Gerkveue zadeve. Ljubezen sv. Očeta Leona XIII. do Slovanov. (V proslavo SOlptnicp škofovanja priobčil Fr. Muršič.) ^Ljubi nas, pri Bogu brata svpta Za-te molita Ciril, Metod!" 2. Sijonski čuvaj sv. Petra, sv. oče Leon XIII. pa ne skrbi samo za naše severne brate, ampak njegovo očetovsko srce bije v vroči Ijubezni za ves slovanski narod. Kakor žarko solnee v bistrem potoku odseva Leonova Ijubezen do Slovanov v krasni okrožnici »Grande munus« (veliko delo), katero je razposlal vesoljnemu krSčanstvu dne 30. septembra 1. 1880. Znamenita je ta okrožnica, kajti pojašnjuje naSo zgodovino, odkar sta delovala med naini sveta blagovestnika, solunska brata Giril in Metod. — V začetku oinenja sv. Oče, da je rimska stolica vedno pošiljala raznim narodom oznanjevalce sv. vere. tako je poslala tudi slovanskemu narodu sveta blagovestnika Girila in Metoda. Hvaležni so bili Slovani sv. apostoloma za neprecenljivi dar sv. vere, ter so ju visoko častili. Riinska stolica je celo dovolila 1. 1863 Cehom in Hrvatom vsako leto 5. julija obhajati praznik v čast sv. Girilu in Metodu. Ker so pa verni Slovani sv. brata visoko častili, hoteli so tudi, da bi se njiju eeščenje in praznik razširila na vesoljno krščansko cerkev. »Ker pa še ta stvar«, piše Leon dalje v svoji okrožnici, »do današnjega dne ni rešena in so se v teku časa po teh pokrajinah predrugačile državne okoliščine, zdi se Nam, da se ponuja primerna prilika, podpirati slovanske narode, katerih blagor in zveličanje Nam je vedno zelo pri srcu. Kakor torej nočemo, da bi se naša očetovska ljubezen zanje v kaki zadevi pogrešala, tako hoeemo, da se širi in množi češeenje tako svetih mož, ki bodeta, kakor sta nekdaj s sejanjem katoliške vere slovanska ljudstva klicala od pogube k zveličanju, ona tudi zdaj mogoeno branila z nebeSkim varstvom.« Nadalje pripoveduje sv. Oče o velikem trudu in naporu, o raznih sitnostih in ovirah, ki so se stavile apostoloma pri oznanjevanju sv. vere. Omenja tudi, da sta pri vsem tem, v vseh stiskah in težavah vedno iskala pomoči, zaslombe in tolažbe pri sedežu sv. Petra v Rimu, da sta se zvesta sinova sv. cerkve trdno oklenila namestnika Kristusovega, dobro vedoč, da le v jedinosti z rimskim papežem rodi oznanjevanje svetih resnic zaželeni sad. Gujmo Se, kaj piše sv. Oče h koncu svoje okrožnice, ko je natanko orisal plodno delovanje sv. bratov: »Zato izpoznavamo, da smo dolžni Bogu hvalo, ker se nam nudi ugodna prilika, slovanskemu ljudstvu biti postrežnim in v njegovo občo korist delati ne z manjšo gorečnostjo, kakor se je pri naSih prednikih vselej kazala. To je naš namen, to jedino želimo, potruditi se z vso močjo, da bi se Ijudstva slovanskega imena poučevala po več.jem številu škofov in mašnikov, da bi se utrjevala v spoznanji prave vere in v pravi pokorščini do cerkve Jezusa Kristusa ter iz lastne skušnje dan za dnevom bolj čutila, kolika obilnost dobrot prihaja iz naprav katoliške cerkve domačemu življenju ter vsem stanovom države. Zakaj one cerkve tirjajo največ naših skrbij in ni«l ni, kar bi silneje želeli, kakor da bi mogli vstreči njihovi koristi in sreči ter bi vse združili s Seboj v stanovitno zvezo složnosti, ki je največja in najboljša vez blagosti. Ostaja le, da je Bog, ki je bogat v usmiljenju, nagnen Našim namenom in začeto podpira. Mi pa imamo med tem Girila in Metoda, učitelja Slovanov, zagovornika, o katerih zaupamo, da nam bode njuno nebeško varstvo toliko pomagalo, kolikor se trudimo Mi razširiti njuno češčenje«. Kot najdražje, zlato zrno cele okrožnice blišči se pa iz naslednjih vrstic: »Zato ukazujemo, da se dan 5. julija, kakor ga je določil Pij IX. srečnega spomina, v koledarji rimske in vesoljne eerkve uvrsti in vsako leto praznuje praznik svetnikov Girila in Metoda z lastnimi dnevnicami in lastno mašo po obredu manjšega dvojnika (cuni ritus duplicis minoris Officio et Missa propria), kakor je to odobrila kongregacija za svete obrede.« Ni li ta krasna okrožnica za Slovane velikega, da, epohalnega pomena? S tem, da je sv. oče Leon XIII. praznik sv. Cirila in Metoda povzdignil v vesoljni, je oklenil vse one slovanske narode, ki so se že skoraj odtujili po razkolništvu, k sv. katoliški cerkvi in ne vr- hovnemu poglavarju. Mnogo je uplivala znamenita okrožnica na vse Slovane. Nje upliv so čutili tudi pravoslavni Slovani in vest jim je jela očitali, da tavajo po temni zmoti; pa žal, da še se strastno diže svo.je zinote Rusi, Srbi in Bolgari. Pri zadnjih se je sicer v našib dneh že jelo svitati ter se nameravajo združiti z Rimoni. Oe<; svetlobe pa bo se usmilil tudi ostalih našili zgubljenih bratov ter jih bo o pravem času poklical k čedi dobrega pastirja rimskega papeža, ki želi tako goreec vse Slovane priviti na svoje ljubeče očetovsko srce. Hvaležen je Slovan vsikdar za vsako drobtinico, kako da ne bi bil hvaležen na toliki dobroti sv. Očeta! Takoj se mu poklonijo in zahvalijo za apostolski list v Rimu bivajoči slovanski duhovniki. Prijazno jih sprejme sv. Oče ter jih ljubeznivo nagovori rekoč: »Skrbite, da se ta apostolski list povsod dobro razglasi med kršuanskim Ijudstvom.« Iz vseh slovanskih pokrajin hite meseca julija 1881. na obletnico verni Slovani v Rim, da bi se osebno zahvalili dobremu Očetu. V imenu vseh se inu je zahvalil prevzvišeni vladika J. .1. Strossinavr ter poprosil za vse Slovane apostolskega blagoslova. Sv. Oče pa so nagovorili slovanske romarje s temi-le pomenljivimi besedami: »Rim, stolno mesto katoliškega sveta, Vas je željno pričakovalo in Vas v ljnbezni danes objema. NaSe očetovsko srce pa se tako silno veseli Vašega številnega pohoda, da kar je svoje dni sv. apostol Pavel rekel o svojem Titu, smelo tudi mi ponovimo o Vas: »Bog Nas je potolažil z Vašiin prihodom«. Ze od začetka Našega papeževanja, ko sino videli, kako neusmiljeno stiskajo sv. cerkev od vseh stranij, nas je volja obšla proti jutru se ozreti, bi li spomin na preteklost Nam ne posvetil s kakim razlogom in potrdilom veselega upa za prihodnje; zdaj pa se je po božji dobroti zgodilo, da ravno današnji dan nam podaja del — in ne najmanjši del — tega tolažila, ki smo takrat namerjali ga med Vami iskati.« Radostno inoramo vsklikniti pri teh besedah s pesnikom: ^Upanje smo sladko Ti Slovani, Slava! kličemo za Te užgani." Pa še dalje govorijo sv. Oee slovanskim romarjein: »Kadar se povrne jedinost v veri in bodo zagotovljene pravice posameznih dežel, potem še le se bode veliko zanašati na Vaše prizadevanje in moč za razširjevanje kraljestva božjega na zemlji: ker po božjem sklepu se kaže, da je slovanski narod prihranjen za posebne namene .... Vi bodite priče, da spoznajo vsi, da Naša očetovska dobrovoljnost v ljubezni objema vso blagodušno in veliko družino slovanskih narodov in glede na to je najgorečnejša želja Našega srca, da naj se z največjo vnerao, z nepremakljivo zvestobo držijo katoliške cerkve in da se tudi niti jeden naj ne izgubi iz te presvete barke.« V spomin slovanskega potovanja v Bim je dal postaviti sv. Oče v cerkvi sv. Klementa na svoje stroške nov oltar na čast sv. Cirilu, čegar sveli ostanki počivajo v tej cerkvi. Tako važnega pomena je torej znamenita okrožnica »Grande munus«: ,,Zat6 pa hvalo rau recimo, Nam ,,graude munus" podaril ,je milo. Zato med papeži, ki jih častimo, ( Ime se i njpgovo bo svotilo: Kar Hadrijan je nckdaj bil vst.anovi!. To Lcv mogočni zopet lio ponovil."