kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 189 ITALIJANSKA ZUNANJA POLITIKA PRED ZLOMOM FRONTE PRI KOBARIDU IN PO NJEJ OB 60-LETNICI 1917—1977 ivo juvančič Ob izdaji memoarov in dokumentov iz ar- : hiva Sidneya Sonnina, italijanskega zunanje- ga ministra med prvo svetovno vojno, je bila v Kroniki 1973. leta (št. 2, str. 136—140) ob ^ oceni Sonninovega dnevnika (Diario 1914 do 1916), podana ne samo politika tega moža, tem- ; več tudi povezava z gledanji in zadržanjem \ obeh ministrskih predsednikov na podlagi njihovih spominov, A. Salandra in V. E. Or- landa, glede na celoten potek italijanske ude- ležbe v vojni 1915—1918. Tu gre za nekakšno nadaljevanje (S. Son- > nino: Diario 1916—1922; S. Sonnino: C ar teg-j gio 1916—1922, opombe P. Pastorelli, Laterza j 1975), treba pa je vnaprej opozoriti na vlogo ' Sonnina, ki je tam stal bolj v ozadju, tu pa stopa v ospredje, saj je bil odločilna osebnost zunanje politike, čeprav v javnosti ni bila in ne pri meddržavnem dogajanju vojne dobe, zaznavna ne pri italijanski notranji politiki ko je govorilo orožje, manj pa zunanji mi- nistri. Naj še pripomnim, da ta pregled upo- števa drugo delo. dokumente iz Sonninovega arhiva, manj pa skope zapiske iz dnevnika, saj diplomatsko dopisovanje z italijanskimi poslaniki v Londonu, Parizu, Washingtonu pa še s poslanikom Sforzo pri srbski vladi na Krfu bolj jasno pokaže vso itahjansko zu- nanjo politiko in zadržanje Sonnina, ki je bil kar nekak samodržec pri njenem izvajanju in 190! kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 se ni dal vplivati niti od svojih predsedni- kov vlad. Za lažje razumevanje naj omenim še neko analogijo med prvo in drugo svetovno vojno. Kot je leto 1942—1943 pomenilo s Stalingra- dom in El Alameinom prelom druge svetovne vojne, tako je obdobje 1917—1918 prelom prve. V obeh je »velika« Nemčija tam pru- ska, tu na liniji nacistične politike, dosegla neki klimaks, se pravi neverjeten in nepri- čakovan vzpon v očeh svojih nasprotnikov, a je začela potem drseti rapidno navzdol svo- jemu neizbežnemu porazu naaproti. Poglejmo le najvažnejše prelomnice prve svetovne voj- ne, primero z drugo naj si pazljivi bralec napravi sam, in to po šestdesetih letih prve. Prvi prelom je odgovor in sklep nemškega vrhovnega poveljstva ob novem letu 1917 (9. 1. 1917), ko je celo proti volji svoje vlade in kanclerja začelo z neomejeno podmorniško vojno potapljati tudi nevtralne ladje, ki so se bližale Angliji. ZDA, ki so bile izzvane že leto preje, in čeprav niso bile z evropskimi zahodnimi zavezniki povsem istih gledanj, so 6. aprila 1917 Nemčiji napovedale vojno, av- strijski monarhiji pa še ne, kar je Italijo zelo zaskrbelo. Ta je prišla na vrsto šele 7. 12. 1917. Drugo še bolj važno dejstvo, ki prvega prekaša po svojem pomenu, je dano s febru- arsko revolucijo v caristični Rusiji, ki vrže carja, a je s svojo meščansko usmerjenostjo nezmožna nadaljevati vojno in nujno preraste v oktobrsko revolucijo, revolucijo ruskega proletariata. Ta postane takoj zgled za vse socialiste v Evropi in jih pripelje do razcepa, ponekod kar hitro npr. prav v Nemčiji, dru- god počasneje. Oktobrska revolucija je že dan po izbruhu (7. 11. 1917 po julijanskem ko- ledarju) razburila zahodne evropske oblast- nike s svojim geslom o »miru brez kontribu- cij in aneksij« in s »samoodločbo narodov in narodnosti«, saj je oboje spodnašalo temelje meščanske zimanje politike in diplomacije, bolje kot pa notranje, ki jo je oblast s policijo imela v rokah. To nam priča sam italijanski zunanji mi- nister v svojih dokumentih in navodilih po- slanikom. Ponoiviti je treba tu zgornjo pri- pombo, da se ZDA niso strinjale z zadržanjem zahodnih evropskih vojskujočih se sil. Poseči je treba malo naprej, na datum 8. 1. 1918, ko je W. Wilson javno preciziral svoje pogle- de v znanih 14 točkah, od katerih sta 1. in 9. zadele Sonninovo zunanjo politiko kar v samo jedro. Wilson je v prvi točki odklonil »tajno diplomacijo« in »tajne pogodbe« ter zahteval javno. Ljudstva morajo vedeti, kaj delajo in kam jih vodijo njih vodniki. Se bolj ga je pri- zadela 9. točka, ki je izrecno zahtevala za Italijo popravek meja, toda po jasnih »na- rodnostnih mejah«, za katerimi so se skri- vale »strateške«, čeprav je bil govor tudi o »varnostnih« mejah pred »ogrožanjem sosed- njih držav«, ki ga pa sploh ni bilo. "Vse pa je prikrivalo apetite po ekspanziji. Dest dni po vstopu ZDA v vojno (16. 4. 1917) je Sennino ob 22. uri poslaniku v Was- hingtonu (Macchi di Celere) poslal brzojav- ko, v kateri razodene vse tisto, kar je Wilsona prisililo k drugačnemu gledanju, čeprav ga ni mogel nikdar izvesti ne v diplomaciji ne v politiki. Sennino nam razkrije svoj strah in to glede zaveznikov, ki so mu podpisali tajni londonski pakt, da bi se ne opravičevali pri Amerikancih, kamor sta tako Francija kot Britanija poslali svoje misije. Pove jasno, naj poslanik pazi in prisluškuje. .. Zabičuje mu, da gre za »precizno podobo«, ki je »izven vseh diskusij« prav glede vprašanja meja in se ob tem sklicuje na »legitimnost naših jad- ranskih aspiracij« in za to navede edini do- kaz, da so »ljudstvom v zaledju prav tako zagotovile dostop do morja, kar zadeva gos- podarske potrebe«. Mislil je tokrat najbrže še na Reko, ki je bila prepuščnea hrvaškemu »ljudstvu«, še bolj pa na južnodalmatinska mesteca, ki jih italijanska diplomacija ni us- pela pograbiti, kot nam pove sam diplomat- ski zgodovinar Toscano v vojih številnih štu- dijah (zlasti »II Patto di Londra, 1915«). V južni Dalmaciji naj bi Srbija prišla do mor- ja. Vse to naj pove poslanik Wilsonu, pa še, da je Italija za obnovo držav Cme gore in Albanije, nova »meja pa je Italiji nujno pot- rebna zaradi legitimne in potrebne obrambe. Prav ta vojna je dokazala, kakšno ogrožanje pomeni Dalmacija glede vzhodne italijanske obale, ki se ne da braniti«. Nato navaja ar- gument, kateremu je še živi italijanski pub- licist Giuseppe Prezzolini že 1915 javno nas- protoval v delcu La Dalmazia. Gre za »pra- vice naše narodnosti onstran Jadrana, ki so znane, avstrijske statistike pa so sad dena- cionalizacije skozi desetletja .. .«. Prav Prez- zolini je jasno in odkrito povedal: »Gre za naravni narodni razvoj dalmatinskega ljud- stva in pešanje italijanske mestne gospode«. Sennino bi ne bil Sennino, če ne bi posne- mal prakse vseh imperializmov in nacionaliz- mov, ki so svoje »pravične zahteve« znali povezati z »lastnimi žrtvami«. Brzojavka na- daljuje in konča z besedami, da so priznani dostopi do morja »Za nas žrtve etničnega značaja«. »Analogne žrtve bodo morali pa pri- spevati Slovani v nekaterih delih (dodaj oze- mlja), kjer je mogoče slovansko prebivalstvo v večini. Za Italijo je obvladanje Jadrana kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 191 ; vprašanje življenja in smrti« (podčrtal član- kar). Ko smo zgoraj omenili samo »obrambo«, smo bili pireblagi. Sonnino meni, da gre za življenje Italije.' Odgovor poslanika Sonnina najbrž ni potolažil, saj mu zatrjuje le, da je za ZDA Nemčija glavni sovražnik, ne pa Av- strija (prav tam). S tem pa nam je Sonnino jasno povedal, da med dvema vprašanjema, ki smo jih ome- nili (ZDA in Wilson pa oktober in Lenin) je le prvo, kar ga žre in ne samo njega, tudi Ita- lijo samo; pokazal pa je jasno še na tretje vprašanje, kjer je Wilson drugačnega gle- danja — jadransko vprašanje, kot ga Sonni- no sam imenuje, ki naj bi ga že Londonski pakt definitivno rešil. S tem pa je bila po- vezana kraljevina Srbija in Jugoslovanski od- bor Dalmatinca Trumbiča in tovarišev, ki je bil glavni odkriti nasprotnik Londonskega pakta. Do poletja sta ta dva hodila svoja pota, ki so se križala, julija 1917 pa je prišlo do Krfskega pakta med srbsko vlado in Ju- goslovanskim odborom, ki sta se sporazume- la o skupni akciji za ustanovitev države Sr- bov, Hrvatov in Slovencev (SHS). In še zadnje četrto dejstvo, dogodek, ki pre- trese samo Italijo, zlom italijanske fronte na Soči s prodorom pri Kobaridu je treba ome- niti, saj je vojaški poraz prizadel Italijo v njenih temeljih predvsem pa notranjo poli- tiko in tudi zunanjo, kjer je bil Sonnino njen odgovorni minister. Prodor pri Kobaridu — Italijani ga poz- nijo samo pod imenom Caporetto —• je izvr- šila 14. armada avstrijskih in nemških vojnih skupin, ki so bile pod nemškim poveljstvom (general Bellow in njegov načelnik štaba ge- neral Kraft von Delmessingen). Dve skupini sta bili odločilni: prva pod poveljstvom nem- škega generala Steina med Stolom-Krnom- Tolminom, ki je pa le imela tudi divizijo av- strijskih sil, pretežno Bosancev in Hercegov- cev za Krnom, za to je bila odločilna zasedba Matajurja. Druga skupina od Krna do Rom- bona, ki pa je bila pretežno avstrijska pod poveljstvom generala Kraussa, katere cilj je bil zasedba Stola iz bovške kotline. Začelo se je 24. oktobra 1917 na Soči, končalo pa pri Piavi. Umik, da ne govorimo o begu ita- lijanske 2. in 3. armade (3. se je kar v redu umaknila) je bil porazen. »Okoli 400.000 vo- jakov se je razbežalo, okoli 300.000 je bilo ujetih, ostali pa so bili mrtvi ali ranjeni... Zaplenjenih nad 3000 topov, 300.000 pušk itd.; izgubili so 22 letališč«, citira Milan Zelenika^, ki je bil sprva Boroevičev oficir, nato presto- pil v staro jugoslovansko vojsko, slednjič pa postal Titov oficir. Italijani sami, oziroma njihova parlamentarna komisija je šele po prvi svetovni vojni priznala, da je nasprot- nikov napad po svojem načrtu bil genijalen in do skrajnosti drzen, izveden umno, odloč- no in do tedaj po neznanem postopku, kar je bilo za Italijane iznenadenje, ki je osnovna zahteva vsake vojne akcije, kot piše Zele- nika. Ta oporeka le trditvi glede vojnih sil, ki naj bi bile »visoke kvalitete«, to pa ne drži za lačne, utrujene, slabo opremljene av- strijske vojake. Bralec naj ne spregleda, da je Italija izgubila vse, kar je v enajstih ofen- zivah pridobila. Res je samo 9 do 10 kilomet- rov prodrla na avstrijsko oziroma slovensko zemljo, toda na tej je bila Gorica, ki je takrat dobila pri italijanskih nacionalistih ime »la santa Gorizia«. Umik na Piavo je šel po najkrajši črti ob morju med izlivom Soče in Piave 50 kilometrov nazaj, tu je ogrožal Be- netke. Na kaj se naj Sonnino, zunanji minister, sedaj še opira? Kako naj uresniči vse tisto, kar mu je zagotovil Londonski pakt? Odgovor na to bi morali dati v uvodu omenjeni knjigi, Sonninov dnevnik in njegov arhiv, dopiso- vanje z zunanjimi ministri zavezniških sil in italijanskimi poslaniki. Žal odgovora ni, spremembe Sonninove politike ne glede na cilj, ne glede na prijeme ni, čeprav ga zlasti londonski in pariški poslanik posebno po ok- tobrski revoluciji precej jasno opozorita, da se je zunanji položaj spremenil, ob tem tudi pakti ne morejo biti nespremenljivi, saj je celo ena izmed podpisnic Londonskega pakta zginila za vedno, to je, vlada caristične Ru- sije z državo vred. Trmasto zadržanje italijanskega zunanjega ministra pride jasno do izraza zlasti v začet- ku 1918, ko je Wilson objavil svoje točke. Ze 10. januarja, le nekaj dni po objavi, Sannino naroči poslaniku, naj obvesti Wilsona in mu izrazi svoje »zadovoljstvo in občudovanje«, nato sledi, da Wilson gleda italijanske zahte- ve le pod etničnim aspektom, ko gre za polo- žaj v Sredozemlju. Nato pa navede glavno, da je Italija pred vstopom v vojno z zavez- niki podpisala pogodbo in doda poslaniku: »Za vaše osebno zadržanje sporočam, da sem nasproten vsaki aktualni reviziji teh spora- zumov, ki vežejo zaveznike, kot nas same . ..« Še ostrejši je bil skoraj do Londona, kjer ga je raburil predsednik vlade Lloyd George isti dan, kot je Wilson objavil svoje točke, 8. januarja 1918. O Lloydovem govoru Sonnino trdi, da je »potegnil z gobo čez vsa zagoto- vila glede meja, naše varnosti, neodvisnosti, naših zatiranih sonarodnjakov ... Britanski ministrski predsednik je namreč omenil an- gleške in francoske vojne cilje, zamolčal pa je italijanske.« Mi bi rekli nujno, saj je me- 192 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 ril predvsem na Nemčijo. Odgovor na ta Son- ninov protest, ki pa ga je moral poslanik podati v mili obliki zaskrbljenosti, ni zado- voljil in pomiril Sonnia, čeprav so mu na angleškem zunanjem ministrstvu povedali, da so o italijanskih zahtevah po osvoboditvi ro- jakov izpod tujega jarma »obvestili ZDA«. Ali zbodla ga je pač pripomba, da je »rusko razsulo spremenilo položaj, ki je zahteval ne- katere sporazume . . .«". V istem času mu je tudi poslanik iz Pariza poročal, da »nimamo motiva biti zadovoljni.... da pa svojega nezadovoljstva ne moremo pokazati... in od 24. 10. 1917 (to je od Kobarida) je naša situ- acija spremenjena«. Nato doda še zadnje, če- mur so se pa italijanski novi vrhovni povelj- niki upirali (general Diaz in general Badog- lio), da bi bila »prepotrebna naša rivincita, ponovna zmaga spomladi«". Londonski poslanik je v tem času v dolgem pismu 11. januarja mimogrede omenil in pri- poročil sporazum s Srbi, toda Sonnino^ ga je zelo na kratko zavrnil, češ da ne sodi prav, če doseže s Srbi in Jugoslovani sporazum ..., da je celo nevarno danes podvzeti kakršno koli iniciativo. Omenimo naj še odgovor italijanskega po- slanika po obisku pri Wilsonu na zgornjo brzojavko Sonnina, ki je za nas važna le po zaključni sodbi tega italijanskega diploma- ta, da je namreč Wilson v soj ih tendencah utopičen in ga zato ni mogoče točno opre- deliti. Sennino pa je na to sporočilo dal svo- jemu poslaniku zelo zavit odgovor (23. 1. 1918), samo da je zopet mogel poudariti svoje meje in Londonski pakt. Ce Wilson računa z Društvom narodov pri garanciji meja, v re- du. Toda treba je, da »ima vsaka država pri geografski razmejitvi lastnih političnih meja vsaj minimum možnosti za obrambo, da pri- dobi čas, da se more zateči s svojo pritožbo na Društvo narodov«.^ Lahko zaključimo z neko formalno ugo- tovitvijo glede Sennino ve zunanje politike s trditvijo: Londonski pakt je izhodišče nje- govih akcij, o njem se ne diskutira! Kako brani njegovo tajnost, nam pove njegov pro- test, čeprav ne formalen, ko očita angleškim ministrom, da so jo prelomili, ko so dali iz- jave glede rimskega papeža, kateremu je pakt zaprl pot do udeležbe pri mirovnih pogaja- njih^. Višek se mi zdi, da doseže Sonnino v odgovoru angleškemu poslaniku v Rimu, ko soglaša, da se pakt »sporoči predsedniku Wil- sonu, toda samo njemu in to pod pogojem tajnosti«. Prav tam pa sam omeni, da so sov- jetski voditelji vsebino objaviU, toda to da je »nepopolno« in »protipravno«'. Mir v Versaillesu 1919 je podpisal za Ita- lijo Sonnino in tudi rapalsko pogodbo oktobra 1920, ki je določala meje z Jugoslavijo. Oba sta, lahko bi rekli, izpolnila londonski pakt, kolikor ga je ob svetovnem položaju bilo mo- goče izpolniti, toda še 26. 2. 1920 Sonnino protestira pri uredniku «Giornale d'Italia«: (to je bil Sonninov list piri katerem je razpo- lagal z delnicami. . .), ker je objavil defini- tivni tekst Londonskega pakta in s tem pre- lomil »tajnost«, ki je podpisnike vezala. Son- nino že leto dni ni bil več minister, je pa menil, da mora »tajnost« še braniti. Prepu- stimo zgodovinarjem diplomacije, da razprav- ljajo o tem, tu naj zadostuje, da navedemo suha dejstva, ki so spremljala pogodbo: ta je za četrt stoletja zapisala Italiji'" primorske Slovence in istrske Hrvate. Dotakniti pa se moramo, ko smo že pokazali na formalno važnost Londonskega pakta, ki jo je Sonnino branil, še vprašanj, ki jih je zunanji minister Italije reševal vedno z vi- dika svojega pakta. Med vsemi vprašanji ga je vznemirjalo ti- sto, ki ga je sam imenoval jadransko vpraša- nje. Vsaj v tisti dobi je to vprašanje vznemir- jalo tudi Slovence, še zlasti Goričane in Trža- čane, da ne omenim istrskih Hrvatov in Dal- matincev. Pod tem imenom je namreč Sonni- no razumel predvsem zahtevo, ki mu jo je Londonski pakt priznal. Šlo je v največji me- ri za novo mejo Italije na vzhodu. Sonnina je zanimala zlasti meja, ki bi šla po vrhovih dolmatinskega krasa in bi dajala Italiji vso Dalmacijo, pri čemer pa je treba povedati, da smo bili Slovenci pri tem le premajhni, da bi se nas bal. Meje na Triglavu-Snežniku je italijanski zunanji minister bil že kar gotov, pri Reki pa se je začelo zapletati pozneje in to šele leta 1918. Sonninov glavni nasprotnik je bil Jugoslo- vanski odbor, ki ga s tem imenom sploh ne omeni, a je pod vodstvom agilnega Dalmatin- ca An tej a Trumbica hotel zastopati vse av- strijske Jugoslovane in bil edini, ki ]e opore- kal mejam Londonskega pakta. Da ga je Son- nino nekako preziral in ga imenoval ali »sla- vi«, pozneje pa že »Jugoslavi«, je razumljivo, saj ga ni priznavala nobena država. V Fran- ciji in na Angleškem je Trumbic našel sim- patije, za kateremi so stali še kar številni listi, ki so pisali o zahtevah nove Jugoslavije, ta naj bi postala naslednica ozemelj na jugu žolte monarhije ob Jadranu. Res je, iz podrobnejše zgodovine vemo, da je od začetka vojne bolj kot srbska vlada regent Aleksander omenil, da se srbska vojska bori tudi za brate, za- sužnjene v monarhiji. Toda leta 1917 je tako srbska vlada kot njen vrhovni štab bil izgnan kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 193 i iz Srbije in je životaril na Krfu, kjer so bili tudi tuji zastopnik vlad, med njimi italijanski grof Sforza. Predsednik srbske vlade, stari Nikola Pašič, Sonnina ni preveč skrbel. Vendar zgodilo se je prav v tem položaju, da je Jugoslovanski odbor uspel in srbsko vlado prepričal, da se je z njim sporazumela in 20. julija 1917 podpisala Krfski pakt, s ka- terim je tudi ta v neki meri sprejela za svoje cilje Jugoslovanskega odbora in to razbitje stare monarhije in nastanek nove države Sr- bov, Hrvatov in Slovencev. Da to ni šlo v Sonninov račun, je razumljivo. V njegovih priobčenih dokumentih ne najdemo besede o Krfskem paktu, toda dnevnik je to kar ob- širno zabeležil. In sicr takrat, ko je Pašic prišel na uradni obisk v Rim in ga je Sonnino sprejel že 10. 9. 1917. Zdi se, da je obema bilo na tem, da se čim hitreje srečata, saj je Krfski pakt bil priobčen šele 1. 8. 1917. Sonni- no pove v dolgem zapisu'"^, da je bil Pašič tisti, ki je začel svoj govor, in sicer o sporazu- mu med Srbijo in Italijo glede jadranskega vprašanja. Pašic ni bil ne Francoz, ne Anglež, pred katerim je imel Sonnino rešpekt, kar kažejo njegovi dokumenti in celo dnevnik, če- prav tu zapiše nekaj bridkih na račun obeh velikih zahodnih zaveznikov, ki se jih ni upal izreči jasno v svojih demaršah. Pašiču pove takoj v obraz, da je Krfski pakt prišel s pozi- vom papeža Benedikta na mir, da je čas, da se konča nepotrebno prelivanje krvi, kar da so zlasti italijanski nevtralisti izkoristili proti vladi, generalom in vojni. Pašič je odgovarjal žal tako, da je naše in- terese že tu popolnoma zatajil in zamolčal. Nič čudnega, če so zlasti Tržačani in Goričani bili Pašicu vedno gorki. Izjavil je namreč, da je Krfski pakt samo načelnega značaja, da je bil potreben, takrat, ko je bilo treba nasto- piti proti vabam avstrijske monarhije, ki je snubila svoje narode zase. Nato je nadaljeval, da bo Italija vendarle dobila Trst, Pulo, pol Istre pa še neke otoke, da celo Valono v Al- baniji. Zamolčal je pri tem ime Dalmacija. Kar je še dodal, pa je omemba prijateljskega pakta z novo državo, ki bo Italiji zagotovil trdne meje na vzhodu. Sonnino je sprevidel, da mu je Pašič za- molčal zahteve po Dalmaciji, zato mu je od- krito povedal, da mu tisto, kar mu je Pašič priznal, še zdaleč ne bo zadostovalo. Postav- lja novo zahtevo po Kotoru in po Lovcenu in da ne more tudi biti zadovoljen le s »pol Istre«. Vse te zahteve pa ne izključujejo, kar je naravno, da bi ljudstvo slovanskega jezika, ki bi prišlo pod italijansko okupacijo, ne do- bilo »pravne garancije in spoštovanja svojih pravic glede šole, jezika, svobode uživanja ci- vilnih in političnih pravic«. Tu doda Sonnino edini dokaz za svoje zahteve kjer meji on- stran dalmatinske obale in zemlje. Zavezni- kom je ponavljal, kjer je to le naneslo, da je ta zahteva Italije upravičena, kar je pokazala tudi zadnja vojna, ko tri zavezniške flote ni- so mogle nič opraviti proti avstrijski na Jad- ranu. Meje po vrhovih dalmatinskih gora so minimum za italijansko varnost. Nato je kon- čal z obžalovanjem, da je Krfski pakt dal mnogim zavezniškim novinarjem priložnost, da se znašajo nad Italijo. Pašič se je s tem tudi kar strinjal. Sonnino je nato dodal, ne da bi imenoval londonski pakt s polnim ime- nim, da je »sporazum z zavezniki edina baza za sporazum s Srbijo«. Ločila sta se prijatelj- sko in si zagotovila, da bo ta pogovor ostal tajen. Tja do decembra 1917 nimamo kaj, kar bi se dotikalo jadranskga vprašanja. Moramo pa le posvetiti svojo pozornost Pašiču in njegovi politiki glede na gornje izjave in priznanja Trsta, Istre in Pule Italiji. Pismo Sonnina samega z dne 28. 12. 1917 daje poslaniku Sfor- zi navodila, kako naj nastopi pri srbski vla- di", da doseže z njo sporazum. Toda ta naj obsega le splošne zadeve, skupen boj proti monarhiji, obnovo Srbije itd., ne sme se pa dotakniti nobene temeljne zahteve Italije, ki se tiče jadranskga vprašanja. Ce bi Pašič tak sporazum zavrnil, spicšni namreč, bi bilo tudi dobro »za nas«, piše Sonnino, ki se iz- kaže, da ni bil zaman rojak velikega Machi- avellija. Willsonu, ki očita, da Italijani niso prijateljski s Srbijo, lahko pokažejo, kakšni so ti. Kaj se je rodilo iz tega? Nič, saj smo že zgoraj omenili, da je Sonnino svoje mnenje januarja 1918 spremenil, da se namreč »prak- tično ne da nič doseči s Srbi«. Pojasnilo nam daje Sforza'^, ko 23. 1. 1917 odgovarja Sonni- nu, da je s Pašicem govoril, da pa ni mogel omeniti tiste splošne pogodbe, ker se mu zdi, da je po objavi Wilsonovih 14 točk in govoru Lloyda Georgea postala zadeva brezpredmet- na. V zbirki dokumentov sledi temu pismu ze- lo dolgo pismo angleškega publicista Henryja Wickhama Steeda, ki je bil od vsega začetka kot zagrizen antiavstrijec in antihabsburžan zagovornik češkega gibanja in tudi Jugoslo- vanskega odbora. Bil je nekak posrednik, saj je imel tudi kot znan publicist odprta vrata vsepovsod. Steed je posredoval, da je v Londo- nu prišlo do nekega splošnega sporazuma med Jugoslovanskim odborom in nekaterimi Itali- jani glede vprašanja meja, ki pa se odloži in bo na prijateljski način in pravično rešeno po vojni. Glavni namen tega sporazuma je bil. 194 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 da se pripravi kongres zatiranih narodnosti v Rimu (od 8.—10. aprila 1918). Pismo se od- likuje izmed vseh drugih tu priobčenih doku- mentov po svoji odkritosti, človeški zavze- tosti za stvar, za katero je Steed delal in go- rel. Sonnino pove, da bi Italija od vsega za- četka, ko je stopila v vojno, morala voditi politiko osvoboditve vseh zatiranih narodno- sti in narodov monarhije. Zato »nisem ver- jel, da bi bil sporazum 25. 4. 1915 (to je Lon- donski pakt) zadosten, da bi italijanska poli- tika dosegla zastavljene cilje in dosegla trajno varnost na Jadranskem morju... Bil sem prepričan, da bo ta konvencija doživela svcje spremembe po samem razvoju... itd.« Na koncu ga naravnost zaklinja, naj bi dal svojo pomoč novi, širši orientaciji italijanske poli- tike, ki naj bi preko Jugoslovanskega odbora delala za zbližan j e z jugoslovanskimi naro- di". Ne vemo, kaj je Sonnino odgovoril, če pa je, je pač novo linijo politike odklonil, kar sledi iz njegovih nadaljnjih dokumentov, saj kongresa ni niti pozdravil, kar bi kot zunanji minister moral storiti. Pač pa je to storil v nasprotju z navadno diplomatsko prakso predsednik vlade V. E. Orlando. Najbolj jas- no pa je Sonnino preciziral svoje stališče si- cer šele 26. 12. 1918. »Kar zadeva London- ski in Rimski pakt (gre ze resolucijo, spreje- to na kongresu) ... je Londonski pakt edini dokument, ki ima meddržavni (»intemazio- nale«) značaj in kot tak je obvezen in ne- preklicen pred zavezniki. Rimski pakt ni bil podpisan v sporazumu z nobeno odgovorno oblastjo, ni omenil niti ideje o zemljski raz- mejitvi, celo izključil jo je, zato ga ni moč imenovati v pvovezavi s prvim paktom. ..« Da pa je bilo jadransko vprašanje zelo žgo- če, nam. pove Sonninovo pismo z dne 31. 1. 1918 (sledi Steedovemu) poslaniku Sforzi'* in začne: »Kraljevi poslaniki Pariza, Londona in Washingtona pritiskajo, da pridemo do sporazumu z Jugoslovani«. Lahko smo pre- pričani, da je Steedovo delo in delo Jugoslo- vanskega odbora imelo svoje uspehe. In So- nnino? Direktive, ki jih daje tu Sforzu, so v liniji direktiv iz decembra 1917, o katerih smo že govorili. Sporazum naj bi obsegal ne- kaj splošnega, toda Sonnino se je zavedal, da bi sporazumevanje na temelju nedoločenih premis, »služilo le jugoslovanskim agitator- jem« (privržencem JugosiLovanskega od- bora)«; »sporazum bi bil zaželjen« zaradi za- veznikov, ali ne na »temelju naših odstopkov«, saj srbska vlada kot jugoslovanski agitatorji poznajo naše jadranske zadeve«. Ce sporoče, da te priznajo, je sporazum lahko konkreti- zirati. Razumljivo je, da taka Sonninova na- vodila obvise v zraku. Šele 26. 3. 1918 odgovarja Sforza in pove, da mu je Pašič zaupal, da je predhodni spo- razum za Rimski kongres (med Trumbicem in italijanskim zastopnikom Torrejem) srb- ska vlada sprejela na znanje. V nadaljnjem pa prinese še Pašičevo mnenje, da v »italijansko- jugoslovanskem (slavo) primeru mora biti meja ne samo demografska, marveč geograf- ska in strateška z garancijo za narodnostne manjšine glede njih kulture«. Čeprav agita- torji prispevajo dragoceno pomoč predhodnih priprav, »mora bdti samo pogajanje prepuščeno vladam.« Tako Sforza in zdi se, da je znal kar dobro prišepetavati staremu predsedniku Pa- šicu, saj gre za res »splošna vprašanja« kot je hotel Sonnino". Današnji bralec pa razume, da stari Pašič ni imel osebnega razumevanja in ni kazal navdušenja nad Krfskim paktom iz leta 1917 glede nove države SHS, glede novih meja med njo in Italijo. Lahko ga ra- zumemo, ko o njem poroča Sforza v nadalj- njem poročilu 5. 6. 1918, da mu je govoril le o Albaniji, glede katere hoče razpravljati ob obisku v Rimu in o homatijah med Albanci med raznimi njihovimi plemeni. Zelo zanimive stvari pa poroča taisti Sfor- za, kar naj bi mu zaupal Pašičev konkurent, predsednik Jugoslovanskega odbora Ante Trumbic. Naj mu dodam kritično pripombo za bralca, ki ne pozna Carla Sforza, ne da bi citiral kot splošno znana dejstva tistim, ki poznajo italijanske publikacije. Sforza je bil zunanji minister, ki je podpisal Rapalsko po- godbo 1920; za časa fašizma je emigriral, se iz ZDA vrnil 1944 domov in po raznih peripe- tijah postal zoipet zunanji minister, ki je pod- pisal mirovno pogodbo po drugi svetovni voj- ni. V tem času so izšli tudi njegovi spomini na prvo setovno vojno, ko je bil poslanik pri srb- ski vladi. Prikazuje se kar za velikega prijate- lja ne samo Srbov, temveč tudi drugih Jugo- slovanov. Glede Rapalske pogodbe je prav ta- ko trdil, da bi po njegovih pogledih morala služiti kot most med Italijo in SHS, kot nekak uvod v tesno gospodarsko in trgovsko sode- lovanje in bi narodne manjšine uživale vse pravice. Vsaj za obdobje po prvi svetovni vojni imamo italijanske kritike, ki so Sforzo slikali kot velikega cinika, liberalca, ki ni imel odprtih oči in ušes za tisto, kar se imenuje >-demokratičnost«. Da je nato kot emigrant v ZDA doživel neki preokret, bo držalo: mo- goče da je v tej luči gledal na svoje delo poslanika, na dobo, ko je bil na Krfu. Ni to- rej objektivno. Poročilo Sonninu z dne 15. 5. 1918" nam pove, da mu je Trumbic zaupal, da bo regen- tu skušal dopovedati, naj se del jugoslovan- skih prostovoljcev s solunske fronte pošlje kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 195 na italijansko bojišče. Lahko dvomimo, da bi Sonnino sprejel te ljudi. Nato omeni, da Trumbič še nima vesti iz monarhije, kako je tam odmeval Rimski kongres zatiranih na- rodnosti. Lahko pa dvomimo odkrito, da bi Trum- bičev odgovor bil tak, kot poroča Sforza, ki mu ga je dal na njegovo zaupno vprašanje, »kako bi se zadržali njegovi ljudje, ki se boje da bi njih rodna zemlja prišla pod Italijo«. Trumbič je menda menil, da bo že sam na- stanek nove države SHS tako velika stvar, da »bo v primeri s tem vsaka žrtev majhna. V ostalem tisti, ki bi se ne znali odpovedati svoji politiki, ko bi prešli v novo državo (to je Italijo), lahko odidejo v novo državo SHS, ki bo veliko nadomestilo za izgubljeno do- mačo grudo«. Trumbič je bil dalmatinskega pokolenja in prav Dalmacijo je Londonski pakt dajal Italiji. Da bi Trumbič kot pristen Dalmatinec kaj sličnega odgovoril italijan- skemu nacionalistu, je nemogoče! Sicer pa je jugoslovanski diplomaciji med leti 1918— 1920 uspelo, da je bila Italija v rapalski po- godbi prisiljena popustiti prav glede Dalma- cije, razen v vprašanju Zadra. Kakor je Sfor- za igral tu svojo vlogo, tako tudi Trumbič, saj je bil prvi povojni zunanji minister. Toda prav ob Rapallu je prišel v opozicijo proti srbskemu centralizmu in je začel propagirati federativno ureditev. Naj se ob koncu dotaknemo še vprašanja, ki je Italijo med prvo svetovno vojno najbolj pretreslo. Zloma fronte pri Kobaridu ali ka- kor ga še danes kratko nazivajo »Caporetto 1917«. Kdor prebira sedaj zapuščino zuna- njega ministra Sonnina, arhiv in dnevnik, bo obstal. Mož je ohranil svojo hladnokrvnost, svojo linijo in svoj pakt. Italiji moramo v dobro šteti eno dejstvo, da je namreč od ruske februarske revolucije dalje opozarjala svoje zaveznike na nevarnost avstrijske ofenzive na Soči, če ruske vojne sile popuste. Sicer je bil res bolj general Ca- dorna, ki je zavezniška poveljstva o tem kar bombardiral, toda tudi Sonnino kot zunanji minister ni molčal, o čemer govore dokumenti iz njegovega arhiva*^. Zavezniki so to upošte- vali in vnaprej obljubili vojaško pomoč, niso pa sprejeli Cadomovih načrtov, da bi na soš- ki fronti prešle v ofenzivo ob italijanskih tudi močne francosko-angleške sile. Iz tega sledi, da ob zlomu pri Kobaridu dobi Cadorna glav- no besedo, da obvešča zaveznike in prosi za pomoč, ki je že bila zagotovljena in to ne enkrat. Italijanska vlada in Sonnino samo sekundirata. Tu se pokaže Sonnino, ki preide v napad na samega Cadorno'« zaradi njego- vega prvega poročila o zlomu fronte z dne 28. 10. 1917, ki je preko Švice prišlo v svet, ko ga je italijanska vlada »cenzurirala« in zap- lenila objavo, saj je kar v prvem stavku ge- neral Cadorna vso krivdo naprtil italijanske- mu vojaku zaradi »mancata resistenza« po- manjkljivega odpora, ki ga ni dajal sovraž- niku, to se pravi, je bežal. Sonnino v svojem dopisu Cadomi z vidika zunanje politike se- veda očita, da v takih okoliščinah ne more pričakovati vojaške pomoči, če je vsa krivda na italijanski vojski. Kdo jo bo le podprl? Doda še drugo, da je s svojim korakom za- pravil pridobljeni kapital simpatij, ki jih je Italija dosegla. Že 1. 11. 1917 sledi nov pro- test, naslovljen na novega predsednika vlade V. E. Orlanda, da se ve, da Cadorna načrtuje umik italijanskih sil iz Albanije, kar bi dalo nov pogum našim nasprotnikom in »spravilo v obupen položaj rešitev jadranskega vpra- šanja.« Iz njegovega dnevnika pa vemo, da je glede italijanskega vrhovnega poveljnika in njegovega zadržanja med vojno skušal do- biti sodbe in ocene tudi vrhovnih poveljnikov zavezniških sil, tako francoskih (general Foch) in angleški (general Robetson). Oba sta daia slabe oznake, češ da Cadorna ni znal de- lati s podrejenimi, še najmanj pa je iskal stik s četami. Kratko naj dodamo tu, da je Cadorna kot vrhovni poveljnik bil pravi diktator tudi nas- proti vladi, ki mu ni mogla zaukazovati; v najhujšem sporu je bil z notranjim ministrom Orlandom, kateremu je očital, da noče upo- rabiti močne roke nasproti štrajkajočim de- lavcem in pa da ne nastopa zadostno s poli- cijskimi silami glede vojaških begunov itd. Razumljivo, da mu je bila tudi cenzura zlasti delavskega časopisja premUa, da dopušča obi- ske ruskih prevratnikov v Italiji. O tem ima- mo podatek tudi pri Sonninu, ki omenja obisk ruskih socialistov poleti 1917 v Italiji; šlo je pa za trockiste, ki so tedaj bili udeleženi v vladi. V teh notranjih sporih Italije je slednjič ob zlomu pri Kobaridu zmagal V. E. Orlando, ki je iz notranjega ministra postal novi pred- sednik italijanske vlade. Ta je takoj sklenila odstop generala Cadorna. Kot je iz prejšnjega razvidno, je Sonnino bil na liniji Orlanda, kar pa nam njegov arhiv ne izda, o Cadorni ni tu nič več kot tisto, kar smo zgoraj navedli. Pač pa najdemo zanimive podatke v dnev- niku, zlasti tiste kratke zapiske o konferenci v Rapallu, ki se je začela 6. 11. 1917 na po- budo L. Georgea in zbrala zavezniške pred- sednike vlad in njih generali teto, le Cadorna ni bilo zraven'^. Posamezen zapisek je kra- tek, toda kar štiri strani v priobčeni izdaji povedo zelo dosti o položaju pri Kobaridu in 196 : kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 po njem. Ni naš namen obdelovati celotno sliko. Da je bilo zelo hudo. nam pove zapisek o izjavi Lloyda Georgea, ki ga tu navajam: »Situacija je težja, kot smo pričakovali«. Ra- zumljivo, če posluša Cadornovega namestnika generala Porro, ki pove, da imajo Italijani na fronti le 377.000 mož nasproti 600.000 voja- kom avstrijsko-nemške vojske. Da je ta zad- nja številka le malo pretirana, da sta pa Hindenburg in Ludendorff že sklenila umak- niti nemško vojsko s Soče, o čemer niso tu še nič vedeli zavezniški predstavniki, saj je Sonnino, ki je zelo malo govoril, povedal še to, da je pričakovati novo ofenzivo iz smeri Tridenta. Skratka sklep je bil, da se usta- novi Consiglio supremo di guerra — Najvišji vojni svet, v katerem bodo zastopani vrhovni štabi zavezniških vojska. Ta bo odločal, kaj bodo zavezniki še ukrenili na fronti ob Piavi. Ne smemo se čuditi, da sta Orlando in Sonni- no sporazumno povedala, da bo italijanske vojne sile zastopal general Cadorna, bil je ta- ko povišan in hkrati odstranjen. V zvezi s Kobaridom moramo navesti še en dokument Sonninovega arhiva, ki je brez odgovora, razumljivo, saj ga je pisal tajnik zunanjega ministrstva, ima pa le neke od- meve, ki niso direktno povezani z njimi v samem dnevniku. Gre za zaupno poročilo, «relazione riservatissima« G. De Martina. Pred letom dni je izšel njegov dnevnik, spo- mini, ki ga tu ne bom navajal (mož je bil zelo umirjen nacionalist). V tem strogo zaup- nem poročilu svetuje svojemu šefu tudi to, da se italijanska vlada posluži Vatikana, ki ima tesne stike z Nemčijo, kar je pokazala akcija papeža Benedikta XV. za mir poleti 1917. Avstrijske monarhije ne omenja, vedel pa je najbrže (Kronika 1. c), kar je Sonninu poročal 1915 tridentinski politik De Gasperi. De Martino svetuje tu Sonninu navezavo in- direktnih stikov, torej ne s sovražnikom sa- mim. Drugo pa je, da bi td le služili »a savoir a quoi s'en tenir. ..« (francoski v tekstu), to je, treba je le vedeti, na kaj se omejimo. Va- tikan bi mogel dobiti od »sovražnikov« suve- reno garancijo. Ima sam interes, da »posega uspešno v stvari« in to »tajno«, kot že znajo Le tam. Ce pa ne bi držali tajnosti, lahko ved- no vse zanikamo (»sconfessare ogni cosa«). Razumljivo je tudi šlo za to, da prikrijejo vse pred svojimi zavezniki. De Martino še nadaljuje, da vse to »ne iz- ključuje nujnosti... zopet vzpostaviti pre- stiž in čast italijanskega orožja«. Omenili smo že, da je to bilo tuje prav novemu vojaškemu poveljstvu generaloma Diazu in Badogliu, ki sta prešla v stalno defenzivo vse do 24. ok- tobra 1918, ko se je avstrijska vojska že raz- hajala, medtem ko je bil Cadorna s svojimi 12 soškimi ofenzivami tako rekoč v stalni ofenzivi. Iz zapuščine zunanjega ministra Son- nina kaže, da se je z italijansko generaliteto kar strinjal, le v začetku oktobra 1918 jo je malo vzpodbujal. Tudi glede navezave indirektnih stikov ni- mamo pri Sonninu prav nič. Mogoče je Sonni- no menil, da mora stati daleč stran od vsega tistega, kar se imenuje Vatikan in vatikanska politika. Naj dodam še to, da je rojen v Egiptu bil protestant, toda ne samo zaradi te- ga. Zaradi linije italijanskih nacionalistov in skrajnih desničarjev je šel tako daleč, da je v Londonskem paktu uspel, da so sprejeli zahtevo, da se Vatikan na noben način ne sme pritegniti k sklepanju miru. Glede Benedikta XV. in njegovega poziva za mir je pa prav Sonnino bil ostrejši od francoske in angleške zunanje politike; res pa je, da je močno od- meval proti vladi v sami Italiji. Sonnina je zato tudi zadel protest vodje katoliške akcije Della Torre in to šele 26. 10. 1917'», da kaže, da so se opogumili, ko se je že razširil glas o Kobaridu. Skratka, Sonninu ni bilo možno navezati tudi indiirektne stike preko Vati- kana. Pač pa jih je navezal finančni mini- ster F. S. Nitti in to skoraj gotovo z vednostjo samega predsednika vlade V. E. Orlanda. Ne bi tu omenjali, da je Nitti bil le do neke mere filogermanski, zato mu je bilo lahko najti zve- ze. O tem pa imamo študijo znanega zgodo- vinarja Alberta Monticoneja, ki jo je gradil na arhivski zapuščini samega ministra Nitti- ja, Nitti in veUka vojna 1914—19182«. Nitti se je preko posrednika povezal s kardinalom- tajnikom Gasparijem in ta je v Nittijevo to- lažbo sam preciziral, da ne gre za »separa- tni mir« med Italijo in Avstrijo, temveč za »sporazum, ki naj odpre pot k miru«. Šlo je seveda vedno zato, da bi zvedeli, kaj bi in kaj hoče monarhija odstopiti Italiji poleg Tridentina, ki ga je že ponujala pred vojno 1915. Izmenjava mnenj med Nitti jem in Gas- parijem je prenehala spomladi 1918, ko so zahodni zavezniki začeli s svojo ofenzivo na francoski fronti. Nimamo nikakih dokazov, da bi Sonnino bil o tem obveščen, vsaj njegov dnevnik o tem molči. Toda prav njegov dnevnik je zelo bogat zapiskov, kako se je mož razburjal, ko je zvedel za »tajne stike« svojih zaveznikov in prijateljev tako v Parizu kot v Londonu, a so mu ti vse zamolčali, ali ga šele zelo po- zno obvestili, celo takrat ko je že prišlo v javnost. Gre zlasti za afero Siksta Parma- Burbon, svaka zadnjega cesarja Karla Habs- burškega, ki je prejel od njega samega pis- ma, da se poveže z vodilnimi možmi Fran- | kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 197 ! cije, s samim Clemenceau]em. Ta pa je pisma priobčil, da je udaril po nadutem zunanjem ministru monarhije Czerninu, ki je spodna- šal samega vladarja. Sonnino je igral vlogo velikega užaljenega diplomata, čeprav se je v njegovi neposredni bližini, v italijanski vladi sami, dogajalo isto. Kaj ni imel Wilson le prav, ko je v prvi svo- jih štirinajstih točk nastopil proti tajnim po- godbam? Sonnino je nato v italijanskem par- lamentu menil, da bo politika, diplomacija pa še zlasti ostala tajna. Zato njegova zagrize- nost v Londonski pakt. O tem pa je Nitti bil drugačnega mnenja, seveda je pa med leti 1915—1918 bil lepo tiho, toda v svoji zapuščini je le pustil zapisek^^: »Nič ni bolj idiotskega, kot ta sporazum .. ., ki je kompromitiral bodočnost na nepoprav- ljiv način«^"^ Sodbo novejših italijanskih zgo- dovinarjev smo pa že omenili (Kronika 1. c. 1973). Da jo ponovim: Največja zmota Sonni- na in Orlanda (ta je prav tako molčal kot Nitti), da nista razumela anahronizma, ki ni predvideval rojstva novih držav .. . Po drugi svetovni vojni lahko dodamo še to, da zahodni diplomati niso predvidevali samo »rojstva novih držav«, marveč tudi »no- vih držav z novimi družbenimi ureditvami«, kot je naša država ki je prešla od stare SHS na Jugoslavijo, ali vedno še kraljevino. Po dobi NOB in z njo povezano socialistično re- volucijo pa na socialistično Jugoslavijo. OPOMBE Gre za citiranje Sonninovega arhiva — Car- teggilo in dnevnika — Diario, kjer dopolnjuje prvi vir. 1. Carteggio L c. str. 180—200 dok. št. 129 — str. 200—2:02 dok. št. 130. — 2. Milan Zelenika, gene- ral-lajtnat, Bitka kod Kobarida — Vojno delo 1950. O Kobaridu sta dve glavni deli: K. von Delmesinger, Durchbruch am Isonzo. Bil je na- čelnik štaba 14. armade. Gen. A. Krauss, Durch- bruch beim Flitsch; bil je poveljnik odseka Rom- bon-Km. — 3. Carteggio 1. c. str. 369—367 pismo 10. 1. 1918. — 4. Carteggio 1. c. str. 362—364 in še 369—373 pismo 11. 1. 1918. — 5, Carteggio 1. c. str. 367 dok. 253 10. 1. 1918. — 6. Carteggio 1. c, str. 373 dne 14. 1. 1918. — 7. Carteggio 1. c. str. 376—379 21. 1. 1918. — 8. Cartegio I.e. str. 390 dok. št. 265 15. 2. 1918 in dok. 266. — 9. Carteggio 1. c. str. 418 dok. št. 290 25. 5. 1918. — 10. Car- teggio 1. c. str. 683 št. 497 in naslednji. — lOa. Diario 1. c. str. 190—193 zapis 10. 9. 1917. — 11. Carteggio 1. c. str. 355—356 dok. št 247. — 12. Carteggio 1. c. str. 383 26. 1. 1918 glej še Steed, Trent anni di storia europea 1897—1922, Milano = 653 str. — 13. Carteggio 1. c. str. 383—387 na- daljni dokumenti o kongresu str. 391 dok. 268; str. 392 dok. 272. — 14. Carteggio 1. c. str. 387— 389. — 15. Carteggio 1. c. str. 397—398 26. 3. 1918 in str. 410—412, 5. 6. 1918. — 16. Carteggio 1. e str. 323—324 30. 10. 1917 Cadami in še str. 325 1. 11. 1917 Cadomi. O Cadomi si je dal Diario str. 204 poročati tudi oba najvišja zastopnika za- vezniških vojsk gen. W. Robertsona V. B. in gen. Focha Francija. Oba sta očitala Cadomi, da ni imel stikov z vojaki. — 17. Carteggio 1. c. str. 218 11. 5. 1917 Cadorna in mska situacija; str. 225 16. 5. 1917 Isto Sonnino. — 18. Diario 1. c str. 206—210 Konferenca v Rapallu 6.-7. 11. 1917. — 19. Cartegio 1. c. str. 313 26. 10. 1917 protest Della Torre. — 20. A. Monticene, Nitti e la gran- de guerra 1914—1918, Milano 1961. — 21. Car- teggio 1. c. str. 401 opomba Sikst Parmski-Cle- menceau. Diario 1. c. str. 160—162 Sonnino v Parizu zve za afero Sikst; str. 179—180 o tem razgovor s kraljem Jurijem V. B. str. 266 21. 4. 1918 dobi od francoskega poslanika prepis pis- ma cesarja Karla kar zadeva Italijo. — 22. Mon- ticone 1. c. str. 10 opomba pod 20 o Londonskem paktu.