PRIMORSKI DNEVNIK
PoStnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. St. 292 (6270)
TRST, četrtek 9. decembra 1965
ZAOSTRITEV ODNOSOV MED ZDA IN SZ
Kosigin obtožuje Ameriko da ustvarja na svetu vojno psihozo
Poudaril je, da je njegov sestanek z Johnsonom nemogoč, dokler traja vojna v Vietnamu - Ostro je obsodil oboroževanje Zahodne Nemčije z ameriško pomočjo in poudaril, da je SZ prisiljena zaradi tega krepiti svoje sile - Protiameriške demonstracije v Moskvi
MOSKVA, 8. — Sovjetska vlada nasprotuje tudi ustanovitvi «McNamarovega odbora« in ne samo ustanovitvi večstranske jedrske sile ali atlantske jedrske sile. To je poudaril predsednik sovjetske vlade Kosigin ameriškemu časnikarju Jamesu Re stonu, o čemer objavlja današnja «Pravda» obširen komentar v zvezi z nedavnim obiskom an-gleškega zunanjega ministra Ste-warta v Moskvi.
Stewart je javno izjavil, da Sovjetska zveza ne nasprotuje «vsem» odločitvam, ki bi jih NATO sprejela glede svoje okrepitve in tudi glede raztegnitve jedrske odgovornosti na nejedrske člane zavezništva. Te izjave so zahodni komentatorji tolmačili kot možnost, da bi utegnila Sovjetska zveza konec koncev sprejeti »odbor MoNamare*. «Pravda» piše s tem v zvezi: »Mnenje omenjenih zahodnih komentatorjev je brez podlage. Sovjetska zveza ima prav tako kakor vse miroljubne državo jasno stališče glede nevarnosti, ki prihaja iz izročitve jedrskega o-
rožja bonskim militaristom Nihče v Sovjetski zvezi ali drugje ne verjame zahodnim trditvam, da pripadnost Zahodne Nemčije k stalnemu jedrskemu odboru NATO ne pomeni rov korak k izročitvi atomskega orožja Bonnu.*
»Pravda* zaključuje z ironiziranjem britanskega stališča glede Vietnama in nemške združitve in pravi, da to britansko stališče ni pristno britansko, temveč se zdi, da ima svoj izvor v »neki tuji državi*.
V intervjuju, ki ga je imel ameriški časnikar James Reston s Kosiginom v Moskvi, obtožuje Kosigin ZDA, da ustvarjajo na svetu vojno psihozo, ki sili Sovjetsko zvezo, da veča svoj vojaški proračun. »Vi predočujete evropskim narodom nevarnost vojne,* je dejal Kosigin, »in evropski na-
■iiiitiiiiiiiiiiitniiiiiitiimitiiiiiiitiiittiiiiittiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiii
Moskva predlaga Londonu skupno izjavo o Vietnamu
Kot odgovor je britanska vlada poslala svoj načrt izjave * Osvobodilna fronta predlaga premirje za božič
MOSKVA, 8. — Sovjetska vlada je sporočila britanski vladi svoj načrt za skupno poslanico sopredsednikov ženevske konference o Indoki-tajski. Kakor poroča agencija Tass, zahteva poslanica toneč ameriškega napada v Vic namu. Načrt poslanice je bil Izročen britanskemu poslaništvu v Moskvi. Pismo obsoja ameriški napad v Južnem in Severnem Vietnamu, obsoja kršitev ženevskih sporazumov ter ameriške namene, da stopnjujejo vojno, kakor kažejo nedavni sklepi, da se pošljejo novi vojaki v Južni Vietnam. Pismo izraža nato upanje, da bodo vse države podpisnice ženevskih sporazumov in članice mednarodne nadzorstvene komisi ie nad premirjem zahtevale od Wa-shingtona, naj ustavi vojno v Vietnamu in naj spoštuje ženevske sporazume.
Kot odgovor na sovjetski predlog je britanska vlada poslala nocoj svoj načrt poslanice, ki želi, naj bi jo razdelili državam, ki so se udeležile ženevske konference o Vietnamu.
Diplomatski opazovalci pravijo, da angleška poslanica zavrača sovjetske trditve o ameriškem napadu v Vietnamu.
Ameriški odbor za razumno jedrsko politiko je objavil odgovor predsednika Hošiminha na pismo, ki mu ga je bil poslal ta odbor z zborovanja, ki je bilo 27. novembra v Washingtonu. Hošiminh pravi, da je vietnamsko ljudstvo žrtev napada. Ce ameriški imperialisti Ustavijo napad, bo v Vietnamu takoj vzpostavljen mir. To je edini sprejemljiv pogoj za rešitev spora v korist vietnamskega in ameriškega ljudstva ter svetovnega miru.
Osvobodilna vojska v Južnem Vietnamu je predlagala dvanajsturno premirje za božič. Obvezala se je, da bo premirje spoštovala, če se bodo tudi sajgonski in ameriški vojaki vzdržali vsakega napada. Premirje bi trajalo od 19. ure 24. decembra do 7. ure naslednjega dne.
V novozelandski prestolnici je a-Jneriški demokratični senator Ful-bright izjavil, da se morajo ZDA se dalje truditi za sklenitev miru v Vietnamu. Senator, ki vodi delegacijo opazovalcev na parlamentarni konferenci Commonwealtha, Je po(udaril, da govori v svojem imenu in ne uradno.
Kakor poročajo iz Sajgona, je v Pokrajini Kuang Tin severnovzhod-no od Sajgona utrpela neka sajgon-ska enota velike izgube v krvavem spopadu s partizani v tamkajšnji džungli. Ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da sta si nasprotnika bila tako blizu, da ni moglo nastopiti letalstvo. Na področju Dan ang pa je skupina sajgonskih v'jakov padla v partizansko zasedo. Partizani so Jo napadli z avtomatičnim orožiem in minometi iz bunkerjev in jam.
Severnovietnamska vlada je protestirala pri mednarodni nadzorstveni komisiji, ker so ameriška letala bombardirala 29. oktobra 19 se-vernovietnamskih ribiških čolnov in jih potopila. Ameriška letala so metala napalmske bombe na brodolomce ter jih od 90 ubila 50.
sodbe komunizma, ki jo je bilo zahtevalo 450 ekstremističnih škofov, In koncil se je zaključil z dogodkom, ki je edinstven v zgodovini Cerkve: ni bilo izrečeno cerkveno prekletstvo nad tistimi, ki se ne strinjajo s teorijo in prakso te Cerkve.
Dopisnik ugotavlja nadaljnje neuspehe tradicionalistov in našteva oonovno zbližanje med katoličani n predstavniki drugih obredov, zlasti pravoslavnih in protestanti, preklic obtožbe o «bogomoru» proti Židom, odobritev sheme o Cerkvi v modernem svetu. S tem v zvezi omenja Krasikov obtožbe, ki so jih nekateri Izrekli proti katoliški hierarhiji in proti papežu Piju XII. zaradi njihovega obnašanja v drugi svetovni vojni, govore številnih ameriških škofov. «v obrambo vojne« (ki niso naleteli v koncilu na globok odmev, kljub podpori «ita-lijanskih, španskih in nekaterih drugih ekstremistov«), privolitev skoraj vseh koncilskih očetov v prepoved jedrskega orožja in razorožitve.
Na koncu pravi dopisnik: «Z zaključkom ekumenskega koncila stopa katoliška cerkev v novo zgodovinsko fazo, v kateri se vodstvo vseh zadev Cerkve vrača v roke njenega vrhovnega poglavarja papeža. To ne pomeni, da se je borba med obema tendencama, konservativci in reformisti, zaključila. Ta borba zavzema novo obliko in se prenaša v druge kroge, t.j. ((škofov sko sinodo« (novi posvetovalni organizem, ki ga je ustanovil Pavel VI.) in tudi krajevno v številnih državah in številnih škofijah.«
Tassov komentar o koncilu
MOSKVA, 8. — V dolgem komentarju, posvečenem zaključku vatikanskega ekumenskega konci-)a piše rimski dopisnik agencije f’ass Krasikov, da je koncil, ki ga te označevala ostra borba med tradicionalisti in reformisti, jasno o-svetlii obstoj novih tendenc v modernem katolicizmu. Reformisti so tekoj od začetka koncila začeli svoje bitko in si pridobili veliko večino koncilskih očetov. Papež Pavel vi-, ki je sledil papežu Janezu, se Je trudil, da v zadnji fazi spravi °be tendenci. Konservativcem ni uspelo doseči odobritve slovesne ob
rodi vam ne bodo nikoli odpustili, da jim niste dopustili mirnega življenja.* Kosigin je obtožil Johnsonovo upravo, da je oborožila Zahodno Nemčijo in da jo hoče nahujskati proti Sovjetski zvezi. Obtožil je ameriško vlado, ker podpira kolonialistične režime na vseh delih sveta, ter ameriško vojno v Vietnamu. Pri tem je poudaril, da bi preds“dnik Roose-welt vodil drugačno politiko od sedanje.
Kosigin je tudi izjavil, da njegov sestanek z Johnsonom ne bo mogoč, dokler bo trajala vojna v Vietnamu. Sovjetska zveza bi želela izboljšati svoje odnose z ZDA, toda v ameriški zunanji politiki prevladujejo sedaj vojaški pogledi in zelo ovirajo pobtično in trgovsko sodelovanje med obema državama.
Ko je obsodil ameriško vojno v Vietnamu, je Kosigin dejal: »Ne morem dopustiti, da bi vi imeli pravico ubijati ljudi, ki so brez obrambe To je doktrina o pravici močnejšega, da ubija šibkejšega. Prav to vi delate. Na vsak način skušate razširiti vojno. I mate nad sto tisoč vojakov na bojišču in se pripravljate, da jih pošljete drugih sto tisoč Videli boste, kam bo to pripeljalo. In poglejfe mednarodni položaj. Povsod ZDA podpirajo kolonialiste, fronto zatiralcev in ne zatiranih.*
Glede Zahodne Nemčije je Kosigin izjavil, da je danes izredne važnosti dejstvo, da je atomsko orožje nameščeno na nemškem c zemiju. »Nemci, je nadaljeval Kosigin, imajo izvežbano osebje, vozila za prevažanje orožja, vse, kar je potrebno za začetek jedrske vojne. Vse to so dobili z vašo podporo Zahodna Nemčija je organizirala vojsko petsto tisoč mož z vašo pomočjo. Ta vojska ima potrebno znanje in tehniko ter na svojem ozemlju vaše atomsko u-rožje. In sedaj glasno zahteva lastno atomsko orožje. Vse to nam povzroča velike skrbi.
V Evropi skušajo ZDA ustvarjati napetost in ozračje ugodno vojni. Imate večstransko silo, zavezniško jedrsko silo, svet ali odbor McNamare. Vse to ima edini rezultat, da združuje sile enega tabora, in vsako združevanje sil v tem taboru je lahko obrnjeno samo proti nam. Sili nas. da okrepimo naše sile in da reagiramo na to, kar vi delate.*
Danes so bile v Moskvi številne protiameriške demonstracije. Več tisoč demonstrantov je šlo po mestnih ulicah in nosili so protestne napise proti ameriškemu napadu v Vietnamu Demonstranti so se zbrali na velikem trgu pred železniško postajo za proge, ki prihajajo iz Kijeva Tu so govorili številni govorniki. Pri današnjih demonstracijah je sodelovalo nad 250.000 ljudi. Največja demonstracija je bila blizu Leninovega stadiona.
NA VČERAJŠNJI SEJI VLADE
De Guulle je uradno sporočil da se bo udeležil ožjih volitev
Ugibanja o preusmeritvi volivcev izločenih kandidatov
PARIZ, 8. — Po današnji seji francoske vlade je minister za informacije Peyrefitte izjavil: ((General de Gaulle je davi obvestil ministrski svet, da bo seveda navzoč na volitvah 19. decembra.«
V uradnih krogih se je zvedelo,
V	istih krogih pravijo, da bo Sa-strl, ko bo obiskal prve dni januarja Taškent, da se sestane s pakistanskim predsednikom Ajubom Kanom, morda povabil predsednika sovjetske vlade Kosigina na cbisk v Indijo.
V	Novem Delhiju in v okoliških
vaseh so od danes uvedli racioni-ranje riža, pšenice in sladkorja. To je prvikrat, ko se po letu 1954 uvede racioniranje živil v Novem Delhiju. Leta 1954 so ukinili še zadnje racioniranje, ki je veljalo v drugi svetovni vojni. V začetku prihodnjega leta bodo racioniranje raztegnili tudi na vsa večja indijska mesta.-----------
WASHINGTON, 8. — Ameriška vlada je postavila danes pod britansko nadzorstvo fonde rodezijske rezervne banke v ZDA. Državni departma je javil, da je Dean Rusk imenoval novo vodstvo, ki ga sestavljajo Angleži, tn ima nalogo nadzorovati banke.
RIM, 8. — Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda je priredil danes kosilo v čast delegaciji srbske pravoslavne cerkve, ki se je kot opazovalka udeležila vatikanskega koncila. Na kosilu so bili prisotni ugledni zastopniki vatikanskega državnega tajništva in vatikanske kongregacije za enotnost protestantskih cerkva, ter podtajnik v zveznem izvršnem svetu in član zveze verske komisije Petar Ivičevič.
4. januarja sestanek v Taškentu
MOSKVA, 8. — Agencija Tass je javila, da se bosta šastri in Ajub Kan sestala 4. januarja v Tašken tu. Predsednik sovjetske vlade Kosigin bo navzoč pri pogovorih, «ko bo to potrebno«. Pakistanski zunanji minister Buto Je potrdil, da je Ajub Kan privolil v sestanek s Sa strljem v Taškentu.
V diplomatskih krogih v Novem Delhiju zatrjujejo, da namerava Harold Wilson januarja obiskati indijsko prestolnico, da se 26. januarja udeleži proslav ob obletnici razglasitve indijske republike. Dalje pravijo, da bo Wllson obiskal ob tej priložnosti tudi Pakistan in Malezijo.
da bo de Gaulle v celoti izkoristil čas, ki mu je določen za govore po radiu in televiziji. Kakor je znano, je de Gaulle pred prvimi volitvami govoril samo dvakrat po radiu in televiziji in samo 23 minut ter se je odrekel večini časa, ki mu je bil dodeljen. Izid volitev pa ga je prepričal, da mora pri ožjih volitvah odločneje poseči v volilno kampanjo. Zato so v Parizu prepričani, da bodo vsi člani njegove vlade intenzivno posegli v volilno kampanjo. Ni še znano, ali namerava de Gaulle tudi potovati po departmajih. Minister za informacije je na zadevno vprašanje izjavil, da ne more odgovoriti.
Kar se tiče vsebine volilne kampanje, domnevajo opazovalci, da de Gaulle in njegovi ministri ne bodo napadal: »ljudske fronte*, ki jo pooseblja Mitterrand, ker bi to pomenilo identificirati golizem / desnico, medtem ko je golizem do sedaj vedno trdil, da dobiva glasove na vseh sektorjih. De Gaulle in njegovi ministri bodo poudarjali predvsem heterogenost Mitter-randovih volivcev, ki gredo od komunistov do centra. Dalje bodo
poudarjali, da sta politika neodvisnosti Francije in prispevek Francije k mednarodni pomiritvi tesno povezana z de Gaullom.
Kar se tiče Mitterranda, se bo vsekakor trudil, da pridobi glasove, ki so jih na nedeljskih volitvah dobili drugi štirje kandidati. Njegovo geslo bo »Za levico proti desnici*.
»Vsaj na papirju* je malo dvoma o izidu ožjih volitev. Dosedanje sondiranje daje de Gaullu zmago s približno 60 odstotki glasov. Vendar pa so v solističnih krogih zaskrbljeni. Predvsem se sprašujejo, ali bo 19. decembra odstotek udeležbe prav tako visok kakor v nedeljo Vse kaže da bo število vzdržanih večje. Zelo verjetno je, da se bo mnogo volivcev, ki so glasovali za Leča-nueta, vzdržalo. Lecanuet bo verjetno prepustil volivcem svobodno izbiro. Danes je Lecanuet sporočil. da bo po uradni objavi kandidatov za ožje volitve, to je v petek, objavil svoje stališče »o vseh problemih politične aktualnosti in prihodnosti*. To je Lecanuet izjavil po seji »odbora demokratov*. V tem odboru so vse

DELO ODBOROV ZDRUŽENIH NARODOV
skupine centra, ki so podpirale njegovo kandidaturo. Lecanuet je izjavil, da so na sej; govorili o možnostih, ki so nastale »za ustanovitev demokratičnega centra*, in da so dosegli soglasen sporazum.
Vsekakor prevladuje mnenje, da bo del Lecanuetovih volivcev podprl Mitterranda, del de Gaulla mnogi pa se bodo vzdržali. Kar se tiče desnice, je verjetno, da se bodo številni volivci vzdržali, kljub temu, da so dobili poziv, naj glasujejo za Micterranda Ce prav so golisti prepričani, da bo de Gaulle izvoljen, vendar pa jih skrbi možnost, da se volivci ne izrečej - »množično* za de Gaulla, kakor ta želi. Veliko število vzdržanih volivcev bi zmanjšalo razliko med de Gaullovimi in Mitter-randovimi glasovi. Poudarja se tudi, da bo de Gaulle potreboval precejšnjo večino, da bo lahko brez sprememb nadaljeval svojo dosedanjo politiko.
Danes odgovor sindikatov o stavki železničarjev
za svojega svetovalca, in to funkcijo je obdržal tudi z Johnsonom. Udeležil se je vseh političnih sestankov na na j višji ravni. Ni še znano, kdo bo njegov naslednik.
Agencija Tass pravi nocoj, da je Bundy zagovarjal trdo politiko v mednarodnih odnosih, da je zagovarjal uporabo vojaške sile, da se dosežejo smotri ameriške zunanje politike, da je bil eden začetnikov večstranske jedrske sile in zagovarjal je skrajno napadalno linijo med oboroženo intervencijo v Dominikanski republiki in prav tako v vietnamski vojni.
Ameriški komunisti
CHICAGO, 8. — Tajnik ameriške komunistične stranke Gus Hall je v Chicagu izjavil, da doživlja stranka važno razdobje svojega razmaha, ki je najvažnejše v njeni zgodovini. Dejal je, da se je v zadnjih mesecih vpisalo novih tisoč ali dva tisoč članov dodatno k 10.000 v lanskem letu. Stranka računa, da bo mogla postaviti svoje kandidate v nekaterih državah pri raz-RIM, 8.	- Predstavniki treh|nih krajevnih volitvah. Gus Hall
sindikalnih organizacij železničar- je prišel v Chicago, da pripravi ko-jev so se danes sestali, da nada-1
Predlog za ustanovitev organizma OZN za industrijski razvoj dežel v razvoju
Za pravico do samoodločbe in neodvisnosti neavto-nomnih ozemelj - Irski predlog o mirovnih silah OZN
NEW YORK, 8. — Gospodarski odbor OZN je priporočal skupščini, naj ustanovi ((organizem Združenih narodov za industrijski razvoj dežel v razvoju« Ta organizem bi nadomestil center za industrijski razvoj, ki je bil ustanovljen leta 1962.
Poseben političen odbor OZN je odobril resolucijo, ki priporoča varnostnemu svetu sploš-
ne gospodarske sankcije kot e-dino sredstvo, da se doseže mirna rešitev vprašanja ((apartheida«, ki ogroža mednarodni mir. Za resolucijo je glasovalo 70 držav, proti njej pa 12 (med njimi tudi ZDA in Velika Britanija), dočim se jih je 13 vzdržalo.
Paragraf resolucije, ki poziva glavne trgovske partnerje Južne Afrike, naj ukinejo to gospodarsko sodelovanje, je dobil 75 ugodnih glasov, vzdržalo pa se je 17 delegacij (med njimi ZDA); tri delegacije so glasovale proti (Velika Britanija, Portugalska in Avstralija).
Irska delegacija je ob podpori drugih sedem delegacij predložila posebnemu političnemu odboru svoj spremenjeni načrt o mirovnih operacijah OZN. Predlog določa, da bi skupščina OZN mogla pooblastiti mirovne operacije, če se ne bi mogel varnostni svet o tem sporazumeti, ter določa prispevke, ki bi jih morale vse države eventualno plačati za stroške. Irska predlaga ustanovitev posebnega odbora 33 držav, ki naj bi začel že prihodnje leto proučevati vprašanje financiranja mirovnih operacij.
Odbor za neavtonomna ozemlja je odobril resolucijo, ki poudarja pravico do samoodločbe ln neodvisnosti 28 neavtonomnlh ozemelj, ki so povečini pod britansko upravo. Za resolucijo je glasovalo 76 delegacij, 8 proti, 14 pa se jih je vzdržalo. Ameriški predstavnik je protestiral, ker so med omenjena ozemlja vključili tudi otok Guam, ki Je pod ameriško upravo. Resolucija pravi, da je postavljanje vojaških oporišč na teh ozemljih ovira za njihovo svobodo In neodvisnost, ter
poziva države upraviteljice, naj u-klnejo oporišča na teh ozemljih in naj ne gradijo drugih.
Sedemnajst afriških ln azijskih držav je predložilo odboru za avtonomna ozemlja resolucijo, ki poziva Španijo, naj takoj sprejme potrebne ukrepe za osvoboditev o-zemlja Ifni In španske Sahare.
Dalje je odbor odobril z 90 glasovi In 11 vzdržanimi resolucijo enajstih latinskoameriških držav, Alžirije in Sirije, ki poziva Veliko Britanijo ln Španijo, naj takoj začneta pogajanja za sporazumno rešitev spora o Gibraltarju. Anglija In Španija naj na zasedanju skupščine, ki bo septembra prihodnjega leta, poročata o Izidu pogajanj. Velika Britanija ln Španija sta glasovali za resolucijo.
Nekatere azijske delegacije v OZN so začele previdna posvetovanja, ali je možnost, da se Indonezija vrne v Združene narode. Mnenja so, da bi bila ugodna priložnost ob poteku dvoletnega mandata Malezije v varnostnem svetu. Kakor je znano, je indonezijska vlada med razlogi za izstop iz OZN navedla tudi Izvolitev Malezije za nestalno članico varnostnega sveta. čeprav so razlogi, zaradi katerih je Indonezija zapustila OZN mnogo globlji, vendar upajo, da bodo nedavne spremembe v Indoneziji omogočile njen povratek v OZN spričo dejstva, da so se njeni odnosi s Kitajsko ohladili.
Mikojan bo odstopil?
MOSKVA, 8. — Danes se je v Kremlju nadaljevalo delo vrhovnega sovjeta. Obe zbornici nadaljujeta ločeno razpravo o proraču nu za prihodnje leto, Predvideva se, da bo jutri govoril zunanji minister Gromiko.
V Moskvi so se razširile govorice, da bo Mikojan verjetno odstopil in da bo za novega predsednika prezidija vrhovnega sovjeta imenovan Nikolaj Podgorni. Govorice o Mikojanovem odstopu so se vztrajno širile že poleti. Mikojan je konec novembra dopolnil 70. leto starosti in je poleg tega tudi slabega zdravja.
Vojaki angleškega letalstva v zambijski prestolnici Luscki. Včeraj so javili, da je zambijski predsednik Kaunda znova zahteval od angleške vlade, naj s svojimi vojaki zaščiti karibski jez na rodezijskem ozemlju
giba na desno. Dejal je, da ((revolucija ne bo nikoli postala desničarska«, pri tem pa je ponovil, da ne sme biti nobenega kompromisa s komunisti, in je posvaril «ncko tujo državo« (verjetno Kitajsko) ter Jo pozval, naj preneha svoje vmešavanje v notranje zadeve Indonezije.
Preureditev ameriških oporišč
VVASHINGTON, 8. — Ameriški tajnik za obrambo McNamara je sporočil, da bodo znižali nekatere kredite, ki so bili določeni za o-brambo severnoameriške celine in za radarske sisteme, zaradi ((zmanjšane nevarnosti sovjetskega bombardiranja«. McNamara je dalje sporočil, da bodo ZDA znižale za približno dve tretjini število strateških bombnikov in bodo posvetilo vedno večjo pozornost medcelinskim balističnim izstrelkom. Dodal je, da bodo v ZDA zaprli 126 vojaških oporišč, ali pa jih preuredili, prav toliko oporišč pa bodo o-krepili z novimi vojaškimi napravami. Načrt velja za 23 ameriških oporišč v tujini.
J «_ V »JV SV, HU4.V..1 SVSVU11, vu
ljujejo proučitev položaja v zvezi s proglašeno stavko in intervencijo podpredsednika vlade Nen-nija, ki je zagotovil nagel postopek za uvedbo reforme železniške uprave. Končni odgovor glede stavke bodo sindikalni predstavniki sporočili jutri ministru za promet Jervolinu.
Jutri in v petek se bodo sestale razne stalne komisije senata, ki bodo proučile vrsto zakonskih načrtov in med njimi načrt o zaščiti mladoletnih delavcev, o športni aktivnosti in o prepovedi kajenja v javnih lokalih. Ta zakonski načrt je že pretekli teden proučila komisija za higieno in zdravstvo, ki ga je nekoliko spremenila, tako da nameravajo dovoliti kajenje v dvoranah, ki bodo imele ustrezno ventilacijo
V pztek bo komisija za promet senata razpravljala n zakonskem načrtu, ki prepoveduje uporabo starih gum in ki določa za avtomobile najmanj 1 milimeter gumijaste obloge, za motorje pa 0.5 mm. Zakon določa globe od 5 do 20 tisoč lir za avtomobile in od tisoč do 5 tisoč lir za motorje. Včeraj pa je komisija, ki proučuje reformo cestnega zakonika, predlagala uvedbo dveh zelo o-strih ukrepov: 1. Avtomatičen odvzem vozniškega dovoljenja po določenem številu cestno prometnih prekrškov. 2. Ustanovitev posebnega bloka m odrezkov, ki jih bodo odvzeli pri vsakem prometnem prekršku.
munistični kongres, ki bo spomladi v tem mestu ali v New Yorku.
Predstavnik komunistične stranke za državo Iillinois James West je izjavil, da se je število novih članov povečalo verjetno zaradi nedavne odločitve vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo določbo, da se morajo člani te stranke uradno prijaviti pri zvezni vladi kot agenti neke tuje države. West je dodal, da je sklep vrhovnega sodišča omogočil stranki organizirati kongres in nastop njenih kandidatov na volitvah.
DANES
Bundy odstopil
VVASHINGTON, 8. — Predstavnik Bele hiše je sporočil, da je predsednikov svetovalec za državno var. nost McGeorge Bundy odstopil; predsednik je ostavko sprejel. Bun-dy bo zapustil Belo hišo 28. februarja in bo postal predsednik Fordove ustanove.
Bundy ima 46 let; bil je rektor harvardske univerze. Leta 1961 ga je predsednik Kennedy imenoval
tiiiiiiiiliiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiliiiMiiiiiiituiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiMHiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
C0L0MB0 SPREJEL DE MURVILLA
Novo vabilo Fran d ji naj sodeluje v EGS
Po razgovoru je Colombo optimistično ocenil možnost francoskega sodelovanja
RIM, 8. — Minister Colombo je | vim voljo po sodelovanju, kolikor )t predsednik ministrskega sveta I bomo Droučili DostoDek »
kot predsednik ministrskega sveta evropske gospodarske skupnosti sprejel danes francoskega zunanjega ministra Couve de Murvilla. Prvi del pogovora je bil med ministroma samima, pri nadaljevanju pogovora pa so bili prisotni tudi strokovnjaki; ta del pogovora je trajal pol ure.
Minister Colombo je novinarjem dejal, da sta s francoskim zunanjim ministrom izmenjala poglede o vprašanjih, ki so sedaj na dnevnem redu skupnosti, in tudi o težavah, ki jih mora prebroditi skupnost. Po nalogu ministrskega sveta skupnosti je minister Colombo obrazložil predstavniku Francije poglede petih držav, ki so se že dvakrat sestale in proučile pereča vprašanja. Istočasno je Colombo ponovil vabilo Franciji, ki ji je bilo že pismeno izročeno, naj ponov. no zavzame svoje mesto v ministrskem svetu skupnosti, da se nadaljujejo pogajanja vključno o kmetijskih vprašanjih. Ponovil je tudi predlog, naj bi se sestali samo ministri, kot to določa statut skupnosti, na katerem bi proučili vprašanja, ki so nastala v zadnjem razdobju. Zaradi izida francoskih volitev pa niso sedaj mogoči dokončni sklepi.
Na vprašanje novinarjev, kakšno Je bilo ozračje med današnjimi raz. govori, je Colombo odgovoril: «Zelo dobro in konstruktivno.
Nasution
o «svetu gencralov»
DŽAKARTA, 8	— Indonezijski
vojaki so prvikrat priznali obstoj «sveta generalov«, zavrnili pa so obtožbe, da je ta svet organiziral zaroto proti predsedniku Sukarnu.
To priznanje vsebuje poročilo, ki ga objavlja bilten indonezijske vojske o govoru, ki ga je imel minister za obrambo general Nasution oboroženim silam na tajni seji posvetovalnega kongresa ljudstva.
Kakor je znano, je ((gibanje 30. septembra« opravičevalo svoj poskus državnega udara z dejstvom, da je hotelo preprečiti poskus zrušitve Sukarna, ki ga je organiziral «svet generalov«. Nasution je pobijal te obtožbe in je dejal, da je svet generalov samo neuraden organizem, ki so ga ustanovili z na-	. ... ,
menom, da proučuje napredovanje Razgovor je bil koristen in je po-
bomo proučili postopek.«
Med drugimi odgovori je Colombo tudi omenil, da so govorili o proračunu skupnosti, za kar so že uporabili obliko pismenega postop. ka. Colombo je v tej zvezi povedal, da je v imenu petih držav pozval de Murvilla, naj sprejme tak postopek, da bodo lahko odobrili proračun skupnosti. Poleg tega so govorili o tarifnih vprašanjih, o čemer se je francoski minister obvezal, da bo obvestil vlado, preden lahko da dokončen odgovor.
Med raznimi indiskrecijami je zanimiva vest, da ni izključen dokončni francoski odgovor glede nekaterih vprašanj še pred 19. decembrom in torej še pred ponovnimi francoskimi volitvami predsednika republike.
Danes sta sprejela francoskega zunanjega ministra na vljudnosten obisk predsednik republike Saragat in predsednik vlade Moro. Francoski veleposlanik v Rimu Berard pa je priredil svečano kosilo, katerega so se udeležili med drugimi osebnostmi podpredsednik vlade Nenni, ministra Tremelloni in Mat-tarella ter podtajnik Zagari.
med generali.
Ob dnevu mornarice Je Nasution v svoji poslanici zavrnil trditve, da se Indonezija vedno bolj na-
tekal v odličnem ozračju.«
Vpr.: «Je Francija dala jasen odgovor na predlog o sestanku šestih?«
Odg.: (-Menim, da lahko ugoto-
BERN, 8. — Švicarska zvezna skupščina, ki združuje obe zbornici parlamenta (narodni svet in svet držav), je izvoliia danes novega predsednika za prihodnje leto. Izvoljen je bil dosedanji min' ster za gospodarstvo Hans Schaff ner, ki je član radikaln« stranke. Izvoljen je bil soglasno, ker je običaj, da prevzamejo predsedstvo po vrsti za eno leto vsi člani zvezne vlade, ki jih je sedem.
Predsednik sovjetske vlade Kosigin je nekemu ameriškemu novinarju med drugim izjavil: «Ne moremo dopustiti, da bi vi imeli pravico ubijati ljudi, ki so brez obrambe. To je nauk o pravici močnejšega, da ubija šibkejšega. Prav to vi delate. Na vsak način skušate razširiti vojno. Imate nad sto tisoč vojakov na bojišču in se priprav, ljate, da jih pošljete drugih sto tisoč... Zahodna Nemčija je organizirala vojsko 500 tisoč mož z vato pomočjo. Ta vojska ima potrebno znanje in tehniko ter na svojem ozemlju vaše atomsko orožje. In sedaj glasno zahteva lastno atomsko rožje. Vse to nam povzroča skrbi... Imate večstransko silo. zavezniško jedrsko silo, svet ali odbor McNamare. Vse to ima za rezultat. da združuje sile enega tabora, in vsako združevanje sil v tem taboru je lahko naperjeno samo proti nam. Sili nas, da okrepimo svoje sile in da reagiramo na to, kar vi delate... Moj sestanek s predsednikom Johnsonom ne bo mogoč dokler bo trajala vojna v Vietnamu.*
Sovjetska vlada je poslala britanski svoj načrt za skupno poslanico sopredsednikov ženevske konference o Indokitajski. v kateri se obsoja kršitev ženevskih sporazumov ter ameriški nameni, da se stopnjuje vojna z novimi vojaki v Južnem Vietnamu, vendar pa poslanica izraža upanje, da bodo vse države podpisnice ženevskih sporazumov zahtevale ustavitev vojne v Vietnamu in spoštovanje ženevskih sporazumov. Britanska vlada je odgovorila že sinoči s tem, da je podala svoj načrt poslanice in zavrnila ugotovitve o ameriškem napadu na Vietnam. — Hošiminh je v odgovoru na pismo ameriškega «odbora za razumno jedrsko politiko* izjavil, da je vietnamsko ljudstvo žrtev napada in če ameriški imperialisti ustavijo napad, »bo v Vietnamu takoj vzpostavljen mir*. Hanojska vlada pa je protestirala pri mednarodni nadzorstveni komisiji, ker so ameriška letala v oktobru letos bombardirala 19 severno-vietnamskih ribiških čolnov, jih po. topila ter 50 ribičev ubila. Včeraj so bile v Moskvi protiameriške demonstracije.
Sinoči je bilo po seji francoske vlade uradno objavljeno, da se bo de Gaulle udeležil ožjih volitev 19. t. m., za katere daje sondiranje de Gaullu 60 odst. glasov. Hkrati pa vse kaže, da bo število vzdržanih glasov večje kot 5. t. m., ker se bo mnogo Lecanuetovih volivcev vzdržalo, drugi bodo podprli Mitterranda, nekateri pa tudi de Gaulla.
Gospodarski odbor OZN je priporočil skupščini, naj ustanovi »organizem OZN za industrijski razvoj dežel v razvoju*. Politični odbor pa je odobril resolucijo, ki priporoča varnostnemu svetu splošne gospodarske sankcije kot edino sredstvo za mirno reitev vprašanja »apartheida*. Odbor za neavtonomna ozemlja pa je odobril resolucijo, ki poziva Veliko Britanijo in Španijo, naj začneta pogajanja za re'itev spora n Gibraltarju.
Sovjetska agencija Tass takole ocenjuje zaključek ekumenskega koncila: Edinstven dogodek v zgodovini Cerkve je, da ni bilo izrečeno cerkveno prekletstvo nad tistimi, ki se ne strinjajo s teorijo in praks j katoliške cerkve; večina koncilskih očetov je privolila, ds se zahteva prepoved jedrskega orožja in razorožitev; borba med konservativci in reformisti pa se bo nadaljevala v »škofijski sinodi.* ki jo je med koncilom ustanovil papež Pavel VI.
ISSAC ASSIMOV
ŽIVLJENJE V LETU 1990
Se Se spominjate, kako smo živeli 1940. leta? Se pravi pred 25 leti? Kaj nam bo prineslo prihodnjih 25 let? Tako sl predstavlja bodoče življenje eden najbolj znanih ln bistrih znanstvenih novinarjev:
Kako da sem se sploh lotil te preroške službe? Prerokovati bodočnost je brezupna, nehvaležna naloga. V začetku se tl ljudje smejejo, na koncu Le čaka prezir. Ker pa pišem že četrt stoletja o znanosti bodočnosti, se Je o meni razširil mit, da Imam čudežno ogledalo, ki ml kaže bodočnost.
No, za tako bližnjo bodočnost, ki jo bomo mogoče doživeli še mi, ml ni treba ogledala. Zadostuje ml eno samo dejstvo, za katero z vso gotovostjo vem, da nedvomno bo, pa lahko glede nanj sklepam na posledice.
Sedaj Je na našem planetu tr! milijarde ljudi. Samo trije vodilni narodi na svetu imajo ogromno ljudi, ln sicer Kitajska 700 milijonov, Rusija 250 milijonov ln Združene države Amerike 200 milijonov.
Kakšna bo ta slika, ko doraste nova generacija, recimo leta 1990, če predpostavljamo, da ne bo ter-monuklearne vojne? Zelo verjetno je, da se bo prebivalstvo povečalo vsaj za 50 odstotkov.
Dobro, preidemo k dejstvom! Kakšno bo vsakdanje življenje v Ameriki, če bo toliko ljudi?
Zrak, na primer, Je neizčrpen, toda da ga lahko uporabljamo, mora biti čist. Nečist zrak nam že sedaj dela preglavice. Leta 1990 bo nemogoče, da bi tovarne spuščale v zrak nefiltriran zrak, kakor nam Je danes povsem razumljivo ln Jasno, da se kanalizacija ■teka v mestni zbiralnik.
Prav lahko Je mogoče, da bo ta ukrep zadel celo vsakega posamez-nlka-kadllca, se pravi, da se ne bo smelo kaditi na prostem. Bržkone bodo ugotovili, da nečist zrak, predvsem z dimom okužen zrak, ki ga Izdihava na milijone kadilcev, pospešuje raka na pljučih In na koži tudi pri nekadilcih. Zato bo kajenje bržkone omejeno na kadilnice.
Do leta 1990 bo vedno več stanovanj opremljenih z aparati za filtriranje zraka.
Drugič: Voda je prav tako neizčrpna, toda čiste vode ni na pretek. Stiska za svežo vodo Je te zdaj velika. Seveda je zelo mogoče, da bodo, Se preden poteče četrt stoletja, Iznašli praktično metodo za razsoljevanje morja, tako da bo v bistvu sveže vode res na pretek. Toda razsoljena morska voda bo veliko dražja od naravne. Leta 1990 bo voda tako draga, da Je ne bomo uporabljali za nič drugega kot za pitje ln kuhanje. Borba proti kalnim vodam bo nujna ln naporna.
Nekoč sem napisal zgodbico o družbi, v kateri je bila sveža voda tako redka ln dragocena stvar, da so Jo ljudje, ki so hodili na obiske, prinašali v steklenlčlcl s seboj. Kupili so Jo pri občinski črpalki, ki Jo Je prodajala na litre. Upam, da čez 25 let še ne bo tako hudo, toda temu gremo brez dvoma naproti.
Leta 1990 še ne bomo na tesnem z energijo, če bomo imeli malo sreče, to sploh ne bo problem. Nafte ln premoga bo še vedno dovolj nuklearna energija pa bo postala vsakdanja stvar. Tudi veliko vprašanje, kam z atomskimi odpadki, da bodo neškodljivi, bo bržkone kmalu zadovoljivo rešeno. Rekel bi, da bodo odpadke zamešali v steklene bloke, ki Jih bodo potopili v oceanske globine.
Glede rudnin nam bo trda predla. Poraba bo vsak dan večja. Nekaterih rudnin nam pa že danes primanjkuje. Velike rezerve so sicer še na neraziskanih območjih Arktike ln Antarktike. Z ladjami, ki čistijo morsko dno, bodo tudi morje lahko eksploatlrall.
Kar pa bo za človeka najhuje, bo borba za življenjski prostor, za košček zemlje. Rešiti problem mestne prenaseljenosti res ni lahko, mislim pa, da se bomo do leta 1990 popolnoma preusmerili. Ne bomo se širili več navzgor, se pravi v nebotičnike, kar sta počeli zadnji dve generaciji, temveč navzdol. To seveda ni prijetna misel za tiste, ki radi živijo na prostem, toda verjetno Je neizbežna ln ljudje bodo uvideli, da ima celo prednosti.
Ljudje že danes delajo in stanujejo v panjih, v katerih so vse dni obdani z umetno svetlobo ln v katerih so odvisni od dovajanega zraka. Ce bi Jih preselili globoko pod zemljo, bi komaj opazili razloček. Upoštevati Je treba tudi, da se podzemska temperatura manj spreminja, poleti bi torej bilo manj vroče ln pozimi manj hladno, če bi bilo mesto zgrajeno pod zemljo, bi prometa nikoli ne motila niti dež niti sneg. In še to: prostor nad mestom bi bil lahko za parke ln za rekreacijske centre, deloma pa za pašnike in kmetije. Seveda bo to tudi v letu 1990 še zelo daleč. Velika večina tovarn pa tudi privatnih hiš se bo pa gotovo že dotlej gradila pod zemljo.
Zaradi preobljudenostl se bodo ljudje, posebno tisti, ki ljubijo samoto, zatekali v najoddal j ene j še kraje. Tisti, ki sl bodo to lahko privoščili, Jo bodo popihali v gore, od koder pa bodo Imeli prav tak stik z ljudmi kakor doma v mestu, če bodo hoteli, seveda.
Džungle ne bodo več nevarne, ker bo dotlej Izumrla skoraj vsa divja zverjad, smrtonosne žuželke, črvi ln mikroorganizmi bodo pa pod boljšo kontrolo. Tudi tu se bodo torej naseljevali ljudje, prav tako pa tudi v predelih Arktike ln celo Antarktike.
Najzanimivejše bo pa verjetno to, da bodo ljudje silili pod morje. Prednosti podvodnih stanovanj to lahko zelo velike pred podzem-
skimi stanovanji, na priliko za tiste, ki se navdušujejo za podvodni šport. Ne bo Jim treba drugega kot odpreti vrata... Morda bodo do 1990 začeli graditi že prvi podvodni hotel — recimo na Miamiju v Floridi.
S planeta zaenkrat še ne bo treba. In tudi leta 1990 bo povprečen človek prav tako daleč od tega, da bi lahko napravil izlet v vesolje, kot Je danes, čeprav bo tako Imenovana vesoljska doba brez dvoma močno napredovala. Sateliti bodo dotlej proučili ves sončni sistem ln človek bo delal načrte, kako bi prodrl celo do Jupitra. Za človeka bodo ta odkritja zelo velikega praktičnega pomena.
Kljub vsemu pa se bodo gnetli ljudje kot doslej pretežno po mestih. In ta bodo neverjetno narasla. Severna obala Združenih držav bo pravzaprav eno samo mesto s približno 40 milijoni prebivalcev.
Ceste za osebni ln tovorni promet bodo morale biti ločene. V prvo nadstropje dvignjene ceste bodo nekaj vsakdanjega. Te bodo predvsem za osebni promet, medtem ko bodo avtobusi ln tovorn laki morali voziti po sedanjih cestah.
Transport drobnega blaga se bo vršil s helikopterji. Novejše zgradbe bodo opremljene s hellportl (morda bolj zaradi prestiža kot zaradi resnične potrebe). V poštni službi bodo vedno bolj uporabljali cevi lz stisnjenega zraka. Poštna služba bo do skrajnosti avtomatizirana, tako da bo pošta šla skozi malo rok. Prav tako se bodo morale avtomatizirati podzemske železnice, če ne bodo Inženirji izumili še kaj drugega.
Promet med mesti bo vedno manj uporabljal vlake. Zato pa tembolj ceste. Ceste se bodo morale sprijazniti z najnenavadnejšimi oblikami avtobusov ln tovornjakov, ki bodo morali Imeti svoj pas, svoj poseben vstop ln izstop s ceste.
Bržkone bo zaradi naraščanja prebivalstva vsak dan teže za hrano. ZDA še ne bodo trpele lakote, kot Jo bodo drugod po svetu, toda tudi ml se bomo morali malo omejiti. Treba bo Jesti manj Izbrano in od mesa se bo treba vrniti k ribi in moki. Jedli bomo stvari, do katerih Imamo danes še predsodke — haloga na priliko bo kaj kmalu prišla na Jedilnike restavracij. Kmalu bomo jedli tudi alge in razne droži. Veletrgovine bodo natlačene z vsakovrstnimi Izboljšanimi in začinjenimi proizvodi, ki bodo podobni Jetrom, mesu, siru Itd. Upal pa bi trditi, da do leta 1990 ti nadomestki še ne bodo izvrstni.
Amerika bo seveda še nadalje živela življenje polno vsakovrstnih izumov.	,, , (i
Tako bo gospodinja na primež kupovala vse narejeno. Veletrgovine bodo Imele svoje proizvode šifrirane. Gospodinja bo vzela papir in po posebnem tiskanem vodiču napisala nanj celo vrsto šifer. To naročilo bo že v nekaj minutah pravilno odmerjeno ln pravilno stehtano ter zamotano čakalo nanjo. Največ hrane bo že pripravljene Gospodinji ne bo treba dosti več kot pogreti. Bržkone pa bo v velikih blokih tudi skupna kuhinja (kakor so sedaj skupne pralnice) In bo s tem odpadla odvečna opremo posameznih kuhinj. V stanovanjih bodo samo majhne niše za pripravo zajtrka in manjših prigrizkov. Jesti v restavraciji bo v modi.
Vprašanje služkinj bo v Ameriki še vedno nerešljivo. Celo vpeljava gospodinjskih robotov položaja ne bo bogve kako Izboljšala. Rešilo ga bo samo manj dela. Zaradi filtriranega zraka ne bo več toliko prahu. Pranje z ultrasonlčnlml vibracijami in z milom bo opravilo to nadlogo veliko hitreje in brez napora. Avtomatizirano bo tudi vse Izven hiše. Bolj ln bolj bosta izginjala fizično in rutinsko delo. človek bo samo ustvarjal ln opravljal trgovske posle. Vse drugo bodo delali stroji.
Zato bodo šole posvečale veliko pozornosti predvsem matematiki. Najtežja matematika se bo poučevala že v nižjih razredih gimnazije. Neposreden stik posameznika s profesorjem in pa Individualna vzgoja bosta nujno pripeljala do dvovrstnih razredov — za zelo bistre učence ln za manj bistre.
Največji problem pa bo — čas. časa bo namreč na pretek. Velika večina bo delala največ po 30 ur na teden in zato bo vedno več povoda za nevarno ln nalezljivo bolezen — dolgočasje. Veliko skrb bodo zato ljudje posvečali rekreaciji ln zabavi ln nikoli v vsej zgodovini človeštva ne bo poklic — kako zabavati ljudi — tako Iskan.
Televizija bo bolj kot kdaj center doma. že telefon sam bo predmet zabave. Telefon v letu 1990 bo samo ob sebi umevno opremljen s televizijo. Tako boš lahko slišal pa tudi videl osebo, s katero boš želel govoriti. Nastala bo prava igra med prijatelji — kajti žena, ki bo od nog do glave polakirana ln polikana, se bo rada pokazala — druga, ki bo zanemarjena ali Jo bo telefon presenetil, ko bo imela na licu lepotno masko, seveda ne.
Takle telefon bo zrevolucloniral tudi založniško dejavnost. Do leta 1990 bodo imele velike knjigarne vse važnejše ln sodobne knjige na mikrofilmih. Vse šole ln marsikateri posameznik bodo Imeli bralce za mikrofilme. Velike knjižnice sl bodo lahko celo privoščile, da bodo dale knjige v branje po telefonu.
Tudi trgovec bo za poročila ln pogodbe uporabljal vlsl-fon. Na ta način se bodo lahko organizirale cele konference. Taka konferenca bo sicer draga reč, toda še vedno ne tako kot potni stroški. (To seveda ne bo prišlo v poštev za tisti
velik procent primerov, ko Je tako potovanje opravičilo za zabavo na račun družbe.)
Zelo važen bo seveda tudi šport. Kajti šport Je dober in nedolžen porabnik časa.
Rekel bi, da bo največja športna novost letenje. Majhni motorčki, ki sl Jih bodo ljudje pritrdili na pleča, jih bodo dvignili visoko od tal. To bo od sile napeta Igra. (Kdo pač še ni sanjal o letenju?) Iz nje se bo razvil kasneje pravi šport.
Nemara bo celo tako, da bo do 1990. leta letenje tako praktično ln poceni, da bodo lahko kakšni Robinzoni odfrčali celo na kratko potovanje.
Spremembe, ki bodo nastopile, bodo prepričale ljudi, da ne smemo riniti z glavo skozi zid. Veliko ljudi že danes ve, da je kontrola rojstev prepotrebna, če hočemo rešiti civilizacijo. Danes so še v manjšini — v bodoče ne bodo več.
Do 1990. leta bodo uradni ukrepi za kontrolo rojstev dovoljeni po vsem svetu. Do 1990 še ne bodo mogli zajeziti 50-odstotnega povečanja prebivalstva. Dosegli pa bodo to, da bodo vsaj kasneje rojstva vedno bolj upadala.
In če se bo po letu 1990 porast prebivalstva uravnovesil ali celo nazadoval, bo lahko prerok za leto 2090 bolj optimistično gledal v prihodnost, kot sem mogel to jaz.
Te dni so bili vsi hoteli v Sestrie-ru (razen enega, ki bo odprt pozneje) zasedeni In mnogo gostov Je bilo tudi v drugih bivališčih. Z dnevnim dotokom je bilo tu od pet do deset tisoč turistov smučarjev na dan. Vse žičnice ln vlečnice delujejo. Predvsem Je bilo sedaj tu
mnogo Milančanov. V precejšnjem številu pa prihajajo semkaj Francozi. Cene so približno take: v hotelih druge kategorije je pension od 4500 do 6000, v hotelih prve kategorije od 6.000 do 9.000; (Je pa
15.000	na dan). Najvišje cene so v času od 20. decembra do 6. Januarja za bivanje, ki traja manj kot pet dni. Abonmaji za vožnjo z žičnicami in sedežnicami znašajo:
3.000	za en dan, 5.000 za dva dneva, 14.000 za en teden. (Slika je s Sestriera.)
še luksuzna kategorija: od 9.000 do
•iiiiiiiiiiiiiiiiii um m imiti mini um, llll,il,illllllinillllllmllllllllllllllm(lllllmlllllilli(l|lliililiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiig||||i|||i|,|„||l|l||,|||l|||ni|l|||||||||ii|||iinniii,inm(„l(|,|„„l„llil|(llll„|lllllll|llllllllllmM|l|n
KONCIL VATIKAN II. JE ZAKLJUČEN'
Slovesnosti na trgu sv. Petra je prisostvovalo 300.000 ljudi
Več ministrskih predsednikov, številni zunanji in drugi ministri v posebnih odposlanstvih - Jugoslavijo je zastopal veleposlanik Ivo Vejvoda
VATIKAN, 8. — Danes se je slovesno zaključil II. vatikanski koncil. Na trg sv. Petra je prišel ob 10.30 sprevod škofov v belih oblačilih in z belimi mitrami. Zasedli so prostor na tribunah ob oltarju, ki je bil postavljen v lopi bazilike. Kmalu je prispel tudi papež, medtem ko so že prej zasedli posebne tribune tudi predstavniki 90 izrednih poslanstev z vsega sveta.
V poslanstvih raznih držav so bili ministrski predsedniki, zunanji ln drugi ministri ali pa vsaj veleposlaniki pri Vatikanu ali Kvlrina-lu. Tako Je Italijo zastopal ministrski predsednik Moro s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Lupisom ter veleposlanikom pri Sv. stolici. Tudi lz Avstrije sta bila ministrski predsednik in Klaus in zunanji minister Krel3ky. Francijo je zastopal zunanji minister Mau-rlce Couve De Murville. Zastopa-
6. delavcem in 7. mladini. Vsako poslanico je po čitanju papež izročil predstavnikom naslovljencev; tako je poslanico vladajočim izročil veleposlaniku Belgije pri Sv. Stolici, ki Je dekan diplomatskega zbora v Vatikanu, veleposlanikoma Brazilije in Japonske, ministru Etiopije ter predstavniku OZN. Poslanico umetnikom so sprejeli arhitekt Ner-vi, glasbenik Malipiero ter pesnik Upgaretti; ob. njihovih imenih je množica posebno navdušeno ploskala.
Pozneje je tajnik koncila nadškof Felici prebral papežev breve zaključku koncila.
Slovesnosti, ki je trajala do 13,30, je na trgu sv. Petra in bližnjih ulicah prisostvovalo okrog 300.000 ljudi.
Ob zaključku vatikanskega koncila posveča tisk v svetu precej člankov presoji opravljenega dela na
ne so bile zelo številne nove drža- i |jonc^u ^ ^rl tem se zlasti poudarja, ve. Tudi Jugoslavija je imela svojega predstavnika, veleposlanika Iva Vejvodo.
Papeževa maša se je pričela ob 11. uri in je trajala uro in četrt.
Maša je bila v latinskem obredu, po evangeliju pa je imel papež nagovor v italijanščini. Pri darovanju je kardinal Tisserant sporočil, da je papež poklonil denarne prispevke dobrodelnim ustanovam v Palestini, Argentini, Indiji, Pakistanu in Kambodži. Po maši je imel papež še kratek govor v francoščini, nakar so nekateri kardinali prebrali sedem poslanic. Te poslanice so naslovljene: 1. vladajočim;
2. intelektualcem; 3. pesnikom, literatom, likovnim umetnikom, glasbenikom, gledališčnikom in filmskim umetnikom; 4. ženskam; 5. ubogim, bolnim in vsem, ki trpijo;
da po tem, kar se je na koncilu govorilo in sklepalo, nihče ne bi mogel prepoznati Cerkve iz zadnjih 430 let. Ce bi sklepe tega koncila sprejeli pred 450 leti, piše «New York Times«, bi mogoče niti ne bila potrebna protestantska reforma Martina Lutra. Kar zadeva odnose med Cerkvijo in svetom, piše isti list, je najbolj pomembna izjava o verski svobodi, tista, ki Je-najbolj razočarala, pa Je izjava o kontroli rojstev (čeprav so vrata odprta za nadaljnje spremembe).
V Ljubljani nov sneg
LJUBLJANA, 8. — Prebivalstvo Ljubljane je danes presenetil sneg, ki Je začel padati okrog 10. ure
miiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiinf 111111111111111111111111111111111111111111111111111111
Avtobus v reki mrtvih 26 oseb
NAIROBI, 8. — Šestindvajset o-seb se je danes ubilo, ko je neki avtobus zletel v reko Koru približno 240 km od Nairobija. Mnogo oseb pa je hudo ranjenih.
MONDARAGONE (Caserta), 8. — Pozno zvečer sta se dve osebi ubili pri prometni nesreči na periferiji Mondragona. Avtobus je trčil z nekim motor iem, na katerem je sedel 43-letni moški. Ta Se je takoj ubil. Kmalu pa Je v bolnišnici umrla še ženska, ki Je sedela na zadnjem sedežu motorja.
Pri Bergamu se Je na nekem križišču avto «600» zaletel v «1100». Mai.j . avto je vozil 21-letni mladenič, poleg katerega Je bila 16-let-na sestra. Pri trčenju se Je manjši avto vnel in vozač se ni mogel rešiti, tako da je zgorel v avtomobilu. Sestra se Je rešila, toda zdraviti se bo morala dva meseca. Tudi tri osebe, ki so bile v «1100», so bile ranjene.
Najbrž zaradi prevelike hitrosti sta se zaletela dva avtomobila pri Petilia Policastro (Catanzaro). Pri tem sta se dve osebi ubili, dve pa ranili.
Dva mrtva Je zahtevala tudi nesreča na periferiji Palerma, kjer sta trčila neki tovornjak s prikolico in neka «ciulia».
V Palermu pa objokujejo danes Se dve smrtni žrtvi prometne nesreče na ±rgu Mondeno Oče je s svoj' >	pripeljal c >	-g.
«1500». Takoj Je bila mrtva 20-me-sečna hčerkica, medtem ko so dva druga otroka, stara 3 ln 4 leta, odpeljali v bolnišnico ln prav tako očeta. Tu je umrla še štiriletna deklica, medtem ko Je stanje tretjega otroka in očeta zelo resno.
Revež ni vedel da je «Iastnik»
12 avtomobilov
MILAN, 8. — Odkrili so organizacijo tihotapcev, ki Je prijavljala avtomobile z imeni revežev, ki večinoma prebivajo v ljudskih prenočiščih v Milanu. Tako se je izkazalo, da je 64-letni Luigi Cozzi iz Milana «lastnik» kar 12 velikih avtomobilov, od katerih je bilo devet zaplenjenih s 325 kg tujih cigaret in 140 k" —*“ne kave. Cozzi, ki Je za nekaj denarja dovolil dvema znanima dobavljačema avtomobilov za tihotapce, da nanj napišeta dva avtomobila, je pozneje, ne da bi za to vedel, postal lastnik še drugih deset avtomobilov.
VIDEM, 8. — Z	veliko	potrpež-
ljivostjo Je zdravstveno osebje v videmski bolnišnici rešilo deklico, ki se je 27. avgusta rodila s težo komaj 600 gramov Sedaj so jo popolnoma zdravo	oddali	iz	bol-
toda	na	ovinku	—	vozil	le	povsem	nlšnice; njena teža	je dosegla	dva
a	le .i	strani	—	Je	trčil	v	neki1 kilograma m pol.
dopoldne in prizadejal mnogo preglavic. Do 16. ure popoldne je zapadlo okrog 15 centimetrov snega. Služba za čiščenje ulic je pričela delo prepozno, zaradi česar je —• deloma zaradi prekinitve električnega toka — prišlo do precejšnjih ovir v mestnem prometu. Sneg povzroča težave tudi v železniškem in avtobusnem, prometu, ter tudi v telefonskem omrežju.
Zaradi slabega vremena in snežnih zametov je bil danes popoldne prekinjen cestni promet med Zagrebom in Reko prek Gorskega Kotarja. Burja, ki piha' s' hitrostjo do 100 kilometrov- na uro, pa onemogoča čiščenje ceste na področju Gornjega Jelenja. Na tem področju je blokiranih več avtomobilov, ki čakajo na mehanizacijo za čiščenje ceste. Zapadlo je od pol metra do en meter snega. Nepričakovan sneg Je popolnoma paraliziral cesto, ki veže Senj z Liko prek Velebita.
Iz Istre pa poročajo, da je po tridnevnem stalnem deževju reka Mirna v svojem gornjem toku prestopila bregove in poplavila cesto Buzet-Livade. Za sedaj ni nevarnosti, da bi se Mirna izlila tudi v daljnjem toku.
VIDEM, 8. — Na področju Trbiža Je snežilo neprestano od 18. ure včeraj do danes. Svežega snega je
od časa do časa prinesel brat Gae-tanr star 69 let. Baje Je ta sestro prisilil na tako življenje, a ni še znano zakaj. Vendar so tako njega kot njegovo dve leti mlajšo £ o priprli. Giuseppo Giordano pa so spravili v bolnišnico. (Vendar ženska ni mogla biti normalna, ker je sicer nerazumljivo, zakaj svojega »bivališča« ne bi bila zapustila.)
Un[iqe * qlpftnllf»be
vAA/S
tjlabhr* ^ bUhrribtvn
ŠE ENA FRANCOSKA LITERARNA NAGRADA
Nagrado «lnterallie» je dobil Alain Bosquel za roman «La confession mexicaine»
V zaporu lastnik tovarne kisa
RIM, 8. — Tiskovni urad ministrstva za zdravstvo sporoča: Lastnik podjetja «Acetificio Piemon-tese» v Vistagnu (Alessandria) Je bil poleg treh drugih oseb aretiran pri obsežni operaciji za pobijanje ponarejanja živil. Po raznih preiskavah in opazovanjih so karabinjerji vdrli v podjetje ter presenetili osebje In samega lastnika, ko so sladkor predelavah v sladkorni sirup za ponarejanje vin. Aretiran je bil lastnik Giuseppe Dragoni, star 39 let, ter njegov brat Alessio, šofer in še neki delavec. Zaplenjenega Je bilo 27 stotov sladkorja, sladkornega sirupa, vina in drugega blaga.
PARIZ, 8. — Nagrada «Interal-liea je bila dodeljena Alainu Bo-squetu za delo «La confession mexicaine». Dodelitev te nagrade ni povzročila nikakega presenečenja, ker je bil Bosquet eden izmed favoritov za to nagrado. A-lain Bosquet se je rodil 1919 ter je diplomiral na univerzi v Bruslju in še na Sorboni. Od maja 1940 do konca vojne se je boril na raznih bojiščih. Po drugi svetovni vojni je bil član štiristran-skega kontrolnega sveta v Berlinu, kjer je ostal do 1951. Leta 1959 je postal docent za ameriško literaturo na univerzi v Lyonu. Pozneje je pustil to mesto, ker je postal literarni ravnatelj založbe Calmann-Levy. Nagrada «In-teralliču je bila dodeljena Bosque-tu z enim glasom večine: prejel je šest glasov, medtem ko jih je pet prejel Jacques Lanzmann za svojo knjigo «Qui vive».
«La confession Mexicaine», ki je izšla pri založbi Grasset, se lahko označi kot »roman, ki izraža nezadovoljstvo». V klasičnem, konkretnem in obenem harmoničnem stilu je opisana zgodba 35-letnega Bernarda Leryja, ki je naveličan življenja drugovrstnega slikarja. Tradicija ga dolgočasi, obotavlja pa se, da bi se vrgel v abstraktnost, ker domneva, da ne bo dolgotrajna. Bosquetovega junaka pa preganjajo še druge skrbi. Sprašuje se, če še liuhi ženo, in vedno bolj ga navdaja občutek splošnega nezaupanja. In tako se nekega dne brez vsakega točnega vzroka vkrca na letalo, ki ga odpelje v Mehiko. Tu doživi prerojenje. Svojih problemov sicer ni rešil, a naučil se je jih ponižno sprejemati.
Nagrado «Interallič» podeljuje žirija novinarjev in jo tudi prejme literarno delo kakega novinarja. Poleg tega, da je literarni ravnatelj pri neki založbi, je namreč Bosquet tudi kritik in esejist. «La confession mexicaine» je njegov šesti roman. Časnikarjem, ki so ga tako) po dodelitvi nagrade spraševali o tem in o-nem, je Bosquet odgovoril, da je njegova največja želja »odpočiti si in posvetiti se samo pesništvu». * * •
RIM, 8. — Policija je danes našla štiri slike in neki relief, kar vse je bilo ukradeno 6. maja pri nekem restavratorju. Umetnine, cenjene na kakih 30 milijonov lir, so bile skrite v stanovanju nekega pustolovca, ki je sedaj prijavljen sodišču, vendar ga policija še ni ujela.
Jugoslovanski filmi
na mednarodnih testivalih
Za največjo filmsko nagrado «Oscar» ki jo podeljujejo vsako
50 cm Promet se razvija počasi in s težavami, toda državno cesto Vi-dem-Trbiž ves čas čistijo. Okrog Trbiža že mnogo let tako močno ni snežilo. Sneži tudi v Kamijl. V dolini pa močno dežuje.
Danes zjutraj Je bilo v Oslu — 4, v Londonu — 3; na ničli Je bila temperatura v Parizu in Zilrichu. Sicer pa je bilo v vseh evropskih prestolnicah oblačno.
Aretiran bivši politični funkcionar
NEW YORK, 8. — L. Judson Mor-house, bivši predsednik republikanske stranke v New Yorku, je bil aretiran, ker Je obtožen korupcije. Baje Je prejel 18.000 dolarjev (z obljubo, za dobi še 82.000) zato, da bi pribavil dovoljenje za prodajo alkoholnih pijač v enem izmed tistih lokalov, ki jih je postavil lastnik znane revije, kjer so natakarice oblečene kot «zajčki». Poleg Morhousa (ki sicer že tri leta ni več predsednik republikanske stranke v New Yorku) sta obtoženi še drugi dve osebi: Martin Epstein, bivši predsednik ustanove za kontrolo nad alkoholnimi pijačami v New Yorku, kateremu sta starost in slabo zdravje doslej prihranila proces, ter neki Ralph Berger iz Chicaga, ki je bil že obsojen na leto dni zapora.
44 let ločena od ostalega sveta
ENNA, 8. — Danes dopoldne Je zdravnik dolgo pregledoval 64-let-nJ Giuseppo Giordano, ki so jo včeraj karabinjerji rešili po 44 letih zapora v nekem hlevu. Po mnenju zd-avnlka Je njeno stanje dokaj hudo zaradi slabega ravnanja, kateremu Je bila ženska podvržena skoraj pol stoletja.
Ko so karabinjerji prišli v bajto na samoti kakih 10 km od vasi Ce-ra.ni, Je ženska čepela ob ognju, na katerem Je gorel suh gnoj in slama. V hlevu Je bilo še nekaj krav, osel in kokoši. Tu je ženska živela toliko let, ne da bi koga vi'	. i” hranila se je v rastlina-
mi ter suhim kruhom, ki ga Ji je
Zotia Alalkowska: AAEJA.
(Založba Obzorja - Maribor)
Justina Bogutouma, preprosto dekle, je prišla v mestno hišo, zaprosila za sprejem pri mladem županu in preslepila uslužbence, da so jo spustili k županu Zenonu Ziembietciczu. Cez nekaj trenutkov je v kabinetu odjeknil krik. Ko so odprli vrata je župan ležal na tleh, dekle pa je hotelo pobegniti. Nato so uradniki magistrata napolnili sobo, poklicali zdravnika in policijo, župana so odpeljali v bolnišnico, dekle pa v zapor. Dekle mu je namreč vrglo v obraz kislino, ki mu je razjedla obraz in ga oslepila. Ko je župan za silo okreval, so ga na lastno željo spustili domov. Slab teden nato se je s pištolo ustrelil v usta. Njegova žena je izročila otroka njegovi stari materi in sama odpotovala v tujino...
Tako se začne roman «Meja», delo poljske pisateljice Zofie Nal-koivske (1885-1954), z zločinom, nakar se nam razkrije zgodba. Toda v tem primeru ne gre za kriminalko. Tudi ne gre za kako politično mejo, kot bi utegnil kdo sklepati po naslovu. Naslov je vzet iz moralnega sveta: gre za mejo, ki jo ugleden meščan, župan malega poljskega mesta sme prekoračiti za ceno svoje človečnosti. Kajti Justina Bogutouma, preprosto proletarsko dekle, je bila njegova ljubica. Z njim je zanosila, nakar je na njegovo prigovarjanje morala odpraviti plod. To pa je postalo zanj usodno. Glavni junak zgodbe, Zenon Zlem-blewicz, se zlomi prav ob spoznanju, da obstoji prepad med hotenji človeka in njegovo objektivno vlogo v družbi, da je prekoračil mejo med etičnim in socialnim, ki je ne bi smel, ker je to usodno ne samo za ene in druge, temveč tudi zanj. Vzporedno z glavno zgodbo pa nam pisateljica v romanu prikazuje tudi vrsto drugih likov in njihovih usod. Tako spoznamo vse sloje tedanje poljske družbe, od naj-
višjih krogov, bogatih rentnikov do revežev, brezdomcev in revolucionarjev. Vsi ti skupaj nam na raznolikem pozorišču dajejo podobo Poljske, skorumpirane kapitalistične države v času med obema vojnama, ko se roman dogaja. čeprav se sicer pisateljica ogne neposrednemu opisu družbenih razmer, — roman je namreč nastal v času napetih političnih in družbenih dogajanj, — in se v romanu omejuje predvsem na prikaz človeških usod, veje vendar iz celotnega dela tudi močna družbena kritika. Ne gre torej samo za moralni problem med vodilnimi predstavniki poljske meščanske družbe v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno, temveč gre tudi za širši družbeni problem, za zločin in pred njim stoječe dogodke, ki so pač nujna posledica kapitalističnih družbenih odnosov« Tako se nam roman Meja zaradi moralnih, človeških in družbenih problemov, ki jih načenja, pokaže kot eno najnaprednejših stvaritev moderne poljske književnosti iz časa med obema vojnama. Je pa to obenem pripovedni tekst, ki ima tudi estetske kvalitete in ne samo idejne Zgodba je napisana realistično ln njen družbeno-kritičnl realizem je ’ obenem tudi psihološko poglobljen. Pripoved je moderna, slogovno izbrušena, sicer pa zanimiva, tako da se ves roman odlično bere. Literarna zgodovina šteje ta roman Zofie Nalkoivske upravičeno kot njen najboljši tekst.
Slovenski prevod je založba Obzorja uvrstila v zbirko prevodov Nova obzorja. Delo je lepo prevedel Severin Šali, knjigo pa je, to pot ne preveč posrečeno, opremil Oto Polak. Roman o človeški tragediji, ki jo je s prestopom moralne meje zagrešil vodilni predstavnik meščanske družbe, bo tudi pri nas zaradi svojih resničnih odlik, močno bran.
Sl. Ru.
leto v ZDA, bosta letos konkurirala dva jugoslovanska filma, tn sicer dobitnik prve nagrade na letošnjem moskovskem festivalu, dokumentarni film «Solze na o-brazu», režiserja Stjepana Zanino-viča (Zastava film), v kategoriji risanih filmov pa «Vau-vau», režiserja Borisa Kolarja (Zagreb film). Tako je odločila posebna žirija, ki je obenem določila tudi filme, ki bodo Jugoslavijo zastopali na nekaterih mednarodnih festivalih. Na devetem mednarodnem festivalu kratkega filma, ki bo od 19. do 24. januarja 1966 v francoskem mestu Tours, bodo vrteli tele filme: «Artistu (Branko Ranitovič), «Strupi» (Maks Sajko), «Srečanje» (France Kosmač), «All me slišiš» (Ante Ba-baja), «Kolo» (Aleksander Petrovič), »Cerska bitka» (Sveta Pavlovič) in «Za zeleno mizo» (Miča Miloševič). Na sedmem mednarodnem festivalu etnografskega in sociološkega filma v Firencah (13. do 17. februarja 1966) bo jugoslovanskih 14 filmov. Sest filmov je določila še festivalska direkcija.
Mario Del Monaco
bo dobil nagrado «Gigli»
MACERATA, 8. — Mario Del Monaco bo IS. decembra v okviru proslav v spomin Benlamina Giglija v Recanatiju prejel nagrado. Pri tej priložnosti bo tudi uradno dodeljena nagrada za o-pero »II pescatore» Piera Giorgi-ja iz Pesara, ki je dosegla prvo mesto na natečaju za nova dela. Nagrado »Gigli« je razpisala občinska uprava iz Recanatija s sodelovanjem pokrajinske ustanove za turizem v Macerati.
Pet milijonov nagrade
za delo o Galileiu
Domus Galilaeana v Piši je razpisala mednarodni natečaj za nagrado «Galileo» v višini 5 milijonov lir za še ne izdano monografijo o življenju in delu Gali-lea Galileia. Dela morajo obsegati približno 300 tiskanih strani. Poslati jih je treba na Domus Galilaeana na način, da se ohrani anonimnost, do 31. oktobra 1968 in sicer v dveh izvodih.
* * *
NEW YORK, 8. — V neu>yorški galeriji Rosenberg je bila oivorje-na razstava del italijanskega kiparja Giacoma Manzuja.
• * *
V	domu gradbenih delavcev u Skopju razstavlja turški slikar O-mer Kalessi. To je prva likovna razstava enega izmed turških u-metnikov v Skopju.
• • •
V	dvorani inštituta za književnost Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti so v Zagrebu odprli razstavo «Jugoslovani in Indija». Razstavljenih je približno 160 fotografi) naslovnih strani knjig, prevedenih z indijskih na jezike jugoslovanskih narodov, veliko fotografij, dokumentov in rokopisov.
» • *
V	Cinisello Balsamo (Milan) so ob otvoritvi tretje razstave sodobnega slikarstva in grafike podelili nagrade tako, da so prvo nabavno nagrado v znesku milijon lir razdelili na prvo nagrado v znesku 800.000 lir in jo dodelili ex e "-"o slikarjema Giuseppu Banchieriju in Francescu Tabussu, ter na drugo nagrado v znesku
201.000	slikarju Dimitriju Plesca-nu. Za grafiko so nabavno nagrado 300.000 lir razdelili takole: I. nagrada 150.000 lir je pripadla Giovanniju Garozzu, It. nagrada v istem znesku pa ex aequo Lucianu De Vita in Lucianu Verdia-niju.
* * *
Pri založbi Zanichelli ie Izšla knjiga Alfonsa Bernardija «11 Mon-te Biancou. To je četrti zvezek zbirke »Montaanen, ki jo izdaja omenjena založba.
• • *
V	novosadski radijsfki postaji so odprli nov studio, ki je najmodernejši v Jugoslovanski radiodifuziji. Prostori novega studia merijo 3.000 kub. m dvorana za snemanje javnih oddaj pa lahko sprejme več kot 400 poslušalcev. Studio je opremlien z najsodobnejšimi napravami.
Tatvine
MILAN, 8. - Potovalna torba z dragulji za 25 milijonov je bila ukradena iz avtomobila, ki Je stal na ulici Borgospesso. Ko je Sla 31-letna lastnica Giuseppina Orlandi lz Milana s hčerko na večerjo v neki restavrant, so neznani zlikovci pokvarili vrata ln torbo z dragulji odnesli.
S Sicilije pa poročajo, da so v Trapaniju nekomu ukradli iz avtomobila aparat, ki je potreben tistim, ki so bili operirani na grlu-Aparat Je lastniku avtomobila zaradi take operacije, ki jo je pred kratkim prestal, neobhodno P°* treben.
ČETRTKOVA ČRTICA
Ulili:
Poslednja misija
že od obeda je sedel sam za kavarniško mizo na pločniku. Pred njim je stal nedotaknjen kozarček žganja, čakal je. Na drugi strani trga je skupina ameriških turistov nenehno škrtala s fotografskimi aparati, slikajoč veliko uro pestrih barv. Gledal jih je brez zanimanja kakor človek, ki nikoli ni imel želje, da bi svoje spomine ovekovečil s kamero.
Američani so pravkar krenili, da bi prekoračili ulico, ko je po njej privozil velik črn mercedes in se naglo ustavil.
Vstal je, popil z enim požirkom Zadnja vrata so se odprla le za veka j centimetrov in glas iz vozila je tiho in ostro vprašal: eGospod K'cinert?»
Usedel se je v avto, ki je z veliko brzino odpeljal proti Dunaju. Mož, ki je sedel na zadnjem sedežu avtomobila, je držal roko aloboko v žepu svoje črne suknje. Klcinert je namesto pozdrava zamrmral: — žal mi je, ker ste morali...
Poročnik Kruli, ki je prišel čez mejo kot član družine pokojnika, po čigar truplo so prišli njegovi rojaki iz sosednje države, je živčno odmahnil z roko. Verjetno je razmišljal o tem, kako se bo moral že čez nekaj ur po isti poti vračati. Kleinert je medtem nadaljeval:
— Že pred enim mesecem sem dal oglas v časnik. Navedel sem, da je poceni in v bližini vseučilišča. Za stanovanje se jih je zanimalo več sto, toda on se je javil šele, ko sem tretjič ponovil oglas v časniku. Od tega so minili trije tedni...
Kruli je živčno stegnil roko in
dejal:
— Ključ!
Kleinert je ostal miren. — Predvsem, — je odgovoril, — je treba rešiti vprašanje mojih zaslug. Vidite. kako naj vam to pojasnim, danes je vse tako drago...
- Koliko?
— No, saj smo se že poprej dogovorili za dvajset tisoč šilingov.
Kruli je z roko lahno potrepljal po rami človeka, ki je sedel na sedežu poleg voznika. Le-ta mu je molče izročil majhen zavitek. Kruli ga je prevzel, ga položil Kleinertu v naročje pa podržal proti njemu odprto dlan. Ko je prevzel ključ, so se pravkar peljali čez most.
— Vsako popoldne odhaja z vseučilišča v stanovanje. Dvakrat sem ga spremljal, da bi bil gotov. Ne boste imeli nobenih težav, — je dodal Kleinert.
Nekaj minut pozneje, ko je Kleinert izstopil v bližini državne Opere, je avto privozil po 'Ringu do vseučilišča in se deset minut pozneje ustavit v tihi ulici pred hišo z rumeno poslikanim vhodom. Voznik je ostal v avtomobilu, poročnik Kruli in njegov spremljevalec pa sta Odhitela v hišo. Po mračnih stopnicah sta se povzpela v tretje nadstropje in se ustavila pred vrati, na katerih je bila nova posetnica z imenom dr. Johanna Lobla.
Cez dvajset minut, ki so se vlekle kakor večnost, Je bilo slišati korake. Očitno je bilo, da se vzpenja po stopnicah starejši človek. Ključ v ključavnici se je obrnil in starec je počasi vstopil.
V tem hipu se je obrnil in zagledal Krulla. Nekaj trenutkov sta buljila drug v drugega. Starec je dvignil roko v višino ust in jo potem naglo spustil.
— Kaj... Kaj želite?
Kruli je polglasno odgovoril: — Želimo, da greste z nami. — Požarno je motril lik starca, ki se je počasi pomikal v senco velike stare omare.
— Toda če ne... želim oditi z vami?
— O taki želji ni da bi govorili! — je naglo odgovoril Kruli z glasom, ki je izdajal, da ne trpi nasprotovanja. — Ali boste šli z na-
mi prostovoljno ali... Tako ali drugače boste šli z nami. Pričakujemo vas.
Mrak je legel na zemljo, ko se je avto s krsto, pokrito z venci, počasi približeval meji. Medtem ko se je približeval obmejni policaj in se je v tihem večeru razlegal ženski glas, tožeč zaradi izgube očeta, je Kruli najbližjemu spremljevalcu rekel tako glasno, da ga je mogel slišati tudi policaj: — Kako dolgo še? Kaj ne trpimo že dovolj dolgo?
Policaj se je obrnil, a ni pokazal nobene jeze zaradi te pripombe. — Ali vam ni jasno, da opravljamo samo svojo dolžnost? — Površno je pogledal vence, potrkal po krsti in se obrnil k spremstvu, da bi pregledal potne dokumente. Na mejnem prehodu v sosednji deželi je bilo drugače. Niso jih niti ustavljali. Obmejni policaj je mirno motril pogrebni sprevod in ni niti prenehal jesti sendviča, ki ga je držal v eni roki, medtem ko jim je z drugo dal znak, naj nadaljujejo vožnjo. Za prvim ovinkom je stal drug, nov mercedes, ki je takoj odpeljal v smer, v katero je bil obrnjen.
Ko so bili že čez reko Isar, sta se vozili po nekaj minutah pred na videz povsem navadno zgradbo naglo ustavili. Zanjo nihče ne bi mogel slutiti, da je sedež močne organizacije. Ko je pustil vse v avtomobilih, se je poročnik Kruli odpravil po stopnicah in brez trkanja stopil v predsobo. Iz te sobe je stopil v večjo tapecirano sobo, v kateri je sedel eden od šefov organizacije
Namizna svetilka je osvetljevala bled obraz z visokim čelom. Major ni posvetil posebne pozornosti Krullovemu prihodu. Samo za hip ga je pogledal in nadaljeval pisanje. Kruli je pomislil: Nekega dne bom tudi jaz sedel za to mizo in drugi se bodo ukvarjali s tem temnim in nevarnim poslom. Takrat bodo drugi čakali.»
Njegov zadnji uspeh ga je vsaj za nekaj stopnic približal tej sobi.
— Sedite, Kruli! Uspešno? — je rekel major, ko je nehal pisati.
— Profesor sedi zunaj v avtoma bilu. Lahko smo prišli čez mejo. Ti obmejni policaji so pravi bedaki. Ce bi bil jaz tam...
— Pripeljite dr. Lobla k meni. Minilo je te mnogo let, odkar...
Kruli je držal odprta vrata, medtem ko je starec počasi in prestrašeno vstopil. Major ga je v grobni tišini, ki je vladala v sobi, dolgo gledal.
Slednjič je počasi vprašal: — Kako se pišete?
Gellman, gospod major... ■«.«.
— Kruli je živčno porinil roke v žep in dejal: — Toda...
— Tiho, Kruli! — je ostro ukazal major. — Vprašam vas, kaj ste delali v profesorjevem stanovanju, gospod Gellman?
— Tja odhajam vsako popoldne, — je tiho odgovoril starec. — Pripravljam mu večerjo in počistim stanovanje, preden se profesor vrne z vseučilišča. Dovolil mi je, da imam v njegovem stanovanju svojo mačko; tako dober je z menoj...
— Ko se vrnete na Dunaj, ■ — je dejal major, — sporočite moje najlepše pozdrave profesorju Loblu in mu povejte, da obžalujem, ker se nisva videla. Povejte mu, da je to rekel njegov učenec — major Franz Griin. Bodite tako prijazni in malo počakajte v drugi sobi.
Nato se je major obrnil h Krul-lu: — Majhne ribe mečemo nazaj v vodo. Tako boste tudi vi zdaj starca zapeljali do meje, ga izpustili in se takoj zopet vrnili!
Kruli, ves bled v obraz in z drhtečimi ustnicami, se je naglo obrnil in stopil proti vratom. Ko je odhajal, je slišal majorja, kako je dejal: — Ce bi bil na vašem mestu, ne bi tako hitel s slačenjem te črne obleke, žalovanje še ni minilo.

ČETRTEK, 9. DECEMBRA 1965
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Ansambel Verchurena; 12.00 Za
smeh In dobro voljo; 12.30 Za 13.30 <
vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel «Le Tigri«; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni kalejdoskop; 18.15 Umetnost In prireditve; 18.30 SostakoviC: Koncert za klavir, trobento in godala; 18.50 Elektronske orgle; 19.00 Pisani balončki; 19.30 Parada orkestrov; 20.00 Šport; 20.35 Z ital. festivalov popevk; 21.00 «Zlati hrošč«, dramatizirana zgodba; 22.05 Pesmi in plesi; 22.45 Tenorist Mitja Gregorač.
Operna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodne; 11.30 Alderighijeve skladbe; 11.45 Godala; 13.35 Album ital. popevk; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Glasbena beležnica; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 17.25 Lahka glasba; 18.10 Gioacchino Rossini; 18.55 Orkester Migliardi; 20.30 Južnoameriška glasba; 21.00 Politična tribuna; 22.15 Pianist A. Welsenberg.
Trst
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Pacchiori; 13.35 Med zgodovino in legendo; 13.45 Simf. koncert; 14.25 Tržaški kulturni krožki; 14.35 Orkestra Casamas-sima in Russo.
II. program
7.30 Jutranja glasba; 8.30 Fantazija in orkester; 9.35 Glasbeno-govorni program; 9.40 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Romantično potovanje; 14.05 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.35 Panorama; 17.15 Zapojmo jih skupaj; 17.35 Enciklo-
pedija; 17.45 A. Palazzeschi: «Le sorelle
Koper
sorelle Matterassi«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Filmske novosti; 21.00 Verdijeva opera «Ernani»
7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otro-■ - [jtg	-	—	*
ški kotiček; 11.30 Pojo «The four frechmen«; 11.40 Melodije; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Orkester Acquavlva; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Dunajske melodije; 15.45 Mladinski zbori; 16.20 Ignazio Silone; 16.40 Simf. koncert: Wagner in Brahms; 17.45 Plošče; 18.00 Prenos RL; 19 00 Športne vesti: 19.30 Prenos RL; 22.15 Ritmi; 22.35 Nočni motivi.
III. program
18.30 Severnoameriška kultura; 18.45 Cambinljev koncert za klavir in godala; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.30 Brucknerjev koncert; 21.00 Z glasbenih festivalov; 21.50 Moda pop-arta; 22.45 Vrnitev Kiplinga.
Slovenifo
Nacionalni program
/==rn
—	Znaš Jakec, de jest sm vselili namalo u skrbeh zastran tebe.
—	Pej zakej? Sej mi neč ne fali. Se me zdi, de sm zdrou, zatu ke me neč ne boli jn neč ne trga, službo jemam, ledje me jemajo radi...
— E, dragi moj, tu ni vse. Meni me gre po glavi, ke je tisti Jona začnu zgont na zgun.
— Pej kej jema tu opraver z mano?
— E, jema, jemal Ke jest se mislem, de
— Jakec, ne stoj bet zdej še ti ordnarl — Bejži, bejži! Sej se požvižga na tu prfina Demokracija kristjana. So jem jeh povedali tistem od Lege ane dvej, de jeh bo bolela glava an cajt. Jn že-pan jeh je nečko zapesto jn je reku, de se neče neč več mejšat ž nimi. Jn pr Legi jim ni ostalo druzga, koker de so vzeli na znanje, de žepan ni več pr njeh. Videš, taku je končalo vse vkep. Ti pej greš jn podpišeš! Jest ne znam, kaku
uan je začnu zgont zatu, de dobi namalo pratike moreš bet taku lole! jn de bo pole pršu zgont tle na ta zgun.	— Ben, ma ja! Sej zdej je vse končano, zdej
—	Ma sej tle srna vre midva!	moremo govort kej druzga. Si slišou tisto, ke
—	Se zna, de	smo. Ma lahko tudi anga	pošle-	bomo	zdej	eksportirali brvince?
jo proč. J n jest	se bojim glih zate.	—	Kej,	brvince? Dej, dej Mihec,	ne	stoj ga
—	Pej zakej	glih zame? Zakej pej	ne	zate?	!omt!
—	Ne, zame	se ni treba bat, zatu	ke	jest...	—	Ma glih brvince. Znaš, stvar	je	taku: u
zatu ke jest...	Nemčiji so koštetirali, de jemajo na poljeh jn
—	A, Mihec, zdej sm pogruntau! Ti si vre P° gozdoveh Jorte malo brvincou. Jn nemški
an par botov nekaj mečkau. Mihec, nečko povej profesorji, ke so forte štedirani, so pogruntali, po pravici: ti si tudi podpisau tisto od Lege. Je de brvinci so forte koristni zatu ke pokončavajo res al ni res?	jn jejo vse sorte drugeh majhneh žvali, ke dela-
—	Znaš Jakec, moreš zastopet: jest sm tle vre i° škodo drevji jn zelenjavi. Jn taku so se
tolko let jn be me blo forte težko... Jn politika se odločli, de bojo importirali iz Italije kej jest obrača jn nikoli ne znaš...	znam kolko meljonov brvincou.
—	Sm vre zastopu: si podpisau. Mihec, Mihec,	* * *
nikoli se ne be mislu kej tašnega od tebe. De	Dodatek v imenu uredništva:
sj tašna baba! Zmiri sm te uču, de bodi	mož,	—	Mihec, znaš kaj buo pojutršnjen?
de ne stoj se ustrašet vsake sence — jn	zdej	—	Znan: nš ttoče buo star 60 lejt! Ma,	zakej
mi nardiš tu!	Ma	kej te ni neč sram?	Jn pole	me sprašavaš, kaj si pozabo, de sva	mu vošči-
tvoj strah je	biu	prou	brez potrebe,	zatu ke	la s posebnim pismom, ke ga je prebrala tista dje-
tistmi podpisi	jem je	šla žbuža. So	nabrali	štra pupa u Kulturnem domu pred	vsemi led-
vsega vkep dvajnštirdeset taužent podpisov. Ses mi ta pasan petek, jn je biu nš uoče forte ve-vsemi mladoletnimi jn ses vsemi tistmi podpisi, se u’
ke so jeh nabrali gospodarji od dit pr svojeh — Nisen pozabu, samu bi biu prou, de mu uradnikeh, ke	se	niso	upali reč de ne jn s	voščimo še tle na -Primorskem* vse	narbulše!
tvojem vred. Jn če premisleš, de jema	Trst	—	Dakordo: vse narbulše, dragi uoče!	Tudi
tristutaužent ledi, so nabrali forte malo. Jn	taku v imeni vseh tisteh, ki nas ob četrtkih radi besi zdej s tistmi podpisi lahko obrišejo...	rejo.
OB 90‘LETNICI ROJSTVA A. V. LUNAČARSKECA
Njegov razum in talent je zelo cenil tudi Lenin
Prispevek, ki ga je dal na področju kritike in estetike ter kulture nasploh ■ Strani iz njegovega življenjskega opusa je vredno vedno znova prebirati in se k njim vračati
Letos poteka 90. obletnica, odkar se je rodil A.V, Lunačarski, oče marksistične kritike in estetike, prvi ljudski komisar prve socialistične dežele ter organizator njene kulture. Lenin sam ga je silno cenil, čeprav ga je marsikdaj v zvezi z nekaterimi njegovimi stališči tudi kritiziral.
Lunačarski je bil revolucionar, ki se je že zgodaj seznanil s carskimi zapori in ječami, bil v izgnanstvu na daljnem ruskem severu in dolga leta je moral uživati grenki kruh emigranta. Neposredno se je bil udeležil revolucije l. 1905 in 1917 ter nastopal kot eden najbolj bleščečih gouor-nikov Oktobra. Bil je državnik, diplomat in človek ogromne kulturne erudicije. Na proslavi 200-letnice ruske akademije znanosti je na primer svoj govor začel v ruščini, nadaljeval ga je v nemščini, francoščini, italijanščini in angleščini, končal pa v latinščini. Napisal je nešteto knjig s področja filozofije, glasbe, gledališča, filma, likovnih umetnosti in celo dve knjigi dram. Samo njegova dela o književnosti, kritiki in e-
llllllllllllllllIllItlllllllltllllllllllllllllllllllllllllimillllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIlllllllllllllllllllllllimitllllllllllltllllll.llIlllllllllIllItlllllinlllllllllMIItllllllllllUllllllllllllllHIHIlllUUUinillllllU
IZ IZVAJANJ PROF. GEMZELLA V MILANU
Tudi za «veliko ljubezea» imamo znanstveno razlago
Hipofiza je izgubila svojo nadoblast: nad njo je še šest cnadzor-nikov» - Kako deluje hormon «FSH» pri ženskah, ki ne morejo spočeti
MILAN, 8. — Mnogi pesniki, slikarji in kiparji in drugi umetniki bi se nad našo, moderno vulgarnostjo zgrozili. Vse svoje življenje, vsa svoja čustva in občutja, ne redko tudi svoje solze so zlili v umotvore, ki jih danes občudujemo, v umotvore, ki poveličujejo ljubezen, tisto nepojasnjeno občutje, ki je včasih blaženo, včasih pa sili v obup in ki mu pravimo — ljubezen. Sedaj pa ti pride nekdo, ki vse to postavi na glavo, nekdo, ki vsemu temu najde celo — znanstveno razlago. Se več. Ta nekdo se pravzaprav niti ne obregne ob navadno, povprečno ljubezen, pač pa v svoji znanstveni razlagi jemlje v poštev le tisto ljubezen, ki jo označujejo kot veliko, bolno ljubezen, ljubezen, ki ji pravimo tudi mrzlična ljubezen, ker prizadetemu zaljubljencu ne «zmeša pameti«, pač pa mu dvigne temperaturo.
V čoveškem organizmu se v primerih izrednih afektov hormoni, med katerimi tudi hormon «etikolanolon», ki lahko povzroči povišanje temperature, pravo mrzlico. Mnoga mrzlična stanja, za katera zdravnik ne bo našel razlage, so lahko posledica te hormonske stimulacije. Tako zatrjuje direktor zavoda za ginekologijo v Upsali prof. Carl Gem-zell, ki je znan tudi po svoji metodi zelo nagle diagnoze nosečnosti ter sistema, ki omogoča oploditev tudi žensk, ki prej niso mogle spočeti. S temi svojimi trditvami se je ukvarjal na konferenci, ki jo je organizirala ustanova Carlo Erba v Milanu.
Nekoč — je rekel prof. Carl

ristični napotki; 11.15 Nimaš pred-nostil; 12.05 Češka glasba; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Na kmečki peči; 13.30 Priporočajo vam...;
14.05	Iz baletov «Coppelia» in «Syl-via»; 14.35 Otroci so pripravili koncert; 15.30 Pihalne godbe; 15.40 Literarni sprehod — J. B. Clayton: Beli krog; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Kontrabasist B. Vidrich; 18.45 Dr. Pogačnik: Genetična stilistika; 19.05 Glasbene
razglednice; 20.00 Domače pesmi; -	' '	' -------- " 40 Glas-
21.00 Antonio Machado; 21.40 beni nokturno; 22.10 Ital. mojstri; 23.05 Plesna glasba.
Ital. televizijo
8.30 Sola; 17.00 Tvoja prihodnost; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Michelangelo — njegovo življenje in delo; 19.55 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Politična tribuna; 22.10 TV zgodba; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 TV pošta; 22.00 Sejem sanj.
Jug. televizija
8.30 Jutranji oozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05
835 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Domovina, glej umetnik.; 9.25 M. Vodopivec-Andersen: Palčica; 9.40 Stari in novi znanci; 10.15 Operne melodije; 11.00 Tu-
10.00 TV v ŠOU; 11.00 Angleščina; 18.10 TV v šoli: Od lupe do fotoaparata; 17.40 Združenje radovednežev - odd. za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Reportaža; 19.10 Uvertura za diskoteko; 19.40 TV pošta; 20.00 Dnevnik; 20.20 Obzornik; 20.30 Na konicah prstov — balet: 20.45 Ekran na ekranu; 21.45 Poezija Fernanda Pessoa; 21.55 Zadnja poročila.
Gemzell — se je smatralo, da vso «igro hormonov« vodi in usmerja zelo pomembna hipofiza. Toda ta sicer zelo pomembna hipofiza je izgubila svojo nekdanjo nadoblast, kajti dokazano je, da je nad njo še več «nadzorni-kov« in sicer šest «straž», ki jim Anglež; pravijo «releasing» in brez dovoljenja katerih hipofiza sploh ne more vršiti svoje funkcije.
Med temi «nadzorniki» odnosno iireleasingi« je eden, ki mu pravijo PIF in katerega naloga je nadzirati vpliv, ki ga ima hipofiza na dojke. Kadar se v «nad-zorniku« «PIF» pojavi kaka o-kvara, ki jo zabeležimo v primerih, ko nekdo jemlje določena zdravila, se nekaka mlečna izločina pojavi celo pri moškem. Neki drug «nadzornik» ali «re-leasing« pa določa delitev pigmenta po koži. Določeni beli ali temni madeži se pojavijo zato, ker je prišlo v možganih, ki določajo delovanje omenjenega «releasinga», do kake okvare, ki Pa je posledica zelo močnih emotivnih oretresov
To, kar nam sodobna znanost nudi na tem področju, nam o-mogoča, da razumemo in pojasnimo razna razpoloženja pri moškem in pri ženski. Določene krize, ki jim pravimo tudi duhovna razpoloženja, in ki se pojavljalo v določenih življenjski obdobjih, imajo — po trditvah prof. Gemzella — svoje temelje v enem ali več izmed omenjenih šestih »releasingih«. Kadar eno izmed takšnih emotivnih razpoloženj prizadenejo otroka v dobi njegove rasti, lahko povzročijo tudi tako imenovane nanizne, to se prav) ustavitev rasti pri otroku, ali pa gredo posledice v nasprotno smer in imamo opravka z gigantizmi odnosno prenaglo rastjo, po navadi le v višino. Povzročitelj tega je prav eden izmed šestih «releasingov», ki «je odgovoren« odnosno, ki regulira rast.
V	svojem drugem delu predavanja se je prof. Gemzell ustavil pri problemu, ki ga najbolj zanima in ki je osrednje področje njegove znanstvene dejavnosti. Grč za problem, kako naj bi se ženskam, ki ne morejo spočeti, omogočilo, da bi postale matere. Znano je, da je na tem področju prof. Gemzell napravil veliko. V svojem referatu je omenil primer neke ženske, ki dolgo ni mogla spočeti in ki je po jemanju njegovega preparata, ki temelji na hormonu, ki pospešuje rodnost, štirikrat normalno zanosila. Omenil pa je tudi več primerov, ko so se nosečnosti prekinile v petem ali šestem mesecu. V vseh teh primerih pa je šlo za nosečnosti z več, celo s sedmimi zarodki, kar je, kot vidimo, vsekakor nenormalno.
V	pretežni večini pa so ženske, ki so jemale njegov preparat, zanosile normalno, le v dvajsetih odstotkih primerov prihaja do zanositve in poroda dvojčkov. Toda mnoge ženske se zatekajo v njegovo kliniko in pristanejo raje na možnost trojčkov, kot da bi ostale brez otrok.
V	svojem nadaljnjem izvajanju je prof. Gemzell govoril kako se preparat, ki pospeši možnost spočetja, pridobiva, Gem-zellov hormon je ekstrakt iz hipofize ki jo vzamejo mrličem. To delajo sedaj že po vsem sve-
tu. Hipofize gredo najprej v ustrezne inštitute, kjer iz njih izločijo hormon rasti, s čimer pomagajo v rasti zaostalim otrokom, da se fizično bolj naglo razvijejo. Nato iste hipofize dostavijo v laboratorije, kjer iz njih izločijo omenjeni hormon za pospešitev plodnosti, hormon, ki nosi oznako «FSH». Le nekaj injekcij tega hormona zadošča, da se pri ženski jajčniki nekako prebudijo in v tem je bistvo delovanja tega hormona, odnosno v tem je način zdravljenja, ki ga je izumil in obdelal prof. Gemzell.
Sedaj je sicer zelo enostavno obrazložiti ves ta proces. Toda prof. Gemzell se je tega lotil že leta 1920 in šele leta 1957 mu je uspelo doseči cilj. Po njegovem mnenju pa ne bo dolgo, ko teh hormonov, konkretno njegovega poživljajočega hormona «FSR», ne bo treba izločati iz hipofiz. umrlih oseb, kajti brez dvoma bo kemikom uspelo odkriti nie-govo kemično formulo in tedaj ga bodo lahko delali iz kemičnih surovin.
Za pospešitev delovanja jaj6 nikov pri ženski je dovolj količina hormona «FHS», ki jo pridobijo iz dveh hipofiz. V skandinavskih deželah zberejo okoli 6000 hipofiz na leto, kar je dovolj za potrebe teh dežel. V Združenih državah jih zbereio na leto desetkrat več.
Po mnenju prof C-emzella ta način poživljanja rodnosti vpliva tudi na moške. V zvezi s tem je prof. Gemzell navedel primer nekega moškega, ki so mu pred osmimi leti odvzeli hipofizo. ker je bila rakasta, in je po operaciji postal sterilen. Po njegovem zdravljenju pa je isti človek postal oče.
Podpredsednik Humphrey o «drenaži možganov»
V nekaterih tudi močno razvitih deželah se Cesto slišijo očitki, da domače razmere ne dopuščajo, da bi se domače mlade znanstvene sile mogle uveljaviti doma. Vzrok temu Je premajhna skrb ustreznih državnih organov in tudi zasebnih krogov, ki ne dajo dovolj sredstev Bolj odkriti so glede tega na Angleškem, kjer se tako rekoč s prstom kaže tudi na «drugega krivca« tega pojava, na ZDA, ki od leta do leta zvab-ljajo v svoje inštitute vse najboljše mlade znanstvene moči z vsega sveta. V zvezi s tem se je ustvaril tudi poseben izraz — drenaža možganov, ki Jo seveda vršijo ZDA.
Da so ti očitki določenim ameriškim krogom nevšečni, se vidi iz govora, ki ga je včeraj imel v New Yorku podpredsednik ZDA Humphrey na banketu, katerega namen je bil zbiranje sredstev za neki znanstveni inštitut v Izraelu. Humphrey je v zvezi s tem rekel, da beg «znanstvenih možganov« v ZDA ni toliko pereč za razvite države, pač pa za države v razvoju, ki morajo poskrbeti, da bi nove sile našle možnost uveljavljanja doma. kajti sicer da Jih to demoralizira in sili v emi gracijo.
Pri tem pa govorntk ni omenil dejstva, da so nerazvite države v glavnem države surovin, katerim cene neprestano padajo, vtem ko cene industrijskim tzdelkom naraščajo, iz česar sledi, da se razlika v materialnih pogojih med tema dvema svetovoma veča na mesto da bi se manjkala. Iz tega pa izhaja logična posledica, da se v driavr.h v razvoju manjša tudi možnost ustanavljanja dragih znanstvenih zavodov, ki naj »znanstvenim možganom« omogočijo delo in uveljavitev doma To se pravi, da se bo »drenaža možganov« — v kolikor se razmere ne spremenijo — nadaljevala.
Mit v zvezi z raznimi zvezdniškimi princesami se je še prav posebno po zadnji vojni močno razpasel. Najprej je bila na vrsti Grace Kelly, za to je prišla na vrsto Sorava, danes pa blesti Irn Fuer-stenbcrg, ki Jo vidimo na sliki.
stetiki, obsegajo osem debelih knjig.
Kot književni kritik se je Lunačarski v svoji mladosti navdihoval pri Plehanovu, ki je zanj bil in ostal ustanovitelj marksi-stigne kritike. Vendar pa je kmalu spregledal genetično in objelo-tivistično vsebino Plehonove književne kritike in njeno pomanjkljivost spričo tega, da ta omejuje kritikovo nalogo in delo na golo ugotavljanje socioloških in estetskih dejstev. Lunačarski se je, potemtakem, odtrgal od nje, zahtevajoč od marksistične kritike mnogo več kot je od nje zahteval Plehanov. «Marksistični kritik,» je zapisal Lunačarski, eni literarni astronom, ki pojasnjuje neogibne zakone gibanja literarnih zvezd, od največ jih do najmanjših. On je tudi borec, on je nadalje tudi graditelj.))
Po Oktobru je Lunačarski še naprej razvijal svoje kritične in estetske poglede ter stališča. Neutrudljivo in povsod je bil prisoten, udeležil se je vseh književnih sporov in borb, razumljivo, ne kot politik, čigar beseda je zadnja in neovrgljiva, marveč kot književni kritik, ki je zadajal udarce, ko je bilo to potrebno, a je bil obenem tudi pripravljen jih sprejemati.
Teden dni po oktovrski vstaji je sovjetsko vodstvo skušalo v Smolnem zbrati takratno petro-grajsko inteligenco, da bi jo pridobilo za sodelovanje na področju umetnosti in književnosti. U-deležili so se je med drugimi Blok, Majakovski in še vrsta najvidnejših umetniških ustvarjalcev. Nastopil je tudi Lunačarski in branil svobodo umetniškega ustvarjanja, zavračajoč pravico do monopola katere si bodi od književnih šol, oziroma smeri, ki so se med sabo spopadale. «Pisatelj sam mora v književnosti, organsko in s svojim delom, doseči vodilno mesto. Mehanično prenašanje politične diktature na to področje, bi pomenilo grobo napako.« Cinitelj, ki bi v književnih sporih moral igrati vlogo razsodnika, je po Lunačarskem samo opravilno postavljena marksistična kritika».
Dosledno branivši svobodo književnega ustvarjanja, pa je Lunačarski ne samo enkrat tudi poudaril, da socializem nt za nekakšno absolutno svobodo, za malo-meŠčdhsko in anarhistično osvo-bodo nasplohn.
Za oceno kritičnih tri estetskih pogledov Lunačarskega, je zelo važno tudi seznaniti se z njego vi mi pojmovanji o trsebim umetniške vrednosti literarnih del, z njegovim odnosom do zahteve, po kateri bi se vloga pisatelja imela omejiti na ono zagovornika po-rol, njegovo delo pa na časopisni uvodnik. V študiji sLenin m zna nost o kn ižcvnostin je Lunačur ski zapisal takole: sSlnb umetnik /e tisti, ki v stiojih delih ilustrira satno že izdelana stališča našega programa. Pač pa umetniku cenimo jo lem. ti kolikor ta prinaša kaj novega in s svojo m tuictjo prodira na področja. k> jih ne moretu doseči statistika m logika.»
Lunačarski se je boril proti sleherni uniformiranosti v knji ževnosti, proti vsem. ki so tuli za to, da bi se čuta samo ena pesem, sam o ena plut zvona Treta je prečifati, postanimo samo njegov članek »Naši pesnim« <19271, kjer se je postavit v o brambo dveh novih, mladih pesniških talentov ki sta začel a svet opevali drugače, kol je dotlei bilo običajno Josila Ulkma so na padali zaradi mehkobe tri nežnosti njegone poezije, Aleksandra Žarova zaradi življenjske radosti «Pojav Utkma « je zapisal Luna čarskt, (ipredstanlja zame i rov napoved dehteče pomladi« Ut km je šel skozi ves pekel vojne m poravnal svoj dolg. kot ga bo poravnal znova, ko bo to potrebno (Utkin je zatem v drugi svetovni trojni padel, ko se je vračal z nekega borbenega poleta)
Književnost — umetniška beseda — je bila zanj tista‘umetnost, ki je v najusodnejši zvezi t mislijo, pa je zaradi tega bil mnenja, da je vseb-na, sto je poplava misli in čustev tr obliki slik«, tr književnosti in v odnosu do oblike bistvenejša ter odločil-nejšn Marksistični kritik bo. kot
pram on, jjotemtakem, za objekt svojega raziskovanja jemal spred-vsem» proučevanje vsebine, t. j. «tistega socialnega bistva, ki ja v umetniški obliki bilo podano, in šele zatem bo skušal ugotoviti, koliko je tudi oblika prispevala k maksimalni izraznosti vsebina
Bogastvo osebne kulture in senzibilnosti, vselej prisotna čustva socialističnega humanizma in — še posebno v kasnejšem obdobju — Leninov nauk o dveh kulturah v sleherni kulturi, so Lunačarskemu omogočili ter mu pomagali, da nam je v svojem kritičnem opusu zapustil strani, ki jih je vredno vedno znova prebirati m se k njim vračati. A ko bi hoteli z enim samim stavkom označiti njegovo delo, bt težko našli primernejših besed od onih, ki je bil on sam izrekel v sledečem stavku:	«Naj je bilo
v tem, kar smo storili, še toliko odpadkov in napak, smo mi vendarle ponosni na svojo vlogo v zgodovini in se brez strahu predajamo sodbi potomstva, ne da bi dvomili, kakšen bo njen izid«.
M. J.
iiitiiiiiiiiimtiiiiiimiiiiitoiiiiiiiMiiiiiitniiiMMiiiHM
Modni kotiček
Uveljavitev
Courregesove
linije
Brez dvoma Je An drč Courrčges tisti modni ustvarjalec, o katerem se je v letošnjem letu največ pisalo in govorilo In ki je povzročil v ženski modi pravcato revolucijo. Mogoče se Courrčgesove novosti niso še uveljavile v širših plasteh ženskega sveta, toda to še ne pomeni, da ne bodo Imele večjega odmeva, oziioma še daljnosežnejših posledic za žensko modo od Diorjevih novosti. Courrčges Je v svojih Idejah premočrten in neustrašen. Parižanke in številne A-meričanke mu že sledijo, v zadnjem času pa mu z vse večjim navdušenjem tudi mlade Italijanke, posebno tiste, ki so visoke in vitke in ki imajo, seveda, še lepe noge.
Kdo je Courrčees, ki Je v razdobju enega leta zasenčil slavo tolikih že priznanih modnih ustvarjalcev? Po poklicu te arhitekt ter je ta poklic ooravljal kar celih deset let. Nekega lepega dne ie ugotovil, da mu je risanje žensk’h modelov v veliko zabavo ter se je bolj za šalo kot zares zaposlil v svojih prostih urah v pariškem modnem ateljeju krojača Balencia-ge Potem je oosloisil delati Se v drncih aJelte.iih. torta s svoi'mi re-volurior«rpimi idejami glerte ženske modp in Unije, je orišel kmalu v nasnrotia s svojimi sodelavci m tako se je lenega dn» _ točno Dovedeno v lenuariu 1964 — odlogi), rta nosku* svoje sposobnosti -s. rop, Du(jroAiu kar v lastnnm at"Me,n Prva nie-nva modna revi'« le hrta pravcati po'om. sni se --/Boke ppvpiene vseh mngn'^

k-n'pv in o'--as'"iv k' delalo žep-skn hol) Inibi-o (n pp»po plso mogla k*>r 'e-« noč sorliezniti z p‘e-eovo genruptrično lini to ki ie s’-o-ra'da -n-ipoiB obnke žeoskeog j«. I°"a ter nnstavi* k0t idmi] zelo 'd-spi-p, v1t'-o. športno žensko, s ši-rc'-i-ni rameni, o-Nml boki skp. r-irta breg nrsi ter z do'Timi nočem' Cmim^ees ie bil nriornvl'nn na ta orni nolnm. a ni odnehal, tnmve* ie nrlo-avi! vrsto dni"'h mednih revi 1, za pvme^enke oa le o"'el 17-edno visn1-« tn vit'-a rte-k,0,a. ki so oonesiB pmgnve e*>o-rn«(-l*nO k-el-np in lmJnl<,oo o>>'a-ke na nnrišvp u|ioe „ opero, na plese In druge prireditve.
Prvi korak te bi) ste-'«n Cnnr-rčeos o« n' ortnoh«l. Nin-mva letoš-n'e rpnenp revi ta 'osensi-ih In zim-c’"'b nhia-Mi 'e h"a za ženski svet
Se VPAla nre-enoSemlp Predvsem
ie na niej prevladovala le bei» berva In samo do nake mere tudi čmn. ai| temnomodra barva Vse oHek«, s0 bile ravnih, skoralrta gladkih oblik z ed'nlm) okras’-l v vložkih h'e<»a v rtneračni band N"n.ecdo trartipinnelnih Obl'k klobukov ie rou-i-A-es prikazal vrsto vsemlrakih čelad
Dmes n’ti n» obstala več vnra-'e. če bo Oopnriees s svojimi
revoluninnirnj-nj l^pJonU mopl, JV»Č
na. krt»t jn do k’khi« mere bo izpodrinil že tredlelonalnp žonsko tnnrtn ter rtnkopžno uveJlavil svn'0 vesoljsko modo, ki !e tako v skladu z dobo, v kflt»ri d«-e.-
MiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiimiiiMiHiitmiiiHiiirmmmitiiiiniittiHiinitMiHitHMnitftitiMiiMiimttimMiiimtiHU
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes boste zelo dobro razpoloženi za vsako delo. Odločite se za način življenja, ki bo bolj preprost.
BIK (od 214. do 20.5.) Spričo provokacij, do katerih bo prišlo, skušajte za vsako ceno ohraniti svojo hladnokrvnost. Otresite se svoje zasanjanosti.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) U-skladite čimprej svoje dohodke in izdatke Navdušeni boste nad nekim novim prijateljstvom.
RAK (od 22 6. do 22.7.) Ne rešujte svojih vprašanj s silo. Odlično se boste zabavali
LEV (od 23.7. do 22.8.) Pazite, da bi ne ponovili napake, ki ste jo pred kratkim storili. Upoštevajte nasvet, ki vam ga bo dala neka starejša oseba.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Obnovite stike z nekim svojim poštenim tekmecem. Prišlo bo do pomirjenja med vami in drago osebo.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10 i Trenutno se bodo vsi vaši posli dobro razvijali, vendar mislite tudi
na bodočnost. Nespremenjeni čustveni odnosi.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 2U1.) Glejte stvarnosti v obraz ln ukrepajte tako, kot vam narekuje poštenje. Ostro nastopite proti osebi, ki vas stalno obrekuje
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Dobre vesti v finančnem pogledu vam bodo povrnile samozaupanje. Pokažite več razumevanja za tež-koče drugih.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pripravljeni boste za veliko delo, ki zahteva močno koncentraoljo Na čustvenem področju bo prišlo do nekaterih novosti.
VODNAR (od 2-.1. do 19.2.) Zaradi nekega neporavnanega računa, bo prišlo do nekaterih administrativnih zapletljajev. Ne dramatizirajte manjših družinskih nesporazumov
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Končno vam bo uspelo izdelati ustrezen de-lovni program. Glejte, da bi draga oseba o vas ne spremenila svojega mnenja.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13.5, najnižja 4.8, ob 19. url 6; vlaga 75 odst., zračni tlak 1018.6 raste, veter 22 km severovzhodnik, sunki 45 km, nebo pooblačeno, padavine 44 mm. morje razgibano, temperatura morja 12.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 9 decembra
Valerija
Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 16.20. Dolžina dneva 8.46. Luna vzide ob 16.55 in zatone ob 8.24
Jutri, PETEK, 10. decembra
Smiljan
Občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu
V nedeljo dopoldne bo v mali dvorani Kulturnega doma redni občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu z običajnim dnevnim redom občnih zborov podobnih organizacij. Tajništvo sindikata vabi na občni zbor tudi tiste, ki niso še včlanjeni, obenem pa naproša vse tiste, ki žele predložiti kak predlog, naj ga pismeno predložc odboru Sindikata slovenskih šol, Ul. Fabio Filzi 8-1. do petka, 10. dec
Iz vabila tajništva sindikata je razvidno, da vodstvo polaga veliko važnost letošnjemu občnemu zboru ter se temeljito pripravlja, ker hoče okrepiti organizacijo in privabiti v sindikat vse slovenske šolnike na Tržaškem. Iz poročil na lanskem občnem zboru ie namreč razvidno, da so nekateri šolniki, tako učitelji kot profesorji, še vedno izven sindikalne organizacije, da stoje ob strani in čakajo križem rok, da se ne bi želeli «nekomu» zameriti. Nihče, ne mori nikogar prisiliti, naj se včlani m sinrl-kvlno oraan-racHo toda v specifičnih razmerah našega šolstva in naših šolnikov, katerim se godijo že dolga leta krivice, je nujno potrebna močna, enotna sindikalna organizacija.
Sindikat slovenske šole v Trstu nima in ne more imeti v svojem programu, v svojih smotrih in delovanju samo zaščito sindikalnih interesov svojih članov, ampak tudi skrb za obstoj :n napredek slovenske šole. Sindikat slovenske šole v Trstu se te svoje naloge zaveda in jo po svojih močeh in možnostih izvršuje s sodelovanjem drugih ustanov in organizacij, ki jim je pri srcu usoda naše šole. Problemi slovenskega šolstva in slovenskih šolnikov v Italiji niso stvar samo sindikata in organizacij na Tržaškem, ampak tudi na Goriškem. Zaradi tega je nujno potrebno vedno večje in tesnejše sodelovanje sindikatov in organizacij v Trstu in Gorici. Nočemo se vmešavati v organizacijske zadeve sindikatov slovenskih šolnikov v Trstu in v Gorici, zdi se nam pa, da bi bila zelo potrebna in koristna združitev obeh sindikatov v enotno sindikalno organizacijo. To ne bi samo omogočalo u-činkovitejšo borbo Za zaščito sindikalnih pravic vseh slovenskih šolnikov, ampak bi tudi okrepilo vse akcije v korist slovenske šole. (Mejnega bloka pri Stivanu ni že več let.)
Naši šolniki bodo na občnem zboru svoje sindikalne organizacije razpravljali o vseh perečih vprašanjih slovenskih šolnikov tn slovenske šole. Občnemu zboru, ki sovpada z 20-letnico obnovitve slovenske šole, želimo plodno delo najlepše uspehe.•	><.
VPRAŠANJA V DEŽELNEM SVETU
Deželni odbor ne more ukreniti ničesar v korist ustanove EMS
Predsednik Berzanti se je zavzel za vojne invalide - Položaj v rabeljskem rudniku ne vzbuja prehudih skrbi - Pogajanja za ureditev vprašanja deželnega sedeža
Na predzadnji seji deželnega sve- zanti odgovoril, da izraža tej pleme-
' niti kategoriji vso solidarnost tudi
ta so prvo uro odborniki odgovorili na nekaj vprašanj in na eno interpelacijo
Tako so na primer svetovalci Pac-co in Siškovič (KPI), Cumbat (PRI) in Trauner (PLI), vprašali, kaj namerava storiti deželni odbor da bi se rešila EAAS (pomožna u-stanova za socialno skrbstvo), ki jo je ustanovila bivša ZVU s svojim ukazom št. 185 dne 1. oktobra 1950 in ki ji preti sedaj ukinitev.
Za vzdrževanje EAAS je skrbel vladni generalni komisariat do leta 1963. Nato je skrbela za vzdrževanje ustanove tržaška pokrajinska uprava na podlagi dogovora, katerega pa je pred kratkim preklicala. Pokrajina je namreč morala prenašati skoraj vse breme vzdrževanja ustanove, to je 80 milijonov na leto, čeprav je ustanova opravljala svojo službo tudi v korist občine, ECA, prefekture, RK,
v imenu odbora ter da je opozoril predsednika vlade in razne ministre na to vprašanje, čeprav dežela ni pristojna zanj.
Odbornik Marpillero je na vprašanje komunista De Caneva glede pomanjkljivih varnostnih ukrepov v rabeljskem rudniku in glede nedavnih potresnih sunkov, ki izvirajo iz prehudega izkoriščanja rudnika, kjer niso niti sproti zasipavali jam in rovov, obširno orisal položaj v njem. Vsekakor je odbornik dejal, da po dosedarijih o-cenah potresni sunki ne opravičujejo poplaha, ki je nastal.
Vsekakor ni čudno, če se Rabelj-čani boje, saj se starejši ljudje še dobro spominjajo, da se je nekaj let pred prvo svetovno vojno udrla zemlja pod zdravnikovo hišo ter požrla stavbo zdravnikom, z njegovimi svojci in pacienti vred.
Na vprašanje misovca Morellija
glede dokončnega sedeža deželne uprave je odbornik Masutto odgovoril, da je odbor že izsledil nekatere primerne površine, kjer bi lahko zidali sedež. Da bi odbor zvedel tudi za mnenje najbolj pristojnih mestnih ustanov, je sklenil, da bo sklical v prihodnjih dneh posvetovanje z njimi. Vsekakor, če se bodo ugodno končala pogajanja z državo in pokrajino, bi lahko dežela razpolagala z vso palačo na Trgu Oberdan, kjer je med drugimi sedaj začasno nameščena tudi atomska agencija. V tem primeru bi zgradili med to palačo in novim gledališčem, ki je v načrtu, sejno dvorano za deželni svet.
Goriška deželna svetovalca Deve-tag in Ginaldi sta postavila vprašanje glede pomanjkanja osebja v goriških sodnih uradih. Pristojni odbornik je odgovoril, da je odbor posredoval pri ministru za sodstvo ter da zato upa, da bodo to vprašanje kmalu ugodno rešili.
NA SEJI DEŽELNEGA SVETA
Danes začetek razprave o proračunu
Danes se zopet sestane deželni svet, ki bo začel splošno razpravo o proračunu za leto 1966, za katero se je že priglasilo veliko število svetovalcev. Poročilo o proračunu je pripravil demokristjanski svetovalec Metus ter so ga že razdelili svetovalcem. Zato bo Metus najbrž spregovoril samo nekaj u-vodnih besed ter se skliceval na pisano poročilo, nakar se bo lahko takoj pričela razprava.
Nova številka Uradnega vestnika
Včeraj je izšel Uradni vestnik avtonomne dežele Furlanije-Julij-ske krajine. Med drugim objavlja deželni zakon o ustanovitvi deželnega odbora za lov. Naloga tega odbora je, dajati nasvete o ukrepih v zvezi z lovom in v zvezi z vprašanji o lovu, ki mu jih bo pošiljal v proučevanje deželni odbor.
Vestnik objavlja tudi dva odloka predsednika odbora. Prvi se tiče ustanovitve posvetovalne komisije za gorsko gospodarstvo. Naloga komisije je, pripravljati predloge in izrekati svoja mnenja o vprašanjih, ki se izrecno tičejo gorskih področij.
NEURJE NAD VSEM TRŽAŠKIM PODROČJEM
begunske ustanove, sodnih oblasti
itd., ki SO vsi skupaj prispevali iiiiiiifitmiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiMiiiiiimHiHiiiifiiimmiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiHHimmiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiimiiiiiiimiimiimiiiiimiimiMmiiimmiiiiMiiiii
samo 3 milijone in pol na leto.
Omenjeni svetovalci so postavili svoja vprašanja bodisi zaradi važnih nalog, ki jih ustanova opravlja, bodisi zaradi skrbi za zaposlitev njenih 36 uslužbencev.
Odbornik Giust je odgovoril, da ne more deželni odbor vsaj za sedaj ničesar storiti v prid ustanovi. Odbor je posvetil temu vprašanju pažnjo in med sestanki so nakazali tri možne rešitve. Po prvi naj bi prišla ustanova pod pristojnost dežele. Odbor je to možnost proučil ter ugotovil, da ni sedaj nobene potrebe, da bi dežela razpolagala s takšno ustanovo.
Druga rešitev predvideva, da b; delovala ustanova po vsej deželi, toda na ravni vseh pokra lin. V zvezi s tem se je odbor že obrnil na vse. pokrajinske uprave
in na
Sneg in poledica v okolici dež in zalite ulice v mestu
Pravcata poplava na Furlanski cesti blizu mitnice • Posredovati so morali gasilci - Proti večeru se je položaj izboljšal
da bi raie same ustanovile takšno službo. Končno je odbor ocenil tudi možnost, da bi se tržaške krajevne ustanove sporazumele med seboj glede finansiranja; toda do sedaj se je pokazalo, da bi primanjkovalo okrog 30 milijonov na leto. Odbor meni, da bi morale tržaške ustanove vsekakor poskrbeti z i kritje primanjkljaja, če hočejo ohraniti ustanovo pri življe nju. Odbor pa meni, da bi se lahko posluževal stontev EAAS, če bi se pokazalo, da je to potrebno In koristno.
Na vprašanje Šema in drugih svetovalcev KPI, ali predsednik Berzanti ne meni, da bi bilo treba izreči vojnim lhvalidom Solidarnost in posredovati pri vladi za rešitev njihovih vprasiAj, je ■ Ber-'
xn
SKLEPI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBOKA
Razpisan bo natečaj za ureditev Rižarne v narodni spomenik
Občina bo prispevala za ohranitev ustanove EAAS 492 milijonov lir posojila za kanalizacijska dela
Na zadnji seji tržaškega občinske- njen obstoj. Po teh prvih zagoto-ga o_dbora je bilo sklenjeno, da se vllih je> bile, ugotovi eno da so do-
bo Trst udeležil mednarodne razstave «Euroflora ’66» v Genovi. Na tej razstavi bodo uredili kraški vrt z 2000 kraškimi rastlinami. Nadalje so odborniki sklenili, da bodo pred lagali občinskemu svetu, da občinska uprava najame za 6 mesecev Avditorij, ki ga bo nato občina dala na razpolago Stalnemu gledališču. Šestmesečna najemnina bo znašala 1.600.000 Ur.
Nadalje je odbor sklenil najeti 492 mihjonov Ur posojila za obnovitev mestne kanalizacije v uUcah Pascoli, Rossetti in Raffineria ter v Hipodromskem in D’Annunziovem drevoredu. Za to posojilo bo občinska uprava dobila prispevek deželne uprave v višini 5 odst. za plačevanje obresti. Dela za obnovitev kanalizacije zlasti v Ul. Rossetti morajo biti izvršena skupno z deli, ki jih bo opravilo podjetje Acegat za postavitev novega vodovoda od barkovljanskega železniškega nadvoza do hipodroma.
Odborniki so tudi skleniU, da bo občinska uprava razpisala vsedržavni natečaj za ureditev Rižarne v narodni spomenik, in sicer za ureditev muzeja odporniškega gibanja in votivne kapelice. Občinska uprava ne namerava urediti samo kraja, ki je bil proglašen za narodni spomenik, ampak tudi ostali prostor okrog Rižarne.
Poleg tega je občinski odbor sklenil podpisati konvencijo z drugimi prizadetimi ustanovami za ohranitev pri življenju pomožne ustanove za socialno podporo (EAAS), ki Ji grozi nevarnost, da bo morala s 1. januarjem prihodnjega leta prekiniti svoje delovanje. Občinska u-prava je pripravljena prispevati za vzdrževanje te ustanove 10 milijo-nov Ur letno, če bodo tudi pokrajinska uprava, ustanova ECA In bolnišnice podpisale konvencijo.
Doslej je ustanovo EAAS vzdrževala samo pokrajinska uprava s pomočjo prispevkov vladnega komisariata. Za pokrajinsko upravo so ti stroški postali preveUkl in je zato prekUcala konvencijo z EAAS, Id zapade konec letošnjega leta.
Na torkovi seji pokrajinskega sveta pa so svetovalci odobrili sklep o najetju 80 milijonov Ur posojila za vzdrževanje EAAS do 31. decembra letos. S tem denarjem bo pokrajina zagotovila uslužbencem o-menjene ustanove decembrsko in trinajsto plačo. Ob potrditvi tega sklepa je predsednik dr. Savona sporočil, da je bil v torek sestanek ustanov, ki se zanimajo, da bi preprečile razpust ustanove EAAS. Po poročilu, ki ga je podal predsednik ustanove Chlcco o finančnem stanju in o letošnjem delovanju, so predstavniki pokrajinske uprave, občine, bolnišnic in ustanove ECA priznaU veliko koristnost te socialne ustanove in IzjaviU, da so pri-
Neurje, ki je včeraj prizadelo naše področje, k sreči ni imelo težj:h posledic, kot bi jih sicer pričakovali spričo zelo neugodnih jutra-glavna mesta pokrajin, toda težko | njjh vremenskih prilik, že v zgod-je pričakovati pozitiven odgovor, njih jutranjih urah je namreč za-ker menijo posamezne pokrajine, i je]0 deževati, nato pa so se začele m ™io	raifinn med deževne kaolje vpletati snežin-
ke. Po 9. url zjutraj je na vsem bližnjem kraškem področju mesta začelo mesti, čeprav je bil sneg pomešan z dežjem. Na Opčinah je na nekaterih krajih zapadlo skoraj 10 cm snega, ki pa se na cestah ni obdržal, bodisi zaradi razmeroma visoke temperature (nad ničlo) ter zaradi avtomobilskega prometa. Sinoči je bilo opaziti ob cesti, ki pelje od Proseka proti Opčinam še precej področij, ki so bila pokrita z rahlo sneženo odejo. Tudi na samih Opčinah so bili na neka-tpfjh križišči!} zgneteni kupčki snega.
V glavnem pa Je včeraj nad našim področjem kraljeval dež, saj ga je padlb sorazmerno zelo veliko. Vsi potoki, ki sl utirajo svoje struge Iz kraškega venca, ki obkroža Trst, so narasli ter napolnili odvodne pokrite rove, ki vodijo proti morju. Količina padavin je bi .a gotovo zelo velika, saj smo opaž 11 na primer v «zgornjem delu Ul. Crispi, malo pred križiščem «Ro-tonda del Boschetto« pravcate slapove, ki so se izlivali na cesto.
Kljub takim neugodnim vremenskim prilikam tržaški gasilci niso imeli kdove koliko opravka. Največ truda so morali vložiti za ureditev prometa na Furlanski cesti, nekoliko nad mitnico. Na tamkajšnjem ovinku je voda namreč preplavila polovico cestišča v dolžini nekaj manj kot 200 metrov. Precej resno nevarnost za promet je pristojnim organom javil neki mestni redar, ki je bil tedaj v službi blizu mitnice. Ta je takoj po nastopu poplave urejeval promet na ogroženem odseku s tem, da je opozarjal avtomobiliste, naj se peljejo po zunanjem delu ceste, ker je bil notranji del (ob hribu) kakih 30 cm pod vodo.
Kmalu nato so prišli na ogroženo področje tržaški gasilci, ki so najprej poskušali napraviti odtoke, toda ko so uvideli, da Je to nemogoče, so se vrnili na glavno postajo po črpalko. S to so pozne je v manj kot pol url odpravili s
. ------- _	ceste vso vodo. Zaradi pozornosti
redni občm zbor Sindikata slo- mestnega redarja in požrtvovalnosti gasilcev ni prišlo praktično do nobenega zastoja prometa na tem
slej našli že polovico denarja za vzdrževanje EAAS za leto 1966. Dr. Savona je izrazil upanje, da bo drugo polovico prispeval vladni komisariat, tako da bo ustanova lahko nadaljevala s svojim delom.
12. dec. v Kulturnem domu
Občni zbor Sindikata slov. šole
V nedeljo, 12. dec., ob 9. uri bo mali dvorani Kulturnega doma
venske šole v Trstu.
Na dnevnem redu:	Otvoritev,
izvolitev predsedstva, branje zapisnika lanskega občnega zbora, poročila tajništva, referentov, nadzornega odbora in razsodišča, razprava in sprejem poročil, razreš-nica, volitve novega odbora, predlogi, razno.
Vsi, ki žele predložiti kak predlog, naj ga pismeno predlože odboru Sindikata slovenske šole, Ul. Fabio Filzi 8/1. do 10 dec.
Vabljeni tudi nečlani
odseku.
Tudi v mestu so narasle vode ipovzročile nekaj nevšečnosti, ki pa {so bile razmeroma blagega značaja. Zaradi nenormalnega priliva Ivode iz bližnjega padavinskega odročja in visoke plime, podulič-i prekopi na nekaterih odsekih
esta niso mogli več požirati vo-e. Ta je začela siliti na površje pri pokrovih, tako na ulicah, kakor tudi dvoriščih in celo pritličnih poslovnih prostorih. To se je dogaja-
jo posebno v Ul. Valdirivo In bllž-i sta. Maraspin je prečkal ulico iz-njem okolišu.	•	ven prehoda za pešce, kar je vsaj
Neurje Je seveda povzročilo tudi I deloma pogajala nesrečo Savi je Ištevilne manjše zemeljske usade J, lL v Maraspinfi ter ga podrl na in podiranje obcestnih zidov, zlasti tla- Ze priletnejsi moški se je po-
na strmih pobočjih v okolici mesta. Ozka cesta (pravzaprav kolovoz), ki pelje od Konkonela proti Piščancem, se je spremenila v pravcati hudournik, ki je globoko razoral že itak zanikrno cestišče.
Na koncu naj še omenimo, da so imeli openski gasilci nekaj o-pravka z malenkostnim požarom, ki je nastal v nekem poslopju v Narodni ulici, toda tudi tu so svoje delo hitro opravili.
K sreči se je v večernih urah temperatura zraka nekoliko zvišala ter je minila nevarnost za poledico. Nehalo je deževati In v višjih legah tudi snežiti ter je. upati, da Sb "bo vreme v'prihodnjih štiriindvajsetih urah spremenilo.
..	.	-ban bfai<
Z motornim kolesom trčil v ustavljeni avto
Slabo vreme, neprestan dež in že burja, ki je vrtinčila snežinke v zgornji okolici, so bili krivi prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj popoldne okrog 16. ure na trbiški cesti pri cestarski hiši. na odseku med križiščem na Opčinah in Bani.
Ob tisti uri se je na motornem kolesu peljal proti domu 18-letni slaščičar Leonard Kralj od Banov št. 30. Moral je voziti s sklonjeno glavo, da bi se ubranil sunkov bur-je in snežink, ki so mu bičale o-braz. Ko je Kralj privozil blizu cestarske hiše, pa ga je zaradi hitrosti in verjetno zaradi burje zaneslo na desni rob ceste. To je bilo zanj usodno, ker ie tedaj trčil v zadnji del avta TS 80880, ki ga je tam parkiral 55-letni inženir Damir Lah iz Ul. Carducci 5.
Sunek je bil tako močan, da je nesrečnega Kralja vrglo na cestišče kjer je ranjen obležal. Nekaj časa potem so ponesrečenca z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na nevrokirurškem oddelku. Zdraviti se bo moral 10 dni zaradi ran in udarcev po čelu, desnem sencu, glavi, desni strani o-braza, desnem zapestju, roki in kolenu. Kralj je pri nesreči začasno izgubil tudi spomin.
Pešca je povozil
Sinoči ob 19.15 so nujno sprejeli na nevrološki oddelek splošne bolnišnice 71-letnega upokojenca Bortola Maraspina i? Ul. Italo Svevo 15, ki ga je malo prej povozil neki avtomobilist v omenjeni ulici.
Ponesrečenca je pripeljal v bolnišnico sokrivec prometne nesreče. Gre za 44-letnega Claudia Sa-vija iz Ul. Baiamonti 7-3, ki se je peljal s svojim fiatom 1100 TS 56563 v smeri proti središču me-
bil po glavi in po trebuhu ter si zlomil desno nogo. V bolnišnico so ga pripeljali v skoraj nezavestnem stanju. Oe bo šlo vse po sreči, bo ozdravel v 30 ali 40 dneh.
V spalnici je padla
Na nevrokirurški oddelek bolmš. niče so včeraj okrog poldne sprejeli 85-letno gospodinjo Elisabetto Podbersig iz Ul. Settefontane 8, ki se bo morala zdraviti 50 dni zaradi ran po zatilju in verjetnega prebit, ja lobanje. Ponesrečenka je povedala, da je nerodno padla predvčerajšnjim v spalnici .svojega, stanovanja, ko je vstala s postelje in spodrsnila na pološčenem podu.
liiiillIliiiinitiiiiiniiiiiiitiMiiiiiiiilliimiiii
NA SVOJEM PRVEM POKRAJINSKEM KONGRESU
Tržaška PSIUP podala obračun svojih dosedanjih prizadevanj
Vzroki nastanka PSIUP v državnem in krajevnem merilu Odločno nasprotovanje levemu centru - Borba za socializem in za enakopravnost Slovencev
Včeraj je bil prvi tržaški pokrajinski kongres Italijanske socialistične stranke proletarske enotnosti (PSIUP). Po izvolitvi predsednika je Imel dr. Pincherle, ki je kongresu predsedoval, kratek nagovor, v katerem je najprej pozdravil prisotne goste, predstavnika Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije iz Kopra dr. Svetozarja Poliča, delegacijo tržaške federacije KPI, ki jo je vodil tajnik prof. Šema, delegacijo federacije PSI, ki jo je vodil prof. Medani In tajnika Fronte za neodvisnost Mar-chesicha, ki zaradi bolezni ni mogel biti prisoten. Nato je pozdravil razne politične predstavnike, ki so Jih osebno povabili na kongres.
Zatem Je predsednik poudaril, da so pslupovci od vsega začetka ocenili politiko levega centra kot škodljivo koristim delavskega razreda, ker je bila prav ta negativna ocena vzrok izstopa mnogih socialistov iz PSI in ustanovitev PSIUP. Ne bo odveč dodati, je poudaril dr. Pincherle, da je prišel čas, da s pogumom In Iskrenostjo razpravljamo o strategiji italijanskega delavskega gibanja, ki je ostalo v opoziciji. Prva dolžnost razredne, stranke je. da poišče vzroke, zakaj je bilo v določenem zgodovinskem obdobju napredovanje delavskega gibanja zaustavljeno, kar mora biti tudi smoter tega kongresa.
Za njim je Vito Jercog v imenu predsedstva pozdravil kongresiste In goste v slovenščini. Dejal je, da v tem primeru ne gre le za potrditev nekega načela, ki je last stranke, kateri pripada, internacio-nalistlčne stranke, ki nadaljuje s tradicijami tržaškega socializma, ki je najtesneje povezana z osvobodilno borbo, v kateri so mnogi prisotni delegati aktivno sodelovali. Poleg tega načela je treba poudariti, da Slovenci ln Italijani delujejo v stranki na enakopravni stopnji, ker vidijo v socializmu pot za uresničitev mirnega sožitja med narodi, njihovo bratstvo in združitev, ki ne bo razlikovala ljudi po narodnosti in rasi.
Potem ko je dejal, da stranke levega centra v treh letih niso znale rešiti vprašanj slovenske manjšine, je dodal, da slovenska narodna skupnost, ki živi v Italiji, doslej še ni videla uresničenih njenih državljanskih in narodnostnih pravic, čeprav so te zajamčene v republiški ustavi, deželnem posebnem statutu in z londonskim memorandumom. Zato je Jercog protestiral proti temu in Izjavil, da se bodo njegova stranka ln vsi njeni slovenski In italijanski člani borili za uresničitev pravic slovenske na-
rodne skupnosti v Italiji, Slovencev na Tržaškem, Goriškem, kakor tudi v Beneški Sloveniji, kjer se Slovenci še vedno raznarodujejo. Toda borba za manjšinske pravice, je dejal Jercog, je del velike borbe, ki jo vsi delavci vodijo za socializem. V Imenu slavne revolucionarne borbe slovenskega ljudstva In njegove osvobodilne borbe proti fašizmu, so slovenski pripadniki PSI UP v prvih vrstah solidarnostne borbe z vsemi zatiranimi narodi sveta in predvsem z delavci Vietnama.
Po pozdravnih besedah, ki jih je izrekel kongreslstom v imenu tržaške federacije KPI tajnik prof. Šema, je imel tajnik federacije PSI UP Martone glavno poročilo, ki je bilo tudi predmet popoldanske in večerne razprave. Martone je orisal dogodke, ki so privedli, da je levica sklenila izstopiti iz PSI ln ustanoviti lastno politično stranko. Obširno je obrazložil te vzroke tako v vsedržavnem kot v tržaškem okviru. Martone je nadalje ugotovil, da je PSIUP v kratkem času dosegel v vsej državi in naši deželi znaten uspeh tudi na upravnih volitvah. Na deželnih volitvah je PSI UP dobila več kot 20.000 glasov, čeprav je levica PSI v videmski in gorlški pokrajini, kjer je bila že po prej v večini, v glavnem ostala v stranki. V mednarodni politiki, je dejal Martone, pa PSIUP strogo zastopa stališče mirnega sožitja in se za to politiko tudi bori. Pohvalil je stališče občinskega svetovalca dr. Pincherla, ki ga je zavzel ob glaso vanju o vključitvi Hreščaka v ob činski odbor, ker je bilo edino pra vilno glasovati za vključitev Slo venca v občinski Izvršni organ, Martone je nato nakazal smernice bodoče borbe stranke v Trstu In v deželi, ki mora stremeti predvsem za tem, da se doseže enotnost akcij In hotenj vseh levičarskih sil v borbi za delavske pravice.
PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN
iz Nabrežine priredi danes, 9. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih predavanje
O SLOVENSKEM ŠPORTU V ZAMEJSTVU
Predaval bo
prof. Bojan Pavletič
(Dvorana bo zakurjena)
Vabljeni vsi!
iiniiiiiiiiiiimiiiii
iiiiiiiiHtiiiHiiiiiiitiiiiiiiiimiiiuiimiiiiamiiiiiiiHii
OB VPRAŠANJU ISKANJA NOVIH VODNIH VIROV
Zakaj ne gradijo naprave za uničevanje mrhovine?
Že pripravljeni načrt strokovnjaka G. Beera je obtičal na birokratični poti reševanja tega važnega vprašanja
Tržaška občina je na svoji zadnji seji sklenila izdati dovoljenje za finančno operacijo, s katero bo mestno podjetje Acegat najelo pri bančnih zavodih, deželni upravi in drugih organizacijah posojilo 610 milijonov lir za razširitev vodovoda, ki dovaja v mesto pitno vodo iz nabrežinskih izvirov. Tržaške potrebe po pitni ln industrijski vodi se namreč Iz leta v leto večajo, avgusta meseca pa pride vsako leto do čedalje resnejše krize v dobavljanju vode. Strokovnjaki s tržaške univerze, na občini in pri vodstvu mestnega podjetja Acegat se že leta ukvarjajo s tem vprašanjem ter so v tej zvezi stopili v stik z jugoslovanskimi strokovnjaki, zlasti kar se tiče proučevanja zgornjega toka Notranjske Reke (Timava), ki dovaja vodo v kraško podzemlje v bližini Trsta. Povečanje sedanje zmogljivosti nabrežlnskega vodovoda bo namreč potisnila «vodno krizo* v ozadje le za nekaj let, mogoče samo za 5—6 let, nakar bo treba vprašanje dovoljne preskrbe tržaškega področja z vodo rešiti na te! melj it in širokosrčen način. V tej zvezi pa so si mnenja tržaških strokovnjakov deljena: ena skupina misli, da je treba iskati nove vodne žile pod Glinščico, kjer naj bi se nahajalo tudi veliko podzemsko jezero, drugi tabor pa se ogreva bolj za speljavo novega vodovoda iz spodnjega Posočja, češ da so tamkajšnje vode iz zdravstvenega
RiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SEJA DEŽELNEGA ODBORA PSI
Sprejeli so sklep o pogajanjih za levi center na deželi
Stike v tem smislu bo deželni tajnik PSI navezal z deželnimi tajniki KD, PSDI in PRI
Včeraj se je v Trstu sestal deželni izvršni odbor Italijanske socialistične stranke. Sestanka so se udeležili poleg drugih deželni tajnik poslanec Fortuna, namestnik tajnika Ferraresi, člani Pittoni, Vaz-zoler, Angeli in Moro. Navzoči so bili tudi deželni svetovalci Giaco-metti, Dal Mas in De Sandre.
Odbor je proučil politično vsebino poročila deželnega predsednika dr. Berzantija o pretekli dejavnosti dežele in o programu za leto 1966.
Izvršni odbor je prepustil vse predmetne ocene ter ustrezne sklepe o posameznih proračunskih postavkah deželni svetovalski skupini, je pa presodil, da so zaključne ugotovitve Berzantijevega poročila pozitivne v odnosu do možne sestave odbora levega centra. Da bi pospešili sklepe, ki so v sedanjem položaju možni, je izvršni odbor po-_	delil tajništvu nalogo, naj stopi
pravljenV^dati določen prispevek' za ’ v stik z deželnimi tajniki KD, PSDI
in PRI, da bi ugotovilo, ali hočejo te stranke res uresničiti novo usmeritev na deželni ravni. Ce se bo takšna politična volja dejansko pokazala, bo deželni tajnik takoj sklical izvršni odbor in deželno svetovalsko skupino PSI, da sprejmeta nadaljnje potrebne sklepe.
Kap ga je zadela
Ko je včeraj popoldne 78-letni upokojenec Romano Zaranut iz I-strske ulice 41 prisostvoval neki družinski zabavi v samostanu »Časa delle Fanciulle San Giuseppe)) v Istrski ulici 61, ga je nenadoma zadela srčna kap. V trenutku se je Zaranut počutil slabo in se zgrudil na tla. Zaman je bila vsakršna zdravniška pomoč. Za nesrečnika ni bilo nobene pomoči več. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sorodnikom.
Včeraj so v veliki dvorani liceja »Dante Alighieri» razdelili nagrade v okviru 6. šolskega zoofilskega natečaja za leto 1965. Med 3000 učenci tržaških šol vseh vrst ln stopenj, ki so se natečaja udeležili, je bilo nagrajenih 17 učencev in sicer: 10 učencev, ki obiskujejo tržaške o-snovne šole, 5 učencev iz srednjih šol in dva dijaka iz višjih šol.
Najprej je prof. Bratina, predsednik tržaške sekcije ENPA, imel priložnostni govor, po katerem so razdelili nagrade učencem.
Tej prijazni in človečanski prireditvi sta poleg lepega števila občinstva prisostvovala tudi podžupan dr. Miani In predstavnik vladnega komisariata dr. Piscopo.
vidika mnogo boljše kakor vode .iraških ponikalnic.
Tržaški univerzitetni profesor C. DAmbrosi, ki pripada tej drugi skupini, je nedavno tega ponovno okrepil to svoje prepričanje z domnevo, da bi bila s speljavo vodovoda iz okolice Pierlsa ob Soči odpravljena nevarnost, da bi Kdaj v vodovod pritekla podtalna voda, ki bi bila okužena zaradi pronicanja nehigieničnih snovi, ki bi nastajale ob razkrajanju živinskih trupel zakopanih v kraških dolinah. (Se pred nedavnim, ko je iz tega ali onega razloga crkavala živina — zlasti goveda in konji — na prose-ški postaji, so res mrhovino kratko malo zagrebli v najbližji dolini. Danes vozijo poginule živali v Dolino, kjer so postavili posebno peč, ta posel pa je združen z velikimi stroški, saj znaša odprava vsakega goveda povprečno od 12 do 15.000 lir.)
Zanimivo Je v tej zvezi povedati, da so prizadeti trgovci, ki uvažajo živino skozi proseško postajo, pred nekaj meseci naročili tržaškemu strokovnjaku inž. G. Beeru, naj pripravi načrt za higienično uničevanje trupel poginulih živali. Načrt inž. Beera je predvideval izgradnjo nekakšnega umetnega vodnjaka ali brezna — ki bi meril v prerezu 4x4 metre in ki bi bil približno 15 metrov globok, na dnu pa bi imel tri metre debelo plast peska, oglja in posebnih kemikalij, ki bi predstavljala filtrirano maso za razpadajoče snovi. Te bi prišle v dotik s spodaj ležečim krašklm apnencem šele po takem prečlščevalnem procesu. V vodnjak bi spuščali poginule živali, ki bi jih sproti dovažali z nekaj metrov oddaljene postaje. Stroški za gradnjo naprave naj bi ne presegli 6—8 milijonov lir, tako da bi se celotna gradnja amortizirala v razmeroma kratkem času. Trgovci in sestavljalec inž. Beer so načrt predložili v odobritev pristojnim oblastem, vendar niso doslej prejeli nobenega odgovora. Zakaj je prošnja obtičala na blrokra-tični poti, ni znano, Mogoče pa bo splošna razprava o pomanjkanju vode za tržaške mestne in industrijske potrebe ponovno postavila tudi to vprašanje na dnevni red.
Prispevek za nakup semenskega krompirja
Kmetijsko narzomištvo v Trstu opozarja kmete s Tržaškega, da jim bo s preostalimi sredstvi, ki jih je dal na razpolago vladni komisariat, dodelilo prispevek v višini 40 odst. kupne cene za semenski krompir sorte Majestik in Kennedek iz vsedržavnih centrov za razmnoževanje.
Prošnje interesentov bo Kmetijsko nadzorništvo sprejemalo od ponedeljka, 13. decembra, naprej, dokler bodo sredstva na razpolago, vsak delovni dan, razen sobote, od 9. do 12.30 ure. Ob predložitvi prošenj, najmanj za 50 kg, bo treba plačati na račun 66 lir za kg.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (6. 12. do 12. 12.) AlPAlabarda, Ul. delUstria 7, Cen-tauro. Ul. Buonarotti 11, le Lelten-burg, Trg S. Giovanni 5, Mizzan, Trg Venezla 2, Barbo — Carniel, Trg Garibaldi 4, Croce Azzurra, Ul. Com-merclale 26, Vieimetti, Trg della Bor. sa 12, Ml-ani, Drevored Miramare 117. Od 13. do 16. ure Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 4, Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26, Vielmettl, Trg della Borsa 12. Miani, Drevored Miramare 117.
Nočna služba lekarn AlTAlabarda. Ul. dellTstria 7, Cen-tauro. Ul. Buonarotti 11, de Lelten-burg, Trg S. Giovanni, 5. Mizzan, I Trg Venezla 2,
Važno opozorilo našim vinogradnikom
Vinogradnike opozarjamo, da pade v petek, 10. decembra, rok za prijavo letošnjega vinskega pridelka in zaloge lanskega, ki so ga imeli v kleti opolnoči 30. novembra. Po preteku roka ne bodo tro-šarinski uradi sprejemali prijav, niti izdajali potrdila. Po novem zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki ne bi napravili teh prijav v določenem roku.
Tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov je na razpolago svojim članom, da jim izpolni in vloži prijave.
Ne čakajte do zadnje ure, da ne bo prepozno!
Samomorilski skok bolnika v umobolnici
87-letni upokojenec Umberto Bassanese po rodu iz Buj stanujoč v Ul, Umago 3, ki je bil na zdravljenju v umobolnici pri Sv. Ivanu zaradi kroničnega bronhitisa, se je predvčerajšnjim popoldne odločil za usodni korak in skočil skozi okno.
Uro prej je Bassaneseja obiskala hči in ni opazila, da bi oče imel samomorilne namene. Komaj je hči odšla, je Bassanese oknu bolniške sobice pristavil stolico, stopil nanjo, odprl okno in se iz drugega nadstropja vrgel globino. Padel je na dvorišče in bil na mestu mrtev zaradi prebitja lobanje. Prihiteli so karabinjerji in sodni zdravnik dr. Nicolini, ki je po pregledu trupla izdal dovoljenje za prenos v mrtvašnico. Truplo nesrečnega Bassaneseja je v mrtvašnici na razpolago sodnim oblastem.
Silvestrovanje v Opatiji in Ljubljani
Potovalni urad AURORA priredi za letošnje silvestrovanje avtobusna izleta v Opatijo ln Ljubljano. Hoteli I. kategorije, rezervacija miz, Silvestrova večerja, prenočišče, zajtrk, kosilo in vožnja — vse za 8.900 lir. V Ljubljani mednarodni artistični program z doplačilom 1.000 Ur.
Zaradi omejenega števila prostorov prosimo vse interesente, da se čimprej prijavijo pri potovalnem uradu AURORA, Trst, Ul. Cicero-ne 4, tel. 29-243.
MLADINSKI KROŽEK OPČINE
priredi v petek, 10. decembra ob 20.45 v prosvetnem domu na Opčinah predavanje s skiop-tičnimi slikami
Gradovi na Slovenskem
Dvorana bo zakurjena.
Vabljeni vsil
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Danes, 9. decembra 1985 ob 20. uri v PIRANU, Jutri, 10. decembra 1965 ob 16.30 in ob 20. uri v KOPRU
Ivan Cankar HLAPCI
Razna obvestila
FOTOGRAFIJE Z BRUCOVANJA, Ki je bilo v soboto 27. novembra v Kulturnem domu, so na ogled v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20.
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo predstavo opere «Judith» tržaškega skladatelja Livia Luzzatta, novo za Italijo, ki bo danes 9. dec. ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih Opero bo dirigiral Nino Verchl, v glavnih vlogah bosta nastopila Simona DalFArgine (kot protagonistka) in Aldo Bertocchi, v ostalih pa Bruna Ronchinl, Laura Cavalleri, Otta-vio Taddei, Rlnaldo Pelizzonl, Enzo Viario, Vito Susca, Giuseppe Botta in Nevio Capozzari.
Orkester ta zbor gledališča Verdi, Režija Carlo Plccinato. Zborovodja Giorgio Kirschner. Scene je Izdelal Ercole Sormanl po osnutkih A-driane Muojo.
Nazionale 16.00 «Ipcress» Technlco-lor. Michael Caine, Guy Dobman.
Arcobaieno 16.00 «Perchč uccldi an-cora» Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «La dectma vlttlma* Technicolor. Marcello Mastroiannl, Uršula Andress. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.00 »Operazione Crossbovv* Metrocolor. Sophia Loren. George Peppard, John Mills.
Grattacielo 15.00	18.30	21.45 «My
falr lady» — Technicolor. Panavi-sion, 70 mm, Audrey Hepburn. Rex Harrisen.
Alabarda 16.00	«7 uomlni d’oro»
Technicolor. Rossana Podesti, Phi-lippe Leroy
FHodrammatico 16.00 «Una pištola per Ringo». Colorscope. Montgomery VVood. Zadnji dan.
Aurora 16.00 ((Castelli di sabbia». Prepovedano mladini pod 14. letom.
Crlstallo 16.00 «Prima vittoria» John Wayne, Kirk Douglas,
Garibaldi 16.00 «1 figli del leopardo* Technicolor. Franco Frarchi, Cic-cio Ingrassia.
Capital 16.00 «Rita la figlia amerl-cana». Toto, Rita Pavone, Fabrizto Capucct.
Impero 16.3p «Due mafiosi contro Goldgingeri).
Vittorio Veneto 16.00 «11 colonnello von Ryan» Technicolor. Frank Sinatra, Trevor Howard.
Moderno 16.30 «1 dieci della Legio-ne». Technicolor. Burt Lancaster. Zadnji dan.
Astra 16.30 ((Marina! topless e guai».
Astorla 16.30 «Tentativo sentimenta-le» Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 15.30 «11 magnifico cornuto* Ugo Tognazzi, Claudia Cardinale. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «Quando l amore se n’ft andatoa. Technicolor. Prepovedano mir (lini pod 18. letom.
Zadnli dan
Sintetične preproge
in preproge za nodmke iz plastike «BALATUM» ta KMERA- • KLON* Moderno pokrivanje podov z gumo. «MOyUETTE» ln ploščice «RIKETT» m ((ARMSTRONG)). Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende venezlane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. n ALPLASI, Trst, Trg Ospcdale St. 8 Tel 95-919
Mali oglasi
ZLATE predmete, ure, prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja prt komislonarju DARVVIL, Trst, Piazza S. Giovanni I.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Marije Saneta ta pok. Vinka Grudna, daruje Pavla Lavrenčič 2000 lir za Prosvetno društvo v Skednju.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi oče
FRANC MARTELLANI
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 9. t. m„ barkovljanskega pokopališča.
ob 15.45 z
Žalujoči: sin VIKTOR, sestra ANA, brat UMBERTO, nečaki in drugi sorodniki
Barkovlje, 8. novembra 1965.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Pomembno posvetovanje o problemih turističnega razvoja na Koprskem
1 urizeni na Koprskem je lani ustvaril 10 odst. celotnega jugoslovanskega deviznega dohodka - Srečanje italijanskih in jugoslovanskih pedagogov v Ljubljani
V Kopru je bilo zelo pomembno i San Simonu, Portorožu, Luciji, 2u-
turistično posvetovanje, ki sta se ga med drugim udeležila tudi predsednik Turistične zveze Jugoslavije Albert Jakopič-Kajtlmir in predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan. Prisotni so bili vsi predsedniki občin koprskega področja, direktorji hotelov ter šte. Vilni turistični delavci.
V uvodni besedi je Albert Jakopič povedal nekaj svojih vtisov s potovanja po Severni Ameriki ter s svetovnega turističnega kongresa v Mehiki. Med drugim je rekel, da je turizem danes v ekonomiji mnogih držav že na tretjem ali celo na drugem mestu. Na kongresu v Mehiki so med drugim ugotovili, da je lani potovalo po Ameriki in Evropi nad 150 milijonov ljudi, ki so ustvarili skoraj 50 milijard dolarjev prometa. 2e samo ta podatek dovolj jasno kaže, kako pomembno je proučevati turizem z vseh aspektov ter pri tem uresničevati najsodobnejše in najsprejemljivejše rešitve. Tu velja omeniti predvsem olajševanja potovanj glede potnih listov in carinskih predpisov, urejevanja dobrih komunikacij, organizacijo dobrih agencijskih in drugih služb itd.
Omembe vredna je nadalje Jakopičeva ugotovitev, da so v Mehiki toplo pozdravili jugoslovanske pobude glede čim bolj odprtih mej • sosedi, pri čemer je italijansko-Jugoslovanska meja ena izmed najbolj odprtih mej na svetu.
Udeleženci posvetovanja so nato temeljito prediskutirali domačo Problematiko ter nakazali možnosti za še večji razvoj turizma ob koprski obali ter v nekaterih notranjih predelih, predvsem v okolici Postojne, Sežane in Ilirske Bistrice. Kako pomemben gospodarski činitelj Je turizem na Koprskem, dokazuje že podatek, da je to področje ustvarilo lani 10 odst. Celotnega jugoslovanskega deviznega priliva iz turizma. Za ilustracijo naj povemo še to, da je lani 90 odst. vseh tujih turistov prišlo v Jugoslavijo na obmejnih blokih hied Italijo in Jugoslavijo. Izredno močan faktor je maloobmejni promet, saj je letos prešlo mejo z Italijo okrog 2 in pol milijona ljudi.
Ena izmed zelo pomembnih nalog na koprskem področju je organizacijsko utrditi turizem, znanstveno obdelovati razne pokazatelje ter naloge sistematično programirati. Zelo pomembno je na primer dejstvo, da se ob morju ter ha Krasu razvijajo najrazličnejši tipi turizma, kot so počitniški turizem (številni sindikalni domovi °b obali), izletniški turizem (čez soboto in nedeljo prihaja na deset-tisoče ljudi iz raznih krajev Slovenije, Hrvaške in iz zamejstva), hadalje tranzitni turizem (številni tujci potujejo čez te kraje v razne Predele Jugoslavije ter tudi proti Vzhodu ali jugovzhodu, potem je tu še rekreacijski turizem, lovski turizem itd. Jasno je, da je treba Vse te različne oblike turističnih obiskov temeljito proučiti, se odločiti za kateri turizem so večji ali manjši pogoji, temu primemo prilagajati gradnjo objektov, organi-žacijo turističnih služb, trgovino, gostinstvo itd. Pri vsem tem seveda ne gre zanemarjati tako imenovanega stacionarnega turizma, v katerega je bilo seveda vloženih Večidel sredstev. Veliki objekti v
stemi in Ankaranu so sicer v sezonskih mesecih napolnjeni, vendar zaenkrat še ni uspelo vsaj deloma izkoriščati kapacitete v mrtvi sezoni. Udeleženci posvetovanja so omenili vrsto možnosti, kot na primer povezavo s tujimi turističnimi agencijami glede organizacije skupin, ki bi se udeležile lova v koprski okolici, potem športne, zabavne in druge prireditve itd. Tudi trgovina se bo morala bolj prilagoditi turizmu, zlasti maloobmejnemu. Se zmeraj je namreč relativno skromna izbira blaga, čeprav je povpraševanje veliko.
Na posvetovanju je bilo govora tudi o invey"~Mah. Res je sicer, da morajo posamezne turistične gospodarske organizacije nekaj same investirati, toda za izvedbo smelejših načrtov so nujno potrebna republiška in zvezna sredstva. Ideja, naj bi industrija vlagala v turizem je tudi vredna proučitve, čeprav bo možno tu angažirati le majhna sredstva in le za določene objekte.
V Ljubljani se je pravkar zaključilo sedmo srečanje slovenskih in italijanskih pedagogov, konkretno: strokovnjakov pedagoške sekcije ljubljanske univerze in nedavno u-stanovljenega pedagoškega inštituta univerze v Padovi. Sestanka se je udeležil tudi profesor Miroslav 2ekar iz Kopra, ki je našemu sodelavcu povedal nekaj podrobnosti. Rekel je, da so bile glavne teme tega srečanja naslednje: zgodovina pedagogike, vzgoja ženske v družini, oblikovanje testiranja, ugotavljanje učnih uspehov s posebnimi pedagoško tehničnimi pripomočki, pedagoški nasveti za poklicne šole, smotrnost pouka ob najboljšem izkoriščanju časa in razpoložljivih učnih pripomočkov, organizacija didaktične dejavnosti in celodnevno bivanje učencev v šoli, organizacijska načela pri proučevanju delovnih navad učencev na domu ter osebnosti in razvoj učencev. Profesor 2ekar Je nadalje povedal, da so se dogovorili o nadaljnjih pismenih izmenjavah medsebojnih izkušenj s področja raziskovanj, ki jih imata v programu oba inštituta. Ob koncu je rekel, da so tako slovenski kot italijanski pedagogi naglasili potrebo po nadaljnjem sestajanju. Naslednje srečanje bo verjetno prihodnjo pomlad v Italiji.
Slovesen začetek «Zimskih manevrov» Slovenskega kluba «Pri Jazbecu» v Tupelčah
Včeraj je bila — zaradi slabega vremena ob bolj pičli udeležbi — v gostilni *Pri Jazbecu» v prijaznih Tupelčah pri Štanjelu važna svečanost: začetek «Zimskih manevrov » Slovenskega kluba, iz Trsta. Glavno besedo je imel seveda dr. Robert Hlavatg, ki je •mane-vre» začel z branjem posebnega ukaza in z odlikovanjem častnega člana SK gostilničarja Jožeta Jazbeca Z redom »Zlate majoluve« na rdečem traku Odlikovanje bo odslej viselo v posebni sob i gostil ne poleg številnih slik, katerim je Hlavatg dodal ie izredno posreče-
KDOR SE PRVIČ NAROČI NA
PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1966
prihrani 3..100 lir
podari družini lopo darilo
prejemal bo zastonj list ves mesec december
prejme v dar še lepo slovensko knjigo
Telefonirajte na štev. 37-338	0
ali pa izročile vaš naslov raznašaleu £
PRIMORSKI DNEVNIK Ul. sv. Frančiška 20

predvaja danes, dne 9. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film v Cinemascope:
L0NDRA CHIAMA POLO NORO
(London kliče Severni tečaj)
Igrajo:
DAWN ADDAMS CURD JURGENS FOLCO LULLI RENE’ DELTGEN PHILIPPE HERSENT
UNIVERSALTECNICA
RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN 8UPERAV-TOMATICN1 PRALNI STROJI — HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI: CANDT - REX - CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse kraje Jugoslavije
DNIVER8ALTECN ICA Trleste - Trst Corso Garibaldi SL 4 tel. 41-243 in Trg Goldoni št. I
no karikaturo odlikovanega tovariša Jazbeca, ki se je prisrčno zahvalil in hkrati recitiral svojo pesnite« jz časov partizanskih let, posvečeno Simonu Gregorčiču.
Toda SK je za potrebe gostilne poskrbel tudi za novo spominsko knjigo, ker so staro gostje, med katerimi je' mnogo inozemcev, s podpisi, pripombami in risbami že izpolnili. Ni potrebno poudarjati, da je tudi to knjigo z verzi in risbami opremil zopet — IJlavatg, ki je galeriji dosedanjih slik v «posebni» sobi dodal še eno pod naslovom «Teranoterapija» narisano za stoletnico «Slovenskega zdrc-niškega društva». Vendar bi se zelo motil, kdor bi mislil, da je bil s tem »kulturni programoma-nevrov zaključen. Bivši predsednik Slovenskega kluba je namreč pripravil kar dve karikaturi novega predsednika dr. Vladimira Turine: eno za posebno sobo, drugo pa zanj osebno in ga s tem slovesno *ustoličilo, kajti — tako je dejal — • dati moramo tudi mladim priložnost, da se uveljavijoo.
Prijetno popoldne je zaključil novi predsednik s čestitkami staremu ob njegovem 68. rojstnem dnevu. Čestitkam se je pridružil s prisrčnimi kraškimi besedami gostilničar in pesnik Jožef Jazbec, ki je obljubil, da bo vse goste zlasti člane Slovenskega kluba vedno od lično postregel Da bo besedo držal, je dokazal gostom že včeraj. Glavno jamstvo pa je vsekakor visoko odlikovanje
VESTI IZ STEVERJANA
ECA pripravlja božičnico za revne šolske otroke
Za predsednika odbora so izvolili Hermenegilda Podveršiča
Na županstvu v Steverjanu se Je pred dnevi zbral na seji odbor občinske podporne ustanove ECA. Seja se je začela ob 19. uri in kot prva točka je bila izvolitev predsednika odbora. Izbrali so bivšega župana Hermenegilda Podveršiča. Ostali člani odbora pa so: Franc Koren, Jožef Perin, Anton Klanjšček in Marij Maraž.
Na seji so odobrili proračun za leto 1966 in obračun za 1964. Kar se tega slednjega tiče, Izkazuje naslednje podatke. Ob koncu leta 1963 so Imeli v blagajni 116.696 lir, med letom so znašali dohodki in prispevki 1.218.359 lir ali skupaj 1.335.055 lir. Podpore ln razni drugi izdatki so znašali med letom 1.246.894 lir ob koncu leta 1964 je ostalo še v blagajni 88.161 lira.
Račun za leto 1965 Izkazuje 1 milijon 640.000 lir dohodkov in prav toliko izdatkov.
Na seji so se nadalje pogovorili o podpori revežem ob priliki božičnih praznikov in o božičnici za otroke. Za božičnico bo ECA prispevala 70 tisoč lir; skupaj s podporo prefekture v znesku 15 tisoč lir in s prostovoljnimi prispevki, raznih dobrotnikov računajo, da bo-
do imeli v ta namen na razpolago nekaj nad 100 tisoč lir. S tem zneskom bodo pred prazniki obdarili revne otroke iz osnovnih šol in otroškega vrtca.
Priprave za občinsko sejo v Sovodnjah
Jutri zvečer bo imel izvršni odbor občinske uprave v Sovodnjah sejo, na kateri bo obravnaval številne probleme pretežno upravnega značaja, ki so se v zadnjem času nabrali ter jih je treba rešiti. Med drugim bodo določili tudi datum za sklicanje seje občinskega sveta, ki bo v kratkem ter pripravili dnevni red zanjo.
Nesreča ženske iz Sovodenj
Marija Lavrenčič, poročena Marušič, doma iz Ul. Bergomas 2 v Sovodnjah, Je včeraj dopoldne padla na dvorišču ter se udarila v glavo. V civilni bolnišnici v Gorici so Jo pridržali na zdravljenju s
prognozo okrevanja v 10 dneh.
VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Se bodo katoliški učitelji v Benečiji zavzeli za uvedbo slo venščine v šoli?
Upravičeno vprašanje ol) didaktičnem sestanku ^Italijanskega združenja katoliških uči-leljev» v Čedadu, katerega so se udeležili tudi učitelji iz krajev slovenskih občin
Na didaktičnem sestanku «Itali- jinski upravi, le v šolski upravi,
Janškega združenja katoliških učiteljev« dne 3. decembra t. 1. v dvorani Leicht v Čedadu so bili učitelji osnovnih šol didaktičnih krogov Čedada, Fojde, Premariacca, Spetra in Sv. Lenarta. Bili so torej navzoči učitelji vseh osnovnih šol za slovenski občini Sv. Lenart in Speter, ki jih obiskujejo samo slovenski učenci z izjemo nekaj zelo maloštevilnih otrok državnih in drugih javnih uslužbencev italijanske narodnosti. Dalje so bili učitelji osnovnih šol Iz slovenskih frakcij občine Fojde, ki jih obiskujejo izključno slovenski otroci iz slovenskih vasi Cenebol, Podcer-kve, Podklapa in naselij okoli teh vasi. Tudi učitelji iz Čedada imajo v svojih osnovnih razredih precejšen odstotek otrok slov. staršev, ki so se naselili v zadnjih letih v Čedadu, kamor so prišli iz raznih vasi Beneške Slovenije.
Italijansko združenje katoliških učiteljev (Associazlone italianamae-stri cattolici) tesno sodeluje s «Svetovnim vzgojnim Centrom« (CEM — Centro di educazione mondiale) v Parmi, ki ima namen odkrivati v programih in učnih močeh tiste elemente, ki naj bi vpeljavah učence v spoznavanje mednarodne krščanske zavesti. Prav to temo si je izbral pater Ber. toli, državni direktor CEM v Parmi.
Vsekakor Je bil ta didaktični sestanek zelo pomemben, ker so bili na njem navzoči ne le učitelji zelo številnih šol s slovenskimi učenci, ampak tudi učitelji sami so bili mnogi slovenskega porekla. Doslej so zaradi nesrečnih posledic predvojnega protikrščanskega duha fašističnega dvajsetletja ostala zaprta vrata slehernemu idealu človeškega bratstva. Jezik učencev in u-čiteljev slovenskega porekla je bil izključen, kot da bi bil preklet, iz vseh programov ln iz vseh stremljenj učečih se poučevalnih elementov.
Prav naloga »Italijanskega združenja katoliških učiteljev« je da zavrže dosedanje nekrščanske metode, ki so v ostrem nasprotju z nauki katoliške cerkve, zadnjih dveh papežev in samega sv. koncila. Izključevanje materinega jezika učencev pri poučevanju verouka je zavrženo od katoliške cerkve in prav gotovo se Združenje katoliških učiteljev ne more strinjati s sedanjimi didaktičnimi metodami v njihovih didaktičnih krožkih. Mnogo morejo prav katoliški učitelji pomagati pri tem, da bi zmagah tudi v njihovih šolah Ideali krščanskega bratstva med Italijani in Slovenci v teh krajih.
Pošolski tečaji na osnovnih šolah v Sv. Lenartu, Kčsici in
Hlodlču
1. decembra so se začeli pošolski (doposcuola) tečaji v Sv. Lenartu, Kbslcl in Hlodlču. V te prostovoljne tečaje se Je vpisalo 60 učencev, kar Je precejšnje število, če upoštevamo, da obiskuje precejšnje število dijakov, ki so končali osnov, no šolo in dobili diplomo, obvezno srednjo šolo v Sv. Lenartu. Pošolski prostovoljni tečaji so predpisani po novi šolski reformi, ker Je pač petletna osnovna šola, in še takšna, kakor je, popolnoma nezadostna za tisto praktično življenje, ki zahteva v krajih z močno emigracijo vse drugačno znanje, kakor pa ga ubogi naši otroci dobijo v teh šolah. Ljudje radi pošiljajo o-troke tudi v te prostovoljne pošol-ske tečaje, ker vedo, kako jim je narobe hodilo, ko so delali v emigraciji ah pa tudi doma na svojih posestvih. Nerodno je, da se v vseh teh naših šolah: osnovnih šolah, novih obveznih srednjih šolah, po-šolskth tečajih in pa še v strokovnih šolah, ki Jih je deležna večina naših otrok, ne učijo nikjer nobenega tujega jezika. Se italijanščino učijo zelo slabo, ker je ne učijo s pomočjo materinega Jezika učencev. Ne učijo niti nemščine, ki Jo rabijo kot vsakdanji kruh, ko delajo v emigraciji v Nemčiji in Švici. Res Je pa, da je zavel novi duh koeksistence in prijateljstva na vrhovih v Vidmu in Rimu ter Čedadu v državnih uradih ln javnih ustanovah, na dežel-inem odboru, prefekturi ln pokra-
v skrbništvu in didaktičnih krožkih vlada pri nas še stari konservativni duh, ki obožuje sicer lepi italijanski duh, a ne priznava in noče vedeti za slovenski jezik učencev. Se je polno nestrpnega nacionalističnega duha prav v šolskih ustanovah. Ljudje in celo politične stranke se sprašujejo, koliko časa bodo še strašili duhovi nesrečnega predvojnega dvajsetletja.
Pač pa pokazujejo več iniciative krajevni šolski voditelji v organiziranju predavanj. V to področje spada predavanje o vzgojnih elementih v Dantejevi «Božanski komediji«, ki so jo imeli za vzgojitelje ln učitelje v didaktičnem krožku. Priznati Je treba, da Sv. Lenart kar dobro tekmuje s Spe-trom v kulturnih in tudi zabavnih prireditvah, čeprav ima Speter po svoji legi in središču šol več prednosti ln bi se moral bolj izkazati.
Argentinski škof pri skem novomašniku
rezljan-
me precej pozno v letu, Je bilo med birmanskimi botri nekaj emigrantov, ki so se na zimo že vrnili domov. Seveda so morali globoko seči v žep za darila birmancem. Nekateri pa so prinesli že kar s seboj darila, ki so Jih kupili v Švici in Nemčiji. Cela dolina se je zdela, kakor da se je zbudila Iz jesenskega dremeža, ker so v vseh hišah hiteli s pripravami na birmo: kupovati je bilo treba obleke; posebno delikatno je bilo kupovanje oblačil za blrmanke. Seveda niso kupovali starih daril kot nekoč, m če so že kupili botri ure, potem so bile dobre le najboljše švicarske marke. Veliko Je bilo med ljudmi pričakovanje, ali bo tudi pri tollkerih birmah v Reziji videmski nadškof še zadržal svoje odklonilno stališče do rezijanskega slovenskega narečja in ali bo striktno zahteval samo latinsko ali pa italijansko petje in molitve med mašo. Verniki so opazili, da se je držal še svoje stare navade, toda z manjšim poudarkom kot pa v prejšnjih svojih obiskih rezijanskim duhovnijam. Sedanji župnik don Fuccaro ni dopustil, da bi se izvajale nove liturgične odredbe sv. koncila
PISMO UREDNIŠTVU
Še ne deluje tehtnica pri pevmskem mostu
Več kot eno leto po njeni zgraditvi
Omet Je včeraj padel na glavo 28-letnl Norini Sergl, poročeni Ru-miel, stanujoči v Ul. Cantore 8. Nesreča se JI Je pripetila popoldne na hodniku, kjer Je nalagala premog v peč. V bolnišnici so JI ugotovili precejšnjo rano na glavi ln so Jo pridržali na zdravljenju; okrevala bo v 10 dneh.
V NIŽINI NALIVI, V HRIBIH SNEG
Poročali smo že, da Je dobila rezijanska dolina letos novega no-vomašnika v domačinu don Renatu Ouaglii, ki pa se Je posvetil misijonskemu delu. Domačinom je žal, da ne ostane nekje v pastirski službi v Beneški Sloveniji, saj domači verniki tako zelo potrebujejo duhovnega pastirja, ki bi znal govoriti in moliti v jeziku rezijanskih vernikov. Kje iso že tista leta ko je bil v rezijanski dolini duhovnik, ki je še znal Jezik vernikov jn njihove prelepe cerkvene običaje in pesmi. Izven cerkve še raste kreativna moč domačih ljudi v recitiranju posvetnih pesmi, a pod cerkveno streho ni več dano, da bi vse ljudstvo pelo svoje domače sto let stare pesmi. V globoki starosti se župnik Cramaro spominja doli v Furlaniji svojega pastirovanja in izdaje katekizma v jeziku Rezijanov. Ljudje trdno verujejo, da bo jezik njihovih mater, ki se ga oklepajo, prišel tudi v Reziji spet do veljave. Pretekle dni je prišel ir Stolbico obiskat do. movino novomašnika Ouaglie sam argentinski škof Juan Josč Isiarte, ki ga je postavil kot misijonarja v pokrajini Cacho.
Birma v Reziji
Zadnje dni novembra Je začel vi. demski nadškof Zaffonato birmati po cerkvah Rezije. Najprej je podelil zakrament sv. birme v Stol-bicl, čez nekaj dni v Osejanih, a na koncu je birmal 11. decembra v Ravenci. Otrok na birmi je bilo precej, tako da so se vsi čudili, da jih je toliko. V Stolbici Je bilo 55 birmancev, v Esejanih 70, a v Ravenci kar 115. Ker so bile te blr-
POVSOD DEŽEVJE IN SNEG S POLEDICO
Spoštovano uredništvo, obračamo se na vas s prošnjo, da bi objavili našo pritožbo, ker je poteklo že leto dni, odkar so pri pevmskem mostu zgradili novo občinsko tehtnico, pa še vedno ni na voljo občinstvu. Njeno izgradnjo smo zahtevali mi, kmetje z Oslavja, na nekem volilnem sestanku na Oslavju, kateremu je prisostvoval tudi župan. Obljubili so nam, da jo bodo zgradili. V tem pogledu so držali besedo, niso pa tehtnice še odprli, da bi jo mogli uporabljati.
V tem času bi jo kmetje iz Brd večkrat rabili. Tehtamo živino, drva in toliko drugega blaga, vendar moramo hoditi v Ul. LunghTson-zo, kjer je občinska tehtnica, da nam blago stehtajo. Za nas predstavlja pot do tja dol tzgubo časa, ker je od rok. Zato predlagamo, naj bi že enkrat odprli tehtnico pri pevmskem mostu. Ce nimajo uslužbenca, ki bi bit ves dan na voljo kmetom, ali ga nočejo za ves dan namestiti, ker ne bi bil popolnoma zaposlen, pa naj določijo eno ali dve uri na dan, ko bo nekdo Pri tehtnici, kmetje pa se bomo ravnali po tem umiku. S spoštovanjem...»
(Sledi podpis kmetovalca z O-slavja.)
Objavljamo zgornji dopis, da bi ga prebrali in upoštevali željo prizadetih kmetov tisti funkcionarji, ki so odgovorni za takšna vprašanja.
• • •
Prejeli smo in objavljamo:
Menda že leto dni se govori in piše o uvedbi turističnih obedov po že vnaprej določeni ceni. Slišal sem, da številni gostilničarji in hotelirji niso posebno navdušeni za tak način reklame za svoja gostišča; verjetno se bojijo, da bodo zaradi konkurence premalo zaslužili. To velja zlasti za tiste, ki držijo cene precej visoke in bi turisti, ki primerjajo cene med enim lokalom in drugim, krenili tja, kjer jim nudijo boljše pogoje.
Te dni pa sem le opazil pred neko gostilno v središču Gorice izobešen tak jedilni Ust z navedbo enotne cene in kaj nudijo zanjo. Posebno je hvale vredno še to, da je bil jedilni list izpostavljen zunaj pred lokalom in si ga vsak, ki gre mimo, lahko ogleda. Izvedel sem tudi, da ima tista gostilna precej gostov, ki prihajajo tja na kosilo, oziroma na večerjo.
Jedilni Ust je na posebnem obrazcu, ki ga je pripravilo pokrajinsko turistično združenje in na katerem je besedilo v štirih jezikih. Med njimi pa sem zaman iskal tudi slovenščino, pa čeprav prihaja v Gorico toliko slovenskih turistov, da bi se prav gotovo izplačalo vključiti tudi besedilo v tem jeziku.
Goričan
Rojstva, smrti in poroke
v treh slovenskih občinah na Goriškem, v Doberdobu, Sovodnjah ln Ate ver Janu v času od 20. oktobra Ido konca novembra:
OBČINA DOBERDOB
Rojstva: Mirela Gergolet, Fablo Vescovl, Rosanna Lavrenčič ln Marko Frandolič.
Smrti: Alojzija Lavrenčič vdova Vižintin.
Poroke: Jožef Prinčič in Aurora Frandolič, Severin Frandolič ln Bruna Cemlc, Renato Boscarol ln Nella Frandolič, Silvan Ferletič ln Agnese Rosso, Franco Zlnna ln Maria Falcomer, Jožef Lakovič In Dorina Gergolet.
OBČINA SOVODNJE
Rojstva: Suši Kovic, Bruna Fajt, Emilia Carli.
Smrti: Semolič Ivana vd. Cotič, Franc Malič.
Poroke: Mario Mocchlut ln Natalija Florenin, Aldo Domenico ln Ida Cotič, Leonardo Soggla ln Mar-gherita Sini, Andrej Kovic in Ana Zuppel, Julij Ožbot In Rosana Ci-nausero.
OBČINA 4TEVERJAN
Rojstva: Sara Komjanc ln Martin Komjanc, Simon Trpin.
Smrti:	Jožef Okrogllč, Jožef
Klanjšček.
Oklici: Pasquale De Samo ln Ester Bernardls.
Slovensko gledališče v Trstu
V nedeljo, 12. decembra 1965 ob 16. uri in
v nedeljo, 19. decembra 1965 ob 16. uri
V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI
Saša Škufca (Po Grimmu)
JANKO in METKA
otroška spevoigra v treh dejanjih
Prodaja vstopnic v kavami Bratuž v Gorici ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Katoliškega doma.
V nedeljo praznik krvodajalcev
V nedeljo 12. t.m. bodo prazno-vali v Gorici 5. dan krvodajalcev in IV. obletnico ustanovitve te človekoljubne organizacije. Ob tej priliki bodo Imeli uradno svečanost v prostorih mladinskega doma na Trgu Culiat. Ob 9.30 bo cerkveni obred, ki mu bo ob 10.30 sledila uradna proslava In Izročitev častnih diplom najbolj zaslužnim članom.
Svečanosti bodo prisostvovali vsi člani zveze krvodajalcev ln povabili so tudi predstavnike krajevnih oblasti ter raznih ustanov, ki so največ sodelovali pri okrepitvi te ustanove.
•iiiiiiiiiniiiiitimiiiiiiiiimiHiiiiiiimiiimiimmiiiiimmiiiiiintitiitiiiitmiHiHiiitiiimiHiiiimnitiiiitiiiit«
ROP V R0MANSU PRED POROTNIM SODIŠČEM V GORICI
Danes bodo nadaljevali z zasliševanjem prič
Dotlej ni nobena priča mogla potrditi alibija za obtožence ki trdijo, da niso izvedli ropa v Romantu
Danes z začetkom ob 10. uri se bo na porotnem sodišču v Gorici nadaljevala razprava proti trem obtožencem ropa v' podružnici go-riške mestne hranilnice v Roman-su, Benitu Munarlnu, Carlu Dornl-ju ln Giampaolu Lo Prestlju. To je že četrta razprava In tretja ko zaslišujejo priče, ki jih je bilo že od samega začetka najavljenih kar 39. Verjetno pa bo obramba predložila še nekaj novih razbremenilnih prič na osnovi dosedanjega poteka razprave.
Kot znano so vsi trije obtoženci, ki so pri prvih zaslišanjih pri karabinjerjih, predvsem v Ločnlku, priznali svojo krivdo ln tako tudi pri prvem zaslišanju, ko Je bil prisoten tudi preiskovalni sodnik dr. Caputl. Pri poznejših zaslišanjih pred preiskovalnim sodnikom pa so preklicali svoje prejšnje izjave, ki da so Jih dali pod pritiskom in pa zato, ker so jim obljubili, da jih takoj izpustijo, če priznajo, da so oni Izvršili rop v Romansu. Tudi prvi dan na razpravi pred porotnim sodiščem so izjavili, da niso oni Izvršili tega ropa ln da nimajo z njim nobene zveze, niti Jim ni znano, kdo naj bi ga zakrivil. V dokaz svoje nedolžnosti so že pri preiskovalnem sodniku dali alibi, ki naj bi dokazal, da so bili dne 4. januarja popoldne, ko Je bil izveden rop v Romansu, v Gorici. Vendar pa dosedanje priče, med katerimi so bile tudi take, ki naj bi
•m......iiiiiiiiiiimmillllll......
Na moč muhasta letošnja zima nam je spet prinesla sneg
Sneg pobelil vso Trnovsko planoto - Na Lokvah ga je 20 cm - Soča in Vipava sta narasli
ta alibi potrdile, niso mogle podpreti te Izjave obtožencev, ker se ne spominjajo točnih datumov.
Pri današnji razpravi bodo zaslišali nadaljnjih 12 prič in sicer so to: Mario Zanglicella, Serglo Olivo, Mario Pintar, Branka Vuk, Aldo Plciulln, Sonja Plclulln, Laura Piciulln, Silvano Ciini, Antonio Aguzzonl, Wa!ter Birsa, Fran-cesco Macedonlo ln Giovanni Hua-lea.
Ker Je med pričami več takih, ki so bili prijatelji ali sodelavci obtožencev, bodo njihove Izjave prav gotovo zanimive.
Tragična smrt v tujini rojaka iz Doberdoba
Včerajšnji praznik Je bil zelo nesrečen tako za zabavišča ln prodajalce na Andrejevem sejmu, kakor tudi za bližnja turistična področja. Nalivi, ki so sl sledili drug za drugim, ln pa huda burja so prisilili meščane ln okoličane, da so ves dan ostali doma. Večjldel zabavišč na sejmu so šele proti večeru odprli.
Medtem ko Je v Gorici Ulo kot Iz
Poplave resno ogrožajo razne predele Primorske
Pri Mostu na Soči se je zrušil železniški nasip - Promet na goriško-bo-hinjski progi s prestopanjem - Zalita cesta Vipava-Ajdovščina
Številne razpoke so že delj časa opozarjale, da je železniški nasip na železniški postaji Most na Soči v nevarnosti. Nasip si Je ogledala tudi skupina strokovnjakov iz Ljubljane, ki Je prepovedala opravljati promet na več tirih, hkrati na so za vsak primer organizirali slamo opazovalno službo. Silovito deževje v zadnjih treh dneh pa je proces udiranja nasipa še pospešilo Včeraj ponoči je na.> p zdrsel v Idrijco. Pred tem so že odstranili tri tračnice ter telekomunikacijske naprave Promet Je bil nekaj časa prekinjen, nato pa se je nadaljeval s prestopanjem potnikov. Ce lotni promet na bohlnjsko-gorlškl progi zdaj poteka na odseku Most na Soči le po dveh tirih.
Gmota zemlje in kamenja, ki se je usula v Idrijco, močno zavira odtok vode ln je nastopila resna nevernost poplav. Preolva.ce vasi Bača pri Modreju so znova opozorili, naj bodo pripravljeni na more-
bitno evakuacijo. Neposredna ne-vaTost obsta'a tudi za cesto, ki veže Idrijo s Toiminom.
O dežju in snegu poročajo iz vseh krajev Primorske. Največ težav je na odseku med Vipavo ln Ajdovščino. kjer Je cesta delno poplavljene ln vozijo na tem odseka samo tovorni avtomobili in avtoousi.
Na koprskem področju je začelo včeraj zjutraj močno snežiti zlasti v okolici Divače ln Postojne. Ponekod Je zapadlo po deset centimetrov snega ln so imele cestne ekipe polne roke dela. Zaenkrat Jim je uspelo hitro očistiti glavne ceste, tako da ni bilo večjega zastoja v prometu. Vprašanje pa je seveda, kaj bo ponoči, če bo še naprej intenzivno snežilo.
Vse reke na Koprskem so močno narasle ln povsod se bojijo novih poplav. Položaj Je precej resen zlasti ob rekah Mirni, Dragonji in na Uirskobistriškem področju.
škafa, Je na Lokvah včeraj ves dan snežilo. Hladen val Je namreč padavine, ki so tudi na Lokvah ponoči padale v obliki dežja, spremenil v sneg. Naletaval Je z burjo, tako da so nastali številni zameti. Kjer ni vetra, ga Je namelo kakšnih 20 centimetrov, zameti pa dosegajo tudi višino enega metra. Cesta na Lokve je bila včeraj ves dan prevozna ln so Imeli v hotelu Poldanovec tudi nekaj gostov. Temperatura se je čez dan sukala okoli ničle, ponoči pa Je zdrknila pod ničlo. Sneg Je včeraj popoldne pobelil tudi obronke Trnovske planote, Sveto goro, prav narahlo pa še zgornji del Sabotina.
Soča ln Vipava sta zelo narasli, vendar njuni gladini ne vzbujata zaskrbljenosti.
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Nad 44.000 prehodov v obmejnem prometu
Obmejni osebni promet na področju Beneške Slovenije tudi v novembru ni mnogo nazadoval, čeprav smo v tem mesecu že Izven turistične sezone In Je zaradi slabega vremena kretanje otežkočeno.
Na mejnem prehodu pri Stupici Je šlo na drugo stran s notn.ml listi 10.514 potnikov; od tega Je bilo 9.818 Italijanskih ln 696 tujih državljanov. S propustnicaml ln dvo-lastniškimi dovoljenji Je šlo na drugo stran 33.489 ljudi; od tega 20.686 Italijanskih in 12.803 Jugoslovanskih državljanov. V celoti je torej znašal osebni promet v novembru na tem področju nekaj nad 44.000 prehodov v obeh smereh. Na posa meznlh prehodih Je bil naslednji promet: Stupica skupno 40.687, U-fieja 680, Proanld 498, RobkUšfie
706, Cepletlšče 298, Solarji 518, KU-nac 154, Mlšček 472 ln Grmek 10.
Danilo Pasquato Iz Turjaka se Je v torek zvečer peljal s svojim fiatom 1500 iz Turjaka v Gorico. Pri Fogllanu se je naenkrat znašel pred ovirami na cesti, ki niso bile razsvetljene. Da bi se ne zaletel vanje. Je nahitroma krenil na desno ter zavozil v jarek. Pri tem se je ranila njegova žena Maria roje na Olivo, stara 24 let. Pripeljali so jo v goriško bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh, ker se Je udarila v glavo v medenico.
Gorica
CORSO. 15.30: «My falr ladyv», Au-drey Hepburn ln Rex Harrlson; ameriški film v barvah.
VERDI. 15.30:	«11 compagno don
Camillo«, Gino Cervi in Feman-del. italijanski čmobell film.
MODERNISSIMO. 16.30: »Ipcress«, Mihael Caine, Higel Green ln Guy Doleman; angleški barvni kine-maskopski film.
VITTORIA. 17.00: «LŠ dove seende il fiume«, J. Steward in R. Hudson ameriški barvni film.
CENTRALE. 16.30: «Rita la figlia amerlcana«, Rita Pavone in Tot6. Cmobell Italijanski film.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI — BASSI v Raštelu št. 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 13,4 stopinje ob 8. uri, najnižja 5,2 stopinje ob 14; povprečne vlage 85 od sto. Od torka
do srede zvečer je padlo 44 mm
Prvega novembra letos se Je v Srednji Ameriki v bližini Panamskega prekopa ponesrečilo argentinsko vojaško letalo, ki Je vozilo na študijskem potovanju proti ZDA gojence zadnjega letnika vojne akademije lz Buenos Airesa. Pri tej nikov, ki so bili v letalu. Med njimi Je bil tudi 22-letnl Jožef Alois Ferletič, ki se je rodil v Argentini, toda njegov oče Jožef Ferletič je iz Doberdoba, po domače Cumpotov. nesreči Je Izgubilo življenje 68 pot-
že leta 1930 se je Jože Cumpotov odpravil za kruhom v Argentino, kjer sl je ustvaril nov dom v mestu Bahia Blanca ln delal kot zidarski mojster. Tragična sinova smrt prav v času, ko je dovršil dolgoletne študije ter bi mogel nastopiti službo kot častnik pri argentinskem letalstvu, je očeta ln vso družino zelo prizadela.
Svojo bol je cče potožil tudi teti Jožefi Jarc. ki živi v Doberdobu, Ul. Roma št. 7 v pismu, ki ga >e prejela te dni ln v katerem pravi med drugim: «Moja roka vam ne more pisati ln srce vam ne more povedati, kakšna strašna nesreča nas Je zadela. Naš dragi sin Jožef Alois oficir pri zrakoplovstvu, je Izgubil življenje pri letalski nesreči. Draga teta, ne morem vam kaj več pisati, ker Je srce preveč žalostno .».
Obvezna prijava vina
Posamezni vinogiadniKt in ustanove, ki predelujejo svoje grozdje ali pa kupljeno v mošt odnosno v vino, kakot tudi vsi vinogradniki, trgovci .n lndustrijci, ki so kupili grozdje, morajo do 10. decembra letos prijaviti to blago na tro-šarinskem uradu.
V prijavi Je treba na posebnem obrazcu in v treh izvodih navesti potrebne podatke Obrazci se dobijo na trošarinskem uradu.
Kdor ne bi napravil prijave v določenem roku, bo moral plačati kazen od 100 tisoč lir dalje ter bo njegova kazen objavljena v časopisih.
PRIJATELJSKA TEKMA
Olimpija 3 Vis Pesaro 0
PESARO, 8. — V lepi in hitri Igri je ljubljanska Olimpija premagala danes v prijateljski tekmi Vis Pesaro 3:0 (1:0). Ljubljančani so predvajali prijetno igro predvsem zaradi vigranosti na sredi igrišča, medtem ko so bili tudi v obrambi nepremagljivi. Prvi gol je v 33’ prvega polčasa dosegel Ceh, ki je izrabil napako obrambe, da je presenetil vratarja Pesara. V 18' drugega polčasa je hitro krilo Ljubljančanov Frančeškin podvojil rezultat, zadnji gol dneva pa je v 44’ ponovno dosegel Ceh. Tudi domačini so imeli nekaj priložnosti za dosego gola, a so jih zapravili ali pa jim je Žabjek s prisebnimi posegi preprečil.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
OLIMPIJA (Ljubljana) — Žabjek, Jovičevič, Djorlev; Kulenovie, So-škič. Kokot; Frančeškin, Ceh (Hribernik), Zagorc, Arslanagič (Škufca), Nikolič.
VIS PESARO — VenturelU, Ber-gami, Roberti; Rossi, Comizzi, Ber-tini; Martinelll (Ceccolini), Salvi -ni, Paoloni (Berti), Alpini, La Vol-picella.
SODNIK: Monti iz Ancone.
MEDNAPODNI NOGOMET
Za pokal sejemskih mest Milan -CUF Setubal 2:0
Za uvrstitev v tretje kolo bo potrebna tretja tekma
MILAN, 8. — Milanu danes ni uspelo v povratni tekmi II. kola turnirja za pokal sejemskih mest odpraviti španskih tekmecev CUF Setubala s takim izidom, da bi se lahko uvrstil v tretje kolo. Prva tekma se je namreč končala z 2:0 v korist Spancev, današnja pa prav z istim rezultatom za Mila.n Za uvrstitev v nadaljnji del tur. nirja bo torej potrebna tretja tekma. Milančani v tem turnirju niso pokazali vseh svojih sposobnosti niti v tekmi s Setubalom, ki ima v svoji sredi izključno amaterske igralce. Takih nogometašev, ki nastopajo zgolj iz ljubezni do tega
športa, kot jih ima Setubal, jih v Italiji ne najdemo več niti v C ligi. Zaradi tega se lahko upravičeno čudimo, da se Milan ni mogel že z- današnjo tekmo uvrstiti v tretje kolo. Res pa je, da je moral skoraj celo tekmo igrati brez Pelagallija, ki se je poškodoval, od 36’ p. p. dalje pa tudi brez Ama-rilda, katerega je sodnik poslal v slačilnico.
Ob koncu tekme je sodnik žrebal mesto, kjer bodo igrali odločilno tekmo. Žreb je določil Milan, vendar datum tekme še ni znan. Prvi gol za Italijane je dosegel v 18’ p. p. Sormani iz enajstmetrovke, drugega pa v 41’ d. p. Angelillo. Kotov je bilo 7:3 za Setubal.
Enajsterici sta pred 18.000 gledalci nastopili v naslednjih postavah:
MILAN — Balzarini, Trebbi, Pe-lagalli, Santin, Maldini, Schnftllin-
ger; Benigni, Maddč, Sormani, Angelillo, Amarildo.
CUF SETUBAL — Manuel, Bam-bo, Durand; Abalroad, Joao, Me-deiros; Madeira, Vieviradias, Fer-nando, Espirito Santo, Uria.
SODNIK: Mootz (Luksemburg).
ODBOJKA
S prvenstev in turnirjev v tem tednu
Prestižna zmaga Bora v moškem prvenstvu B lige
Zavattaro včeraj premagal CRDA 3:1- Kras že v C ligi ?
V nadaljevanju prvenstva B lige smo v preteklih dneh prisostvovali srečanjem, ki so bila ali antlciplrana ali posticipirana. Zato sedaj nam ni mogoče imeti jasnega pregleda nad lestvico. Mislimo pa, da je naj večji uspeh dosegla ekipa Bora, ki trenutno zaseda drugo mesto. Slovenski odbojkarji so z dvema gladkima zmagama odpra-
vili najprej šesterko tržaških ladjedelnic, nato pa v torek zvečer še bolonjski Zavattaro. Ta zmaga Je velikega prestižnega značaja, ker je Zavattaro, čeprav ni pokazal vseh svojih sposobnosti, zelo solidna ekipa, ki je v Modeni proti Me-
MADRID, 8. — Prijateljska tekma med Španijo in Anglijo se je končala z 2:0 (1:0) za goste.
TU1NTAM
ATLETIKA
MOSKVA, 8. — Sovjetska agencija TASS je javila, da bodo dovolili svetovnemu rekorderju v skoku v višino Valeriju Brumelu, da bo zapustil bolnišnico, kjer si zdravi zlome nog, posledica prometne nesreče, da bo lahko preživel novoletne praznike z družino. Svetovni rekorder si pri hoji še pomaga z bergljami, vendar je nje. govo stanje boljše in kaže, da ne bo nosil posledic. Zdravniki se nočejo izjasniti o datumu ponovnega nastopa, Brumel pa trdi, da bo stopil v areno šele čez dve leti.
• • •
HAMILTON, 8. — Kenijski atlet Kipchoge Keino je zmagal s 7’50”4 v teku na 3.000 m. Na drugo mesto se Je z 8’04”8 uvrstil Novozelandec John Davies, tretji pa Je bil s časom 8’21’’6 Jugoslovan Simo Važič.
HOKEJ NA LEDU
MILAN, 8. — Italijanska reprezentanca v hokeju na ledu je danes odpotovala v Bukarešto, kjer se bo v soboto in v nedeljo udeležila kvalifikacijskega turnirja za nastop v B skupini svetovnega prvenstva (marca 1966. leta v Ljubljani, Zagrebu in na Jesenicah).
S trenerjem Bryanom Whittalom so odpotovali Alverk, Alberto Da
1. —
2.	_	1.	Only You	2
		2.	Alcione	X
3.	_	1.	Heron	2
	_	2.	Villa Glori	X
4.			1.	Ferrabosco	1
	—	2.	Sombrero Rosso	1
5.	—	1.	Terenzio	2
	—	2.	Debbio	X
6.	—	1.	Ordones	1
	—	2.	Torvajanica	X
KVOTE				
	10	—	1.126.520	
	9		26.950	
Rin, Gianfranco Da Rin, Mastel, Verocai (Sportivi ghiaccio Cortina Rex), Branduardi, Crotti, Paracchi-ni, Viale (Diavoli hockey Club Milano), Brugnoli, Dorigo, Piccolruaz, Rabanser (Hockey club Ortisei), Benedetti, Marini (Hockey club Al. leghe).
NOGOMET
Pokal evropskih prvakov
Benfica . Lewski 3:2 (2:1). Portugalci so se uvrstili v četrtfinale.
» • * *
Pokal pokalnih prvakov
Sion (Švica) - Aufbau Magdeburg (V. Nem.) 2:2 (0:2). Nemci so se
uvrstili v četrtfinale. ‘ ,
*« * •
Pokal sejemskih mest Porto - Hannover 2:1 (1:1). Nemci so se uvrstili v tretje kolo.
Valencia - Bazi 5:1 (4:1). Spanci so se uvrstili v naslednje kolo.
• • •
ITALIJANSKI POKAL
III. izločilno kolo
V	Firencah: Fiorentina - Catania 1:0 (0:0)
V	6’ d. p. Morrone. Kotje 9:2 za Fiorentino.
• • •
V	Cosenzi: Catanzaro - Lazio 3:1
(1:1)
V	21’ p. p. Bonfada (Catanzaro), v 24’ Mari (Lazio), v 9’ d. p. Tri-buzio, v 38’ Bul (Catanzaro). Kotje
4:3 za Catanzaro.
• • •
Včeraj so odigrali vrsto prijatelj, skih tekem, ki so se končale kakor sledi:
V	Luganu: Inter-Lugano 4:1 (2:0)
V	Veroni: Juventus - Verona 4:2 (1:1)
V	Savoni: Savona-Genoa 3:2 (1:1)
V	Mantovi: Mantova . Zarja (SZ) 1:0 (1:0)
V	Alessandriji: Alessandria-Samp. doria 1:1 (0:0)
V	Temiju: Torino . Ternana 6:0 (3:0)
V	Bariju: Bari • Varese 2:2 (2:1)
V	Salernu: Salemitana - Napol! 4:4 (4:4)
V	Trevisu: Treviso . Koege 0:0
V	Tarantu: Taranto . Foggia 0:0
V	Comu: Brescia-Como 5:3 (4:3)
S torkove tekme Bor — Zavattaro. Veljak v napadu — Ekipa Bolonj-čanov — Kapetan gostov sestavlja pred sodniki pritožbo
negoli izgubila z minimalno razliko 3:2. Zato je rezultat 3:t za Bor veliko presenečenje, ki ga niti največji optimist ni pričakoval.
Včeraj pa je Zavattaro nastopil proti drugemu tržaškemu drugoli-gašu CRDA in po nezanimivi tekmi zmagal s 3:1. Spet je prlšia do izraza nešportnost nekaterih igralcev. Po prvih dveh setih, ko so se Tržačani dobro upirali nasprotniku in tudi csvojill prvi set v tem prvenstvu, so v naslednjih dveh nizih oopolnou.a popustili in postali la-rek plen Bolonjčanov.
IZIDI TEGA TEDNA •BOR — CRDA	3:0
(15:4, 15:12, 15:6)
•Zavattaro — Čelana	3:1
•BOR — Zavattaro	3:0
(15:4, 15:10, 15:13)
Zavattaro — *CRDA	3:1
(16:14, 7:15, 15:9, 15:13) LESTVICA
LESTVICA
Olimpija	4 3 1 6 4 6
Kras	2 2 0 4 1 4
CGS	321524
CRDA	312252
Breg	4 0 4 3 8 0
ženske, ki so nastopile v Pordenonu, so odnesle iz tega furlanskega mesta polovičen uspeh. Bor C je osvojil nepričakovano zmago nad Pordenonom. Prva ekipa Je v tekmi z videmskim Porziom še enkrat dokazala, da nima nasprotnika v naši deželi in je gladko odpravila nasprotnice. Slabše pa je šlo z drugo ekipo, ki je podlegla domačinkam z 2:0.
LESTVICA
Bor A	3	3 0	6 0	6
Bor C	3	2 1	4 3	4
Pordenone	4	2 2	5 4	4
Porzio	2	1 1	2 2	
Bor B	2	0 2	0 4	0
Breg	2	0 2	0 4	0
AGI B	0	0 0	0 0	0
KOŠARKA
MOŠKA A LIGA
Simmenthal se je oddolžil Ignisu
Nedeljska tekmeca samevata na vrhu lestvice
Petrarca, Reyer, Ignis, AU’One stš so kolo za kolom stopile na po-zornico in so bile s svojimi nastopi v ospredju zanimanja. Podvigi teh moštev so izmenoma stopnjev ali oziroma zmanjševali napetost in pričakovanja za oster boj na vrhu lestvice. Tako je na primer milanska AlTOnestš, prav zaradi zmage	1
f. v.
nad Simmenthalom omogočila ((odlet« Ignisu, kar je dalo slutiti, da bo boja za vodilno mesto kmalu konec. Italijanski prvaki Simmen-thala pa so nas v nedeljo presenetili s svojo zmago nad direktnim nasprotnikom v njegovem brlogu. Pierl in tovariši so zaigrali v velikem slogu. Vrhunska košarka, ki jo je milansko moštvo pokazalo, je že v uvodnih minutah strla Ignis, ki je v prvem polčasu zaostal kar za 26 točk.
Tako je lestvica spet spremenila svoje lice: na njenem vrhu je zopet dvojica, ki smo jo vajeni srečati že dolgo vrsto let.
Po zgledu big-matcha tega kola so bile tudi vse druge tekme dneva zelo borbene in izenačene. Al-11’Onesta se je s svojim okroglim
Menegola
BOR
Zavattaro
CSI
Codognato
Čelana
Gobbi
Pagnin
CRDA
3 0	9	2
3 I 11 5 33 11 12 2 0 6 0
2 1 2 2 0 1 0 2 0 5
7 5 7 8 2 3 2 6
1 15
Prihodnje kolo:
Bergamo: Čelana — Gobbi Milan: CSI — Bor Modena: Menegola — Pagnin Trst: CRDA — Zavattaro (odigrana včeraj)
Počiva: Codognato
V	prvi ligi so tržaški gasilci doživeli v soboto poraz, včeraj pa so slavili zmago p.f. V prvi tekmi so podlegli titulirani šesterki bolonjskega Virtusa, ki šteje v svojih vrstah kar šest državnih reprezentantov. Včerajšnji nasprotnik Ro-bur iz Ravenne pa se je odpovedal tekmi, tako da je zmaga pripadla domačinom s 3:0 brez borbe.
V	okviru tekmovanj za pokal Furlanije — Julijske krajine smo v nedeljo, tako na ženskem kot na moškem polju, zabeležili lepe uspehe slovneskih ekip. Pri moških se šesterka zgoniškega Krasa bori sedaj za prvo mesto, o katerem bo odločal nedeljski spopad z moštvom CGS. Goriška Olimpija pa si je s porazom proti Krasu zapravila vsako možnošt 2a osvojitev prvega mesta. Tretji slovenski predstavnik Breg se mora še krepko potruditi, da bo lahko v najkrajšem času plačal davek novinca.
iiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiHimiMimiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiuiiiHiiiiiii
V OKVIRU PRIPRAV ZA JUN10RSK0 PRVENSTVO
Breg - Union 3:0
Brežani preizkusili vrsto novih igralcev
V okviru priprav za prvenstvo juniorjev, ki se naglo bliža, so se mladi Brežani v nedeljo spoprijeli v Boljuncu z enajsterico Uniona iz Podlonjerja. Namen tekme je bil, da tehnično vodstvo preizkusi vrsto nadobudnih igralcev, ki že dalj časa pridno trenirajo pod vodstvom trenerja Vecchietta. Na igrišču se Je tako zvrstilo v vrstah Brega v obeh polčasih kar 18 igralcev, ki so večinoma zadovoljili. Igra kot taka ni bila na izredni višini: obema moštvoma se je namreč poznalo, da se igralci niso še privadili na shemo igre in na skupno igranje.
V	vrstah Brega se Je najbolje Izkazal napad s svojimi učinkovitimi napadalci Mikušem, Rodello Zdravkom, Zaharjem in Čukom.
Kot odličen strelec se je izkazal mladi Rodella Zdravko, ki je dosegel dva gola. Tretji pa je bil avtogol obrambe Uniona. Obramba
IIIIIIIUIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillilMIIIIIItlllllllllllMIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllUUIIIIIIIIIIII
VESTI Z ONKRAJ MEJE
Na Primorskem konec tekmovalne sezone
Delavske športne igre v Tomosu
Na Primorskem Je tekmovalna sezona v vseh športih zaključena. Počitnice bodo trajale nekako do sredi marca. Izjema bodo le tekmovanja v zimskih športih (v kolikor bodo vremenske razmere ugodne), nadalje prvenstvena tekmovanja v namiznem tenisu ter razna priložnostna tekmovanja.
Ne glede na to so si posamezni klubi že pripravili načrte za zimsko delo. Dokler bo vreme ugodno, bodo še razna srečanja na prostem: med drugim zimska rokometna liga na obalnem pasu ter mladinski nogometni turnir med moštvi Pirana, Kopra, Izole in Dekanov.
Povsem razumljivo je, da bo malo odmora za tiste primorske ekipe, ki so se v jesenskem delu tekmovanj slabo uvrstile. To velja zlasti za nogometaše Kopra in ajdovskega Primorja ter za ženski rokometni ekipi Kopra in Ajdovščine.
Jasno je namreč, da se lahko po-
Brežanov pa se ni prav nič izkazala, mnogokrat so obrambni igralci Brega puščali nasprotnikom preveč svobode ln le nespretnosti napadalcev Uniona se morajo zahvaliti, da niso teh napak drago plačali. Napadalci Uniona so Imeli tudi nekoliko smole, saj so dvakrat zadeli prečko, Breg pa enkrat. Kot dober obrambni Igralec pa se je vseeno izkazal Petaros Zvonko, ki se je večkrat spuščal tudi v napad.
Igralci Uniona so v nedeljo izgubili, ker niso bili dovolj pripravljeni in ker tudi tehnično niso bili na višini bolj izkušenih Brežanov.
K. V.
ložaj teh ekip bistveno popravi le v primeru, če bodo zimo intenzivneje Izkoristila kot druga moštva.
• * *
Poročali smo že o velikem uspehu izolskih odbojkarjev, ki so premočno osvojili prvo mesto v drugi republiški ligi. Zdaj si klub prizadeva, da bi bilo tekmovanje v prvi ligi prihodnje leto čim bolj kvalitetno in bi dejansko tekmovale v prvi ligi vse najboljše slovenske ekipe. V zvezi s tem so poslali I predlog odbojkarski zvezi Slovenije o razširitvi tega tekmovanja. Razen Izole naj bi prihodnjo sezono tekmovale v prvi ligi še naslednje ekipe: Branik, Ljubljana, Maribor, Jesenice, Kanal. Novo mesto, Bežigrad, Kamnik, Črešnjevec, Triglav in Hoče. O tem predlogu bo v kratkem razpravljal sekretariat odbojkarske zveze Slovenije.
* * *
Tovarna Tomos je tudi letos organizirala tradicionalne delavske športne igre za člane svojega kolektiva. To tekmovanje je iz leta v leto bolj priljubljeno in letos tekmuje že približno tretjina kolektiva. Doslej so zaključili tekmovanje v dveh panogah. V spretnostni vožnji z mopedi Je zmagal Berne-tič, v streljanju z zračno puško pa Bizovičar. Tekmovanje se nadaljuje še v sedmih panogah.
* * ♦
Na občnem zboru jadralnega kluba Burja v Izoli so ugotovili, da se je članstvo močno angažiralo pri delu z mladino. Lani je imel klub 45 članov, letos pa jih je že nad 70 in to v veliki večini mladine. Izolski Jadralci so navezali tesne stike z drugimi klubi ob obali ter z mariborskim Sidrom. S pomočjo tovarne Mehanotehnika in organizacije Ljudske tehnike so zgradili
štiri nove jadrnice razreda Star.
trištevilčnim rezultatom priključila Ignisu v društvu ekip, ki so zmožne tako visokih realizacij. Kljub visokemu Izidu je bila zmaga milanske peterke dokaj tesna in skoro bi rekli nepravična, ker je glavno vlogo v tej tekmi odigrala prav Oransoda. Ekipa iz Cantuja se je končno otresla dremanja ter ponovila igro, ki jo je bila pokazala v predtekmovanlh nastopih, žal je morala poražena z igrišča, vendar lahko štejemo njen nastop za pozitivnega.
39 Djuričevih točk in predvsem njegova bleščeča igra sta pomagali Reyerju, da je prekinila negativno serijo. Nedeljski nasprotnik Pesaro je bil tako spet prisiljen na dno lestvice, vendar to mesto nikakor ne pritiče ekipi, ki je bila v dosedanjih nastopih z najmočnejšimi nasprotniki večkrat prav blizu zmage. Vse kaže, da bo Pesaro zadela lanskoletna usoda Livorna. Tudi toskanska peterka je lani zaigrala svoje najlepše tekme z (»velikani« prvenstva, a je žal klonila pred šibkejšimi nasprotniki in je tako zdrknila v nižjo ligo.
Z zmago nad Alciso je Stella Azzurra le zbrisala še zadnjo ničlo v stolpcu zmaganih tekem. Rimljani so se morali posebno v zaključnih potezah zateči k požrtvovalnosti, da so odbili pretečo nevarnost bolonjskega silnega flniša.
Drugo zmago na tujih tleh si Je v tem kolu zagotovila Petrarca, ki Je po negativnih nastopih proti milanski AlTOnestž in Ignisu ponovno prišla do točk. To pot je pa-dovsko moštvo Slo po točke v Blello. Tamkajšnja ekipa, krhka na tujih igriščih, a trd oreh pred domačimi navijači (dokaz naj bo do nedelje še nezavzeto igrišče), se je vztrajno branila pred Nlkollčeviml atleti, ki so končno le zaigrali bolj strumno in ker se niso več zanašali le na Američana Moeja, so pridno nizali točke in uspešno zaključili tekmo.
LESTVICA Ignis Varese 7 6 1			561	450	12
Simmenthal	7	6 1	532	480	12
Petrarca PD	7	5 2	485	460	10
AHOnesta MI	7	5 2	525	513	10
Candy BO	6	4 2	499	466	8
Reyer Venezia	7	4 3	490	463	8
Libertas Biella	7	3 4	449	475	6
Partenope	6	2 4	395	419	4
Orans. Cantu	7	2 5	504	549	4
Alcisa Bologna	7	2 5	519	583	4
Vuelle Pesaro	7	1 6	522	548	2
Stella Azzurra	7	1 6	472	547	2
		I. PATRIZIO			
ZA ŽENSKI EP
Portorico-CREEF 55:50
MADRID, 8. — V prvi tekmi I. izločilnega kola košarkarskega turnirja za ženski evropski pokal je italijanska peterka Portorica iz Vi-cenze premagala danes španske prvakinje CREEF iz Madrida 55:50 (24:30).
Povratna tekma bo 16. t. m. v Vi-cenzi. Sodil je Francoz Blanchard.
MOŠKA A LIGA
Candy-Partenopc 70:54
BOLOGNA, 8. — Domača Candy je danes v prvenstveni košarkarski tekmi moške A lige premagala neapeljski Partenope 70:54 (34:18).
Piero Caleffi:	LAHKO
JE REti LAKOTA...
L....................13. ~~~........................j
»»Gospod Conter,« je rekel agent, ki je vstopil, «tiste osebe ni v Genovi.«
«Dobro!» (»Nadzirajte hišo. Kaj pa Je to?« me je vprašal ln mi pokazal nekaj listov, napisanih na stroj.
«Je prevod poglavja Benjamina Constantina.«
«Ali je to eden iz vaše tolpe?«
«Umrl je leta 1830,» sem hladno odgovoril.
Birič je podivjal. «Ne duhovičite, sicer bom poskrbel, da vas bo minila volja,« je zarjul. Nerodno mu je bilo, da so njegovi možje to slišali.«
«Kdo je ta Gennari?« Je vprašal, ko je ugledal beležko na namiznem koledarju.
«Moj zobni zdravnik.«
«Kje stanuje?«
«Tu zgoraj.«
«Kdo pa je ta?« me Je vprašal in mi nenadoma porinil pred oči sliko za izkaznico. Na njej je bil mlad obraz. Sliko bi bil moral izročiti Mary, da bi jo nesla v Milan po Cassia-nijevem naročilu. Imel sem jo v listnici.
«Neki mladenič iz prijateljske družine, ki Je padel lani v vojni,« in pri tem sem si izmislil neko katerokoli ime.
«Na hrbtu slike je datum izpred petih dni,« je pripomnil policaj sarkastično. (»Pojdemo pogledat k fotografu«.
Čutil sem, kako me je streslo po hrbtu.
Conter je kar naprej mrzlično brskal. Ko je odstranil stol, je nenamerno dregnil z rokami v pisalno mizo in pri tem se je rahlo premaknila premična plošča ter komaj zaznavno pokukal iz nje rob nekega papirja. Poklical je dva policija, ki sta s silo dvignila ploščo. Prikazalo se je nekaj listkov. Na njih so bili seznami nabranih prispevkov za posojilo CLN brez imen, toda z naslovom, ki je jasno povedal, za kaj gre. Nadalje so listki vsebovali sezname izdatkov za dobave, podpore in potne stroške bivših ujetnikov ter sezname nabranih vsot za partizanske skupine in deportirane delavce. Bila so to nekakšna potrdila, s katerimi sem moral in hotel občasno dokazovati, kako sem potrošil denar. V tem trenutku je bilo vse to zame usodno. Čutil sem v sebi veliko praznino. Zamižal* sem za trenutek, ker se mi je nenadoma zavrtelo v glavi. Premagal sem slabost in skoraj takoj odprl oči ter videl grozni, strahotni in zmagoviti nasmeh na Conterjevem obrazu.
Zazvonil je telefon. (»Odgovorite,« mi Je ukazal policaj.
Bil je Kohrer, mlad funkcionar podjetja, ki je želel vedeti, ali naj pride v urad, čeprav je bil prazničen dan.
«Ne,» sem mu na kratko odgovoril.
On pa Je vztrajal in jaz sem naglo odgovoril: «Pri meni Je policija.«
Conter mi je iztrgal slušalko iz rok in zakričal v telefon: »»Takoj pridite sem, ali ste razumeli? Pridite takoj, če nočete imeti sitnosti.«
»»Tepec!« sem si mislil, medtem ko je policaj še nadalje tulil v slušalko. Neki policaj se je pojavil na vhodu in je po-
mignil Conter ju, ki je stopil ven. Cez nekaj minut se je vrnil, me prijel za laket in me vlekel v arhiv, ki je bil v temnem, zapuščenem notranjem prostoru. Usodni zavojček, ki Je ležal v najbolj skritem kotičku, utesnjenem med dvema omarama, je bil odprt, močne ključavnice pa razbite. In vendar se je zdelo, da je bil odlično skrit. Na tleh so ležale tri pištole, škatla polna streliva, zavoj letakov s pozivom vojakom divizije Mon-terosa, izvodi listov »»Italia libera« in «Voci d’officina», dve bodali fašistične milice in dve ročni granati.
»»Prašeč, svinja!« se je drl Conter. (»Glejte te izobražence, glejte idealiste. Sedaj moraš govoriti! Govori, govori! Zahtevam sezname.«
Ves iz sebe je skočil nadme s pestmi in me obdeloval z močnimi udarci, po obrazu, po prsih in po glasi. Brcal me je v noge ter naravnost bruhal iz sebe s sikajočim histeričnim glasom razne žalitve. Ker sem bil uklenjen, sem se skušal braniti pred udarci z dvignjenimi rokami. Bil sem popolnoma miren, a misli so se mi naglo prepletale v možganih in skušal sem jih osredotočiti na eno samo točko in urediti tako, da bi postale logične in strnjene, a da bi mi hkrati ne zmanjkalo iznajdljivosti.
Conter se je pomiril in ni več vztrajal na zahtevi po seznamih. Pobrali so vse stvari, ki so me obtoževale, in Conter je vtaknil v žep denar; nato so me odpeljali. Nekaj policajev je bilo bolj vznemirjenih kot jaz. Ko sem stopil na cesto, me je zobozdravnik, ki ni opazil, da sem uklenjen, pozdravil. Nosil je isto ime, kot si ga je prevzel Galimberti: Gennari. Prijeli so ga in hoteli takoj ugotoviti njegov alibi. Seznam klientov ga je na srečo potrdil. Močno sem se oddahnil. Gen-narijevo ime se potem ni več pojavilo. Zobozdravnika so izpustili, toda moral je doživeti ponižanje, ko mu Je srboriti Conter prisolil nekaj klofut.
Pravkar je zahajalo sonce. Odpeljali so me v zapor v Marassi.
CIGARETA NA TRI KOŠČKE V MARASSIJU
Esesovci so zasegli eno krilo zaporov v Marassiju, t. J. Četrto sekcijo, ki je služila prej za ambulanto, in kamor so zapirali jetnike, ki so prišli v roke njim, ali pa ki so jim jih izročile fašistične oblasti. V gornjem nadstropju je bila široka veža, na katero so se odpirale bolj ali manj prostorne celice, ki so bile razporejene v vrstah, druga nad drugo. Prva vrsta je bila na ravni veže, pred drugo pa je bil mostovž. V spodnjem delu je bil pravi labirint hodnikov, na katere so gledale ožje celice, ki so merile okrog dva metra v dolžini in meter v širini. Uporabljali so jih na splošno kot samice in zapirali vanje tiste, ki so jih obtoževali najhujših dejanj. Po zasliševanjih so jih pogostoma in seveda brez vsake formalne razprave pošiljali v smrt. Stražarsko službo so v tej sekciji opravljali pripadniki Guardia Nazionale Repubblicana, t.j. nove fašistične milice, ki jim Je poveljeval nemški esesovski podoficir. Dva stara paznika sta dopolnjevala službo.
Postavili so nas v vrsto vzdolž zidu veže v prvem nadstropju, z obrazom obrnjenim proti zidu in z dvignjenimi rokami. Prešteli so nas in nas odpeljali v sprejemni prostor za običajno ceremonijo, ki je bila enaka v vseh zaporih, skozi katere sem bil že šel. Izročil sem hlačni pas, vezalke od čevljev, kravato, ključe, nalivno pero in uro. Listnice in vse njene vsebine se je že bil polastil Conter. Dali so mi dve odeji, odpeljali na mostovž in me porinili v prostorno celico, kjer se je v poltemi motalo osem človeških postav. Ko so zaprli celico, me je vseh osmero sojetnikov obkrožilo, me vprašalo, kdo da sem in česa me obtožujejo.
(Nadaljevanje sledi)
■ rui.'itMi«rv<>- TRST — UL MONTECCH1 fl II TELEFON »3-808 ln 94-638 - Po S ml predal 559 — POUK 02. N CA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 • II, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST UL SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur UREDNISIVO. TRST - ul bub i	o,_ii .	imsos mm	_ ntn	i nnn _ m i.tnn in ono din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana. Stari trg 3/1.. tele-
jpfrtiprna 2 250 Ur polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 Ur — SFRJ: posamezna številka v tednu ln nedeljo 50- din, mesečno 1.000.— m letno 10.000 din
LCLI UiCUiio	***’ r	,	.	. .	___..... ....	^.............. _________I. __,	*4*4m4 onaoa etnlnna<	1 Rfl finončnl)
frvn 92 207 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14*603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm * Širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. MaU oglasi 40 lir beseda. — C fon 22-207. tekoči račun pn	-Iz vseh drugih pokrajin Italije .n »Spletk Pubblicltk Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
i, osmrtnice 150 Ur. — MaU oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške ln gorlške pokrajine se naročajo pr) upravi.