pri navadni temperaturi že v nekaj dneh starikastega okusa in se spridi.
Toda ne samo navedene napake s. m. so važne za trgovino in potrošnjo, ampak tudi razna nečedna in goljufiva ravnanja e to važno in dragoceno živalsko tolšoo imajo svoj veliki pomen za trgovca Ln kupca. — Najnedoižnejše je solenje, dasi ne povsod navadno. Manj nedolžno je umetno barvanje s sioer neškodljivimi, pa tudi nepotrebnimi barvami. Nedopustno, ker goljufivo je vmešavanje vode ali mlečne sirotke (nad 18% teže); ravno tako tudt vsako primešavanje tujih tolšč, olj, margarine in margarinskih izdelkov, nadalje moke, krompirja, močnikov, krede, mavca (gLpsa) itd. Vsaka taka uporaba je bai-njiva. Tako popačeno ali posneto surovo maslo se v mnogih slučajih spozna že s prostimi čuti ali pri previdni raztopitvi, drugače pa s kemijsko-fizikalnimi preizkušnjami.
Surovo ali presno maslo je lahko tudi baeilonosec: pred vsem preidejo v njega bacili tuberkuloze, vročinske bolezni (ti-fuza), vraničnega prisada (anthraxa), kalislinavke in parkljevke, povzročitelji vnetji vimena i. dr., zato je zelo umestno, da se mleko oziroma smetana pasteurizira ali bioriasira. —
Če se surovo (presno) maslo ra zatopi (»razpusti«) v ponvah, kotlih nad odprtim ognjeni ali v kipeči vodi iu posebnih pripravah v postopu, ki traja 1'A do 3 ure, se pridobi »kuhano maslo« ali kratko »maslo«, ki prav za prav ni nič drugega kot ohranjevanje ali konzerviranje presnega masla; kuhano maslo ostane namreč dolgo časa neizpremenjeno. To maslo nima v trgovini na veliko večjega pomena, pripravlja se le v malem obratu za detaljne trge, kjer ga prodajajo v kuhinjskih posodah, latvicah ali v njihovih oblikah prosto shranjeno. — Glede posnemanj in drugih goljufivih dejanj velja vse gori povedano tudi za navadno kuhano maslo.
ŠTEVILO STEČAJEV V NEMČIJI
je znašalo februarja 1932. 1. 1091, napram 1121 v januarju 1932 in 789 prisilnih poravnav, katerih je bilo v januarju 751.
Smotreni trgovci in industrijci citajo vse dobavne razpise, ki fih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah!
Velikonočni piruhi
Kar se nazaj spomnimo, nikdar še niso bili velikonočni piruhi tako pičlo odmerjeni kot so letos, vojne čase seveda iz-vzemši. Kamorkoli se ozreš, v katerikoli časopis pogledaš, ničesar drugega ne bereš kot kriza nezaupanja, omejitev deviznega prometa, ustavitev' izplačil inozemskim upnikom, bankrot, fuzija, brezposelnost, samomor, gospodarske neprilike, omejitev obratovanja in kar je še drugih takšnih prijetnosti. In vendar! Iu vendar se porajajo tu in tam znaki, ki nam pravijo, da se bo v doglednem času inorda vendarle obrnilo na bolje. Sicer ti znaki niso splošni, tičejo se le posameznih dežel, a pri današnji prepletenosti interesov vseh držav dobi dogodek v eni deželi takoj odmev v vseh drugih. Otoki blagostanja — Francija, Švedska, Norveška itd. — so se prav tako kot druge dežele pogreznile v morje svetovne krize, čeprav ne v tako veliki izmeri; naval valov je bil prehud. In prav isto vidimo tudi v obratni smeri; blagoslov ene dežele se čuti tako ali tako tudi v drugih.
Če beremo na primer, da sta se Kitajska in Japonska pogodili ali da se bosta v bližnjih dneh pogodili, izginja nezaupanje v tamošnje razmere, in to je že nekaj. — Če beremo, da plava London zopet v denarju, da ljudje ne vedo kam z njim, da so razne obligacije prepisane petindvajsetkrat ali osemindvajsetkrat, da je posojilo kakšne angleške kolonije prepisano tridesetkrat, potem se nehote vprašamo: Ja, če se je na Angleškem obrnilo naenkrat tako na bolje, zakaj bi se pa prej ali slej tudi na bolje, zakaj bi se pa prej ali slej
tudi pri na.s ne? — Iu če slišimo, da se bliža konec baisse surovin, seveda tega takoj ne verjamemo, mislimo, si pa le, da bo morda res in da je tudi od te strani pričakovati zboljšanja. Dalj časa ko traja gospodarska depresija, tembolj se upapolno oklenemo tudi najmanjšega pojava v smeri na bolje. Kavno na trgu surovin se je pojavila v zadnjem času deloma precej trdna tendenca, in že so govorili o poživljenju na svetovnih trgih. To se sicer ni zgodilo, a takoj so dobili drug moment, ki je kazal na napredek v razčišče-nju svetovnotržnega položaja, namreč moment, da se je izdelovanje raznih produktov zmeraj bolj prilagodilo močno skrčenemu konsumu. To velja zlasti za rastlinska živila in za tekstilne surovine. In ker se je oblikovanje zalog močno spremenilo, se pozna to večkrat tudi že v cenah; sve-tovnotržne cene za pšenico so na primer za skoraj 20 odstotkov nad zadnjo globinsko točko, cene bombaža za več kot 20 odstotkov. Enak je bil razvoj v cenah rži, ječmena, ovsa in kave, kojih zadnja globinska točka je prav tako že več mesecev za nami. Cene nekaterih drugih poljedelskih surovin — koruza, kakao, čaj, volna, svila, džuta, lan, konoplja — so sicer še nadalje padale in padajo deloma tudi še sedaj, a tempo padanja je mnogo bolj počasen kot je bil prej.
Tako vidimo tu in taiu v težkih oblakih gospodarske krize majhno svetlikanje, let se — upajmo — čimdalje bolj razmnoži in nam prikaže plruhe bodoče Velikenoči v lepši luči kot je ona, ki jih obseva letos.
Vesele velikonočne itvaznike
naročnikom, inserentom in vsem prijateljem
želita
Uredništvo in uprava Trgovskega lista
Jugoslo vansko-itali j anska trgovinska pogajanja
Že pred tedni so se pričela v Rimu pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med našo državo in Italijo. Dosedanja trgovinska pogodba je datirala od 14. julija 1924 in je bila sklenjena na podlagi naše stare carinske tarife za dobo 3 let. Ker je pa radi političnih razmer stopila v veljavo šele 14. nov. 1928., je formalno potekla šele 14. novembra p. 1.
Pogajanja se bodo predvidoma vlekla še dolgo, čemur je pred vsem iskati vzrok v tem, da izkazuje trgovinska bilanca med obema državama za Italijo velik deficit. Pomisliti namreč moramo, da je znašala celokupna vrednost našega izvoza v Italijo v letu 1931 1.199 milj. Din, dočim smo iz Italije uvozili komaj za 493 miljone Din. Italija stoji pri našem izvozu na prvem mestu, a pri uvozu šele na četrtem.
Baš v tem pa tičijo vse težave teh pogajanj, kajti velika večina držav skuša danes aktivirati svojo trgovinsko bilanco v celoti, kakor tudi napram posameznim državam. Pri vsem tem pa je treba upoštevati še, da pišejo nekateri italijanski časopisi, da so politični momenti krivi pasivnosti trgovinske bilance Italije z Jugoslavijo ter skušajo vso krivdo pri tem navaliti na Jugoslavijo. Priznati pa je treba, da so gotovi v Italiji, ki pravilno pojmujejo te odnošaje med Italijo in Jugoslavijo in iščejo vzroke današnjemu stanju le v gospodarski krizi ter ekonomski strukturi obeh držav. Skoro nemogoče je namreč, da bi vsaka država imela z drugo državo aktivno trgovinsko bilanco. Priro-den ustroj vsake države odloča sam v kakem razmerju se vrši medsebojna izmenjava dobrin ter skrbi, da se ohrani v celotnem gospodarstvu ravnotežje.
Vsekakor pa Italija odkrito priznava, da je jugoslovanski trg izredne važnosti za njene produkte, prav tako kakor to priznava tudi Jugoslavija sama za Italijo. Dobra trgovinska pogodba more torej le koristiti obema državama ter more ustvariti situacijo, ki odgovarja naravnim medsebojnim zahtevam.
V tem pogledu je treba povdariti, da dosedanja trgovinska pogodba ni v marsičem odgovarjala svojemu namenu. Zlasti pa ni ta pogodba upoštevala jugoslovanske carinske tarife iz leta 1925 ter tudi ni upoštevala tega, da je Italija med tem povijala svoje carine za celih 15%.
Vrhu vsega tega pa so naleteli jugoslovanski produkti v Italiji na hudo tujo konkurenco. Zlasti je pri tem občutuo trpela naša lesna trgovina, glede katere je Italija naš največji kupec.
Konkurenca ruskega lesa je tako velika, da se n. pr. — kakor je to ugotovil gospod dr. Ulmanski — uvaža v Italijo ruski les, za katerega je treba plačati celih 80 Lit. prevoznih stroškov, dočim znašajo za naš les komaj 25 Lit. Tolaži naj nas pri tem samo to, da je gibanje med italijanskimi trgovci, ki odločno nasprotuje uvozu ruskega lesa, ker način prodaje in nestalne cene ovirajo programatično delo trgovcev.
Pri sklenitvi pričujoče trgovinske pogodbe med obema državama, glede katere se vrše pogajanja na sistemu kontingentira-nja, bo treba glodati, da bodo nam dovoljeni kontingenti res taki, ki bodo odgovarjali izvozni možnosti naših produktov ter da se bodo pri tem upoštevale vse činjenice, ki danes ovirajo tako naš kakor tudi italijanski izvoz. K vsemu temu bo največ pripomogla obojestranska uvidevnost ter želja po res medsebojni gospodarski koristi: vse ostalo se bo razvijalo po svoji naravni poti.
JiiMjjuiAu boru
Tečaj 24. marca 1932.	Povpra- ševanje Din	Ponndb« Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	2281-77	2293-18
Berlin 100 M		1347-32	1358-12
Bruselj 100 belg		790-13	794-07
BudimpeSta 100 peog9 . .	—>•—	—•—
Curih 100 fr	,	1094-35	1099-85
London 1 funt		200-33	207-93
Newyork 100 dol., kabel	—■—	
Newyork 100 dolarjev . .	5619-59	5677-85
Pariz 100 fr.		 .	222-59	223-71
Praga 100 kron		167-97	168-83
Stockholm 100 Šved. kr .	—•—	
Trst 100 lir		29309	295-49
Glej v vsaki številki
»Trgovskega lista« »Ponudbe in povpraševanja«, ki nudijo ugodne kupčijske priložnosti. Zato jih vsi, zlasti podeželski trgovci, morajo citati!
r;3p,	ar.*;«	M'
Ivan Jelačin st.
veletriec in tovarnar v Ljubljani
Odličnega trgovskega vodnika, ini-datorja in predsednika »Trgovskega doma“ v Ljubljani in prezaslužnega svojega častnega člana ohranimo v hvaležnem in častnem spominu.
cJvczzi Jelačin sl.
velefi?cjcvec, fcvarnai? in pcsesfnzlt
Zemeljski ostanki blagega pokojnika bodo prepeljani v Ljubljano in položeni na mrtvaški oder v hiši Emonska cesta 2, od koder se vrši pogreb na velikonočno nedeljo, dne 27. marca t. L ob 4. popoldan v rodbinsko grobnico na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo darovana v torek 29. t. m. ob 8. v farni cerkvi v Trnovem.
Ljubljana, dne 25. marca 1932.
Ivo, Minka, Elca, Mirko, Milo, otroci; Hanuš Krofta, ing. Vladimir Šubic, zeta; Clary Jelačin, sinaha; Vlasta, Miloš, Tušy, Risto, Eva, vnuki in ostalo sorodstvo.
TRGOVSKO DRUŠTVO MERKUR ZA SLOVENIJO v Ljubljani javlja prežalostno vest, da je dne 25. marca 1932 po dolgem bolehanju preminul prezaslužni častni član njegov, gospod
DRUŠTVO »TRGOVSKI DOM javlja tužno vest, da je njegov predsednik, gospod
Ivan Jelačin st
preminul.
Zaslužnega moža — idejnega ustva-ritelja našega doma, ki si je stekel tudi za stanovsko trgovsko organizacijo vobče nevenljivih zaslug, ohranimo v blagem in trajnem spominu.
DRUŠTVO »TRGOVSKI DOM“.
Globoko potrti naznanjamo, da je 25. marca t. 1. v zdravilišču „Lassnitzhohe“ pri Grazu preminul po dolgem bolehanju naš ljubljeni dobri oče, stari oče, brat in tast, gospod
Boivoi Grosuplje
domač slovenski izdelek -s- Svoji k svojim!
Tovarna molvoza an vrvarna J. <1.
Grosuplje pri Ljubljani
| Kreditni zav&d za frgevino in industrije
»MiUUHHUSBHMHBIl Ml CTBHMB—— UUmU^^UaB^UUaMmBUUUMUaUUUUmUBUWUUMnUUBgailUBUMUMEUUBBOaaUUMIUMUMimUSUBHMUHBaBMBBaMHUI
Ljubljana,Prešerneva	(v
Brzojavke: Kredit Ljubljana. - Telefon št.: 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 2806. - Peterson international Banking Code
Obrestovan j e vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, piedujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depositi itd.
šBrzoiavi: iKrispercolonih/e Jljubljana — Toeleton št. 2263
Ant. Krisper Coloniale
Lastnih: Josip Vevlič
1-Veletrgovina koloni-ialne robe. ‘Vclepražarna kave. 31 lini za dišave.
‘Sočna postrežba.
Ljubljana
iDunajska cesta 35
‘Ustanovljeno leta 1H40
Zatona špirita, raznega žgunia in konjaka. Mineralne vode.
Ceniki na razpolago.
jP Ml,INSKO -TEHNIČNE POTREBŠČINE
MLINSKA Sil A
GOMILNA JERMENA
MLINSKI SmO|l
MLINSKI KAMNI VSEH VRST
BRCAH & €o., Ljubljana, Kolodvorska ul. 35	.
Telelon it. 21-25	Ceniki brezplačno
GRADBENO
PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA • <
MIROSLAV ZUPAN - ljubi j ana
STAVBENIK	Poštni	ček. račun štev. 12.834	Telefon	štev. 2103
Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. • Sprejemanje v strokovno izvršitev vseh načrtov stavbne stroke • Tehnična mnenja • Zastopstvo strank v tehničnih zadevati
Vincc&t
iovarna vinskega kisa, d. z o. z.
Ljubljana
i
nudi najfinejši in naj* okusnejSi namizni kis iz pristnega vina. teh* nično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji
Plsarnai
Ljubljana, Dunajska c. 1 a, II. nadsIr.
Zahtevajta ponudbo!
lov poklic
za dame in gospode z vpeljavo strojnega ple-
e- fjftntfn tarstva v hiši. aJffllH! Zajamčen zaslu-želt ca. 1500 Din 5SSSSSSSS mesečno,
Ker prevzamemo Izgotovljeno blago, plačamo zaslužek za pletenje in dostavimo v izdelavo prejo. Pišite še danes po brezplačne prospekte na Domača Pletarska ldustrija, št. 65, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 6.
KLIŠE) E
v se h vrši- por ■fotografij a/j— ali risbah. iivrif m/p
n aj s (yl id n ej£e
ki a mo
ST'DEU
LlUB LIANA
DAIMAT1N0VA13
KUVERTA'S
LlUB HANA
riovskff t ? Vogrski pot-•>
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
KASTELIC in DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
ALEKSANDROVA CESTA 9
PRITLIČJE LEVO
GLAVNO ZASTOPSIVO ZA SLOVE N 11O:
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvan Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežbat — Zahtevajte cenik!
v-y; - c"'.,- :v....	•	<, - >v ■
*-i *- M1 '■	.‘V	*	1	'	' t’ - ‘,V t?'
:^.v.	'•
- ■
/ji ••	"	'• ~ .	‘	"/■'■''žj&fo}'-	/
:■■■; v >> ; ■' J '■$$}? ‘i-: . “*' **'■'
-• •**	• >č.•*."^3 &, -V -A /j' >
:
;; i‘;,.	-	'	*
Posteljne žične vloge Vam nudi najceneje Prva ljubljanska izde-lovalnica žičnih vlog
Pavel Strgulec
Ljubljana
Gosposvetska cesta 13
Pri poročamo Vam
PUCH-KOLESA
ki so vedno na prvem mestu! Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki
IS N. VOK
LJUBLJANA : KRANJ : NOVO MESTO
/Ideal
Najboljši strojil Vsak kupec najboljša referenca l Tudi na obroke dobavi tvrdka
The Co.
Ustanovljeno leta 1906
Ljubljana
gradišče IC
Telefon
22*6«
Zagreb
Sajmišle <56
Ustanovljeno leta 1906
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja ln tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.