Pošfno tekoči račun št. 24. (Conto cortenie con la posta.) Posamezna številka 20 stotink. Stev. 48. V GORICI dao 29. novembra • <*'*? Letnlk V. GORIŠKAŠTOAŽA JcüajH vs»«.u aiedu opuidue. z Siane za. erlo leio i2iir, za cn mesec 1 L, ica inozemstvu 20 L. Na naroMa brez doposlano na- ročnine se i e oziramo. >» •-> UredniStvo fn aprava: uL Vetturlni 9. — — -. stnctnVORNI I.JRFnNIK: ROMAj^CEJ. — — VI ste kol neurje, val, ki s silo preko nas zamahnc, mi smo kakor skala, ki vselej ostane, kadar val izplahnc. NefrAnkiranfc pisma sc ne sprejemajo. Oglasi se plačajo naprej in stanejo 6 lir' v visočini ene^a cm v eneni stulpu. — — List izdaja konsorci] »GORIŠKE STRAŽE«. — — ~ — Tlsk »NARODNE TISKARNE« v Gorici. — — Pogoji za pravi sporazum. Ncki laški parlamcntarec mc jc lani , vprašal: »Kako stc Slovani sprejcli Ita* i lijo?« Nato scm mu odgovoril: »Slovani J smo želeli priti pod Jugoslavijo; kdor bi j drugče govori!, bi bil neiskren in govoril bi nercsnico. Kakor smo privoščili sled- njemu Italijanu, da bi bil pridružcn ma* teri Italiji, tako je bila na.ša vroča žclja, da bi se zadnja slovenska vas priznala Jugoslav1! ji. Nc samo do konca vojnc, j ampak naprcj vsc do rapallskega mini jc bilo to nclc naša želja, temveč pred* met naše borbc. Odločujoče državc so šlc prcko nas in nas prisodile Italiji. j Usoda jc bila zapečatena. Nam ni pre* ostalo drugega nego da lojalno priznamo dovršcno dejstvo. Polagoma, polagoma se je nas narod uživljal v novc razmere. j Do rapallske pogodbe smo ^lcdali v ita* Hjanskih oblastnikih. samo zastopnikc ectverozveze, po sklcpu mini pa so nam postali zastopniki naše skupnc države. Kralj Viktor Kmanuel III. jc postal nas kralj. To našc stališčc jc bilo naravno in zato Vam bo gotovo umljivo.« Mojc iskrene besede so parlameiv tarcii zvcselile in dodal je, da bodo s časom primorski Slovani nclc spoš.tovali italijansko državo ,marveč jo cclo ljubili, kcr bodo doživeli v njej najveejo svo* bodo. Po' liberalnih tradicijah državc jc nemogoče, da bi ta kratila narodnc pra* vice, ki so jih imcli Slovani v Avstriji; da, šc več: vcliko vec imamo pričakovati od Italijc kakor od Avstrijc. Parlamcntarcu scm odgovoril: »Pu* I stimo času, da izreee o tcm sodbo.« Na tcm stališču stojimo še dancs gi~de države. Kaj pa glede razmcrja rncd sloven* skim in laskim ljudstvom? Od kraja jc bilo na.še ljudstvo nezaupno razpoloženo napram italijanskcmu. Rcalno življcnjc z vsemi vsakdanjimi potrebami pa jc si* lilo našc lj'jdi v vedno večje stikc z Ita* lijani. Struja, ki jo zastopa podpisani, jc prva javno poudarjala potrcbo sporazu* ma z italijanskim ljudstvom. Modrovali smo takolc. Mi Slovenci in Italijani smo soscdjc, šc vcč: marsikod živimo mcšano na is tcm tcritoriju. Živeti moremo ž njimi ali v mini ali v boju. Ker si nikdo ne želi boja, poskusimo vsc, da pridemo do mirnega in čc mogoee do prijateljskc* ga sožitja. Ko bi šlo za kratko c'obo so? sedstva, bi se lahko šc pomišljali. Toda »Usoda« je zapisala, da homo Italijani in 'Slovene! vcčno sosedje. Čisto vsccno je, kje so mcjc: na Snežniku ali na Livenzi, v Ljubljani ali v Čcdadu. Tako smo nc== kako določcni za skupno življenjc. Za? torej iščimo poti do mirncga sožitja. To jc bilo in jc naše načakio stališče. PRVI STIKI. Da bi pokazali, da nam jc taja po- ,i>anska ncstrpnost, smo iskali stikov z Italijani. Da jc bila v nas zares dobra vo* lja dokazujejo razna skupna udružcnja. Sestavili smo zajedno z italijanskimi li? beralci, socialisti, rcpublikanci in fašisti edinstven odbdr za varstvo vojnih o.ško* dovanccv; italijanskc in slovcnskc stavbs nc zadrufie so se združile v eroto; goriš* ka Zadružna zvcza jc pristopila k la.ški državni nadzvezi; cluhovsko drustvo jo pristopilo k državni nadzvezi, nckatcri veleposcstniki so pristopili h a.urarni zvezi. Tc zveze so bile mo.uocc, kcr so bili zato dani no^oji: spoštovanjc med* scbojnih pravic, zlasti jczikovnih. V teh korporacijah sc ni nikdar žalil nc naš nc laški jezik, tiskovine so büc dvojczične in skupno ^lasilo Zvcze zadruij voinih oškodovancev izhaja v obch jczikih (»Obnova Goriskc«). V tch organizaci« jah sc jc ocitova'o pravo in iskreno so* delovanje obeh narodov. BRIDKÜ RAZOČARANJH. Dočim smo Slovcnci kazali iskreno dobro voljo za sodelovanjc in smo opa= zili isto odkritosrčno voljo pri raznih ita* liianskih skupinah, nas je živo v sree y.adelo dejstvo, da nam v'lada kot zastop* nica državc doslcdno krati naše narodnc in prcdvscm jezikovne pravicc. Državni uradi so jeli ('opisovati našincem v ita= lijanskem jeziku, vecinoma so slovens ske vlo^c vobee vračali. Na sodnijah sc jc jclo dovoljcvati nas'inccm .ijovoriti lc potom tolmaca, na postajah in postah so tisočlctna krajevna imena prekrščaii, ta= ko da naš človck ne dobi vozne.^a listka, ako kličc »Dornber^«, ampak mora reči Montespino, ki ni prav nobeno rimsko imc in i*a izpred 18. oktobra 1920 ni poz* nal šc noben eJovck na svetu. Vse tc in slične ^rdobe so obsojali vsi poštcni Ita- lijani-domačini, ki so večkrat izjavljali: »Na ta način se nc bo vlila Slovencem ljubczen do Italije.« NAJNOVFJŠ1 UDARlüC. Pred par tedni smo Ua doživeli. Za* dala nam ^a je oseba, ki jo siccr oscbno .Uloboko spoštujem, a jc vsled zadnje^a iidarca ne morcin imenovati z dru.^o be* scdo kakor trinoj». Kar čcz noč jc vrjjel Dr. Iv. Pascoli slovcnski jczik iz dežel- nct^a odbora. Na.ši župani dobivajo do? pise v laškem jeziku. Sele par dni je, kar mi je na Travniku rekel ncki župan: »Tako scm postal v 24 urah analfabet. \Tse mi mora tajnik tolmaciti.« .Gospod dc/clni konvisar! Ali sc nc spominjate, da stc nekoč pripadali Av* striji in kako ste tedaj živo obeutili, ec Vam jc vlada le trohico pravic vzcla? Mari mislite, da naši župani niso ljudje? | Mari menite, da naše ljudstvo nima I svea? Ako vas je kedaj Avstrija z bilko | zadela, ste Vi naše ljudstvo s kolom uda? | rili. Ko smo zajedno bivali v Avstriji, I smo mi iskreno privo.ščili furlanskemu ' Ijudstvu vse pravicc. Naša vroča želja je bila, da bi slcdnji laški pomctač mo? ^*el dopiyovati z uradi v svojem jeziku. To mu je bilo dovoljcno in nam je bilo to v.šer. Gospod komisar! Ako jc v Vas .sc ttohico nravično.sti, in o tcm nc dvo? mimo, potem vrnitc nam nase pravice! KAJ ZANAPRKJV Uvodoma smo • doprincsli dovolj dokazov, kako jc v nasem narodu napre? dovala misel za sporazum. Da ni ostalo pri misli, scm v uvo pridkani. Zbornica mu je zato izrc* kla z vcliko večino zaupnico. •— C>lcdc Slovenecv jc Mussolini povedal svoje stališče poslancu Wilfanu, ko jc zaklieal: linake pravice — enakc dolžnosti! Mo* žajli ^ovor poslanca Wilfana jc napravil v zbornici globok utis. V kratkem sc pokaže, ali je Mussolinijcv klic lc lepa boscda, ali je resno misljcn. — Program Mussolinijev je: V notranjosti države rei, varenost in disciplina; v zunanjem s Vet u pa hoec I tali j a biti popolnoma e- nakopravna z vclesilami. Mussolini je bil na konferenci v Lozani, a zdi se, da ni posebneija dosegel. — Sitnosti delajo Mussoliniju lastni otroci, fašisti. V se* .r.titu jc v ponedcljck dcjal, da siccr nc bo razpustii fašistovskih ect, da pa upa zatreti vsako nasilje. Tcžko bo, spraviti vra.ua nazaj v steklenico. — Krcpko za* uSnieo je prisolil Mussolini onim sic* vam, ki se hoecjo zdaj skrivati za nje* qov plašč. Takolc liravi: »Mnoijo onih, ki v tch zadnjih dnch kriee so.qlasajo z n»ano, živo zaničujem; j*re za duše ali c'u.ske, ki tckajo na eno stran, kadar vlečc ujtjoden veter in se zaženejo v dm* J.JO stran, ko vetcr sprcmeni smcr.« Vladi je parlarnent dal z 275. proti 90. ^lasovom polnomoe, da reši finanč* no vprasanjc in pa uradniško. — Mus- solini hočc tudi uvesti nov völilni red. i ?vuimoen-jjša stranka naj bi dobila dvc i tretjini poslancev, ostalc strankc pa si ! sorazmerno razdelijo eno trctjino scde* ! /ev. Proti temu načrtu se posebno upira Ljudska stranka. Nemčija je v stiskah, ker so ji yah vcaniki naložili o^romna breincna. Vsak teden jjredo vrste vlakov, naložcnih s premo^om, stroji,. žclezom, živino v Francijo na raeun vojnc odškodnine. Zato je nemški denar silno padcl na vrcdnosti. Nemci dokazujejo s svojo bedo, da tch velikanskih odškodnin zma.L^ovalccv nc morejo in nc morejo plaeati. Prcjšnji ministerski predscdnik Wirth je odstopil, sledila mu jc nova vlada strokovnjakov. ki ji naeeljuje dr. Cuno. Jugosluviju stoji prcd važnimi do* ^odki. Hrvatski poslanci, ki dosedaj ni* so sodclovali v državnem zboru, se pri* pravljajo, da pridejo v Belgrad.. Vreči hoecjo sedanjo vlado, da pride do novih volitev. Hrvatski blok je izkljuei! fran* kovee, ki zahtevajo ncodvisno hrvatsko renubliko. Po skupnem zborovanju so hrvatski poslanci izdali sledečo objavo: Pooblaščcnci hrvatskega bloka so imcli , raz^jovore z zastopniki opozicijonalnih skupin in pa z najmcrodajnejšimi vodi* telje srbskega gibanja, ki stremi za spo* razumom s Hrvati. Obvestili so jih o stališeu bloka gledc neznosne^a stanja pod sedanjim režimom. Ti pogovori so privedli c'o soglasnega preprieanja, da zahtevajo sedanje razmere skupno srbo? hrvaško usmeritev.« Nato naznanja Hr* vatski blok, da pride z Radieern na če* lu v Belgrad. — V zunanji politiki ugled Jugoslavi'e narašea. Sporazumela se je z Bol^ari, igra važno vlogo v sporu med Turki in Grki in tudi sporazumu z Italijo j se bliža. Mi si ga od srea želimo. ! Avstrija je dobila vcliko nosojilo od dru.qih držav, zato so ji pa dali jcro* ba. Njeno državno gospodarstvo bo nad* zoroval zannnik tujih držav. Upanje jc, da si ta boinik morda šc opomorc. ..... ! V ANOLIJI so imcli 15. t. ni. vditvc in Lcjd Žorž, ki jc i bil štiri leta jjospodar cvropske politikc, jc bil z vso- svojo stranko strašno ixirazen. Nasprotna stranka, konservativna, ki jo vodi Bonar Lo jc debila 343 poslancev, dclavska stranka 141 poslancev, neodvis- ni liboralci (Kski) 60 ix>slancev. Lojd Žoržcva liberalna stranka je šele na četr- tem nicstu z 52. lnožmi. — Nova vlada hooc prijatcljstvo s Francozi, je l>c>ij so- vražna Neinceiii, nasprotna delavstvu in uosi prav kapitalistično lice. V Indiji, v i-jfiptu, na Irskcin žc čutijo, da je trda ro- ka prijela za krmilo. TUKČI.1A jc stopila zopet na pozoriščc in njen pri- liod beli diplomatom lane. Vse tri veleslle. An.^lija, Francija in Italija bi rade novih dežcl, da si opomorejo. Najbolj \'elikopo- tezen načrt si je bila napravila An^iija. Dobila je oblast nad Mezopotaniijo, Fale- stino, nad deželo za Jordanom. V Artdjiji jc protflasila »iiL'odvisno« kraljevino, kralja l>a je saina postavila. Ker je perzijska dr- žava sihka, ie tudi tain Anjflež posta 1 va- ruh. Tako sc je An.uüja liotela polastiti v- setfa. ozemlja incd Kavkazoni in K^iptom. zvezati jc liotela petnilcjsko ozeinlje v Baknju 'A niosulskiin. Črez ta racun so T'.irki nanravili debcl križ. Očistili so vso Malo Azijo (,d (irkcv, ki jih je bil Anidez po&nal v vojsko proli Turkom. In nacn- krat so sc Turki prikazali v Cari^radu in (»b bol.irarski mcji. Zadeva je postajala teiiiholj zarnotana, kcr se jc Rus začel o- .ulašati. Zato so velesile sklicalc konferenco v Lozani. To je štirnajsta mirovna konferenca. Začela je 20. t. in. in sc je tidcležnjejo Ita- lija, Anjilija, Francija in halkanske drža- vc, nicd njimi Jiitfoslavija. Amerika je po- slala samo »opazovalce«. Turčija zahteva mcjo kot leta 1913., t. j. do Ma rice,, 0- drin, razorožitev pasu od bolj,rarskc meje do morja in ljudsko i^Iasovanje v zapadni Traciji. Orki se temu upira jo, z njimi pa tudi antanta, ki jc ix;stala edina v hi]xi, ko jc Turck sc^cl v njeno uialho. JBo&arija pa lioče na vsak način iineti izhöd na E- .icejsko morje in v tcm jo pedpirata Juj^o- slavija in Rumunija. O.ulasil sc je tudi - ameriški zastopnik in izjavil, da Amerika ne dopusti, da lii Turki sklepali s kako dr- žavo posebne .^(ispodarske po^odbe. Ore za pctrolcj, zato liočc imeti tudi Amerika besedo. Amerika je mneiija, da mora, če si dniffi hočejo privoščiti kcsilo na turški zcinlji, tudi ona dobiti svoj kos. Ameriko skrbijo Ixwiti pctrolcjski v re lei pri Mosu- !iii. V tamkajšnjih napravah jc naložcne^a \ 40% aiiKlcškcjra, 20!« aineriške^a in 20% I francoskcKa kapitala. Za svoj denar mora I tudi Amerika skrbcti. Take se jc torcj kon ferenca za inir izpremeuila v konferenco za petrolej. Zato pa mini nc bo in jja to- I liko časa ne bo, dokler ho ukazoval petro- lejski Kapitalist mesto pravice! STARODAVNL SEJEM SVETEGA ANDREJA V GORICI. Tudi Ictos sc bo vršil sejem «v. An* drcja. Bo pa tako vclik, kot sc nikoli nc. Trajal bo 14 dni, od pondclja 4. deeem* bra pa do 18. decernbra. Na vsch trgih v Gorici bodo stojnice, na Travniku pa že postavljajo lične hišicc. Tržišea bodo lazdeljena takolc: ! Na Travniku bodo v paviljonih na prodaj industrijski izdclki; posebno pa izdclki primorske industrije. Hišna o* prava, pleteni izdelki, obuvalo, idrijske cipkc, kmetijski stroji in orodje, električ? ni stroji in potrebščine, doma----------, posoda, volneni izdelki, kožuhovina, tkani in prcdeni izdelki in igraee. Na Stolnem trgu (Piazza Cavour) in na trj^u pri starem sv. Antonu bodo raz^ stavljcni: stavbeiii les, poljcdelsko oro* djc, orodje in potrcbščine za eevljastvo, /clcznina, ko.šare in lescna orodja. Na Katerijevem trgu in na Kornju pa dobiš: les, kolarski in tesarski izdelki, kurivo. — Nn 6'cnenem trgu sc bo proda* jala krma in si am a. — Na Placuti dobiš: sode, leseno posodo vsch vrst, obroče in lončcvino. — Na Ribjem trgu bo na pro« daj pcrutnina. — Živinski frg bo pa kot navac'no za gradom. Vozili bodo posebni avtomobili iz Postojnc, Ajdovščinc, Cepovana, od Do* brovskega gradu, iz Čcdada, Gradeža, Červinjana in Palmanove. Kdor žcli razstaviti blago v paviljo* nih ali stojnicah, naj poprasa pri Zvezi industrjeev in trgovcev v Gorici, Corso V. K. 10, 1. nadstropje. Žclimo, da se tu* di slovenske tvrdkc in pa zadrugc udele-: žijo tega semnja ki naj pridobi Gorici in vsej dežel sloves vztrajn delavnosti! Domače novice. H- Dr. Igiutcij Kßbul, stolni župnik in kanonik je zelo tcžko obclcl. V tcžkili r.irah se priporoča čč. sobratom in vseni prija- teljcm v molitev. Vztrajneniu in darovite- inu deiaveu na polju verske knlturc naj Bo.ii" povrnc zdravje! -\- Umrl je v petck v Trstu ü". Milos Kanuiščič v visoki starosti. Bil je rzredno priljubljen \p tržaškeni slovenskem svetu. Veliko zaslužnetfa je napravil kot vzgoji- telj slovenske decc, pa tudi kot prosvetni delavcc se je ndlikoval. Naj nui sveti več- na l:ic! Goriško učiteljsko društvo bode zborovalo dnc 7. decembra t. 1. v Gorici v »Trgovskcm domu« ob 10. uri dopol; dne. Dncvni red: 1. Nagovor predscdni; ka. 2. Volitev noveira odbora. 3. Slučaj- nosti. K mnogobrojni vdeležbi vabi od* hör. »Cevljarska zadrww« v Mirnu bo iniela v tržnili dneli vellkeua sejma Sv. Andreja v Qarici na Traviiiku lasten kiosk (paviiljon), v katerem bo prodajala svoje Jzdelke. Kakor znajio se prodajajo izdelki te iiaše dmnače zadrujje i)od finno »A- drija<. ; Baron Sidney Sonnino umrl. Prej* šnji teden je umrl v Rimu v visoki sta* rosti — rojen je bil 1. 1847 — bivši min. predsednik in minister zunanjih zadev baron Sidney Sonnino. Sonniho je bil večkrat minister in je igral v italjanski politiki dol.Ljii desetletja odlieno vlogo. Zgodovinsko je pa postalo njegovo imc, ko je 1. 1915 prevzel ministrsivo zuna* njih zadev in sel potem na strani An* i*Iije in Francije v svetovno vojno. Vodil je potem italijansko politiko skozi vsa teta vojne do leta 1919, ter je igral na konferenci v Versaillcsu važno vlogo. Ob- njegovi smrti so ga italijanski listi zelo proslavljali in je bil njegov pogreb nad vse sijajen. Pogovor pusluncii W Us ami /. ministr- skim predsednikom Mussolinijem. Pre* teklo soboto je sprcjel ministrski pred* sednik Mussolini nasa poslanca d.ra Wil* tana in Standerja. Pogovor se je vršil v aninistrski dvorani. G. poslanec Wilfan je obrazložil ministrskemu predsedniku naše razmere in sc je doteknil vseh na* ših vprašanj, pri čemer se je s posebnim povdarkom zadržal pri vprasan'u zame* njavc zadružncga denarja. Ministrski predsednik Mussolini se je živo zanimal za to pereeo zadevo kakor tudi za vsa druga naša vprašanja ter si je dal po? drobnosti zabeležiti. Poslanec Wilfan mu bo prcdložil o vseh toekah pogovora tudi posebno podrobno spomenico. H- Cesarski sveiuik Fran Vodopive<\ 24. nov. 1922. je preteklo 10 let, odkai Se je prcselil v veenost vsem dobro ziiani solški nadzornik Fran Vodopivcc. —¦ Bil ;je eden izmed stebrov naše^a šolstva in ostane goriškim Slovencein nepozabna osebnost. Društvu »Šolski Dom« je bil so- ustanovnik. Nadzoroval in vodil je drn- štvcne sole, sain je poučeval računstvo in risanje na deški obrtno-nadaljevalni soli, kjer se je pod njegovim sprctnim vod- sivoni izueilo toiiko naše mkidinc. — Leta 1912'. se je bil na pri^ovarjanje dnižine popoinoina razbreinenil, hoteč uživati za- slu;;eni pokoi: a ni mil bilo dano. Nenado- nia °,a je Večni poklical k zasfs.ižen?mu plaulu. Sledil jc svojeniu prijatelju in so- trudniku na solskeinv polju iicnozabirjiiiu šolskcmu svetniku Stefami Križniču po kralkih dveli mesecili. — Ob"ma bodi o- Iiranjcu trajen hvalezen sponiin v nasem narodu. Nam pa naj nakloni nebo še mno- Sfo takili moz! i Usnosobljenostni izpiti na ueite? Jjjst-u v Tolminu se ne bodo vršili 27. t. m. Novi rok za te izpite se Yo pravo* časno objvil. -| 7.(ikon za varstvo koristnili ptic. kje si? Imamo zakon za zaščito koristnih ptic in živali, ali zaliboR samo na papirju; v vesnici se niliče več nc bri^a zanj. Na- pravite samo kratek sprcliod iz Oorice v :najbližjn okclico in srecall bedete sotovo več ptičarjev, ki se vračajo z obilniin ple- norn proti mestti. Kni nosijo žive v kl'jt- kali, obešenili na palici čez raino, diwi ¦jjih nosijo inftye i:atakniene skozi .^clt-a- riec na beko ali vrvico. Vidi sc tudi, da ti ptiC.arji niso rrav nič izbirčnu ker lovijo :VTO, kar se d.a vloviti, pa najslbc še tako inajlma ii: koris-tna ptica-pevka. Tako se pyk-enca dnevno več sto teh prekcristnih živalic'in samo zato. da" se zadosti pož-, . resiio^ti nekaterih meščarskih r.ladko- snedežev. Prcti tej elabj in za čU>veštvo ni.1- dost'oini navadi, je potrebno hitrc pomofi, ker drujrače ne bede kmalu ii(b:.ne ptice. ¦ veC v naših logili v.neizmeruo škodo km:- tijstva. Zato bi bilo potrebno, dase čimprej ¦ustano.vi pri nas dru^tvo za za§čito kori-t-. Tilli ptic in živali. kakor jili imajo p:./ dru-; «ill Tjapredniii doželah, TnkC'-.ärusivo bi bile za naso dc/elo velike koristi! Khivirski in reciiacijski večer. Dru* štvo kulturnih delavcev priredi v Gorici v soboto dne 9. decembra v dvorani Tr- üovske«4a doma koneert z reeitaeijami. liirale se bodo klavirske skladbe Sehu* manna. Brabmsa, Chopina, Smetanc in V. Novaka. I.Ljrata pianistki ,t;de. Marjc* tica Hortolotti in Karmela Kosovel, reei? tira Albert Sirok. Nuročnikom »Obnowi Guriškc« se spoioea, da se je izhajanje tetfa lista uki? nilo le trenotno vsled tehnienih tezkoe in da bo prieel zopet izhajati pribodnje dni z zelo zanimivim ^radivom. »Mlekursku y.udruga r Volčuh odda mi javni dražbe v nedeljo, 10. dec. ob 3. popoldne maslo za 1. 1923. Gene pogojnc po doLjovoru. Dražba se vrši v prostorib mlekarne.« Zudnju besedu pok. župniku Fruncu Ccr\'u. — Naš pesnik France Prešeren je zapisal prijatelju Smoletu: »Zadnja se iebi je zelja spolnila, v zemlji domaei da truplo leži.« — Privlaena si, o rodna dru* da in prelestna si, eiin revnejSa in ubož* nejs'a, Srce se prirastc natc kakor hrast s silnimi koreninami. Ni Ti bilo dano po- čivati na zemlji, ki so jo naši dra.Lji bia.uos slovili s svojimi telesi. V tujem samosta* nu si betežen eakal vrnitve. »Moja usoda jc kakor ptiea, ki poje na vcji, toži svojo bol v kletki ali pa. ^ineva v krcrnpljih u* jede.« Naše ljudstvo toži po Tcbi. Moeni i,fospod Fabijan je padcl, toda ostal je pri nas tarn doli v Podmelcu. Nihec izmed sorodnikov Ti ni stal ob strani in Tvoj ,Urob je kakor urob rie* znane^a vojaka, ki zna zanj samo usmi* ljena vrba žalujka in ila euva do svoje smrti in mu daruje v pomladnih dneli vse svoje cvetje. Kadi bi poromali na Tvoj {»rob. Tujina %t»a skriva in drži nad njim svoje kremplje. Pa bi bil prišel k riam, k mali eerkviei Svete Anc, kjer je zcmlja lahna pokojniku. Zdelo bi se nam da si med nami, da nam šepečeš skozi tež ko ^rudo, ki loci ta in oni svet, da nam šepeeeš besede, ki jih razumemo. Ystali bi in se po<»ovarjali s Teboj. Tebi ne bi sijalo kakor nam ne sije to božjc solnce. Pokramljali bi med seboj. Tesno bi Ti bilo, kakor je nam tesno. Čul bi nas, ko bi-^eli kedaj velikonoeno pesem mladine. Naj Ti bo lahna zemlja tuja, zemlja ma* čeh a. Na pud jui zuvod pjuhonemih v Go: rici. — Žalostno je, da smo morali še*le od Italijanov izvedeti, da hočejo popol* noma odpraviti slovenski ueni jezik iz zavoda jiluhonemih. Nad to krutostjo se ZLjražajo šami Italijani. To bi bila vnebo* vpijoea krivica slovenskim starišcm, ki so že tako hudo udarjeni radi ijluhosti otrok. Take.ua početja nismo prieakovali niti od najhujšcLla sovražnika. Že sedaj, ko se je otrok ueil v materinem jeziku, je bilo obeevanje starišev ž njim, ko se je vrnil iz zavoda, težavno, kaj bo šc*le sedaj, ko se bo vrnil ltalijan?! Cudno je, da se slovensko ueiteljstvo v tern zavodu ni co sedaj nič o.ulasilo nroti tej nezasli- šani krutosti. Ali ne Lovori peda^odika, da se morajo «iluhonemi učiti v materi* nem jeziku? Ueitelji, ali vas ni več v zavoHu? Ali ste postali tudi.vi ^luhonc* mi? Pričakuiemo v tern oziru pojasnila. Na take nečloveške krutosti ne smeino molčati. (lujcmo, da sta ta z1oein pripra* vila učiteli Portclli, ki najbržo ne pozna niti naiprimitivnejših pravil peda^o^ike in ••¦»a podtajpik odbora L. Vkirig skunno s sc-Janjim deželnim kom'sariem. Žalost* no! Ali se bo našel v ittilijanski javnosti nostenjak, ki bo po^umno nastonil proti tomu nasilju nad nesreenimi slovenskimi LJkihonemimi? Cakamo. Fa^isti zasedli z&rudbo CiriUMeto* dove sole. V ncdcljo 19. t. m. so fašisti zascHli šolsko zgra^bo Družbe sv. Girila in Mctoda v seki Martinčieu pri Grižnja- nu in jo izroeili obeinskemu prcdstojni* štvu, da otyori v njej italijansko Solo. Politično gibunje koroških Sloven- ci-v. Politično in ^ospodarsko drustvo za Slovence na Koroškem je priredilo v Lc* dincah javen shod, na katerem je poro* eal dež. poslan'ec Poljanec. Shod jc bii prav dobro obiskan in so prišli ljudje ra* zen iz domače obeine in soscdnjih kra* jev celo iz Loi*e vasi Marije na Zili in Št. Lenurda pri Sedmih studencih. Poslanec Poljanec je v svojem-j*ovoru bodril ljudi ny samoizobrazbo in treznost, podal sli? ko o položaju v Avstriji in končno po* zva! Slovence, naj ostancjo zvesti svojim narodnim svetinjam in naj brez strahu zahtevajo svojih pravic. Zgubljeno. V čctrtck dnc 2.V 1. m. jc ncka o- scba iz^ibila incd vo/njo / večcnrim vlo.kom iz Goricč do Hudeju^ne zaboj. Posten najditclj jc napr.)šen, da j»a odda pri i^. Antonu Maz/oli. ^> i;i C.'ardj-ci, Clorica. Neku osebn jc izjiubila v ncdcljo zvecer (id •7Ü- do 9. urc krascn prstan s briljantom 5 karat in .siecr.od ulicii Carducci, Via C'. 1'avctti, Piazza : Cristo do V. Ant. Tončič. Ker jc prstan drago* crn. spojtwin prosi poštcncjjja najditclja, p.aj p,X od? da g. adv.tu Tro//ano na davkariji, Kapucinska us lit a ,16, soba št. 13 (vojnoodškodninski oddclck) proti iako dobri"'naqradi. - ¦ ¦ .; Goriške novice. ~h Olusbenu sola Marija Kotfoja, Via Mattioli št. 9, I. nadstr. desno. Sprejema ob sredah in scbotali (,d 4. in po! do 5. in pol. v Miklavžcv nustop. Splošno slo- vensko žensko društvo« y Gorici priredi dne 6. decembra skupno z »Goriško slo- ; vensko Omludino« v dvorani »Tr.uovske- Kn dema« Miklavžev nastop za šolskc o- troke. — Staiiši naj pošljejo svoje otroke k iDredstavi ob 3. uri nepoldne. — Darovc za posaniczne (.stroke se ne sprejema, pač pa se prosi in hvaležno sprejinc, ])ecivo ali sadje, ker bode vsak ctrok vclobii v za- \itku i:ekaj za pod zob. Darove naj se pošlje 5. decembra od 2. do 4. ure v dm- štveno s(.bo \T »Tr.^ovskeni domu<-. : Čhiince > Splosiwxa slovcnskc^a senskega drustva«, ki se hočejo ndeležiti »Miklavžcvcffa vcčera« za odras-le dne 9. decembra v »Tr^ovskeni d(Mitu< in želijo dobiti izkaznice za poicvično vsto])iiino k tej prireditvi, naj se zgiasijo tozadevno v društvcni sobi v »Truovskem domu. j Za splošno slovensko žensko dru- stvo v Gorici je daroval veleč. .uosp. Or. A. Pavlica 25 lir. — Hvala! Nesreča. V soboto se je pripeljal 29 letni Brešan Abel na motornem kolesu iz Vipave v Gorico. Na Kornju je treil v drveč avtomobil. Pri padcu je zadobil težke poškodbc. Umirajoeeßa so prene* sli v bolnico. Društvo »Skülnica« im a od sedaj na» pvcj uradno uro od 41 u do 51 j vsako ne« deljo. MESTNA ELEKTRARNA V SOLKAXT. (»orisko mesto jc po vojni skuišalo odprcti novc stalnc in cene virc clcktričnc silc. Ohčina jc kiipila Lcnassijcvo podjetje v Solkanu. Saj skromnc in nczancsljivc clektrienc naprav<% v Podi^ori nc /a* dostujejo vcč. Ker pa goriška občina nc razpolaga z močno, za to potrebno glavnico, jc stopila v stikc 'i goriškim dc/cjnim odborom. Dežclni od- bor jc strcmcl za tcin, da postancjo vodnc silc v vscj pokrajini last dcžcle same. Posrečilo se mu je odbiti poskus videmskih kapitalistov, ki so botcli izrahiti vodnc silc. Tako se je ustanovilo .iulijsko vodnoselektriaiu) podjetje, ki ga tvorijo Goriška de/ela, Istrska dežcla, mesto (lorica in mesto Trst. — Goriška občina je sklenila, prcpustiti na^ prave na biv^cm Lcnassijevo poscstvu tcmu med* deželnemu vodno*clcktričncmu podjetju. /ačela so se pogajanja, ki so potekala ugodno. Mestna obeina y-: pripravljalna dcla za novo solkansko e= kktrarno že dovršila. — Zdaj pa se je vse naen- krat ustavilo. Deželni odbor jc moral iti, mcstni olčinski svet jc bil odstavljcn. Grc /a vclikc ko; risti vseh Goričanov. Pričakujcmo, da bo novi mestni komisar /nal varovati koristi mesta Go* rice in pa dežele proti zasebnikom, ki prežijo na vodnc silc. Na njem leži od^ovornost in tudi slo; venski ohčani bodo od njega zalitcvali točnib va< eunov. Slovcnci v Gorici. Jvdcn i/med voditcljcv l;u- šistovskc stranke g. Graziani, ujjotavlja v tr.aškib lislib, da je po novem ljudskeni stetju v (»oriei (')()()() Sloveneev. G. Graziani jc sotrudnik statistič- ncga urada v Gorici. Rojakom. Na ponovljeni napad tržaske Za* družne zvezc na mo jo osebo, objavljen v »Kdinosti« dne 26. novembra, ki se tiee zamenjave zadružnen izrekel zahvalo deželnc- mu odboru in gosp. ucitelju za otvoritev kmctijske sole. Na to je tfCAp. učitelj ob- razložil poinen in načrt kmetijskili šol, ter spodb'.ijal vdclcžence k marljivosti 'n na- predku. Prisrčno i)ozdravljaino to usta- ncvo in upaino, da nas ne vara nada, da bo ta pouk mnoff« dobre^st princscl. OTALEZ: Dne 3. decembra, 1. adv. nedeljo.se visši redni občni zbor Kmeeke hranilnice in posojilnice v Otaležu z običajnim vs= poredom v uradnih prostorih, v župni* seu ob 1. uri pop. K obilni udeležbi vabi uljudno svoje elane. Odbor. • KOJSKO. (Otvoritev kmetijske sole.) Dnc 6. novembra ob treh urah pop. se je zbralo v prostorih ljudske sole v Kojskem lepo število mladenieev, mnni^o občinarjev z ,i<. županom na čelu. Sestanka sta se vdeležila tudi ^J. župnik iz Kojskega in g. vikarij iz Vedrijana. Zraven imenovanih so bili prisotni vsi ueitelji bliznjih šol. Okro<> štirih je jlJ. Z^jonik Viktor, voditelj ljud. sole v Koj? skem z otvoritvenim .^ovorom pozdravil navzoee ter v jako lepih stavkih raz? ložil velik pom en kmetijskih sol rekoč med dru^im, da je vsak dru^i stan imel svoje strokovne tečaje, le ubogi kmet je čakal na milost in nemilost. Povedal je tudi, da so bile deželne kmetijske sole lc za izvoljene, od kojih je naš kmet imel le malo in treba jc bilo misliti na iz* boljšanje. In to izboljšanje so pač naše kmetijske sole doma, katere nam je o- tvoiila uprava, ker so prvi poizkusi istih imeli velike uspehe. Pri zakljucku je ^. voditelj prosil naj vsak te sole podpira posebno pa županstvo. Po govoru g. vo* ditelja je govoril-g. župan Obljulick. On je opisal v krasnih in jedrnatih stavkih tudi pomen te otvoritve. Kekel je, da je obeini zasijal zlati eas, da je dan z^o- dovinskega jiomcna in haj se ^a vsi ve^ sclimo, ker z današnjim dnevom smo postavili našemu, do danes ubogemu kmetu temeljni kamen, na koje^a bo zi* dal. Zagotovil je tudi L. voditclju, da mu bo obeina stala na strani in <4a podpirala moralno in tudi financijelno. Povzdignil je °;. žtipan svoj glas in obrnil se do mla* denieev in jih prosil naj vestno izpol* nujejo dolžnosti, ki jih vežejo v današ« nji zlati dobi. Želel je in zahteval, da o* bisknijejo redno pouk in naj to, kar scm jim razlagal povedo drugim, c!a bo za* mogcl vsakteri slediti napredku kmctij* stva. Na^to je g. župan prosil obeinar'e, ki so po vceini stariši teh mladeničev vpisanih v -kmetijsko solo naj strogo pazijo in skrbijo, da bodo njihovi otroci redno obiskovali solo, ker to je njih naj* vecja korist. Za g. županom je prosil za besedo g. Pclegrini, učitclj v Vedrijanu. Povdaril je, da je do. sedaj užival do* brote uecnosti sami oni, ki je imel sred* stva na razpolago, revež je "a moral ostati doma pri vseh svojih talentih. Pou darjal je tudi, da si imamo to krivdo zalibog sami scbi pripisati, ker smo sc prcmalo zanimali. Z današnjo slav* nostjo pa stopamo na pot s^Jošne izo* brazbc našega kmeta. Veseli ga ta na* predni korak in častita prvič g. žunanu in vscm onim, ki so prispevali s svojim delom, da se je to moglo izpolniti. SV. LUC1JA OB SOČI. Nasa vas je imela pred vojno.vjetu 7 semnjev, kateri so bili dalee na <>krog znani in tudi dobro obiskani. Vojna j<-' porušila vas in tudi vse tržne pripravc; kdterih do danes šc ni bilo mogoče ob* noviti, ker jc prišla prijava javnega ime* tja se*le Ictos na vrsto; kdaj se pride do povračila škode je veliko vprašanje. Obnovitcv semnjev sc jc sklcnilo v prihodnjem letu in sicer bode prvi na dan Pepclnicc. Govori se veliko tudi o otvoritvi je- senskega živinskega trga, kateri bi bil pri Sv. Luciji zelo na mestu, ker je tu stok v.seh dolin, središče hribovskih ži^. vinorejskih vasij in prikladno za nakla* danje, ker je blizu železniška postaja. V pomladi upelje se vsako nedeljo [!•••¦ /a presiee, kateri bode zelo prikladen rudi vascm na Banjski planoti. Za letos izostane šc semenj na dan sv. Lucije in sc bode praznoval lc god eerkvenega patrona z običajno božjo po* tjo za bolne na oeesih. PhClNE (Prireditev.) V nedeljo 29. okt. je priredilo društvo »Planinka« prvo, sreeno uspelo . vcsclico. Kljub slabcmu vrcmenu se je zbraJo skupaj veliko ljudi, da vidi prvi nastop mladih peveev in igralcev. Pcvski zbor je zapel v obeno pohvalo nckaj la* /jib. pa tudi par težjih skladb. Pri odloč* ncm nastopu mladih pevskih moči; se jc čiitilo hotenjc navzgor h izpopolnjc- vanju. Tudi Medvedovo ljudsko igro ¦»Stfiri in mladi« so i.qralci za prvi na* stop dobro izvaiali. Deklamacije iniajo .skoro povsod ncdostatnost, da niso do* volj uživljene. Nekateri mislijo, da sc pesem nc more podati brcz obilne^a veasih pretirancga gestikuliranja. Dru- ti'od zopet stoji deklaniator na odru ka- kor soha. Nc eno, ne drugo ni pravo. Globoko občutena in uživljena pescm mora povedati dobrcmu prednašalcu sarmi potrebne gibe- in poze, ker lc ti bodo dali pomen pravemu razumevanju pesmi. Pcsern, katero hočemo deklami* rati, ne sme samo iz knjige prcko dc* klamatorjevih ust poslušalcem v uho; iti mora iz knjige v sree in iz njega v ->rcn in dii.še poslušalccv. CKRKNO. V nedeljo in pondeljek, 26. in 27. t. m. je bila ccla naša obcina v razpoloženju unetega prosvetnega dela. Zlasti na mlade- uičih in dekletih smo opažali poscbno nav- Jusciiost za »Prosvetno Zvczo«. Vsa hva- iežna mlada srea jc navdajala ena želja: rečaj naj bi trajal vsaj en tcden! Hvala Prosv. Zv.<. hvala požrtvovalnim preda- vatcliem. Udeleženei. Pouikve — Pevinv. — Minuli tcden Main je dobro ljudstvo na P(.nikvah in Pcčinah dalo lep zgled dobrodchiosti. Vrla Jckleta so nahirala za Slovensko siroti.šče v Gorici poljskih pridelkov. Nab rale so: Kromnirja Nkvintalov in pol, fižola 1, su- iiih lirušk pol, jabolka 1 q in pol in 10 kg oreliov. Zahvaljujcmo se vrlim dckletoin za lep zgled. Zahvalo izrekamo tudi preč. !4". vikarju, kr. znpanu in vseni dobrirn ose- bani, ki so se kaj trudile ali pa darovale. Hog stotcro poplačaj! BENEŠKA SLOVENUA. V Sv. Le* nardu so vdobili clektrieno razsvetljavo in sicer po zaslugi gospoda kav. Sirka. One 24. ponoči so prišli na obiskc v Sv. Lenard tatovi. Vd.rli so v vilo kava* lir ja Sirk*a, ker pa niso dobili niti mrtve* ca v davčnem uradu omenjenega gospo* da, so šli obiskat prostore konsumnega društva. Ker niso mogli trdnih vrat po* drcti, so napadli šc mlekarno. Tarn so hili bolj srečni, ker so mogli vdreti v no« tranjc prostore. Posrcbali so nckoliko mlcka in pogrizli nckoliko sira, drugega niso mogli najti. Res »vso noč so delali pa nič vdobili.«. — Kaplanija pri svetem Voltenku jc postala samostojna vikari* ja, pot em ko so jo odcepili od fare v Drcki. Notranjsko. Mesto Idriju. Godbeni in pevski od* sek »Kat. del. družbe« je napravil na dan sv. Cecilijc, patronc lepe glasbe, koncert v Didieevi dvorani. Na ta dan sc koncert vi.ši žc 25 let in sploh pravijo, da jc to najlepši vcčcr v Idriji. Ko sc pri drugih prircditvah čaka po pol urc ali še vee, da sc priene s programom, ker je še pre* malo navzocih, je bila dvorana letos že eetrt urc pred nupovedanim začetkom kar polna. Pozncje dosli so napolnili ve* ran do in vUalerijo. Koncert jc trajal 3 urc Na tesneni ^n scdeli ali staii vsi do konca. Orkcstcr močan 22 mož — godala in pihala -- je irnel sest točk prcccj dolgib in nckterih .prav težkih, pa jih jc mojstersko izva^ jal. Bali sitio se polcti za ta koncert, ker ie nekaj godcev moralo v vojake, a mla- dc moči so se oprijclc skupnih vaj in na- polnile vrzcl. Kaj premore talent in prid^ Host smo videli ta večcr, ko nekateri go-- ^tie, ki Tdrijc se dovolj ne poznajo, niso hotcli verjeti, da so na odru lc Idrijčani in skoraj samo rudarji. Pevskih točk jc bilo pet, štiri za me* šani zbor — 50 j^rl — edna za moške gla* sovc. Dva mesana /bora sta sc morala ponavijati, cnako tudi Laharnarjev naj- novcjši moški zbor »Rožica«. Skoda da ni prišcl na koncert g. Laharnar. Je sicer daleč od Št. Viške gore do Idrijc, a je za gotovo obljubil, pa bil zadržan. Pokazali bi bili skladatelja našim novim ^ostom in strmcli bi bili še bolj, da sc v visokih hribih pod kmečko strcho goji umetnost, katera menijo da je le v vclikih mestih mogoča. Ponosni so naši novi gospodarji na svojo domovino kot zibclko lepe umetnosti, a to le bolj v tcoriji. Knoglas« no radi pojo, a ubrano večglasno umetno petje se v praksi malo širi po Italiji. Zato se nc morcjo načuditi, da priprost narod tako umetno blago^iasno in libra* no poje. Pri zadnjem konccrtu sc je v glasbi prcccj vajena oscba izrazila da sc jc vcd= no balu. da se kateri pevec v vclikem zboru zmoli, in bode ves lepi vspch uni* eil. Menila jc dotična oseba, da vsi zgla- vc pojo in imajo note v rokah lc radi lcpšega. Tcžko jo je bilo prcprieati, da vsak pevee nc zna samo brati, da tudi note in intervale pozna. Z letosnjim C^ecilijinem koncertom so bili J4odci in pevci tcr vsi poslušalci zelo zadovoljni tcr bili zopet istcga mnenja kakor druga leta: Lep večer jc bil, hvala Vam! S tern pozdravom smo sc razšli. Postojna. V četrtek je začela goreti lesena baraka poleg carinarnice. Plamcni so naglo narastli in so žc zajeli stavbo postajc in tudi bližnja stan. žcl. so bila v nevarnosti. Na pomoe jc prihitela vrla požarna bramba našega mesta in pa vo* jaštvo. Posrečilosc je omejiti požar. Sre* ča, da sc jc žclczničarjcm posreeilo, za časa odriniti nekaj vagonov bencina, ki so stali tik poslopja. Baraka jc pogorcla do tal. Prosveta. p. »Jadranski almunah« za leto 1923 je izšel. Ljubljunski dnevnik »Jutro« piše o njem: »Te dni je izšel še en koledar, ki bi delal cast ne samo primorskim Sloven- cem — to je >^Jadranski alinanali«, ki ^a je izdala Naša založba in natisnila Narod- na Tiskarna v (jorici. V njem so sodelo- \rali vsi primorski Slovenci, ki sučejo pero, brcz razlike in tudi nekaj priinorskih Slo- veneev, ki žive v Slovcniji. Knjii>a obsega pole.if koledarja 47 prispevkov, člankov, črtie in ])esini in je pravo in živo zrcalo naše^a ])olitičneiia in kiiltiirne.ua življcnja v Julijski krajini. Kdor nas bo hotel spo- znati in nas le malo proučiti, bo moral v- zeti to knjiuo v roko. Če bi hoteli lc na kratko označiti dra^oceno vsebino te knji- gc, o kateri bomo še govorili, bi se naše poročilo preveč raztegnilo. Treba bo še spretfovoriti o nji. Knji.ira ima tudi osern iiinctniškili prilog naših /mnctnikov: Bu- cika, Pilona, Špacapana in Kosa«. Knji^a je tipografska umctnina, prvc vrstc in Narodna Tiskarna sine biti ixmos- na na to z izbranim okusom tiskano delo. »Jadranski almanah« obsega nad 200 strani v veliki.osnicrki. Stane le 6.50 L in se dobi v knjivfarni Tiskovnctfa drustva v (iorici.i 1). Slovenka. se dni pride na svctlo nov mcsečnik slovenskega ženstva. Za. njo vlada že veliko zaninianje, ker sc je kroK nje zbrala skupina odličnih i)isatcljic in pi- sateljev. »Slovenka« bo prinašala p^vesti in razprave, govorila bo o usodi, «;ospo- dinjstvu in vzRoji. Podpirala bo strcm- Ijcnja slovcnskih ženskih orKanizacij. Po- sebno uotrcbna bo postala našim varčnim Rospüdinjam, ker bo prinašala slikc krojev. ! Novi letnik »Člisu«. Do^roznana rcvija »Čas«, ki jo izdaja »Lconova družba< v Ljubljani st lahko narodijc v trgovini K. T. D. v Gorici. List bo za slučaj vcčjega skupnega naročila ncko- liko ceneii nego drugaee. H- Umetniska zalozba *»Treh lubodov,« V unictniški založbi »Treh laliodov« so izšle slcdcčc knji^e: »Trije labodje« 1. in 11. št. — Srcčko Koporc: Trije nicšani zbori; Marij Kogoj: Troje solospsvov; — Marij Kojroj: Piano (skladlie za klavir) I. in II. zvezek; -- Marij Kotfoj: Zbori; (Barčica, Requiem); — Ta izdanja so mo- can izraz mladcga rodu v slovcnski kul- t'uri. Pravkar je izšcl v isti založbi prcvod TolstojcvcRa dela »Spovcd«, v ])rcstavi Josipa Vidmarja. — Vsc te knjijrc sc do- hijo v knjitfarni Tiskovnc^a drustva. p. J. Miklošič: Slovenska sveta maša za mcšani zlx)r, priredil P. Hu^olin Satt- ner. Nekdaj se je ta maša zelo veliko pcla. V predležeči prireditvi se bo prav «jotovo podežclskim zborom kmalu prikupila. p »Narod ni Koiednr zn I si run jc ravnokar izdala tiskarna »Edinost« v Trstu. Koledar ima raznovrstno vsebino in stanc 3 lire izvod. Društva« DOM Ac A Vl^LLlCA V AVČAH NAD KANALOM. — Na Martinovo jc priredilo »Izobraževalno društvo« v Avčah prvo vcsclico po vojski. Lepo ste* vilo delavnih fantov in dcklet se je zbra* lo krog društva, da sc v teh težkih časih nckolikko razvedri ob dobrem čtivu in poscbno šc s podajanjem lepih igcr. Čcv ravno ni bila priprosta vcselica namenje? na tujeem, vendar so bližnji Kanalci in Kočinjci odnesli s seboj dobcr utis. Na vsporcdu jc bila dcklamacija, petje, in dvc igri. Poznalo sc jc skoro vsem, da so letos prvič na odru. A čc bi bil odcr le ne* koliko večji, bi bile i.tirc šc mnogo boljše izpadle. Pri pctju sc je opažalo, da so žcnski glasovi mnogo boljši od moški; basovi so skoraj popolnoma izpadli. Bur* ski »Vcdež« in »Snubač Miha« sta zcli o* bilo smcha in ploskanja pri mnogobroj* ncm obeinstvu. Dcklamacija dobra. — S to prireditvi jo jc avška mladina pokaza* la, da zamorc marsikaj ustvriti, če le ho^ če. Radi tega porabitc te dolge, zimskc veecre prav koristno. Čitajtc dobrc knji* gc, vadite se v razlienih vlogah, skusajtc šc bolj ugladiti petje in potem dajtc nas zopet razvcseliti s kakšno prireditvi jo. — Gledalcc. Tolmin. Tukajšna podružnica »Šol. društva prircdi v torck vcčer t. j. 5. dec. »Miklavžcv veeer« v gostilni Kranjec. Priditc vsi, kcr sv. Miklavž hočc obda* rovati male in velike, mlade in stare! Za »Sol. društvo. — Odbor. Gospodarstvo. g. Žetev v Italiji, Po izkazih minister- stva za kmctijstvo so cenili letošnji.žitni pridelek na 44,200.000 stotov v starih po- krajinah in na 300.000 stotov v Julijski krajini in na Južnem Tirolskem. Ta mno- žina sieer zaostaja za lanskim pridelkom, ki je dosetfel 52 milijonov stotov, vendar ni mogoče trditi, da je letina slaba. Letos- nji pridelek je le malo pod srednjo inero pridelka, ki znasa po vrednotenju zadnje- jra desetletja 45 miljonov stotov letno. Z žitom poscjana i>loskva znaša letos 4 mi- Ijone 635.000 ha v starih in 360.000 ha v novih pokrajinali. Letos jc bilo z žitom po- sejane ploskve za skoraj 100.000 ha nianj kot lani. Pozni žitni pridelek ltalijc, ječmcn, rž in oves je nspel do\rolj dobro, če tudi ni dosegel obilja lanskega pridelka, vendar morcmo ugotoviti srednjo lctiuo. Posevna ploskev za tc vrsfe zimskega žita se ni sprcmcnila in obsega 115.000 ha za jcč- men, 220.000 za rž in 4S0.000 ha za jec- inen. — Z lanoin jc poscjanih krog 20.000 liektarjcv. Letina jc srednja. — Sena pa ni obilno, ker je ostalo radi zgodnje suše pri- tlikavo; a kar ga je, je prvovrstne kako- vosti. — Pridelek riža jc, kljub pozni sctvi in pomanjkanju vodc, prav zadovoljiv. Najboljc je uspel riž v Kiniliji in na za- padncni Bcncskcin, kjer imajo lx>gato le- tino. Vina je Italija letos pridelala nckoliko vec kot lani. Vendar pa je dczevjc ix) limogih pokrajinali prcprečilo, da bi gro- zdje popolnoma dozorclo, zato ima v splo- šnem vino letos manj sladkorja. Letošnjo trgatev ccnijo na 34 miljonov hektolitrov. 4- Dctvck mi žgctnje. Zadnjič smo i)o- ročali o vclikanskih novih nakladah na žganjekuho. Novica, ki je tcžka za našc sadjarie, je vzbndila vznemirjenje. Čujcjo se tožbe in pozivi, naj sß kaj ukrene pri vladi, da omili to novo naklado. Tržaška trgovsko-obrtna zbornica jc ze'odlocno ngovarjala i>roti novemu brcincnu; govo- rila je v imenu vclctvorničarjev špirita. Tudi naše zastopstvo je posredovalo. Pa zdi se, da jc nova vlada odločcna, brez- obzirno črpati denar iz dcžele, da utrdi državno gospodarstvo in zapolni dolgove. Zato ni ninogo upanja, da bi vlada zahtc- vi vseh, Id kuhajo žganje na Priniorskcm ugodila. Če pa ta strašno visoka na- klada ostanc, se ne bo več splačalo, ku- hati žganja. Kaj pa potem? Pripraviti sc bo treba, da uporabimo sadje ali tropine na drug način, ki prines« več zaslužka. Ker če račur.aš vrcdnost matcrijala, sadja in šc novi davck, si na zgubi, pa šc delo ni plačano. Koliko je vrednu lira? V Trstu si plačal 28. t.'m. za 100 dinarjev 28—28.50 lir, za 100 čcških kron 65 lir, za 100 av^ strijskih kron 3 ccntcsime, za 100 nem- ških mark 27—29 centesinov. Za en dolar pa 20.70 lir. Sto francoskih frankov sta* ne 147 lir, sto švicarskih pa 390 lir. Cenn kluvne živine. Gorica, 29. XL Cena klavne živine je sledeča: Domači volovi živa vaga 3.60 L; domaei volovi mrtva vaga 7.90 L. — Jugoslovanski vo* lovi na i>ostaji tu živa vaga 4.—4.20 L; mrtva vaga 7.90 L. Prcšiči, tcžki od 90 do 130 kg, čisti 6.50—7.— L. Uporaba medu. Prejeli smo: V zimi smo. Močno se pojavlja niraz in povzroča razne bo- lezni, katere tirjajo večkrat človeškc žrt- ve. Ne bo odveč, če opozorimo svoje cjta- telje na prcskušcno domače sredstvo proti raznim ziniskim nadlogam. To sredstvo je pristiiii čeliclni med. Dognali so zdrav- niki, da v])l'va med zelo uuodno na prsne sleze in na sopila. Zato predpisujejo proti vsakemu prchladu, kašljn in pljnič. vnetjH čaj z medom, bodisi lipov, bezgov ali lapu- hov čaj. To dobro vedo naše gosiXKlmje, ki uporabljajo med z uspchom tudi proti in- fluenci in španski bolezni. Moderna medi- cina ])olaga veliko važnost na profilakso al» na način kako se bolezni izognemo, jc prehitimo, ter se zavarujemo proti škodlji- vim njenim vplivom. In prav med je tako profilaktično sredstvo. Vsled tega ravnajo zelo modro, ki za- v/Jvajo red no med vsak dan, izognejo se raznim boleznim. Redno uživajije medu ohrani prknc slcze prožne tcr jili zavarujc proti skod- ljivemm menjavanju temperature. Takcga človeka se navadno prelilad in katar niti ne loti, pljuva ne v tako hudi mcri, ker si organizein njegov namreč s prostim od- kašljanjcm koj pomaga. Tudi do vnetja pljuč ali ])rsnc in trcb. mrene ne pride ta- ko lahko. Marsikdo se ima zahvalitl red- neinu uzivaniu medu, da je vtckel navad- ni pljuciiici ali zavratni španski bolezni. — Naj ob tcj priliki opozorimo- na veliko napako glede (x:ene medu. Navadno se smatra med le kot slaščilo ali kot iiadome- stilo sladkorja, kar pa ni prav. 2e stari Rimljani in flrki so štcli med mod zdra- vila. Med sc uspesno uporahija i)roii trganju Odpravlja ncrvoznost in ncspcčnost in po- iTxirja živec. Naš ncrvozni vek išče lek x stroipih (v alkoholu in v kavi), a zancmar- ja ono sredstvo, ki bi prav gotovo pmaga- lo, t. j. med. Že Kneip priporoča naj nživa- mo za pomirjenje ziveev predno gremo spat 1 žlico medu raztopljenega v mleku ali vodi. Razburljive osebe naj bi rcdno vsak dan uzivale med. Med se uspešno porablja proti trgiuiju in revmatizmu. Analiza je dognalo, da v- sebuje med 5% nesladkornih delov in nad 2% čiste mravljične kisline, katere ni v na- vadnem sladkorju. Ta kislina raztaplja kristalc, ki sc tvorijo v udih iz wrinovc ki- slinc in ki i^ovzročajo znane revmatične bolecine. Navadni sladkor nima tudi radi uma kakor ga ima v uasih krajih med, t. j. z poskusom dognal Cailaz v Piirizu. Radium je pa kakor zi-ano najboljše zdravilo, ki ga pozna moderna veda. Ljudjc iščcjo često zdravje v toplicah, kjcr se zdravijo v vodi, ki vsebuje ta radium. S kolikimi stroški je združeno tako zdravljenjc, vendar ima- mo pa doina prav po ceni primemi lek — med. Proti vsim boleznim, proti katerim se radium vix)rablja, je tudi med vporabljiv. Da pa vsebuje v resnici naš med ra- dium, se lahko vsak amatewr fotograf pre- priča. V tanko stekleno cevko naj dene med. ki ga misli preskusiti. To cevko naj i>ol(iži v tcini na občutljivo fotograf. uloščo. Čc se za nekaj dni vtisne na plošči popolna slika cevkc. jc to znamenje, da med vse- buje radium. Med ima. pa tudi neprecenljivo rcdilno in krcpilno moč. Vsc snovi v medu so nam- rcč že prebavljene v čebclnem žclodcu vsled tega se vse snovi v medu eclotno asi- milirajo v človcškcmu telesu brcz izločin. ' Med naj b ivživale šibke slabotnc osebc. zlasti otroci, Id so v rasti zaostali. Med sc stavi lahko v isto vrsto z ribjim oljcm, k' I pospešuje rast, ki krepi in redi telo. Med Knjige,,Gor. Matice" se dobe pri zuložništvu po IL povsoi druood po ii L Po pošti i 1, nl vsebuje tudi iiekc fermciite »encyme« ime- novaiic. ki razkrajajo masoobe in rastap- ijajo bcljakovino. Iz tcffa jc razvidcn velik jXMiieii medu za, pravilno prchratio telesa. Vso tc vrlinc smcrno pričakovati od pra- veffa pristnctfa incdu. Püiiarcjen, ki je sc- ve cencji od pravc.ica, vscbujc raznc niiiic- raluc in vc.uctalnc snovi, za člcvcški žclo- dec ne prcbavljive, ki so, če ne tclcsu škod- ve, vsaj brcz zdravilne moči. Tak pcnarc- jen mud prill a ja v našc krajc. izdclujcjo ga iz sis»;, rožičcv, krompirja, iz palniovili pro- duktov itd. Boljši je trčan lticd, (id razstopljcnc- jra, kcr Ic v trčancm ^ncdu ostanejo radc snovi (ctorično oljo, radium incyni), ki pri raztnpljciiem izpulitijo. Tako nain jc Stvar nik v incdci dal vaztio zdravilno in rcdilno srcdstvo, Iriti a stavtane dim. Koraki proti ustavitvi nakazil za voj- no odškodnino. — V poncdcl.jck so je \" tiujni zadcvi sestal v dcžclncm dvorcu »odbor za obnovo Goriškc«, da prctrcsc položaj, ki jc nastal radi /iistavitvc prvega obroka krcdita, ki hi j^a Boneska fodcralna bank a bila morala prožiti zadru.uam in družbam. Prcdsedoval jc dr. Pascoli, zastopanc so bile vclike tfospodarskc (.r.uanizacije Qoriske. V začetku je inž. Cchcn v nagli in strnjeni erti naslikai težavni položaj, v ka- terem se nahajajo zavodi, ki se finansirajo lK>torn Fcdcraliic batike v Bcnctkali, pa tu- di stavbua udružeiija. Fcdcralna banka jc iiainrec napravila sklep, da se zavodoin, ki se zala.uajo potc-in nje z denarjcin, odvza- me pravica, izplačevati zadniffam in druž- liain prvi obrok predplačil, če ne Federal- na banka prcj dovoli, da se kredit izda.^ Obširne in izčrpane razprave, ki sc je razvila o tell izvajatijih inž. Cohen a so sc udelcžili razni gx. zastopniki. Sotflasno so skienili, odposlati ininisterstvu zaklada in (»nemu za osvobojenc zemljc sledcčo brzo- javko: Odbor za obnovo Goriske, vznemirjen vsled mstavitvc krcdita za gradnjo, se je brzo sestal in zahteva, da kc takoj nakaže federalni banki pridržane mescčnc obro- ke. ZaJitcva zauotovitve, da se bedo dane obveznosti držale, in predočuje, da sc bo sicer takoj vs-c obnovno delo zaustavilo v veliko škodo stavb, ki so v tekočeui dclu; poslcdica te^a bi bila cbsežna brczposei- nost delavcev. Nujno so potrebni ukrepi, ker sodcležni zavodi niso v stanu z last- nimi sredstvi nadaljcvali financijacijc, ker trdno zaupali v obveznosti, ki jih je spre- jelo nase iniiiisterstvo finane. Naprošamo za pomirljiv odgovor. — Predsednik Pa- scoli. Končno so zastopniki soj^lasno sprc- jeli sledcči sklep: Odbor za obnevo (loriške je zaznal za omejitve, izdane W) Federalni banki za ob- novo Treh Bencčij ^lede finansiranja za zffradbo p-c; vcjni poškodovanih poslopij ix)toni zadrujj in društev. Prepričani smo, da bi dejstvo, da je izplačilo v«.akejra prc- dnjma odvisno od iwsobncga sklepa Fede- ralnc banke, pomenijo, da sc izplačila vrsi- io z vclikansko zaniudo. To bi povzročilo iirez drujfejra, da se dela /ustavijo in nc- izoffibno l)i narastla brezpcsclnost in vse Jelo na stavbnem pr>lju bi sc ustavilo. V nrcpricanju. da iz te^a izvira za obnov- ne orffanizme (zadrtiffc in družbc) ncpo- oravliiva škoda: zanieva odbor, naj iniiiisterstvo za- kbda tcčno izvršuje naKazcvanje svot, ki - so določene po obveznostili, ki jih je, kot znana, prcvzela za dobo 30. rnescccv. — Zahteva, naj Federalna banka prckliče svoj začasni sklep in naj čaka na nove do- ločbe, ki bodo iirejevale finansijacijo za u- postavitcv. Novo olvorfcna aflnb felavBi 11 JUG Gurica - olica Si Antono l\. 1 izdeluje in popravlja vsc v to stroke- spadajoca dela -- Gamaše na izbero. Cene primerne. - Deio solidno. ZADRUGA V FOJANI ima na prodaj 600 hi pristne briske rebale lastnega pridelka. Ant. Terpin & C. nova zaloga manufakturne^a blaga v Ciorici, Via Rastcllo St. 10 Ravnokur došlo novo zimsko blaüo v ueliki množini. Priporoča se za mnogo* brojen obisk. CENE BREZ KONKURENCE. Na drobnol Na debelof Oklic. Na zahtevo oskrbništva ecrkve na Sv. Qori, zastopaneua po odvetniku dr. Karolu Podffornik v Gorici se potom kr. preturc v Gorici prodajo ma javni nrostovo'ijni dražbi sledeče neprcmičniuc: paircela 869/1, 869-2 njiva k\ 641-10 pušča, tvorcče ediino tck) vl. §t. 212 d. o. Gorica v svoji ecloti. Dražba jc düiloöcna na dan 14. dc- cembra 1922 ob 13. "-ii na lieu inesta. Vzklicna cena zinaša L. 48.096.-- Ponudbc i>od vzWiüiio ecno sc nc bo- do sprejelc. Skupičck dražbe se izroči koiniisarju, katcremu bo povorjena drazba. Dražbcni pogoji se morejo vpojflcdati pri podpisani pretuiri, pnitlič.je soba »t. 7. Kr. pretura v Gorici. odd. !. due 3. novembra 1922. Koršič Za toenost odi)ravka vodija pjsannc: pregl in. p. Božične in novoletne raz- glednice, svečke za božično drevo, okraski za božično drevo ima v zalogi v veliki izberi Kniiyarna K. ID. Gorica (Montova htša). Kadiici zahtevajte j LE.JLESEIII" VÜ Hi.! Naznanilo. Vojska je začela proti draginji manufakturnega biaga. Artur De Rossi v Gorki Corso Verdi št. 1. (nasproti Semeniscu) PRODAjA: Madapoian 68/70 cm. ... po L. 3,— Parhent barv. 68/70 cm . . , „ 3.- Oxford-Zefir 75 cm .... „ „ 3.20 Platno z Marijino znamko C. d. A. I vrste...... n „ 4.40 Parheat beli 75 cm .... „ v 5.— /-enske srajce..... n 7.80 Cviih «.a posteJje I vrste 120 cm......... .i»8. Velika zaloga češkega platna itd. tvrdke Anton Klazar A. G. Pragra- izbcia tapetov in kouipletne oprtme /a postelje čehoslovaskega lzvuia. Kupite in pireprlccijte se I! Kupujem Kože domauh živaJi kakur Uidl kože d.vjačine (kuu, lisic, dihurjtv i. t. d.) Franc Stres, Kobarid zaloga nsnja m vacii ccvl^uiskiti potrcbsCin na diobi.o in na debcio Kožuiiovina (Stiojtne ov^je, jančisovc bele in črne kuže. ChNli PoölENt iSCiiM krepkega od 14—15 let starega učcnca s primerno solsko izobrazbo, za jedilno in koioiiijalno tr^ovino, I: Mar« iiiolja Miren pri Uorici. Brzojavni drogi se prodaj&jo na dražbi v DutovEjah dne 3. decembra 1922 županstvo Duiovije DESET MOČNIH, dobro obliudenih č^- belnili piemenjakov z mladiixiii ro^ovrtninii niaticam.i v novili Znidorsicevih na'iiiu jj na prodaj. Cema yx) dio^ovo-ru. Naslov povc uprava »Ooriške Straže« Dr. A. Grusovin ¦»-cii'lKSi za rtožne m spolne boleznii ter lejrovanje kože — Perfekcijoniran na du najski kliniki Sprejp:-• "O ^— 11 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hišu Paternolli. Javljamo tužno vest, da sc jc smrtno ponesrečil naš preljubljcni Abel Bressan zastopnik mlina v Teirzo. Pogreb se bo vršil v nedeljo dnc 26. t. m. v Hiello. Žalujoua ssproea in ostali mM\. Gorica, 27, novembua 1922, Brez posebnega obvestlla. UČENCA išče fotograf .lcrkič — Corso Verdi 36. I Knjigurna K. T. D. -v Gorici, j Via Carducci 2. I K sv. Miklavžu priporočamo: ; Kleinmaycr & Bambcr^: Umctniške ' knji^c s slikami zvezck 1—6, 10.— lir. Za primorsko deco »Malčki in palčki«, I prircdil France Bevk, bros. 3'— lire, vc- ; zana 4'— lire. Cvetko Golar »Bob za mladi zob«, in pesmi za mladino 3'— lire , c:ika Jova: Zmaj Malaj, Malon in drutfe ! pesmi za deco 2'50 lir. i Zvončck in Ans»eljček, letnik vczan in razne dmj»c knjiijc za mladino sc dobc v j knjij,»arni Katoli.skeßa tiskovne^a dru.št^ , va v Gorici. CELO POSi;STVO NA PRODAJ. V Nadražici pri Gorjanskem je na prodaj: hiša s štirimi sobami, kuhinjo in klctjo, hlev, skedenj, shramha za krmo, veliko dvorišec z dvema vodnjakoina, 21 parcel zcmljišea in lep vrt zraven hisc, rcdi sc lahko 5 «4lav živinc. Natančna po- jasnila daje V. Mezincc v Nadražici št. 7. IZURJEN 8OFER in mehanik išec slu^ be. Zanesljiva moč. Gre tudi na dežclo. Ponudbc na upravništvo »Gor. Stia/c pod »Vesten«. VAZNO ZA ZUPANSTVA, posojilnice, trgovce, odvetnike! Priporočamo ranovkar izscl: POSLOVNI KOLI'DAk za leto 1923 cena 5: — lir, po pošti več 1:50 postnww- VABILO k ustanovnemu obenemu zboru »Kntcc- ke in deluvskc gospodarske zadruilv /u Haško dolino«, ki sc bo vr.šil dnc 10. 5 2. i. 1. oh 2. uri popoldnc ^• prostori'h »o- sojilnice v Hudijužni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva; 2. Dopolnilna volitev odbora; 3. Premcmba pravil; 4. Slučajnosti. ! K obilni udclcžbi vabi Pripravljalni odhor. . DOBRO IZVKŽBANI kovaški mojstcr za izdcljavo plujfov, vsakovrstnih vozov. podkovanjc konj i. t. d., žcli vzcti v na- jem dobro idočo kovačnico, najrajsi / vsem potrebnim orodjem. Ponudbe prevzema Ivan Jeram, Pin- nina p. Cerkno. [ NAZNANJAM slav. občinstvu, da scin t na novo odprl zobozdravniski ambulato- rij v ulici (>arducci 25411. (v hisi j». Ku- štrina), kjer izvršujcm vsa v to stroko i spadajoca dela: — Izdiranje in plombira- nje zob brez bolcčin. — Priporočam sc za mno^obrojen obisk. Hreziger in drug. POZOR! Pohištvo vsakc vrste, konipicUK snalnc sobc ali posameznc kose, kakoi" tudi rabljcno pohištvo se prodaja po zz\o nizkih ccnab v ulici sv. Ivan a St. 1. Gorica. JNaLjsolidnejšai zavarovalnfca • proti škodam, požaru, sir ell In elcsploasiji „EE NORD" usfanovljena leta 1S4O. Garancijski kapital 69.OOO.OÖO-* Fr. - Sprejema v zavarovanje vsakovrsina poslopja in premičnine. OeneraLino zastopstvo za Gori.ško Gorica, Vaale XXIV TVI^igrglo št. 11 I erkno, podpreJsednik Sedej Metod, ('erkno; tajnik Hubert Močnik, šol. vodja, Scbreljc: blagajnik Pavsie Leopold, Otaliž; odbornika Tušar Metod Straza in Krape/. Anton, kaplan, Gerks no. Olani odbora so tudi vsi predsedniki prosvetnih društev in sicer: Filip Bevk, C'erkno, Jeram Franc, Straža, g. Bogataj Stanko, ueitelj, Planina, Anton Pregclj, Ravne; Ivan Purgar, Zakriž, Peter Lapa< nja, Orehek, Janez Medved, Šebreje. Šturje. V nedeljo je predaval v na* šern društvu tov. dr. Biteznik o soeialnem vprašanju. Navzoeih je biio mnogo dru-- štvcnikov. Želimo kaj kmalu videti pri nas zbor predavateljev na soeialnem te* čaju. z. Šempeler. Predavanje. Pri nas je v pondeljek zveeer predaval dr. Brumal o »ikultuTirili lialotfiili izcbiazexalnih clirus;:cv Predavatelj je v pra\r živahnem sovoru raz ložil pomen in naloKO dnistev glede iia izchrazbo uma, srea in čuta za «lep^to. Pas l'usalci so s posebno pozomostjo in zani- manjem sledili izvajanjem uovornikovim in ko (jili je na koncu pozjval, naj bi se ob- držal tudi v Šcnipotm izobraževalni tečaj, (kakor nedaviio v vipavskem Sv. Knižu, so vsi naivZ'GÖi brez irazlike >sc izjavili zanj. Oglasil se je nazadnje tucii maš st'ari zna- 'liec Bruin s zadoščenjcm. da ie piüScl ven dar enkrat tudi on do besede, ker doina ta- ko ine more. Sicer pa šalo na «trail! P.ija- telji, ki ste izstopMi iz drustva »prešcren«, 5eš da ne dela in spi, poka/.itc svoje zani- manje s- tern, da, ko bomo imeli izobra- ževalni tcčaj, sc sa sami redno in skibno vdeležujcte in pociirtkate. da bo tidele/.ba rnzveseljiva. in uspeh obilen. Ker je zani- manje za tečaj vliko in je j)i"ičakovati iz- vanredne udelcžbe, piiRlasite se takoj, ko bo Nuto razRlasil. da se naiii je treba prija- viti za tečaj, Lc oni, ki sc bodo prej prija- vili.bodo imeli dostop; na prekasno prijav- Ijenc se ne bo mogočc ozirati, ako bo dvo- rana v zadnitfi premajhna. Vspored in duevi tečaja bodo naznanjeni v >Stra/^< in doina. Na delo tedaj, da tudi Sempetcrci poka/cmo, da nam je za izobrazbo uma in srea in se da mo kartako prckositi od dru- gih. Društvo bo pa dokazalo s tecajem, da dela cast imenm Prcšercn, našenui najvcč- jciuu pesuiku. na vsebina je tale: Oni, ki so prosili za dr/avljanstvo in jim je bile ugcdeno, nio- ; rajo položiti prisego kralju, ustavi in vsem '¦ državnim zakonom. Ta prisejja se položi v roke pristojnemu civilncmu komisarju. Listino o drzavljanstvu izda pa daveni u- . rad okraja. Za one ki so v inozemstvu, pa | sprejema priseffo in izdaja listino pristojni i konzulat. Prisego je treba položiti tckoui šestih mesecev potem, ko je dobil pro- ; silec priznanje državljanstva. Ce ta rok j preteee, ne more več položiti prisego in I le z težkočami se pridobi državljanstvo. I Važno /.a trgovce in obrtnikc! Prct'ckt /a i .fulijsko krajino jc i/dal odldk. jilcdc utcži in mcr. V njem opozarja trgovee in vsc, ki rcdovito upo* j rabljstjo utc/c in mere na dol/nost, da pcriodično dajo prc-iskati in potrditi te priprave. Freiskavi so podvr/eni: 1. 1 -'suka tri lein: vsc dolzinskc mere, vse mere za vscbino netckoeih predmetov. kovin? skc mere /a rekoeinc, posode /a prevoz mleka, mere za les za kurjavo in aparati za mcrjenje pc< troleja. 2. Vstiki d\ e leti: vsi ulc2i in tchtnicc, If* senc mere za tckočine, /. stazza misuratricc. 3. Vsako leto so niorajo dati prciskati mere javnih rclitnie. To so določbe avstrijskeßa /akona. ki še velja pri nas. ker pa se v kratkem raztegne italijanski zakon o merah na našo krajino, opazarja prefekt vse prizadetc: V javni trgovini hods) pripušeene one mere in utcži, ki imajo pcčat. In sicer morajo irneti predmeti, ki smo jih našteli pod št. 1.) let 1920, 1921 ali pa 1922.; predmeti pod št. 2. pečat ! iz 1. 1921 ali 1922 in predmeti pod št. 3. pečat iz I Icta 1922. Vcndar jc še do 31. decembra 1922 čas, ! da prizadcti potrdijo in zaznamujcjo mere in u* teže pri Prcizkusevalncm uradu v (rorici. Utoki proti prenizki odmcri vojne oškodnine. Nastop vojnih oškodovancev I pvoti kr. dekretu z dne 2. svečana jc ro* | dil nov uspeh. Proti odločbdm komisij • za spore v vrednosti nad 50.000 lir jc mo.-- goč utok na višjo komisijo v Benetkah. Ta komisija sestoji iz sedmih elanov. predseduje ji minister pravde. Utok je treba vložiti v roku 30. dni potem ko jc I stranka prejela odločbo komisije prve stopnje. Veselični davek. S 1. decembrom je Italijanska družba avtorjev priciobila pravico, pobirati davek na javne prire- ditve raznih vrst. Po novi pogodbi spa* dajo pod ta davek sledeče prireditvc: üiamaticnc, pevske, godbene prireditvc, telovadninastopi, tekme, predavanja, cir* kusi, javni plcsi, razstave vseh vrst. Za^ stopnik te druzbe je v Goriei g. Persa, Corso Verdi 28. Opozarjamo na.ša drr.* štva na to novo uredbo. Planinsks vodniki. Izsla je naredba j^en. civil- nega komisarijata o planinskili vodnikih. \'sak oblastno priznani vodnik moia imeti vodniško knji/ieo, ki jo izdaja pristojni civilni komisarijat. Naredba obscya tudi novo tarifo za voilniške poti. Kraljevn sliku in križ v sole. Državni podtajnik Lupi je razposlal okrožnico, v kateri ukazuje, naj v vseh solskih so* bah visi ta razpelo in pa kraljeva po* dob a. Naši fantje-vojakl. Him. Slovenski fantje iz Goriške dežele, pride? Ijeni l.mu polku grenadirjev v Riinu pošiljajo po* zdrave svojim starišcm, bratom, scstram, prijatc* ljem in prijateljicam. ter vsem Slovcneem goriske dcžele. Prve dni nam je bilo malu hudo, sedaj smo so pa /c precej privatlili tc/.avam vojaškega zivs ljcnja. Slovenska kri ne /vtuleni! Na našo nad vse drago Slovensko domovino pa ne pozabimo. nikdur. Da ste nam zdravi vsi! — Stibilj Matcj, I"« stje; Stopar Alojzij, C'esta; Rustja Anton, Skrilje; Kumar Mario, Ozeljan; Saver Alojzij, Rihcrnbcrg; C/orup Mario, Postojna; Budin Ivan, koludroviea; Trost Anton, Orešje; StcfaneiC- Mihael, Jahlanica, 11. Bistr.; Trohec Gabrijel, Veliki dol; Leban Ivan, Ozeljan; \ aleneič Anton, Obrov, Istra; Vieie Ka* rol, rod^rad; Rejee N'iktor, Scbreljc: Kos Anton, Idrija; Požar Franc, Ciradišee, Istra. Iiussano. /'odpisani slovenski vojakUplaninci, pošiijajo srene po/drave vsem slovenskim fantom, deklctom, oectom in nmteram i/ daljnjesia Bassa^ na. Andrei Lieen, Rihenberk; Üebron Ludvik, Ri« heiiberk; Vrtovcc Franc. Yrtovei; Bevčič Ivan, Dolnji Zemon; Uljančič Jožef, Gorni Zemon; Pe* loza Anton, Mime; Zobee Peter, Boršt; Mlakar Andrej. Bača pri Podbrdu; \'ovk Jožef, Rižana; Nemee Pel er, Prem. Boj; živi slovensko zcmljo! Avstii. Mnoj^o pozdravov pošiljajo podpisani slovenski fantje, kateri služijo pri planineih. La» šeak Hilarij, Potravno; Mctljak Luviči, Temniea; Kavčič Anton, Lome; Suša Pavel. Suhorje; Ivan Hvala, Zarakovee; Muha Josip, Vcl. Bukoviea; Ru? tar C-iril, Logarsko; Mcvlja Rudolf, Lokcv; Godnik Viktor, komen. ckdai) Slovenski fantje prideljeni uoi'skim topničarjem 2. ix>lka, 7. batcrija, pošiljamo pozdrave svojim drau'ini starišein, bra- tom, sestram, fantom in dekletom, ter vsem narodniin društvoni našc goriškc dežcle! Anjrclj ČerniKoj, Zjjonik h"ranc, Do- bravlje; Avjrust Kravos, Albert Kravos, Male Žablje: Ivan Kravos, Skrilje; Štokel Jožef, Velike Žabljc; Paniere Anton, Pla- nina; Franc Ccnncl, Lokavec; Kovač Pe- ter, Kenda Ivan, Idrija; Alojz Lisjak, Ri- lieinberg; Kalija Emil, Oabrovica; Živec Jožef, Veliki dol. Cuneo. Slovcnci ¦ planinei 2. polka v Cuneu pri francoski meji v Alpah. 'Fukaj nas je okoli 150 Slovencev. Nam g>-e še precej dobro. Tudi eastniki so precej zadovoljni / nami. X'eekrat se /beremo Slovcnci skupdj. da zapojemo svoje do? mače pesmi med tujim ljudstvom. Obljubljajo nam dopust za Božie. Pošiljamo pozdrave stari« šciii, bratom, sestram, fantom in deklctom! Tudi mi bi se radi ueili in zabavali na tcčajih »Prosvets nc vzivc«. ker vidimo, da kdor uic ne zna nič ne velja. Pa se vrnemo in bomo pcli in sc izobraze? vali v društvih, da bo veselje. Bog /ivi Prosvct» no zvczo in vse njene fante! Pozdravljeni vsi do» maci! Podpisi: Nanut Stanislav, Kanal; I'irih Pc* ter, Bodrcž pri Kanalu; Jožef Kafol. Banjšice; Jo* žef Rcpcelj, Sežana; Martineie Ivan, .Štorje; Žcrjal Karlo, Pliskoviea; .lakob Sajn, Knežak; Jožcf Tom» sič, Knc/ak; Anton Slavec, Bača; Franc Štcfančič, Trnovo; I\an Mrsnik, Šmarje; Vodopivec Anton, Pctvlinjc; Ivan Princ, Dobropolje; Lcničic Ivan, Ncrin; i'arava Jožef, Bodrež: Mlink Leopold, Mclinki; Ferdinand Lapanja, Kneža; Valcnčič Alojz. Nadalje sclo; Stembcrger Jožef, Braniea: Brezavšeek Ivan, Krvavee. Naši in soscdni fantje pridno d(;pisu- jejo, prav nič se ne pritož-ujejo;. Čc treba jc stisniti pas, zelod'ca jc zclrave^Ja jilas, zmir pa najbolje je bilo doma. Vedi, živeti vse rod se .^e da, Ccniti starišc bodcš zdaj znal, jctlej, da jili vsikdar boš Ijubil, spost' val! Pomni vojak! Prekrasna jc zemlja doma in driurod, in čudeži stvarstva ra.sto nam povsod; a prav veselje prebiva le tarn. kjer clvijra domačc o^njisče se nami Pozor! Le Biči se, tujega, fantič, jezika, svetovna zahteva to danes omika, kolikor vec ti jezikov zdai znaš, ljudi omikanih tol"ko veljaš! StariSi, sestrc, dekleta! Naroeite svojim fantom v tujini »Goriško Stra* žo«! Stane le 6 lir za pol leta. To pesemco nam je poslal priprost kmeeki fant iz vojašnicc. Priobčujemo jo, četudi je oblika skromna, ker r:\zo* deva koraj/o in pa j^loboko ljubezen do domn. DMOKODELNOST i liojukom! Plemenitim sreem! V Oo- 1 rici je 82 otrok, ki so brez starišev. Tc si- rote je sprejelo pod svojo streho in var- stvo »Slovensko sirotiščc«, ki je nastalo in se razširilo pod vztrajnim in odločniin vodstvom nrof. dr.ja Pavlica. Sirote se živijo le od debrih sre, zavod deluje le, če vse naše ljudstvo daje krulia sirotam. Prosimo vas, dajte par lir, jerbas krompir- ja, koš jabolk na stran za slovenske si- rote! ü ARO VI! Slavno županstvo Ponikve letno 30. - L. županstvo Soča 30.— L. Preč. kr. dekan Ivan Rojec 25.— L, župiiik s. Otilij Medveš 50.— L, P. n. — Ivan Simčič, trgovee v Tolminu ob svoji poroki z%g.no Elizo Vogrič 25.— L. Gospa Josipina Simeie iz Kaira 20.— lir. Župnija Goče in Krzelj 100 ir; pree. g. Valentin Batič, župnik v Podbrdu 25 lir. Na svatbi g. Josipa Primožič z g.čno Sil- vijo Marinič v Oslavju nabrala u\čna Nc- tica Miklus 80 lir 5 st. Na svatbi g. Eilipa Tercel j z g.čno Ano Novak v Stcirjah na- brali gostje 95 lir. — V Hutah so nam na- brali 10 kviut. krompirja, 1 kvint. fižola in 18 kg zelja. Precastiti g. župnik Franc Cr- nigoj v Kamnjah je poslal pol kvintala re- pe, 10 litrov vina in 1 kvintal krompirja. ZA SV. GORO. Franeiska in Terezija Likar lep oltarni pit. Jože Krapeš * Col L 20. Sigon Grus L 25. N. N. L 1000. Msgr. Slavee gene* ralni vikar Trst L 50 in N. N. 45. N. N. iz Trsta L 5. Marijina družba (K. Rot) L 59. N. N. L 20. N. N. (Amerikan) L 10. Terezija Kodrič L 50. Lucija Bavdaž L 200. Filip Žnideršič L 100. Peršolja Ro* zaliia L 50. Ana Scmpa L 50. Karl Just * Kanal J. 10. Benedikt Lukman L" 30. Ro* zalija Žnideršič L 50. Marija Bratuž L 30. Ana Franko vie L 25. Jožefa Caspar* do L 30. N. N. L 50. N. N. L 100 in 20 Lutman Jožcfa L 20. Veronika Humar L 10. Vic. a. Krištof Tom.šič L 100. Duhov* nija Bilje: Bilje L 910. Bukoviea L 480. Orchovljc L 60 — L J450. — Vsem veli* kodušnim darovalcem najprisrčnejša hvala! Svetogorska M. B. naj Vam tiso* eerno povrne! Predstojništvo samostana in vodstvo svetišea. Po svetu. Stvic iz Amerike. Delavec Ba^ensky N Bohumu na Nemškem je živel v erni bedi z ženo in 6. otroei. Pretekli teden pa je dobil pismo z ameriškimi znamkami. Sodišee v St. Louis-;i je sporoCilo delav* cu, da je umrl njcgo'v brat brez dedieev. Na sinrtni postelji je naročil, naj pošlje* jo bratu, ki rnora biti delavec nekje na Nemškem, 30.000 dolarjev. Neka amcri* ska posredovalnica je zaeela iskati ßa* ^enskega in flu je našla v Bohumu. Ba* gensky je dobil potom sodisea dedseino in ima sedaj v zepu krof» 120 milijonov nemških mark. Kn dolar velja namree za 4000 mark. — Ah, zakaj nimam jaz stri* ca v Ameriki! Zveza za moške prnvice. Zakonski možjc v Ameriki, ki niso zadovoljni s svojo usodo, so osnovali posebno zvezo. V'ozili so na najvišji sodni dvor zahtcvo, da se sklene posebna postava za zakon* ske žene. Glavne toeke te postave naj bodo: 1. Gospodinjstvo mora žena staino in točno voditi. 2. Zakonski moz je ob? varovan pred hišnimi opravüi; posebno #a žena ne sme siliti, da bi moral kuhati, poinetati, nakupovati in pomivati. 3. Že* na ne sme nc na dolg ne za denar kupiti nič, ee ji mož prej ni dovolil. 4. Mož ima postavno ^ravico doloeiti, kako dolge la* sc in krilo naj nosi žena. 5. Tašea in dru* ßa ženska žlahta sme stopiti v hi.šo lc s pismenim dovoljenjem moža. — Prcd* sednik naivišjega sodnega dvora Me. Marsh je izjavil, da se bo dvor peeal s torn predlcu'om. Prvi mraz. Potem, ko je solnce grelo precej dni goriške gore in ravni, je zapi* hala mrzla burjii erez deželo. Pozno so dekleta Lrabila Hstje to jesen, pa so le poskrbela za steljo živini. Zdaj je eas, ko poka suhljad v ^ozdu; mesta se zalagajo z drvmi, težki vozovi škripljejo z naših gor v Gorico in v trgc. Pa je res vredno, da zakuriš. /vlorda kmalu p'ade sneg in potem bomo premišljevali o eudovitem vremcnskem prerokovanju: Cc na Andrcjevdan sneß prileti, Pust sia bo videl, čc prej ne skopni. Prijeten jajčast okus ie znak testenin „Pekatete". Ako jih knharica skrbno, pri- pravi, ie ni boljše jedi te vrste............