Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/111 Telefoni aredniitva f. nprave, 4W>1. «Wtt. 4(W)3. «044. 4045 Uhaja ,»k d.„ zjntraj razen nonedelik. i. d.e„ Čekovni račnn Ljubljana številka 10.050 in 10.J49 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6. M nraznikn Vojna brez usmiljenja Ko smo jo tako usodno zabredli v novo svetovno vojno, so evropski narodi gojili vsaj eno upanje: da vojna ne bo totalna, to se pravi, da bo od njenih grozot prizanešeno vsaj prebivalstvu v zaledju, pred vsem ženam in otrokom. V tem smislu je izšla posebna poslanica sv. očeta Pija XII. vojujočim narodom. Tudi ameriški predsednik Roosevelt se je z enako prošnjo obrnil do državnih poglavarjev. Vsaj v tem smislu naj bi se vojna počlovečila, ko že itak sama po sebi prinaša najhujše gorje nad narode. Toda vedno bolj se zdi, da takšna boljša pričakovanja ne bodo izpolnjena. Nacionalne strasti in želja po uničenju sovražnika je močnejša, kot človeški oziri. Silen razvoj letalske tehnike seveda kar vabi, da se smrt in uničenje ponese nad celo sovražno ozemlje. Vse bolj se uveljavlja stremljenje po »uničujoči vojni«, ki ne seje smrti le med vojake v nasprotnih jarkih, ampak hoče uničiti tudi njih domove in pobiti njihove družine. Poljska poročila javljajo že ves čas, da nemško letalstvo obsipa z bombami ne le vojaške naprave, ampak tudi povsem nezavarovana mesta in vasi. Nemci teh poljskih poročil dosedaj še niso demantirali. Pri naglem prodiranju nemških čet so v zaledju ostali še veliki deli poljske armade, ki se še dalje vojskujejo in skušajo prebiti se do svojih edinic. Ti odrezani poljski oddelki večkrat vodijo tudi četaško vojno, ki Nemce seveda vznemirja, ker ogroža zaledje njihovih glavnih armad. Kakor poroča nemško armadno poveljstvo, so zadnje dni Nemci nekaj teh razkropljenih oddelkov poljske vojske do zadnjega moža uničili. »Prenehali so obstojati«, se glasi v nemškem uradnem poročilu. Poljsko prebivalstvo te četniške oddelke seveda podpira. Zaradi tega je včeraj bilo iz glavnega stana vodje rajha, to je od samega Hitlerja razglašeno, da »bodo odslej nemške oborožene sile zlomile odpor v takih krajih z vsemi sredstvi, ki jim bodo na razpolago. Nemške letalske sile bodo skupaj z nemškim topništvom izvedle tiste vojaške ukrepe, ki bodo v najkrajšem času pokazale prebivalstvu takih mest z vso jasnostjo, da njihov odpor ne bo rodil nobenega uspeha.« To je v resnici povedano s toliko jasnostjo, da ni treba o pomenu te grožnje izgubljati nobene besede. Nemško vrhovno poveljstvo niti najmanj ne prikriva, da bo uporne Poljake zadela ista usoda, kakor je med zadnjo svetovno vojno zadela gotova uporna mesta v Belgiji. Toda na to nemško grožnjo je že prišla kot odgovor enaka grožnja iz Londona na nemški naslov. Zunanji minister Halifax je namreč v lordski zbornici včeraj izjavil, da je britanska vlada čula, da je nemška vlada izrecno izjavila, da misli bombardirati mesta in vasi na Poljskem zato, da povzroči strah in trepet med življem, ki se ne nahaja v borbi in da na -ta način hitreje zlomi odpor Poljske. Halifax je izjavil, da še nima uradnega potrdila teh poročil. Nato pa je dobesedno nadaljeval: »Toda ako se izkaže resničnost teh poročil, potem so v izrečnem nasprotju z izjavo, ki jo je dal nemški državni kancler v državnem zboru, ko je dejal, da nima namena vojskovati se z ženskami in otroci. Če so odredbe mednarodnega vojnega prava glede postopanja z borci in četniki, ki uporabljajo orožje proti sovražnim vojnim silam še tako stroge, jaz tudi v teh odredbah ne bi mogel najti opravičila za bombardiranje prebivalstva, ki se ne bori, iz zraka in s topništvom. Omenim, da je vlada Nj. britanskega Veličanstva pristala na omejitev operacij letalstva pod pogojem, da se bo tudi nasprotnik držal teh omejitev. Ako pa se dejansko pokaže, da se nasprotnik teh omejitev ne drži, bo imela vlada Nj. britanskega Veličanstva ponovno popolnoma svobodne roke na tem polju.« Ker je zelo malo verjetno, da bi se Poljaki pomirili s sedanjim stanjem in ker Nemci nimajo navade, da bi ostali le pri besedah, stojimo po vsej verjetnosti pred najstrahotnejšo totalno vojno, katere grozote že sedaj presegajo vsako domišljijo. Uničenju se ne bodo stavile nobene meje več. To je vojna brez usmiljenja, vojna do popolnega uničenja. 2e takoj v prvi fazi se je na ta način vojna premaknila na usodno pot, s katere skoraj ni povratka. Kar je človek s svojim delom in umom v desetletjih in stoletjih ustvaril, postaja plen brezumne vojne furije. O trpljenju in bedi tisočev in milijonov niti ne govorimo. In to je na sedanji vojni najstrahotnejše. To je tudi tisto, kar daje malo vere v uspeh morebitnih mirovnih predlogov. Kajti ustvarja se položaj, ko ni nobene izbire več med vojno in mirom, ampak le še med zmago in porazom. To ve danes Hitler, ki je izjavil ob vstopu v vojno, da nima ničesar izgubiti, ampak more samo pridobiti — in se tega zaveda tudi Chamberlain, čigar vojni cilj je po njegovih lastnih besedah uničenje hitlerizma. Tu ne gre več za vojno, v kateri naj eden nekaj izgubi in drugi dobi več ali manj, ampak smo zašli v vojno, ko oba vojujoča tabora igrata za vse. Ali vzdržiš in zmagaš — ali pa boš popolnoma uničen in izgubiš vse! Tretje možnosti ni! Zato si ne smemo delati nobenih iluzij: sedanja vojna bo vojna brez usmiljenja, vojna do uničenja. Poljaki se slejkoprej hrabro drže in so Nemce ie na več krajih odbili ter ustavili Nemci prodirajo hitro na jugu, s severa pa se bližajo že mestu Brest-Litovsku Po hrabri obrambi se je Gdinja končno vdala Poljsko vojno poročilo Poljska je strla sovražni napad - Nemci so se na več frontah umaknili - Na jugu še niso trčili na odpor ■ Poljakom pomaga vreme Pariz, 14 septembra. AA. Havas: Iz Varšave poročajo: Poljske čete niso odstopile niti pedi zemlje in so dokončno strle sovražni napad. Poljski vojski na Pomorjan6kem se je v umiku celo posrečilo približati «e reki Visli, kjer je trčila ob nemške čete, ki napadaijo Varšavo. Napadeni z dveh strani so se Nemci umaknili v hitrih manevrih, pri tem so pa izgubili mnogo ljudi Razen velikega števila ujetnikov so pustili na bojišču tudi več tisoč mrtvih. Tudi nemška ofenziva iz Vzhodne Prusije je ustavljena. V začetku so Nemci prodirali proti Varšavi, zdaj smo jih pa zavrnili in se umikajo proti reki Bug. Na tej Ironti se že pet dni bijejo krvave bitke. Ker Nemci ne morejo doseči nobenega uspeha, pišejo v svojih poročilih, da so zavzeli nekatera mesta, med njimi tudi Lomžo, in sicer že pred osmimi dnevi, čeprav imajo dejansko to mesto še zmerom Poljaki v svojih rokah. Nemška ofenziva na jugu še nt trčila ob večji odpor Poljakov. Nekatere nemške motorizirane enote eo mogle prodreti na tem terenu, ki je precej ozek, vendar ti oddelki ne pomenilo velike nevarnosti za Poljake. Tu mislijo, da bodo Poljaki začeli olenzivo iz srednje Poljske in potisnili Nemce v Karpate. Upoštevati je treba, da operirajo v tem odseku Nemci na terenu, kjer ni zidanih cest in tudi ne drugih prometnih zvez ter so zato njihove operacije zelo otežkočene. London, 14. septembra. AA. Reuter: S Poljskega prihajajo kar najugodnejša poročila. Vsi vojaki opazovalci so si edini, da bo slabo vreme Nemce ustavilo.Primitivne ceste na Poljskem morajo biti že zelo pokvarjene od kole6 motoriziranih enot in drugih vozil. Če bo dež še nekaj časa trajal, bo premoč nemških motoriziranih enot zelo padla. Blatne ceste pomenijo za nemške vojake veliko nevarnost. Po drugi strani pa ne pomeni ponovno zavzetje Lodža samo velikega moralnega uspeha, ki bo vlil poljski vojski novega poguma, temveč pomeni tudi direktno ogrožanje iz bokov proti tistim nemškim oddelkom, ki napadajo Varšavo z zahoda« Priznati pa je treba, da zbuja nemško prodiranje na južnem Poljskem proti Lvovu resne skrbi, toda počrtati velja, da so doslej prodrle pred Lvov samo najhitrejše motorizirane enote, ki bi pa utegnile doživeti isto usodo, kakršna je čakala nemške motorizirane enote v varšavskih predmestjih. Vsekakor drži, da so Nemci na Poljskem razvili vse svoje moči in izrabili vse kopenske in letalske sile, t katerimi razpolagajo. Padec Lvova bi pomenil za Poljsko izgubo bogate žitnice in velikih petrolejskih vrelcev. London, 14. septembra: AA. Reuter: Tuji vojaški opazovalci na Poljskem trde, da je Nemčija vrgla s Poljskega na zahodno fronto že 11 divizij ali jih pa še pošilja. Prej je imela na Poljskem 70 divizij. Če se upošteva, da razpolaga Poljska s 30 divizijami, 6e je upanje Poljske v U6peh popravilo. Varšava, 14. sept. b. Danes je še nemogoče ugotoviti pravi položaj na vzhodu. Gotovo s« more reči samo to, da je, kar je itak že znano, več poljskih divizij, ki so »e vračale iz Poznanja, prodrlo nemški obroč v prostoru med Kutno in Lodzom. V koliko bo mogoče tem divizijam uspeti proti nemški premoči, pa se sedaj ie ne more videti. Poljski vojski preti nova nevarnost od nemške vojske, ki prodira iz vzhodne Prusije proti Byalistoku (severno vzhodno od Varšave). Varšavi preti zdaj nevarnost, da bo obkoljena in se morejo pričakovati težke borbe med Varšavo in Byalistokom. Istotako pretijo Varšavi krvave borbe med Vengelono in Kalužino, kjer poljske čete niso dorasle nemškim četam. Predpostavlja se, da hoče nemško vojno vodstvo baš s tega prostora podvzeti nadaljnje operacije proti Varšavi. Velike važnosti so tudi borbe ob reki Sani in ob reki Visli, toda njihov potek do sedaj še ni znan. Rim, 14. sept. b. »Osservatore Romano« poroča, da so nemške čete ustavile pred Varšavo svofe prodiranje in so morale stopiti v defenzivo. Nemške kolone na jugu so pričele vojne operacije ob reki Sani. Maršal Rydz Smigly je koncentriral svofe čete na Bugu, ki do 6edaj še niso bile v borbi. vražniku. Zdaj že popravljamo mostove, ki so jih Po-laki porušili, v mestu pa odstranuicmo barikade. Vse trgovine so zaprte, izložbe pa zadelane z deskami. Prebivalstvo že dva dni ni dobilo živeža. Ukrenili smo vse potrebno, da se trgovine z živežem epet odpro. Kaj menijo italijanski strategi Rim, 14. septembra. Italijanski vojaški poročevalci sodijo o položaju poljske armade zelo pesimistično. So namreč mnenja, da bi bilo za Poljsko nevarno, če bi njena glavna sila hotela Vztrajati oziroma sprejeti bitko v trikotu Visla—Varšava—Bug, ker ji grozi ob-kolitev od strani metodično prodiraiočih nemških sil. Najbolj nevarno se zdi italijanskim vojnim poročevalcem pritisk Nemcev s severa na B r e « t - L i t o v i k, od katerega so oddaljeni samo še 40 km Če bi Nemci Nemško vojno poročilo Na jugu dospeli do Ravaruske in Tomašova Pri Sandomierzu prekoračili Vislo - Bolj in Komisija za prenos kompetenc na banovino Slovenijo Belgrad, 14. sept. m. Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič je danes določil komisijo, ki bo pripravila vse potrebne zakonske predloge za prenos kompetenc ▼ smislu določil uredbe o razširitvi predpisov za hrvatsko banovino na druge banovine, med temi tudi na dravsko banovino. V komisiji so: minister brez listnice Mihajlo Konstantinovič, gradbeni minister dr. Krek in pomočnik bana dravske banovine dr. Stanko Majcen. Začasno namestništvo narodne skupščine Belgrad, 14. sept. m. Ministrski svet pripravlja uredbo, na podlagi katere ho v smislu določil # 116 ustanovljeno zafasno namestništvo narodne skupšfine in senata, ki bo izdajalo vse potrebne zakone in uredbe, katere pa bo pozneje moralo naknadno odobriti narodno predstavništvo. bolj sklepamo obroč okrog Varšave - Naglo prodiranje na Brest-Litovsk Berlin, 14. septembra. AA. DNB: Vrhovno vojaško poveljstvo poroča: Operacije na Južnem Poljskem imajo opravka le še z majhnim odporom in zato naši oddelki hitro prodirajo proti vzhdu. Na cesti Lubin— Lvov stoje krepki naši oddelki v odseku pri R a v a -ruski in pri Tomaiovu (100 km severno od Lvova na poti na Holm). Pri Sandomircu (na jugu .čez Vislo proti Lubinu) so naše čete na več krajih prekoračile Vislo. V bitki pri R a d o m u (severno od Sandomierca) smo zajeli 60.000 mož, med njimi mnogo generalov. Razen tega smo zaplenili 13 topov in 38 tankov. Na-š koncentričen napad proti poljskim di-vizi|am, obkoljenim pri K D t n u , napreduje. Obroč okoli poljske prestolnice smo včeraj sklenili tudi z vzhoda. Nemške čete, ki prodirajo vzhodno od Mod-lina čez reko Narev, se zdaj približujejo Varšavi tudi s severozahoda Nemški oddelki, ki so prekoračili cesto Varšava—Sjedlce, so se začeli pomikati proti jugozahodu in zahodu. Severno od O s-trova in Mazovjeckega (na severnem kolenu Ruga) se je včeraj vdala 18. poljska divizija skupaj s štabom. Tu smo zajeli 6000 mož in zaplenili 30 topov. Nemški oddelki, ki prodirajo proti Brest-Litovskem, sc v forsiranih pohodih bližajo temu mestu. Vzhodno-pruake čete so zavzele včeraj poslednjo poljsko obmejno trdnjavo Osovjec. Čeprav je bilo vreme neugodno, so letala uspešno "Ma vzhodna predmestja Varšave in poljske pro-Scstrelili smo dve sovražni ce, ki bodo poroki zato, da se meščani ne bodo upirali nemškim vojaškim oblastem. Na severu Gdynje pa borba še traja. V Gdansk je danes priplul nemški parnik »Berlin«, ki je spremenjen v bolniško ladjo in ki bo iz Gdanska odpeljal nemške ranjence z vzhodnih bojišč. Berlin, 16. septembra. AA. DNB: Kakor smo že poročali, smo danes zasedli Gdinjo. Mesto je zelo malo poškodovano — nov dokaz, da se nemško vojaštvo strogo drži naloga voditelja rajha, da bombardira samo vojaške cilje. Električna centrala in vodovod sta nepoškodovana. Na zidovih hiš še zmerom vise lepaki, ki pozivajo ljudi, naj sodelujejo s poljsko vojsko proti so- eavzeli Brest, bi korakali v smeri na Pinsk, ki je od ruske meje oddaljen kakih 100 km. Zelo velikega pomena za nemško armado na jugu bi bilo, če zavzame Lvov, ki ie neposredno ogrožen. Od tod nameravajo Nemci prodirati do Dubnega na eni in do Tarnopola na drugi strani, kjer bi dosegli romunsko in sovjetsko mejo. Zato sodijo italijanski vojni poročevalci, da bi bila n« ta način glavna poljska sila prisiljena, da se umakne s trikota in se umakne v smeri na Ho I m na rožnem toku Buga. Toda tudi italijanski poročevalci ne zanikajo velike odporne sile poljske armade in iznenadenj, ki bi s« mogla iz tega roditi Berlin, 14. septembra. AA. DNB- Poljske utrdbe, ki so jih nenvke čete obvladale v nekaj dneh so bile ponekod izredno močne in zgrajene na podlagi najnovejših pridobitev .sodobne trdnjavske tehnike. Tako je n. pr. trdnjava Novgorod imela nič manj kakor 15 utrdb z najmodernejšimi oklopnimi kupolami. To trdnjavo so zavzele vzhodno-pruske čete. Na zapadu kakor doslej napa metne zveze v zaledju, letali. Gdinja zavzeta Gdansk, 14. septembra, c. Poljsko pristanišče Gdy-nfa ie je po 14 dnevnem hrabrem odporu vdalo ob 10 dopoldne. Poljski poveljnik je uvide!, da po borbah v zadnjih dneh mesta ne more več držati in ga je danes dopoldne ob 10 famčil poveljniku nemških čet He-berhardtu. Nemci eo takoj uetavili obstreljevanje mesta, zahtevali pa takoj 100 poljskih meščanov za tali London, 14. septembra, c. List »Yorkshire Poet« objavlja poročilo svojega dopisnika z zapadne fronte. Dopisnik povdarja predvsem, da je delovanje nemškega letalstva na zapadu zelo omejeno in da nemška letala dosedaj še skoraj niso posegla v borbo. Prav zanimivo je, da se med prevažanjem angleških čet v Francijo nad angleškimi vojnimi ladjami ni pojavilo niti eno nemško letalo, ki bi skušalo ugotoviti obsežnost prevoza. Prav tako poroča dopisnik, da je usoda Saar-briickena zapečatena. Francoske čete so zasedle le vse hribe okoli mesta In so prekinjene vse zveze mesta z zaledjem. Saarbriicken je torej od zunaj že nekrit ter kot industrijsko središče ne pomeni nobene koristi več za Nemčijo, ker ne more nihče v mesto nc iz njega. List pravi dalje, da bi padec Saarbriickena pomenil veliko izgubo za Nemčijo, ker bi bila » tem Francozom odprta pot za novo prodiranje proti naslednjim utrjenim nemškim črtam. List meni, da mora biti Nemčija vznemirjena zaradi francoske grožnje, da bo našla pot skozi orjaške nemške utrdbe. Na vsej fronti v Posarju ima topništvo nai-več dela. Dosedaj so Nemci v borbo v Posarju vrgli šest divizij. Berlin, 14 sept. Na zahodu so francoske enote, mijncjše od dosedanjih, prešle v napad na naše prednje čete med Saarbriicknom in Horn-bachom, v tistem delu nemškega ozemlja, ki sega tu daleč od Siegfridov« linije * francosko ozemlje. Napad smo štrli v našem miniranem predelu, posebno po zaslugi našega topništva. Pariz, 14. sept b. Polslužbeno »e poroča, da so francoske čete napredovale eno miljo v rudarsko področje Saara. Smatra ee. da so francoske čete tukai izvojevale prvo večjo zmago na za-padni fronti. Zadnje vesti na 2. strani čemu Je bil sklenjen sporazum? Glavno glasilo JRZ v Holgradu, .Samouprava« od 14. septembra 1.1. prinaša članek * naslovom: ■»Izvajanje narodnega sporazuma«. V tem članku piše med drugim: »Kdor bi se pregrešil zoper načela sporazuma, ta bi storil velik greh zoper državo in zoper narod (list piše pleme), ki iz njega izhaja. Sporazum je bil sklenjen, da bi bodisi Srbom, bodisi Hrvatom kakor tudi Slovencem dal moinost, da se po svojih sposobnostih nemoteno razvijajo ter s tem krepe tudi samo drtarno celoto. Ker smo že v tako srečnih okoliščinah, da nam ni treba mobilizirati in da smo zunaj vseh vojnih zapletljajev, zato nas nič ne ovira, da ne bi z vsemi svojimi sposobnostmi nadaljevali z urejevanjem naše države na znotraj in da ji še bolj dvignemo ugled v svetu. To ni težka dolžnost, tu je treba le malo več dobre volje in malo boljšega razumevanja ljudskih potreb. — Tako omenjeni srbski list. Naša beseda k temu pa je: »Sedaj je čas, da tudi Slovenci dobimo možnost, da se bomo po svoji sposobnosti lahko nemoteno razvijali ter s tem krepili državno celoto. Ker o dobri volji ne dvomimo, pričakujemo dejanji Hrvati žele volitev v hrvatski sabor Hrvatski listi poročajo, da vodstvo HSS želi, naj bi čimprej izšla uredba o volitvah narodnih poslancev za hrvatski »abor. Pravijo, da bo najbrž ta uredba kmalu končana, zaradi česar se bo morda izpolnila hrvatska želja, da se bo hrvatski sabor sešel še pred božičem. V krogih HSS, tako pišejo hrvatski listi, so teh misli, da bi bile volitve v sabor in sestanek sabora še prej, preden pa bi bile razpisane volitve za hrvatski sabor. Sodijo pa, da bodo tudi volitve za belgrajsko narodno skupščino najbrž že tudi pred božičem, kajpada že po novem volivnem redu, ki so ga posamezni člani vlade že napovedali. Hujskači zoper sporazum Kakor nekatere stranke med Srbi na tihem rujejo zoper sporazum, tako se zdi, da taki hujskači nastopajo tudi med hrvatskim ljudstvom, kakor bi človek sodil po raznih znamenjih. Tako je n. pr. hrvatski narodni poslanec Miškina v Koprivnici izjavil dopisniku »Obzora« med drugim tudi to-le: Kakor vsi hrvatski narodni zastopniki, tudi jaz hodim med ljudstvo, da mu razlagam sedanji položaj ter ga opozorim, naj ne naseda neodgovornim hujskačem zoper narodni sporazum, ki na njem počiva temelj sreče in blagostanja hrvatskega naroda. Zato je po našem mnenju treba hiteti ter ureditev v smislu uredbe izvesti, kjer koli je treba, da se prepreči to škodljivo hujskanje. Zanimivo zborovanje v Zagrebu V Zagrebu je delovalo društvo Dalmatinski skup, ki je imelo nalogo negovati hrvatsko vzajemnost med Dalmatinci. Kakor beremo v hrvatskih listih, pa je društveni odbor sklenil občnemu zboru predlagati razpust društva. Predsednik dr. Rerovič je na občnem zboru izjavil, da je z združitvijo Dalmacije s Hrvatsko izpolnjen stoletni sen vseh pravih Hrvatov, da ni več dalmatinskega regionalizma in da naj se zato društvo razpusti. Zoper ta predlog je vstalo precej članov, ki so, kakor beremo, naglašali: Ni vsa Dalmacija združena z Zagrebom. Čeprav smo v splošnem lahko zadovoljni z banovino Hrvatsko v sedanjih razmerah, vendar vsak pravi Hrvat ve, da je današnja banovina Hrvatska po svojem obsegu in področju daleč od ideala vsakega Hrvata. Sicer pa je, tako so uaglašali govorniki, tudi sam predsednik dr. Maček izjavil, da je to prva etapa tistega, po čemer stremi hrvatski narod. Po burni obravnavi je nato ob navzočnosti 19 članov 11 glasovalo zoper razpust. Jugoslaviji se ni treba ničesar bati Belgrajska >Samouprava« prinaša v številki od 14. t. m. uvodni članek, kjer govori o varnosti naše države in varnosti našega denarja. Pravi, da je zdaj po dvanajstih dneh vojske položaj popolnoma jasen, ker so se vse druge države z Italijo vred izrekle, kakor mi, za nevtralnost. — Nato pa nadaljuje: Naše stališče za nevtralnost so odobrile tudi druge evropske države, celo tiste, ki se vojskujejo. Te dni smo brali v časopisju vojskujočih se držav, da je sklep Jugoslavije moder in edino mogoč. Tako stališče nevtralnosti nam je omogočilo, da smo se lahko naglo znašli v današnjem težkem položaju, ki vlada sicer v svetu. Vračamo se k normalnemu življenju. Opravki se zdaj tamkaj nadaljujejo, kjer so bili zastali... Ni več strahu, kaj bo jutri. Za zdaj smo zunaj vsake nevarnosti in vsakršnega pretresa. To je mogoče najbolje videti v našem gospodarskem in političnem življenju. Vsa državna in zasebna podjetja nadaljujejo svoje delo, ki so jih bila započela. Dela se nadaljujejo pod istimi pogoji, ki so pod njimi bila započeta pred začetkom vojske v Evropi. Nekaj zastoja je edino le v izvozu sadja, ker je pač ena izmed vojskujočih se držav bila naš glavni kupec. Zato pa je večja gospodarska delavnost na drugi strani in ta bo ta primanjkljaj nadomestila. Naš narodni denar krepko stoji. Naš denar je varen in njegova stalnost najbolje dokazuje, da je naša notranja in zunanja politika na dobrem potu. To je potrdil tudi sam finančni minister dr. šutej v svoji izjavi zastopnikom tiska, kjer je dejal: »Naš svet -e nima ničesar bati, niti za varnost države niti za varnost dinarja!« Hrvati zunaj banovine Hrvatske Zagrebški tednik »Nedeljac prinaša številke, iz katerih bi bilo razvidno, da bo v prihodnje nad n milijon Hrvatov ostalo zunaj meja banovine Hrvatske. Po njenih številkah bi bili Hrvati tako razdeljeni: v vrbaski banovini je ostalo 312.143 Hrvatov, in sicer 195.231 mislumanov ter 116.912 katoličanov. V zetski banovini je ostalo 142.345 Hrvatov, in sicer 82.439 katoličanov ter 59.906 muslimanov. V drinski banovini je 363.599 Hrvatov, od teh 280.293 muslimanov ter 83.306 katoličanov. V donavski banovini je Hrvatov vsega kupaj 265.000 ter imajo absolutno večino v okrniti Batina, Darda, Subotica, Sombor, Apatin in Mžaci. Sokolsko glasilo v Srbiji o sporazumu V Užicah v Srbiji izhaja časopis »Užički od-jek« kot glasilo narodno-obrambnega odseka užič-ke sokolske Župe. Ta list je zapisal tole: »Tisti •irbi, ki majejo z glavo zaradi tega, ker je ustvar-cna banovina Hrvatska, naj le pomislijo, da lju-Ije branijo državo le, če se v njej počutijo svo-■odne in zadovoljne. Brez ozira na opravičenost ali neopravičenost hrvatskih zahtev, more ta država obstati lc po svobodni volji Scfcov ia Hrvatov ali pa skloh ne bo ohaiala.« Slovew.tvo Osilnice, Drage in Trate (Dopis iz Osilnice) Dne 12. sept. ste v *Wova»ou« objavili članek z naslovom »Neresna psihoza« v odgovor >Pri-morju«, ki je v neki razpravi . ugovarjal zahtevi Slovencev, da ae čisto slovenske olučne Trava (ne Trata), Draga in Osilnica priMjučijo Sloveniji češ da ob Kolpi ni nič sloveiudiega. Kot dokaz za »hrvatski« značaj teh krajev navaja gostilno Kvaternik v Osilnici, češ da so to potomci ali vsaj sorodniki slavnega dr. Kvaltvnika, hrvatskega revolucionarja. — Sicer se to i ne bi zdelo vredno odgovarjati tako neresnemu; pisanju, ko bi se g. člankar »Primorja« ne bil tako nevljudno poslužil celo zavedne slovenske oru je med drugimi tudi nadzornik Grad, v odboru za sestavo resolucije pa predsednik slovenske sekcije Franc Erjavec. Nazvočih je okrog 250 nadzornikov iz vse države, izvzemši iz Hrvatske, iz katere so poslali na kongres pozdravno pismo. Huda tramvajska nesreča v Belgradu Belgrad, 14. septembra, m. V Belgradu se je snoči na Dedinju zgodila težka tramvajska nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Nesreča se je zgodila zaradi tega, ker je tramvajski voznik vozil iz Dedinja v mesto, ne da bi zavrl pravočasno zavore, ter je zaradi tega tramvaj z vso silo drvel proti mestu in se na odprti progi zadel v tramvajski voz, ki je vozil na Dedinje. Sunek je bil tako močan, da sta se vozova razbila. 15 potnikov je težje in lažje ranjenih, eden pa je ubit. Zaradi nepazljivosti pri vožnji je belgrajska policija zaprla voznika tramvaja št. 30 ter ga izročila sodišču. Belgrajske vesti Belgrad. 14. sept. m. Finančno ministrstvo in ministrstvo za trgovino in industrijo sta obvestila združenje bank, da se bo v najkrajšem času vršila revizija pred dnevi izdane uredbe o ureditvi denarnega prometa. Določila te uredbe se bodo s predvideno spremembo še bolj ublažila. Belgrad. 14. sept. m. Novo imenovani belgrajski župan Vojin Djtiričič je prevzel posle od dosedanjega župana Vlade Iliča. Novo imenovani občinski odbor belgrajske mestne občine bo imel sejo jutri. * Belgrad, 14. sept m. Z odlokom finančnega ministra je prestavljen Vekoslav Login, podpover-jenik finančne kontrole v glavnem oddelku LJubljana mesto v glavni oddelek v Zemun. Zagreb, 14. sept. b. Ban Banovine Hrvatske dr. šubašič je imenoval za vršilca dolžnosti poverjenika banske oblasti v Splitu gosp. Umberta Lugera. Dosedanji ban dr. Bujič mu je oddal posle v bivši banski upravi primorske banovine. Zagreb, 14. sept. b. Danes zjutraj se je vrnil v Zagreb podpredsednik vlade dr. Vladko Maček. Z njim je dopotoval tudi fin. minister dr. Šutej • in njegov pomočnik dr. Filipančič. Špekulantom gre pšenica v klasje Newyork, 14. sept. AA. Štefani. Policijski in carinski uradniki so odkrili v San Franciscu veliko mednarodno organizacijo za prodajo orožja in municije vojujočim se državam ne glede na ameriški nevtralnostni zakon. Gre za isto orga- ' nizacijo, ki je prej dobavljala puške, topove, bom- i be in letala revolucionarnim strankam Južne Amerike. Delovanju organizacije so prišli na sled, ko je skušala prodati nekemu tujemu sindikatu orožja in streliva za pet milijonov dolarjev Teiave nevtralnih dežel Pod tem naslovom piše belgrajska »Samouprava« med drugim: »Težki časi, ki jih doživlja Evropa, velevajo bodisi narodom, ki se vojskujejo, bodisi tistim, ki se jim ni treba vojskovati, zelo velike obveznosti notranjega značaja. Te dolžnosti so socialna skrb za siromake. Vse nevtralne države, ki so se odločile za oboroženo nevtralnost, imajo danes velike vojaške izdatke. Poleg tega pa morajo skrbeti, kako bodo pokrile ogromne gospodarske izgube, ki bodo nastale zaradi tega, ker je ustavljen ali vsaj omejen izvoz... Z eno besedo, ne bo niti enega družabnega sloja, ki ne bi občutil, kako usodna je evropska vojna na severu, pa naj si bo še tako oddaljena od naše dežele. Zato vidimo, da vse nevtralne dežele od Švice pa do naše sosedne, prijateljske in bratske Bolgarije sklepajo potrebne socialno-gospodarske ukrepe: da politični nevtralnosti dado tudi logično gospodarsko podlago, zato prepovedujejo izvoz orožja, streliva in podobnih izdelkov, da preprečujejo izvoz tistih surovin, ki so potrebne domači produkciji, da preprečujejo izvoz živeža, ki je potreben domačemu trgu, da skrbe za primerne cene in preprečujejo vsakršno špekulacijo ter skrbe, da imajo domaČi državljani dovolj živeža. Vprašanje Bosne Sarajevska muslimanska »Pravda« je priobčila te dni članek, v katerem se zavzema za to, da pri preureditvi države Bosna postane samosvoja avtonomna pokrajina. Proti temu pa se oglaša sedaj dr. Mačkovo glasilo »Hrvatski dnevnik«, ki pravi, da morejo o položaju Bosne in Hercegovine odločevati vsi njeni prebivalci, med katerimi Srbi tvorijo relativno večino,; ti prebivalci pa so vsi brez razlike proti posebni bosan-sko-hercegovski edinici. To je bilo znano muslimanom že takrat, ko je stopil dr. Spaho v vlado dr. Milana Stojadinoviča. Kar se tiče z onih bo-sansko-hercegovskih okrajev, ki so bili s Spora-* zumom priključeni hrvatski banovini, imajo katoliški Hrvati v njih absolutno, ali pa vsaj žejo močno relativno večino. Muslimansko prebivalstvo v teh okrajih ni mnogoštevilno in je odlok k priključenju k Hrvatski banovini sprejelo z zadovoljstvom. Oni namreč vedo, da se bodo v hrvatski banovini njihove pravice vseskozi spoštovale. Da avtonomna bosansko-hercegovska banovina ni več mogoča, to sledi jasno že iz sklenjenega sporazuma, ki je Bosno razdelil in se ne more več razveljaviti. Pri definitivni ureditvi države bo šlo samo še za vprašanje, kateri okraji bi se še mogli priključiti hrvatski banovini in kakšen način postopka naj bi se pri tem izbral, pri čemer bi prišlo v poStev v prvi vrsti ljudsko glasovanje. Razume se, da bi se tudi to vprašanje ne nioglo rešiti drugače kakor v sporazumu s skupno državno vlado oziroma s skupnim parlamentom. Neizogibno bo torej, da bo en del muslimanov pod hrvatsko banovino, drugi pa pod srbsko. Mehika bo profitirala Newyork, 14. sept. A A. Štefani. Predsednik mehiške republike Cardenas je dal zaradi velikih petrolejskih naročil iz Evrope nalog, da se pomnoži produkcija petroleja, posebno v 10 novih vrelcih v pokrajini Posarito. Goring bo zopet govoril Berlin, 14. sept. b. »United Press« poroča, da bo Imel Gdring govor, v katerem bo ostro napadel Veliko Britanijo. Nemška propaganda se bo sedaj z vso silo obrnila proti Angliji. Že včeraj je nemški tisk trdil, da je samo angleška vlada odgovorna za šentjernejsko noč v Brombergu (v Poznanju) in da angleška vlada nosi tudi odgovornost za vstop Francije v vojno. Papež zagotavlja, da se bo trudil za mir Svetuje ustanovitev bloka nevtralnih držav Zadnje vesti S poljskega bojišča Varšava, 14. septembra, c. Danes j« 70 nem-Ikih bombnikov bombardiralo Varšavo. Poljsko poveljstvo objsvlja, da so danes poljski protiletalski topovi sestrelili 30 nemških letal. Varšava, 14. septembra, c. Poljsko vojno po« rodilo pravi, d« je poljska armad« pri Kutnn pobila dve nemški diviziji. Poljaki so tudi ujeli 1000 Nemcev. London, 14. septembra, c. S poljske front« poročajo, da je nemška vojska prekoračila Vislo pri Rodnopoljsku. London, 14. septembra, c. Poročila iz nemškega vira pravijo, da to nemške čete na vzhodu prodrle že na 65 km razdalje od Varšave. Nemci tudi objavljajo, da je padla trdnjav« Modlia 20 km od Varšave sedaj v njihove roke. Prav Uko poroča nemško poveljstvo, da so Nemci gospodarji zveze med Lvovom in Lublinom. PH San-domierzu so nemške čete potolkle Poljak«. Bern, 14. septembra, c. Dopisnik »Baslcr Nechrichten« poroča iz Budimpešte, da nemška vojska sedaj skuša zelo hitro prodreti na jug Galicije do petrolejskih vrelcev pri Borislavu. Poljska vojska je že vse pripravila, da požene vrele« v zrak, preden bi prišla nemška vojska do njih. S hitrim prodiranjem skuša nemška vojska prepr~ čiti, d« bi mogli Poljaki opraviti to delo, 2 zapada Francoske čete prekoračile Mosello Bruselj, 14. sept. o. Poročil«, ki so danes prispela semkaj s francoskega bojišča, poročajo, da so francoske čete nocoj prekoračile reko Mosell« tik ob luksemburški meji, severno od Siercka (mejno francosko mesto). Francoske čete so izvršile napad s pomočjo tankov in so napadle nemške utrdbe, ki leže nasproti luksemburške meje. Te čete pa spremljajo strojnice in ogenj težkega topništva. Pariz, 14. septembra, e. Po vesteh iz Luksem-burga je nemško poveljstvo dalo razstreliti železniški most pri Schengenu na progi Metz-Trier. London, 14. septembra, c. Večerniki objavljajo, da francoske čete na zapadni fronti prodirajo naprej pri Saarbriicknu. Francoske čete prodirajo sedaj v prednje postojanke Siegfriedove črte kljub bombardiranju nemškega topništva. Nemško vrhovno poveljstvo priznava, da so francoske čete vdrle nfc nemško ozemlje med Saar-brtlcknom in Rumhachom. London, 14. sept. b. Pretekli dan in noč so zopet zapustile znatne vojne sile svojo domovino. Točno število ni znano. Preteklo noč »o vsake tri ure odpeljali trije transportni vlaki v neko južno angleško luko. V kratkem bo svet presenečen, ko bo videl, s koliko naglico se morejo znat- ' ni kontingenti angleške vojske z materialom in municije prepeljati v Francijo. Castel Gandolfo. 14 sept. A A. Štefani: V svojem odgovoru belgijskemu veleposlaniku, ki je danes izročil svoje poverilnice, je sv. oče rekel med drugim, da bo ob vsaki priložnosti, ki se bo nudila, ponudil svojo podporo z namenom, da pride med narodi do sklenitve miru, ki ho časten za vse ter bo v soglasju z ljudsko in krščansko vestjo, do mira, ki ščiti življenjske pravice vsakogar in brani varnost in mir narodov. Dokler se ta cilj ne doseže, potem se bo sv. oče trudil, da se vsaj ublažijo rane, ki so že prizadejane in katere bodo še povzročene. V zvezi s tem z zadovoljstvom omenjamo nekatere izjave, s katerimi so vojujoče velesile v začetku spopada javno potrdile svojo voljo, da bodo upoštevale zakone človeštva in da bodo postopali v skladu z dogovorjenimi mednarodnimi pravili. Mi se tako nadeja mo. da bo zlasti civilnemu prebivalstvu pri-zanešeno pri vseh neposrednih vojnih operacijah in da se bodo na zasedenih ozemljih spoštovali življenje, imetje, čast in verska čustva prebivalcev in da bodo ravnali i vojnimi ujetniki na človeški način. Prav tako se nadejamo, da bodo ti lahko brez Ovir »prejemali utehe svete vere in končno, da ne bodo uporabljali strupenih plinov. Vatikan, 14. septembra. AA. Reuter: O priliki današnije svečane avdijence novega belgijskega veleposlanika pri sv. etolici je papež Pij XII. v odgovoru na pozdravni podanikov govor rekel med drugim sledeče: Svet« stolica se j« trudila, da bi preprečila oboroženi spopad in da bi z omogočitvijo pogajanj, ki bi temeljila na občutku pravice in ljubezni do bližnjega, prihranila naro-dom strahote vojne, še naprej bom pošiljal tople molitve Bogu, da stori, da bi bil« vojna čim krajša in da bi narodom odprle nove poti do miru, še preden bi se današnji dogodki pretvorili v splošno vojno. V tej svoji težnji bom porabil vsako priliko, ki se mi bo ponudil«, d« bom pomagal k sklenitvi častnega minu. Ce v tem ne bom uspel, se bom trudil, da se omili vojna, ter bom stalno pozival bojujoče strank«, naj spoštujejo mednarodna sporazume, d« prizanesejo civilnemu prebivalstvu, da dobro ravnajo z vojnimi ujetniki, in da se izognejo uporabi strupenih plinov. Vatikan, 14. septembra. AA. (DNB.) V Vatikanu trde. da je papeš Pij XII. svetoval vsem evropskim državam, da ustanove skupen blok nevtralnih držav. Romunija ostane strogo nevtralna Bukarešta, 14. septembra. AA. Kralj Karol je sklical 6. septembra ob 4 v kraljevskem dvorcu sejo kronskega sveta. Po poročilih predsednika vlade, vojnega ministra ter romunskih poslanikov v inozemstvu, je kronski svet razpravljal o stališču Romunije glede sedanjih mednarodnih spopadov ter soglasno odobril diplomatske napore, ki jih je Romunija dosedaj vodila, kakor tudi ukrepe, ki so bili podvzeti za zaščito mej. Kronski svet je soglasno sklenil, da bo Romunija izvajala najstrožjo nevtralnost. Drobne novice Helsinki, 14. sept. b. Vlada je izdala odlok, da se ojači mornarica in letalstvo ter je pozvala v to svrho nekaj letnikov rezervistov pod orožje. Amsterdam, 14. sept. AA. DNB. Holandska vlada je spričo mednarodnega položaja prepovedala prihod beguncev na Holandsko, posebno pa bo zavračala Zide. Buenos Aires. 14. sept. b. Z merodajne argentinske strani se poroča, da novice, po katerih bo Nemčija ustanovila bazo za svoje letalstvo v Argentiniji, niso točne. Istotako ne odgovarjajo resnici vesti, da je angleška vlada zahtevala od Argentinije, da ostane nevtralna. Rim, 14. sept. AA. Štefani. Vsi kapitani italijanskih parnikov so dobili navodila o nočni plovbi za časa vojne. Kapitani imajo nalog poskrbeti, da njihove ladje ne bodo razsvetljene in da bo na bokih ladij visela državna zastava, prav tako pa tudi na ladijskem mostiču, da jo bodo vsi lahko opazili. Rim, 14. septembra, b. Objavljen je odlok, s katerim se vsem vojakom in legionarjem poviša dnevna plača od 40 centezimov na 1 liro. Kopenhagen, 14. septembra, c. Neki grški parnik je priplul zelo poškodovan, ker je južno od Uresunda zavozil na nemško mino. Washington. 14 sept. A A. Štefani. General Pershing je zahteval od kongresa kredit, da se mirnodobna vojska poveča na 280.000 mož v redni vojski in na 84.000 mož v nacionalni gardi. Svoj predlog utemeljuje general Pershing s tem, da USA v zadnjih 20 letih ni pomnožila svojih efektiv in da ne sme pozabiti naukov iz svetovne vojne. I jo don, 14. septembra, c. Danes je bil vojvoda Windsorski pri kralju Juriju VI. Oba brata sta se pozdravila zopet po treh letih. Po sestanku je vojvoda izjavil, da se je prišel prijavit v službo angleške armade. Ženeva, 14. septembra. A A. (DNB.) Seja sveta mednarodnega urada za delo, sklicana na dan 4. oktobra v Oslu, je odpovedana Rim. 14. septembra. AA. (Štefani.) Papež je danes dopoldne sprejel v Castel-Gaodolfu v slavnostni avdienci novega belgijskega poslanika Adriena Nievenhuisa, ki mu je izročil svoje poverilnice. Po avdienci je papež sprejel novega poslanika v svojem kabinetu. Bukarešta, 14. septembra, b. Ministerialni ravnatelj v nemškem gospodarskem ministrstvu dr. (ilorius bo prišel prihodnje dni v Bukarešto, da uvede gospodarska pogajanja. Dr. Glorius je že sodeloval pri takih pogajanjih. Pogajanja se bodo vršila predvsem o izvozu kontingenta romunskih produktov, v prvi vrsti petroleja. Zemunska vremenska napoved: Večja po-oblačitev, od časa do časa slaboten dež. Ohladitev v večji severni polovici. Zagrebška rremenska napoved: Porast oblačnosti, lokalno deževje. Banovina Slovenija stopa v ospredje Preteklo nedeljo je v Ljubljani pod predsedstvom g. dr. Korošca zasedal banovinski odbor JRZ, ki je izrekel svojo odločno zahtevo, da se v smislu ie izdane uredbe čim prej prenesejo kom-petence na slovensko banovino. Ta sklep Je Imel takoj odziv po deželi, kjer so okrajni odbori sprejemali to e«odušno zahtevo vsega slovenskega naroda. Mislimo, da je v teh težkih časih, ki nalagajo ljudstvu v naših krajih toliko odgovornosti, disciplina in žrtev za skupno domovino, prav odločna državnotvorna potreba, da se zahtevam slovenskega ljudstva ugodi, ker so za to dani že vsi pogoji. Da v tem oziru Slovenci nikakor nismo osamljeni, marveč, da nas podpira ne le srbska, temveč tudi hrvatska javnost, dokazuje članek zagrebškega Obzora. ki 13. t. m. takole piše: »Ker je verjetno, da se bo pred božičem sešel hrvatski sabor, če seveda ne nastopijo nevidljive ovire, lahko sodimo,' da bodo dotlej izvršene tudi volitve v belgrajske skupščino. Na to kaže tudi želih Srbov, da se v današnjih časih zasliši tudi glas njihovih svobodsio-izvoljenih zastopnikov, kar morejo storiti le v skupščini v Belgradu. Kajpada tudi Slovenci žele, da se izve njihovo stališče o sedanjem položaju, zaradi česar tudi oni žele novih volitev. Nikakor pa • ni« izključeno, da Slovenci v najkrajšem času dobe slovensko banovino. Dr. Korošec in tovariši -so- no nedeljski konferenci banovinskega odbora JRZ odločno zahtevali, naj se uredba o razširjenju-dološil banovine Hrvatske na druge banovine čini 'prej -razširi na Slovenijo. Razmeroma bo mnogo lažje ustanoviti slovensko banovino, kakor pa je bilo mogoče določiti sedanje začasne meje banovine Hrvatske, ker med Slovenci in Srbi ni nobenih sporov zaradi ozemlja. Razmejitev med Hrvati in Slovenci pa ne pomeni prav nobenih težav, Sloivenrh bodo pač vrnili Hrvatom hrvatski občini-Štrigovo -in. Radatoviče, Zagreb pa bo Ljubljani vrnil občine Trava, Draga in Osilnica, ki slovenski časopisi o njih trde, da so slovenske in da so bile priključene nekdanji savski banovini. Kar pa se tiče kompetence, hrvatska javnost Iskreno želi, da slovenska banovina dobi tisti delokrog, ki ga ima ali pa, ki ga bo končno imela banovina Hrvatska. Torej ni nobenih resnih težav, da se ne bi v najkrajšem času uresničile zahteve dr. Korošca in vse slovenske javnosti ter da se ustanovi slovenska banovina. Če se ta opravičena zahteva slovenskega naroda izvede, sodimo, se samo po sebi načne vprašanje ustanovitve srbske banovine. Profesor Tasič, eden izmed trojice belgrajskih strokovnjakov v pogajanjih za sporazum, je napisal, da je najbolj verjetno, da se t>o poleg hrvatske ustanovila tudi slovenska in srbska banovina. Ni pa povedal, kdaj hi utegnila biti ustanovljena srbska enota. Vendar ni izključeno, da bo srbska banovina ustanovljena prej, proden se izvede nova državna ureditev. Na to v prvi vrsti kaže uredba o razširjenju določil banovine Hrvatske na druge banovine, jii bi najbrž ne bila sprejeta, če ne bi bili računali z možnostjo, da se bodo pred končno ureditvijo države izvršile še druge spremembe po vzorcu tistih, ki so bile storjene z ustanovitvijo banovine Hrvatske. Poleg tega pa je iz izjav^ posameznih srbskih politikov jasno razvidno, da žele ustanovitve srbske enote. Ni še obravnavano vprašanje, ali bosta ustanovljeni dve ali le ena srbska banovina. Med srl>skimi politiki je mnogo ljudi, ki mislijo, da bi bilo bolj pametno ustanoviti dve srbski banovini. Za to navajajo mnogo vzrokov, med katermi eo zemljepisni, gospodarski, zgodovinski, prometni. Naglašajo tudi, da bi z ustanovitvijo samo ene srbske enote ta zbrala v sebi mnogo drugih etni-ških skupin, česar pa ni želeti. Če pa se ustanovita dve srbski enoti, bi vprašanje drugih etni-ških skupin ne bilo tako važno. Vsekakor bodo o tem vprašanju govorili, ko se bodo določila uredbe o ustanovitvi banovine Hrvatske razširila na druge banovine.« Navedli smo glas hrvatskega Obzora v Informacijo in podkrepitev svojih slovenskih zahtev. Kar se tiče vprašanja srbske banovine, to ni naša stvar. Rešijo naj jo Srbi sami, kar je njihova pravica in dolžnost. Naša pravica in dolžnost pa je, da zahtevamo 6voje! Italija misli predlagati mirovna pogajanja? Berlin, 14. septembra, b. V dobro poučenih nacionaino-sncialističnih krogih govore o spomenici Italije Franciji, katero hoče Italija prihodnjo nedeljo poslati Franciji v ta namen, da se prič-uo mirovna pogajanja. Italijanski poslanik v Berlinu Attolico Je potem, ko je več dni dnevno kon-feriral z nemškim zunanjim ministrom von Rib-beutropom in maršalom Goringom, odpotoval v Rim, da Mussoliniju in grofu Cianu poroča o stališču Berlina o italijanskih predlogih za mir. V teh krogih se govori, da Attolico nima samo ustmene izjave nemških državnikov, nego da bo v Rim ponesel tudi pismeni elaborat o nemški zunanji politiki. Prejšnjo soboto se je nemški poslanik v Rimu von Mackensen razgovarjal z Mussolinijem in grofom Cianom. Kakor se je že poročalo, je francoski poslanik v Rimu Francois Poncet odpotoval v Pariz, da obvesti francosko vlado o italijanskem mirovnem načrtu. V nario-nalno-socialističnih krogih mislijo, da bo izredno težko, da bi Francija sklenila kakršen koli sporazum, ker ta država v zadnjem času kaže slabo razpoloženje, da bi se sploh pogajala z Nemčijo. V katoliških krogih verujejo, da se bo pridružil mirovni akciji Italije tudi Vatikan. Računa se, da bo papež imenoval kakega francoskega kardinala kot osebo, ki naj bi sodelovala pri teh pogajanjih. Govori se, da hoče sv. oče dati pobudo za konferenco vseh prizadetih držav na nevtralnem ozemlju. Imenuje se Skandinavija kot država, v kateri naj bi se ta konferenca vršila. Te novice pa dosedaj še niso potrjene. Strategični položaj v sedanjem trenutku Najvišja modrost Eugene Marais, francoski naravoslovec iz Južne Afrike, je napisal knjigo o »duši bele mravlje« (Pariš, Plon, 1939),' ki je zbudila veliko pozornost. Belim mravljam pravijo tudi termiti in se je sodobno naravoslovje, ki se je že popolnoma odmaknilo od darvinlstičnega gledanja živih bitij, začelo v zadnjem času z njimi zopet močno baviti. Zanimivo je, da so prišli pri tem prirodoslovci do istih rezultatov, kakor žc pred več desetletji znani belgijski pesnik in motrilec živalske duie Maurice Mae-terlinck, čigar knjiga o mravljah je splošno znana, ter zttanl biolog pokojal p. Wasmann iz Družbe Jezusove. Dočim Maeterlinck svoja opazovanja večkrat veže z domnevami svojevoljne domišljije, je Marais vseskozi znanstvenik, ki ne gradi na ničemer drugem, kakor na golem in točnem opazovanju. Pa tudi on pravi, da je življenje termitov samo na sebi tako fantastično, da najtreznejši razum pred njim onemi, kakor pred nepredirno uganko. Opazovanje belih mravelj, čijih zgradbe segajo globoko v zemljo, je skrajno otežkočeno, ker te slepe živali beže pred najneznatnejšo svetlobo in hitro zamašijo vsak predor, ki ga kdo skuša napraviti do njih. Gradijo vsem tehničnim arhitektonskim pravilom ustrezajoče obokane prostore, ki segajo do talne vode; gojijo, kakor to delajo nekatere druge vrste mravelj, ki žive v Braziliji, umetne vrtove, v katere zasajajo neke podzemske glive, od katerih se hranijo samo one, kakor da so nalašč zanje ustvarjene. Življenje tako spolnih termitov, kaker njihovih delavcev in vojakov, je vsak trenutek življenja tako harmonično urejeno v nepogreš-no sodelovanje in matematično točne učinke, da nam je popolna uganka, kaj vodi to skrajno zapleteno živalsko državo, oziroma od česa je to vodstvo odvisno in na kakšen način se vršL Vemo samo le to, da je vse življenje teh slepih in gluhih živalic v tako polnem obsegu in tako brezpogojno odvisno od kraljice, ki dnevno leže okoli 30.000 jajc, da zastane ves skrivnostni potek in ustroj tega živalskega življenja, kakor hitro premine ona. Moč, oziroma vpliv ali funkcija v termitski gradbi nemoteno nadaljuje na obeh polovicah enako, ako ločiš zgradbo po veliki svinčeni plošči, da le kraljica ostane v eni izmed polovic. Kakor hitro te ni, noben termit, naj pripada temu ali onemu stanu, ne more več prežvekovati, ne delati, ne mašiti odprtin ali braniti zgradbe pred sovražnikom. Čudovita so tudi odkritja Maraisa, kako si termitska država v puščavi preskrbuje vodo, kako je organizirana njena trdnjavska obramba, kakor tudi njeni roparski pohodi, in globoke skrivnosti mu odkriva, kolikor je to mogoče, tudi spolno življenje belih mravelj. Tudi Marais prav!, da zdrav razum, ki nima predsodkov po raznih teorijah preteklega stoletja, mora spoznati v življenju termit-ske države nek od najvišjega uma preddoločen namen, po katerem s« to življenje zakonito razvija s popolno brezhibnostjo in da je v tem življenju, kakor tudi v soživljenju teh mravelj s njihovo živo in neživo okolic ovse tako točno naravnano eno na drugo ter sega eno v drugo, kakor zobno kolo v drugo, da ob tem vsaka razvojna teorija v smislu mehanične kavzalnosti doživi popoln brodolom in da ni nič čudnega, če se naravoznanstvo vrača k nauka o najvišjih namenih, po katerih {e nitr«-rjl vesolfstvo Botf- Po italijanskih in francoskih virih je slika na vzhodnem bojišču v sedanjem trenutku naslednja: Na severozapadu Na severozapadu so Nemci po dveh tednih vkorakali v edino poljsko trgovsko in gospodarsko pristanišče na Vzhodnem morju Gdynjo. Tako imenovani koridor južno od Gdynje je, izvzemši to ali ono osamljeno četo, od Nemcev popolnoma zavzet, kakor je zavzeto vse zapadno poljsko ozemlje ob reki Warti s središčem Poznanj. Na zapadu in jugozapadu Nemška armada, ki je zavzela ta del poljske republike, v katerem živi velika nemška manjšina, usmerja sedaj svoj pohod v smeri trikota, ki se nahaja med rekama Vislo in Bugom, v glavnem v treh pohodih ali sunkih: 1. ob gornjem toku Visle na Vloclavek, v srednjem toku Visle približno od izvirov Warte naravnost proti Varšavi in južno od tega med Vislo in njenim levim pritokom Pilico iz Kielc istotako proti Varšavi. Tako v drugem kakor v tretjem sektorju sta ostali dve mesti, na katerih se zapadna poljska armada še trdovratno drži (po ruskem poročilu šteje ta armada okoli 250.000 mož), in sicer pri mestu Kutno in Sohačev ter južno od tega pri Lodžu. O teh mestih trdijo nemška poročila, da so trdno v nemških rokah, dočim poljska poročila pravijo, da je poljska armada, ki se je pred Nemci umikala iz koridorja in iz Poznanja, v silnem zaletu Kutno in Lodz Nemcem zopet iztrgala. Na tretjem sektorju pa se poljska armada drži v okraju mesta Radom, kjer se po nemških poročilih vrši zdaj velika bitka. Cilj nemškega prodiranja je, da vse nemške armade dospejo do Visle in jo na več krajih prekoračijo, pri čemer je njihov namen, da na severu zavzamejo Varšavo, na jugu pa Lublin med Vislo in Bugom ter v nadaljnjem prodiranju Brest-Litovsk na srednjem Bugu. Na jugu Na južnem Poljskem je prodiranje nemške armade primeroma najbolj naglo in uspešno ter so s pomočjo slovaške armade Nemci zavzeli Krakov in Priemysl ter so zdaj tik pred Lvovom. Tukaj imajo nemške operacije namen odrezati poljsko glavno silo, ki se nahaja v trikotu med Vislo in Bugom, od Romunije, odkoder dobiva največ vojnega in drugega materiala od svojih zapadnih zaveznikov. Na severu ln severovzhodu Nič manj ni za Nemce važno operacijsko polje na severu, odkoder prodira več nemških armad z Vzhodne Prusije. Najbolj zapadna od njih je dosegla Plock, kjer Poljaki nujajo hraber in vztrajen odpor, srednja se pomika proti Varšavi, najbolj vzhodna pa, ki prodira iz vzhodnoprusko-litovske meje (to je iz Suvalkija) na severno Bu-govo koleno, pa je dospela na reko Narev, ki se izteka v Bug v toku, ki gre vzporedno z vzhodno-prusko mejo. Kakor znano, je tukaj tako severni nemški armadi, kakor oni, ki prodira iz zavzetih zapadnih poljskih pokrajin, še vedno na poti Varšava, ki se brani i največjim uspehom, zaradi česar bodo morali Nemci napeti vse svoje sile, da Varšavo zavzamejo ali pa jo obkolijo ter pridejo v stik s glavno poljsko silo, ki se bo, oziroma se je ie, razporedila i naslonom na zgornji in srednji Bng. Nemci bodo to armado skušali ogrožati tudi z juga in jugovzhoda, to je iz Galicije, kadar in če jo bodo Nemci zavzeli. Glavni strategični namen nemškega osvajalca je, da bi odrezal poljskim armadam umik t Romunijo in jih prisilil, da bi se zatekle na tla Sovjetske Rusije, ki bi jih razorožila. Oteikočeno prodiranje v trikot med Vislo in Bugom V koliko te sile danes razvijajo dejavnost, ni točno znano; gotovo je, da je hrabri poljski odpor oteikočil, če ne ustavil, prodiranje severnih nemških armad, kakor tudi njihove zapadne in jugo-zapadne armade, tako da tam bitke postanejo čedalje težavnejše. Prodiranje nemške armade skozi Galicijo pa se zdi, da se nadaljuje; seveda za točnost vseh teh podatkov ni mogoče vseskozi jamčiti, ker so vsa vojna poročila vsako po svojem pobarvana. Francoska poročila pravijo, da so se Poljaki sedaj utrdili tudi ob reki San, ki, kakor znano, teče skozi Przemysl, in da tudi dež otežuje nemško ofenzivo, ki se je vršila v glavnem na motorskih vozilih. Glavnina poljske vojske, kakor rečeno. Se ni stopila v 1)01, kar pa bo najbrž storila kmalu, ker tudi Nemci silijo na odločitev med Vislo in Bugom in bodo zastavili vse svoje moči, da v ta prostor kljub odporu pri Varšavi vdro. Seveda bo poljska armada skuSala prehod skozi Vislo na zapadu in prehod čez Narev na severu, pa čez Bug s severovzhoda preprečiti in bo vrgla na tej črti del svoje glavne sile, ki je pod poveljstvom generalov Zima in Kisa, tako da do bitke med glavno poljsko silo najbrž ne bo prišlo pred enim ali dvema tednoma. O izidu seveda ne moremo reči ničesar drugega, kakor da je še popolnoma negotov. Povzetek: Nemci pravijo, da so obkrožili ostanek zapadne armade, ki ga hočejo uničiti, dočim se skušajo Poljaki v hrabrih prebojnih sunkih rešiti do Varšave in tam združiti s poljsko glavno silo.Nemška glavna sila hoče, pustivši Varšavo v stran, izsiliti glavno bitko v trosrčju Visla-Narev-Bug severovzhodno in vzhodno od Varšave ter bo skušala skleniti svoje klešče s severa in z juga, kar pa bo zahtevalo precej časa. Od moči In odpora glavne poljske sile je odvisno, ali se bo to posrečilo ali pa ponesrečilo. Mi lan, 14. septembra. A A. Štefani: Katoliški list »Italia« piše, da je v času, ko divja v Evropi vojna, duce v Rimu odredil, da se imajo pripravo za razstavo leta 1!M2 normalno dokončati. List poudarja, da je v tem tragičnem času, ki grozi s katastrofo vsej civilizaciji, Italija ostala mirna in krepka, ker Jo vodi daljnoviden duh. Stališče Italije je izraz trdne odločitve duceja in njegovega jasnega naziranja, ker je Italija činitelj miru, ki tnore pospešiti proces obnove evropskega razmerja na podlagi pravice. List končuje z besedami: »Morda Je Bog določil, da krščanski Rim izpolni v bodočnosti veliko nalogo.« Papež nc bo posredoval Rim, 14. sept. A A. DNB. V vatikanskih krogih zavračajo vest, ki se je razširila v tujini, d« pripravlja papež predlog Angliji za sklenitev premirja. Rusija vpoklicuje rezerviste naprej Moskva, 14. septembra, c. Vrhovni sovjetsko-vojaški svet zaseda dnevno. Danes je bilo sklenjeno vpoklicali še več letnikov rezervistov. Moskva, 14. septembra, c. »Pravda« piše danes zopet o položaju poljske vojske, ki se močno upira nemškemu prodiranju. Vendar pa poljska vojska ne more vzdržati zaradi nemške tehnične premoči. Poljski odpor je nezadosten tudi zaradi tega, ker je bilo na Poljskem 40% manjšin, in sicer 8 milijonov Ukrajincev in 3 milijone Rusov. Preletavanje ruske meje Moskva, 14. sept. AA. Po vesteh, ki jih je objavila agencija Tass, so poljska vojaška letala v toku zadnjih dni večkrat preletela sovjetsko mejo in skušala leteti nad sovjetskim ozemljem. V torek so poljska letala preletela sovjetsko mejo v pokrajini Petovovi v Ukrajini ter Zitkoviču v Beli Rusiji. Sovjetska lovska letala so prisilila poljska letala, da so se vrnila čez mejo nazaj na poljsko ozemlje. V sredo so preleteli poljski bombniki sovjetske meje v pokrajini Krivinci in .lam-pol v Ukrajini. Sovjetska lovska letala so prisilila neki dvomotorni poljski bombnik, da se je spustil na sovjetskem ozemlju. Vsi trije člani posadke poljskega letala so bili ujeti. Istega dne so trije poljski bombniki preleteli sovjetsko mejo v pokrajini Mozir v Beli Rusiji. Poljski bombniki so bili prisiljeni spustiti se na sovjetskem ozemlju ter so bile posadke ujete. Sovjetsko časopisje se zaradi tega razburja, kar kaže veliko aninioznost ruske javnosti proti Poljski. (Poljska poročila so pred dnevi javila, da so bila to nemška letala s poljskimi barvami in znaki. — Op. ured.) Nemčija organizira pod-morniško vojno proti angleški blokadi Washington, 14. sept. c. Več višjih uradnikov zunanjega ministrstva je danes izjavljalo, da se-veroameriSka vlada sedaj zelo resno proučuje možnost, da bi se nemšlomo morali biti posebno previdni, da ee ne bomo podajali zaradi preruale previdnosti v nepotrebne zgube. Nikakor pa ni naša naloga, da bi z našim izvozom financirali katere izmed držav, ki se sedaj nahajajo v vojni, s tem, da bi čakali na plačilo blaga in jim tako dajali kredite, dasi smo gospodarski šibkejši od njih. Rusija kot dobavitelj nafte Za države, ki se nahajajo v vojni, kakor tudi za tiste, ki so ostale nevtralne, predstavlja vprašanje preskrbe z nafto enega najvažnejših gospodarskih problemov. Pri sedanjem mednarodnem političnem položaju je postalo tudi zanimivo vprašanje, v koliko bi mogla Kusija nastopiti kot dobavitelj nafte. O produkciji ruske nafte ni točnih statistik, edino merilo morejo nuditi podatki o zunanji trgovini, pa še ti prihajajo z velikimi zamudami. Če smatramo, da predatavlja izvoz presežek produkcije nad potrebo, potem moramo ugotoviti, da je ta presežek v Kusiji v teku zadnjih let nazadoval. Leta 1932 je sovjetska Kusija izvozila do 6,101.800 ton nafte, lansko leto pa le 930.000 ton. V istem času se je produkcija surove nafte dvignila od 21,396.000 ton na 30,112.000 ton. Te številke kažejo, da je lansko leto izvoz znašal le 3.1% ruske produkcije nafte, medtem ko je znašal leta 1932 še 28.5%. Kot moremo sklepati iz tega razvoja, je uporaba nafte v Rusiji zelo narasla. Letno uporabo cenijo na 28 do 29 milijonov ton. Mogla pa bi biti še mnogo večja, če bi bile na razpolago večje množine nafte. Vzrok povečanja uporabe j« v industrializaciji države, v povečani uporabi strojev v kmetijstvu, v motorizaciji cestnega prometa in ne najzadnje v rastoči uporabi za vojaške namene tako na zemlji, na vodi in v zraku. Uporaba 28 milijonov ton niti ni zelo veliko, če upoštevamo razsežnost države in število prebivalstva, ki znaša 170 milijonov. Pri sedanjem razvoju moramo pričakovati, da bo uporaba nafte v Rusiji še znatno narasla. Po načrtu za tekočo petletko bi se morala produkcija nafte do leta 1948 podvojiti, če vzamemo za podlago bodočo potrebo. Načrt predvideva namreč povečanje produkcije surove nafte na 48.5 milijonov ton, skupno z zemeljskim plinom pa na 54 milijonov ton. Mogoče pa je dvomiti, če se bo dala doseči taka višina produkcije pod sedanjimi delovnimi pogoji. Tudi za konec druge petletke, to je za leto 1937 je načrt predvidel zvišanje produkcije nafte na 69.2 milij. ton, medtem ko je proizvodnja dejansko znašala le 28.5 milij. ton. Vsa slabost sovjetskega režima se kaže v tej diskrepanci med načrtom in rezultatom. Vprašanje Je, Če Je mogoče brez tuje pomoči kaj spremeniti. Teoretično bi mogla priti taka pomoč iz Amerike ali iz Nemčije. Ameriška pomoč, zlasti v večji meri, bi bila najbrž odvisna od političnih dogodkov in zato ni posebno verjetna. Pa tudi, če ta pomoč pride od ene ali pa druge strani, bo trajalo še precej časa, preden bi Rusija mogla v znatnejšem obsegu zvišati svojo produkcijo. Zato bi se tisti, ki bi računal na Rusijo kot takojšnega dobavitelja nafte, najbrž ušteL »One* OD 10., 10. Ul 21. Ul tehnikolor film Legendarni Junak naJbUrnejSe f»etek1ogtl svetovne zgodovine. — Režija: Mihael Kertez Kino Matica telef. 21-24 RONN HOOD Errol Flyn - OllTia de HavUland § GaipodaKStvo Tuji kapital v našem gospodarstvu in njegova pravilna uporaba Kongres ekonomistov, ki je bil pretekli teden v Belgradu, je en referat posvetil tudi tujemu kapitalu v našem gospodarstvu. To vprašanje je bilo za nas vedno zelo aktualno in je deloma postajalo zelo perečo. Kajti posledice tujega kapitala za naše narodno gospodarstvo niso bile vedno ugodne, mnogokrat so bile celo kvarne našim narodnim in socialnim interesom. Koristno je. da pride v tako važnem vpraSa-nju do jasnosti ter da proti posameznim pojavom, ki ga spremljajo, zavzamemo svoje stališče. Zato prinašamo resolucijo Društva ekonomistov, ki je osvetlila vse strani problema tujega kapitala in pokazala, v katerih ozirih moremo sodelovanje tujega kapitala v našem gospodarstvu smatrati kot zaželjeno. Omenjena resolucija ugotavlja: Jugoslavija ima vse pogoje za ugodno fn rentabilno plasiranje tujega kapitala. Ker smo na kapitalu siromašna država, je tuji kapital pri nas dobrodošel in je zato odobravati politiko »odprtih vrat< proti tujemu kapitalu. Dosedanje izkušnje in negativni pojavi v zvezi s tujim kapitalom, se nanašajo v prvi vrsli na tako Imenovani blodeči in špekulativni kapital in v drugi vrsti na kratkoročne naložbe mobilnega značaja. Gospodarska delavnost kapita'a sploh, posebno pa že tujega, se razvija pri nas brez potrebne, premišljene narodno-gospodarske kritike in brez organiziranega nadzorstva. Z ozirom na to, smatra kongres ekonomistov, da je poleg obstoječih ukrepov in sedanjega načina naše gospodarske politike, potrebno uresničiti še sledeča načela: 1. da je izključen uvoz tujega kapitala, če je zato predpogoj, da dobi ta kapital monopolsko stališče; 2. skrbeti Je treba, da se tuj kapital v naSI državi plasira v prvi vrsti kot dolgoročni kredit in kot delniški kapital; 8. treba Je tudi, da so v močnejSl meri udeleženi naši strokovnjaki na vodilnih mestih podjetij s tujimi strokovnjaki, in 4. uvede naj se zakonita obveznost nadzorstva nad ustanavljanjem, delom in delokrogom podjetij s tujim kapitalom. Omejitve prometa z motornimi vozili Kot poroča »Jugoslovenski kurirc bo najbrž še v teku tega tedna izdana uredba o omejitvi prometa z motornimi vozili. Ta uredba bo imela za cilj, da zagotovi varčevanje pri uporabi bencina. To bo izvršeno na ta način, da bodo odstranjeni iz prometa luksuzni privatni vozovi — izvzemši v krajih, kjer ni drugih prometnih sredstev. Istotako bodo ustavljene avtobusne proge, ki konkurirajo železnicam. Časopisne vesti, da je ministrski svet že predpisal uredbo o omejeni uporabi bencina za luksuzne potrebe, kot sedaj izhaja iz našega vira, niso bile točne. Ministrstvo trgovine in industrije je le izdelalo samo načrt za uredbo, ki jo zgoraj omenjamo, toda do končne redakcije uredbe je treba konzultirati še razne odločujoče činitelje v Belgradu in v Zagrebu, tako da bo mogoče tudi v banovini Hrvatski objaviti enako uredbo. Slinavka in parkljevka v Sloveniji Po najnovejšem izkazu o živalskih kužnih boleznih posnemamo, da obstoja slinovka in parkljevka še v sledečih okrajih: Okraj Brežice: Brezovica obč. Bizeljsko; Zlo-gonsko obč. Kapele. Okraj Črnomelj 1 Adlcšiči obč. ista; Zastava ob. Črnomelj okolica; Črešnjevec obč Dragatuš; Boršt obč. Gradac; Bojanjavas, Dol. Suhor, in Ravnače, Gabrovče, Krašnji vrh, Radovica, Slam-na vas, Soržaki obč. Metlika — okolica; Brezovica, Drage, Lešče, Malinci, Košaki, Stanetinci, Kun-čani, Popoviči, Radatoviči, Dragoševci, Sekuliči bč. Radatoviči; Maline, Praproče, Sadinjavas, občina Semič; Grdune in Vidine obč. Vinica. Okraj Kočevje: Kuželj, Laze, Puc, Stajer obč. Fara; Hrib, Travnik obč. Loški Potok; Gorenja vas ob. Ribnica; Breg, Zimarce obč. Sodražica; Vel. Lašeč, Črneč, Krvava peč, Mala Slivnica obč. Vel. Lašč«; Ilova gora, Kompotje, Ponikve, Zden-ska vas obč. Videm—Dobrepolje. Okraj Kranj: Planina Korošca nad Sv. Ano obč. Sv. Ana pod Ljubeljem. Okraj Litija: Vel. Lese obč. Krka; Razbure obč. Primskovo; Gorenja vas obč. Stična; Breg, Dob, Grundelj, Pristavlja vas, Radohova vas, Selo, Sobrače obč. St. Vid pri Stični; Volavlje, obč. Tre-beljevo; St. Jurij obč. Vel. Gaber; Gorenja vas, Polica obč. Višnja gora. Okraj Lfubljaaa okolica: Vnanje gorice obč. Brezovica; Ig, Staje, Iška Loka obč. Ig; Črnuče obč. Ježica; Vel. Mlačevo obč. Slivnica — Žalna; Mali vrh, Sela, Podgorica, Tlake obč. Šmarje pri Ljubljani; Vrh obč. Žetimlje. Okraj Logatec: Bezuljak obč. Begunje nad Cerknico; Benete, Gradiško, Glina, Hudi vrh, Mra- Danes poslednjlčl ob 16., 19. in 21. uri Hino Sloga, tel. Z7-30 GENERAL IING Napeta filmska drama iz poprišča banditov in tihotapcev na dalj. vzhodu Nove takse: sodni doprinos S 15. septembrom pričnejo sodišča pobirati novo takso takozv. sodni doprinos. Njega namen je, zbirati posebne dohodke za gradnjo in opremljanje sodnih zgradb in za urejevanje zemljiških knjig. Sodna poslopja so ponekod že v zelo slabem stanju, povečini pa pretesna za naraščajoče posle in povečano osobje. Zemljiške knjige, ki so izpostavljene ohrabljanju, je treba obnavljati in dopolnjevati, kar seveda mnogo stane. V tem pogledu se pri nas zlasti v zadnjih 10 letih ni skoro ničesar storilo. Sodni doprinosi se bodo stekali v poseben fond, ki se pa od ostalih enakih (centralnih) fondov razlikuje potem, da se sredstva delijo na področja apelacijskih sodišč v razmerju števila prebivalstva v vsakem področju. Potrebe na področjih posameznih apelacijskih sodišč se bodo krile le iz kvote, ki pripada temu področju. Za plačevanje sodnega doprinosa se bodo izdali posebni koleki po 0.50, 1, 2, 5, 10 in 25 din. Sodni doprinos je treba plačati na spise in listine in za dejanja v vseh postopkih pred rednimi sodišči, v kolikor so zavezani kolekovini r>o zakonu o sodnih taksah, in v poslih, ki lih opravljajo javni notarji kot sodni poverienjki. Sodni doprinos znaša desetino kolekovi-ne, ki jo Je treba plačali po zakonu o sodnih taksah, vendar z omejitvijo, da ne sme biti manjša kakor 0.50 din ia ne višja kakor 25 din. pri čemer se deli dinarja zaokrožajo na 0.50 oz. na 1 din. Poleg tega se uvaja še posebna kolekovina in sicer I. za vpise v javne knjige (za vknjižbo in zaznambo lastninske pravice) po vrednosti do 1.000 din . ...... preko 1.000 din do 10.000 din . . „ 10.000 din do 50.000 din . . n 50.000 din ....... 2 din 5 din 10 din 25 din I. za sestavo listin, ki so potrebne za vknjižbo po zakonu o zemljiških knjigah in ki v njih sestavlja jo sodišča po uredbi o sestavljanju listin v zemljeknjižnih stvareh po vrednosti predmeta do 5.000 din...... preko 5.0000 „ do 10.000 din 10.000 „ do 50.000 „ 50.000 „ do 100.000 „ „ 100.000 din ? din 8 „ 10 „ 25 „ 50 „ III. Za potrditev izvršljivosti sodnih odločb na pismeno ali ustno zahtevo 2 din. Komur je pripoznana pravica revnih po zakonu s sodnih taksah, je oproščen tudi plačevanja sodnih doprinosov. Sodni doprinos |e treba plačati takoj, če ko-lekovinski zavezanec navzoečn pri sodnem dejanju. Ce tega ne stori, ga sodiSče pozove, da plača redni doprinos in ie dvakratni iznos (skupaj torej trikratni iznos) v 8 dneh. — Kdor pri sodnem dejan|u ni navzoč (torej pri vlogah!), ga sodišče pozove k plačilu v roku 8 dni z opozorilom, da bo sicer moral plačati trikratni iznos. Če bi zavezanec na ta opomin povišanega sodnega doprinosa ne plačal, ga bo sodišče izterjalo z izvršbo. morovo pri Lužarjih", Mramorovo pri Pajkovem, Nemška vas, Nova vas, Ravne, Polšeče, Runarsko, Studeno, Storovo, Veliki vrh, Vel. Bloke obč. Bloke; Cerknica obč. ista; Dolenja vas, Dol. Jezero, Grahovo, Martinjak, Podslivnica obč. Cerknica; Planina obč. ista; Rabno — polje, Bločice, Bloška Potica, Lipsenj obč. Stari trg pri Ložu; Kremeni-ca, Strukljeva vas obč. Sv. Vid nad Cerknico. Okraj Novo mesto: Mali Lipovec, Podlipa občina Ajdovec; Ambrus, Kamni vrh, Prinča vas obč. Ambrus; Gaberje, Zugorje obč. Brusnice; Artmanja vas, Dobrava, Dobmiče, Dol. Vrh, Knežja vas. Korito, Lokv«, Pluska, Vrbovec, Občina obč. Dobrniče; Sadinja vas obč. Dvor; Malo Lipje, Ratje, Prevolje, Zvirče obč. Hinje; Podbukovje obč. Sela—Sumperk; Birčna vas, Hrušica, Pangrč grm, Petanje, Rakovnik, Sela pri Zajčjem vrh, Vel. Cerovec, Vel. Podljuben, Vrh pri Ljubnem obč. Smihel—Stopiče; Dol. Polje, Gor. Polje obč. Toplice; Dol. P od boršt, Pluska, Sv. Štefan, Zidani most obč. Trebnje; Račji dol obč. Vel. Loka; Češ-njice, Marinča vas, Vel. Reberca obč. Zagradec; Kleček, Pleševica, Prapreče, Reber, Smihel obč. 2užemberk. Okra} Radovljica: Begunje obč. Ista; ZgoS« obč. Begunje; Lese obč. Brezje; Zg. Lipnica obč. Kamna gorica; Gozd, Log obč. Kranjska gora. Posestne spremembe v Ljubljani in okolici Posestnice Frančiška, Antonija !n Marija Stanta so prodale zasebnici Tončki Bajtovi iz Ljubljane hišo št. 12, cesta II. v Rožni dolini, spadajočo pod vi, št. 673 k. o. Vič za 140.000 din. Posestnica Sepic Jožefa je prodala »Domu faktorjev«, stavbni zadrugi v Ljubljani hišo št. 6 na Taboru, spadajočo pod vi. št. 477 k. o. Peter-6ko predmestje I. del, za 610.000 din. Posestnik Franc Virant, Ljubljana Peruzzijeva cesta 63 je prpdal Franu Brlanu, strojnemu ključavničarju v Frankopanski ulici 12 pare. it. 3/5 k. o. Rudnik za 12.000 din. Posestnik Anton Primar v Zalogu Je prodal posestniku in gostilničarju Franu Černetu na Zaloški cesti 142 posestvo vL št. 206 in 209 k. o. Zadobrova za 20.000 din. Posestnica Marija Jama, Poljane pri Št. Vidu nad Ljubljano je prodala uslužbencu električne cestne železnice Antonu Mihovcu pare. št. 470/5 k. o. St. Vid v izmeri 695 m2 za 12.000 din. Ista je dalje prodala uslužbencu električne cestne železnice Antonu Vovku pare. 470/4 k. o. St. Vid za 12.000 din. Posestnik v Vižmarjih Josip Matjan Je prodal tehniku Borisu Erbežniku iz Radovljice in njegovi ženi Slavi pare. št. 181/2 k. o. Vižmarje v izmeri 1410 m» za 19.740 din. Isti je dalje prodal pekovskemu mojstru na Smartinski cesti Lovru Cimper-manu pare. 497 in del pare. 498 k. o. Vižmarje v skupni izmeri 5000 m» za 50.000 din. Posestnica Terezija Accetto je prodala trgovskemu sotrudniku Ferdinandu Briščeku in njegovi ženi Franji Brišček, Lampetova ulica št. 9 pare. št. 377/8 k. o. Trnovsko predmestje v izmeri 750 m> za 21.500 din. V Clevelandu bivajoči Janez Češnovar je po svojem pooblaščencu prodal posestnikovemu »inu Janezu Peklaju iz Hruševega posestvo vi. št. 100 k. o. Švica za 84.000 din. Posestnik v Dravljah Izidor Florjančič je prodal učiteljici Mariji Peternalovi pare. št. 29/1 k. o. Dravlje v izmeri 603 m» za 28.944 din. Občina v D. M. v Polju je kupila od posestnika K. Ciuhe, Slap« 34 3 zemljiške parcele k. o. Slape v skupni izmeri 1484 tn' za 29.680 din in od posestnika Štefana Severja pare. it. 280/2 k. o. Slape v skupni izmeri 1068m« za 21.3«0 din. V zemljiški knjigi so bili že izvršeni prenosi lastninske pravice na kupce. Od avgusta do sredi septembra je bilo zaznamovanih še več kupnih pogodb, o katerih prihodnjič. Tega še ne ves Če hočeš imeti zares tTd sneg Iz beljaka, mora biti posoda, ki v njej vtepaš beljak, popolnoma brez maščobe. Tisto posodo moraš prej umiti z vrelo vodo. jo poplakniti z mrzlo in je ne obrisati, ampak pustiti, da se sama posuli. Dobro je tudi. če primešaš malo sladkorja. Rozine najprej povaljaj v moki, preden jih da« v testo, da pri peki ne zdrknejo na dno. Mleko so ne priamodi. če posodo prej po-plakneš z mrzlo vodo. In mleko ne bo prekipelo če7. posodo. Če posodo za prst od roba nizdol na-mažeš z mastjo. Mleko bo zlezlo samo do tega roba. Borze Dne 14. septembra. Denar Ameriški dolar 55>— Nemška marka 14.30 Devizni promet je na zagrebSki borzi znašal 3.3 miilj. din, na belgrajski pa 2.6 milij. din. Promet v efektih je na belgrajski borzi znašal 2.1 milij. din, kar je za efektni trg že izredno močan promet. Izgleda, da so se tečaji državnih papirjev že ustalili in da so dnevi večje nervoz-uoeti že za nami. Ljubljana — Uradni tetaji London 1 funt . , . Pariz 100 frankov . 175.90— 179.10 99.35— 101.05 Newyork 100 dolarjev .... 4383.00—4443.00 Ženeva 100 frankov . . , , , 995.00—1006.00 Amesterdam 100 gold. .... 2333.50—2371.50 Bruselj 100 belg ....«■ 754.00— 766.00 Ljubljana — Svobodno tržišča. London 1 funt ... Pariz 100 frankov . . , , , Newyork 100 dolarjev ... Ženeva 100 frankov . , . , 218.53— 221.72 123.48— 125.78 5480.00—5520.00 1235.13—1245.13 Amsterdam 100 gold'. .... 2898.40—2936.40 Bruselj 100 bolg...... 936.49— 948.49 Ljubljana — Zasebni kliring. 1 marka .■.■■•■•. 14.20— 14.40 Zagreb — Zasebni kliring. Grški boni ....... 29.75 blago bolgarski čeki .«•■■■ 90.00 blago Belgrad — Zasebni kliring. Grški boni....... 28.65-29.25(29) Curih. Pariz 10.05, London 17.725, Newyork 444, Bruselj 76, Milan 23, Amesterdam 235.25, Stockholm 106.50, Oslo 100, Kopenhagen 85,50, Vrednostni papirji Volna škoda i v Ljubljani 418—422 v Zagrebu 418 zaklj. v Belgradu 419—420 (419) Ljubljana. Državni papirji: agrarji 58—58.50, vojna škoda promptna 418—422, begi. obv. 77.73 —78, 7% Bler. poa. 90 denar. — Delnice: Trboveljska 174—176. Zagreb. Državni papirji: vojna Skoda promptna (418), begi. obv. (74), dalm. agrarji 58 blago, 4% sev. agrarji (41), 8% Bler. pos. (90), 7% stab. pos. (78). — Delnice: PAB 186, Trboveljska 177 blago, Gutmann 51 denar, Sladk. tov. Osijek 80 denar, Isis 30 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. (95.50), agrarji 58 denar (58), vojna škoda promptna 419 —420 (419), begi. obv. 77.50—78 (77.75), dalm. agrarjf 74.50—75.50 (75), 4% sev. agrarji 65 denar (56), 8% Bler. pos. (92.22), 7% po«. DHB 100 denar, 7% stab pos. (96), 6% šum. obv. 73.50— 76 (74—76). 2itni frg Novi Sad. Vse neizprem. Promet srednji. Živinski sejmi Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Celje dne 8. septembra 1939. Voli: I. vrste 5, II. vrste 4.50, III. vrste 4; telice: I. vrste 5, II. vrsta 4.50, III. vrste 4; krave: I. vrste 4.50, II. vrste 3.50, III. vrste 3; teleta I. vrste 5, II. vrste 4.50; prašiči: špeharji 6, pršutarji 6 din ko žive teže. — Goveje meso: 1. vrste 10, II. vrste 8, svinjina 14, slanina 15, svinjska mast 17, surove kože: goveje 8, telečje 12 din kg. — Pšenica 200, ječmen 130, rž 170, oves 125, koruza 150, fižol 400, krompir 100, lucerna 90, seno 65, slama 50, pšenična moka 360. koruzna moka 180, ajdova moka 300 dinarjev za 100 kg. — Drva 75 din kub. meter, jajca komad 1 din, mleko liter 1.75 din, 6urovo maslo 24 din kg. Cene Živine in kmetijskih pridelkov v okraja Novo mesto dne 11. sepetmbra 1938. Voli; I. vrsta 550, II. vrste 4.50—5, III. vrste 4—4.25. telicej I. vrste 5—5.60, II. vrste 4.50—5.50, III. vrste 4— 4.50, krave: I. vrste 4, II. vrste 3.50, III. vrsta 2.50—3, teleta: I. vrste 6, II. vrste 5, prašiči: špeharji 9.50—10, pršutarji 8 din kg žive teže. — Goveje meso 11, svinjina 14, slanina 14—16, svani-ska mast 18, čisti med 16, volna: neoprana 18, oprana 25, surove kože: goveje 9—10. telečje 10— 12 din kg. — Pšenica 140, Ječmen 120, rž 140, oves 180, koruza 125, fižol 250, krompir 100, lucerna 100, seno 100, slama 30. jabolka: I. vrste 150, II. vrste 130. ID. vrste 40—60, hruške: I. vrste 200, II. vrste 150, III. vrste 40—60, pšenična moka 275, koruzna moka 200. ajdova moka 850 din za 100 kg. — Drva 60 din kub. meter, jajca komad 1 din, mleko liter 1.50 din, surova maslo 30 din kilogram, grozdje 2 din. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 5 din, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 6 din liter. Hmelj Hmeljska kupčija je šepet oživela. V začetku preteklega tedna ie hmeljska kupčija skoro popolnoma zastala zaradi mednarodnih političnih za-pletljajev. H koncu tedna, zlasti pa zadnja dva dni, pa je zopet oživela. V Savinjski dolini so se pojavili trgovci in potniki, tako da je zadnje dni precej živahnega zanimanja in povpraševanja. Hmelj plačujejo sedaj po 35—38 din kg. Dosedaj Je že prodanega nad 10% letošnjega pridelka iz prve roke, vendar ga Savlnjčani imajo še veliko, saj bo celokupni pridelek znašal približno kakih 18.000 stotov. Letošnji hmelj je prav dobre kakovosti, je večinoma lepo dozorel ter je brez glad je barve in zelo Izrazite arome. Kobule so sicer bolj drobne, vendar zelo fine ln težke. Tujci so t letošnjim savinjskim hmeljem zadovoljni. Hvala Kogu. da se je zaenkrat že odprla pol za izvoz našega hmelja preko morja! Z inozemskimi nakazili je sicer še težava in bo treba morda sem ln tja nekoliko počakati za Izplačilo Izkupička. Upati je, da bodo tudi te težave kmalu odstranje-ne. Ce bo sedanja pot ostala trajno odprta, potem bodo hmeljarji letošnji pridelek brez večjih težav lahko vnovčili in dosegli tudi primerno ceno. Slovenj Oradee Dr. Sfmonitl Lojze ne ordinira do 1. oktobra 1939 Počitniške kolonije mladih delavcev Zadnja počitniška koloniia. ki je bila na Sangradu. in se je vrnila dne 81. avgusta domov, je bila najbolj pestro sestavljena. V njej «e bilo deset steklarskih vajencev iz Hrastnika, deset va- urejene, kdor je slišal, kako skrbno so pazili na posameznika, kako se je skušalo individualno vplivati nanje, brez pritiska, brez sile, je spoznal, da so kolonije, če so tako organizirane, res nad vse^ koristne. Prišel je do sklepa, da. bi bilo treba razširiti udeležbo na kolonijah na vse vajence, na vse mlade delavce. Zvedeli smo. da se trgovski in gostilničarskl vajenci letos niso mogli udeležiti kolonij. Prvi zato ne, ker so večinoma zavarovani pri Trgov-skem bolniškem in podpornem društvu, drugi pa zato, ker jih zakon ne smatra za vajence. Zdi se pa, da bo treba v tem pogledu kaj ukreniti. Glede prvih bo šlo hitro, saj smemo upati, da bo tudi Trgovsko in bolniško in podporno društvo šlo društvu prav tako na roko kakor OlTZD. Pri dru- Pri igri jencev iz Mengša, sedem iz Ljubljane in dva z v rhnike. Z vrnitvijo te kolonije, so počitniške kolonije za letos končane. Z mirno dušo moremo reči, da so kolonije popolnoma dosegle svoj namen. To dokazujejo pisma in razgovori s kolonisti. Od vseh. tudi od takih, ki so bili morda najbolj svohodeželini in se je zdelo, da se bodo najtežje podvrgli redu in disciplini. smo slišali samo pohvalo in izraze zadovoljstva. Kdor je videl, kako so bile koloni le. ki jih je priredilo Društvo za varstvo delavske mladine. gih pa bo treba zakon, ki se tiče vajencev preurediti, da bo veljal tudi zanje. Želimo, da bi se število kolonij pomnožilo, pa da bi vsi mojstri pomagali, da se čim lepše izvedelo. Ne tako kot letos, ko so mnogi |>okazali Ob šahovski deski Med obedom da ne razumejo časa. da ne privoščijo bližnjemu tega. cesar bi bili sami ko so bili vajenci, tako boljše nK Prifakuiem<>. da ho v prihodnje fe je letos DruStvo poslalo na kolonije 204 vajence, želimo, da bi jih prihodnje leto poslalo desetkrat toliko. Kaj bi bilo to v primeru z velikim številom vajencev, ki jih ima samo naša banovina? Saj jih je nad 10.000 in 12.000! Torej dela še ogromnol Gdynia - okno Poljske v svet Z versajsko mirovno pogodbo so Poljaki izgubili sicer Gdansk, staro pomorsko mesto ob Baltiku in na izlivu poljske reke Visle v morje, ki je postalo svobodno mesto, toda dobili pa so zato 146 km morske obali zahodno od Gdanska, od katerih pa pripada 76 km obrežja polotoku, ki se razteza na samem koncu poljske države. Tu so živeli še Poljaki, ki segajo še čez meje v pomorjanske Kašuhe, ki so ostali še tudi po tem miru v Nemčiji. Ker so Poljaki takoj spoznali, da bodo imeli težave z Gdanskom pri svojem prometu, so že leta 1924 sklenili, da dvignejo na mestu male poljske ribiške naselbine na obrežju Baltika, ki se je imenovalo Gdinja, veliko pomorsko pristanišče, kjer bi se ustavljale svetovne trgovske ladje, obenem pa bi tudi Poljska dobila, okno v svet in mogla imeti svoje vojno pomorstvo. Tako je iz volje enega človeka zraslo največje slovansko pristanišče, ki je v 15 letih obstoja doseglo 100.000 prebivalcev I Pač edinstven primer. ki samo kaze, kakšno življenjsko silo izpri- čujejo Poljaki. Gdinja je postala poljsko okno v svet, obenem pa konkurenca Gdansku, ki je tako izgubljal svoj promet. Ves promet iz zaledja je namreč šel mimo njega, dasi skozenj, ter fki-magal Gdinji rasti v to, kar je danes: reprezentančno pristanišče velike sile, kakršna je bila Poljska. Danes govore Nemci, da so njihove čete vkorakale v Gdinjo. Novice ne moremo kontrolirati. Toda gotovo pa je, da je Gdinja že dalj časa obkoljena ter da se bije zanjo I jut boj s suhega kakor tudi z morja. Zato morda teh par besed o Gdinji sedaj, ko se gre za njeno usodo, pride tudi našim bralcem prav. Malo ribiško mestece je v zadnjih 15 letih naraslo na velikansko mesto, kjer so ulice polne petnadstropnih palač in še višje, tako da dela vtis amerikanskega mesta. Je to resnično amerikanski rekord, na katerega je Poljska lahko ponosna, saj je zraslo mesto samo iz njene volje in njene notranje gospodarske moči. Tu je zgostila štiri svoja pristanišča: vojnega, potniškega, trgovskega in ribiškega. Kako je rastel promet te luke, se vidi I Danes nepreklicno zadnjikrat! Danlelle Darrieux najpopularnejša francoska filmska umetnica v ameriški veseloigri duhovitega humorja Ona hoče - on pa nofe ■ ■. Kot partner Douglaa Falrbankl jr. Predstave ob 16., 19. in 21. url KINO UNION« telef. 22-21 Se Iz tega, da je v letu ustanovitve 1924 imelo 10.167 ton prometa, leta 1930 — torej čez 7 let — ze 3,626.464 ton in sedaj že preko 10 milijonov letno. Pristanišče so resnično zidali deset leL šele 1934 so zaključili graditev, kakor so jo zamislili leta 1924. Toda s tem, da je pristanišče samo dobilo dokončno lice, se še ni nehalo razvijati mesto, ki je od leta do leta kazalo večjo stavbeno gibanje, tako da je v teh letih zraslo med največja poljska mesta. Nekatere stavbe, kakor kolodvor, pošta, predvsem pa vojaški mornariški zavod, spadajo med reprezentativne stavbe novejše poljske arhitekture. Razumljivo je. da je Gdinja pomenila za Poljake vse, da so žrtvovali za svojo morsko obrambo težke denarje ter da so misel poljskega morja propagirali z največjo ljubeznijo in žrtvovanjem. In čim večja je bila nevarnost za poljsko morje in koridor, tem bolj je v njih rasla gotovost in pripravljenost tudi z orožjem braniti to morje in to zemljo, ki jim pomeni široki svet. Ce ie res, da je Gdinja padla, se je zaprla Poljakom pot v •široki svet, okno, ki je iz Poljske delalo velesilo. Toda kljub temu ostane Gdinja največji spomenik poljske delavnosti, navdušenja, energije in samo-žrtvovanja, kakor jih imajo drugi narodi le malo. V okolici Zenice se vdira zemlja Že nekaj let se v okolici Zenice v Bosni, zlasti v vaseh Stranjani, Kozarci in Podbrežje postopoma vdira zemlja. Na ta način propadajo rela polja in njive, hiše in gospodarska poslopja pa pokajo in se rušijo. Ta pojav je v zvezi z zeni-škim rudnikom, kajti zemlja se vdira zaradi tega, ker je tik pod površino prepredena z rovi. Zgoraj naštete vasi so obsegale najboljša zemljišča v zeniskem okraju. Vsi tamkajšnji kmetje so bili zaradi tega precej imoviti in so si zgradili hiše iz opeke in kamenja. Toda v zadnjih letih, ko zeniski rudnik razširja svoje rove pod ozemlje teh asi. so pričele vasi propadati. Postopoma iz dneva v dan se na raznih krajih nenadoma vdere zemlja nekaj metrov globoko in tako se uničujejo posevi. Vsi izviri in potoki v okolici so zaradi tega usahnili, tako da morajo kmetje hoditi po vodo nekaj kilometrov daleč. Hiše in gospodarska poslopja v teh treh vaseh se rušijo in samo stalni pozornosti kmetov se je zahvaliti, da ni bilo še človečkih žrtev. Kmetje so pretrpeli že ogromno škodo. Odlična zemlja je danes postala že skoraj povsem brezplodna. Zaradi stalnih pritožb kmetov je rudniška uprava pričela odkupovati ogrožena in poftkodoVana zemljišča. Seveda nudi rudniška iiprava silno nizko ceno, tako da so tudi pri tem kmetje močno oškodovani. Kmetom ne ho preostalo drugega, kakor da se iz teh krajev izselijo. - i Pristanišče Gdlni* wm Kino Kode/jevo tm/. 4/64, Danes in jutri ob 8. uri dva izbrana velefilma Nedolžnost Češki umotvor i Lldo Baarovo, Lad. Bahač-am Koncert v Tirolah Wl»n«rslngtrknaban, Hali Flnkmiallar, Hana Hali Tovorni avto treščil v drevo Celje, 14. septembra. Ob pol 2 zjutraj je Sekovčnikov tovorni avtomobil s Prevalj odpeljal 5000 kg lepenke v Zagreb. Pri zdraviliškem parku v Laškem se je odlomila leva sprednja vzmet, ki je povzročila, da je odpovedalo krmilo. Tovorni avtomobil je v hipu zavozil v levo stran reste, pregazil 2 metra visoko živo mejo in treščil v kostanj v parku. Na kraj nesreče so prihiteli številni letoviščarji. Šofer je bil toliko duhaprisoten, da je pritisnil na zavoro, vendar to ni preprečilo nesreče. Poškodovani sta obe svetilki, odbijač, blatnik in karoserija. Motor se k sreči ni poškodoval. Skupna škoda znaša okrog 10.000 din. Avtomobil so takoj oddali v popravilo tvrdki »Pepel« v Laškem. Elektrifikacija Savinjske doline Celje, 14. septembra. V Zgornji Savinjski dolini bo v kratkem času svetila velenjska elektrika v Nazarjih, Mozirju, Soteski, Letušu in v Malih Braslovčah. Vsi kraji so doslej uporabljali elektriko tukajšnjega lesnega industrialca g. Miklavžina iz Preserij pri Braslovčah. Te dni so elektrifirirali tudi planinske koče, tako Aleksandrov dom, Tillerjevo kočo in Pisker-nikovo zavetišče. Elektrifikacija planinskih koč je važna za razmah tujskega prometa v Logarski dolini. Pomembna pa je tudi zaradi tega, ker bodo zdaj izrabili električni tok tudi posestniki. Kje ie slovaški konzul inž. Harminc? Ker je angleški konzul v Bratislavi dne 2. septembra na poziv svoje vlade zapustil svoje mesto, je tudi slovaška vlada ukazala svoiemu konzulu v Londonu inž. H a r m i n e u , naj takoj zapusti London in se vrne v Bratislavo. Inž. Harminc je prejel ta ukaz najprej telefonično, takoj za tem pa še brzoiavno. Toda minulo je že več kot teden dni, o slovaškem konzulu inž. Harminru pa še ni nobenih vesti. Nihče ne ve, ali je zapustil London ali ne, čeprav so se medtem že vrnili iz Londona vsi člani nemškega poslaništva v I/ondonu. Ker so se v zvezi s tem začele širiti razne govorice, je slovaški zunanji minister dr Durčansky uradno izjavil, da slovaška vlada o svojem nekdanjem konzulu v Ix>ndonu nima no benega poročila in da bo v tej smeri vprašala v Ix>ndonu neka nevtralna država. Poluradna slovaška agencija »Slovak Press« poroča, da bo javnost o izidu teh poizvedovanj obveščena in da se za enkrat Se ne more trditi, da bi generalni konzul inž. Harminc šel po stopinjah svojega tovari-aš v Varšavi (namreč konzula Salmaryja, ki je »v imenu slovaškega naroda in njegovih predstavnikov* poljski vladi pismeno in po radiu izrazil naklonjenost slovaškega naroda v tem sporu z Nemčijo. Slovaška vlada je na to izjavila, da je konzul ftatmary to napravil na lastno pest. njegovo izjavo je obsodila. Šatmaryia samega pa ta koj poklicala iz Varašave in proti njemu uvedla preiskavo. Toda Satmary se doslej še ni vrnil). Nad Hrvatskim Primorjem se je utrgal oblak V sredo so Sušak, Reka in bližnja okolica doživeli strahovito neurje. Že zjutraj ob 3 se je utrgal oblak. Med močnim treskanjem in grmenjem se je ulila tako gosta ploha, pomešana s točo, da so v najkrajšem času začeli divjali s pobočij Trsata silni hudourniki v središče Sušaka. Ogromne množine vode so pričele vdirati v kleti in kletne trgovine. Spodnji del mesta, in to zlasti ulice okrog poštnega poslopja, je voda povsem zalila in prodrla v hiše in trgovine. Ploha je trajala nepretrgoma do 7 zjutraj, potem je prenehala za četrt ure, pa se je spet vlila in padala do 11 dopoldne. Popoldne se je nebo umirilo do 6, ko se je spet vlilo, ftkoda, ki jo je povzročilo neurje, je ogromna. Samo na Sušaku jo cenijo na dva milijona din. Uničene so velike zaloge živeža po raznih trgovinah, razbitih je precej čolnov in manjših ladjic, ki jih je vihar odtrgal od obale. Tudi na Reki je škoda ogromna. Reški tramvaj je moral ustaviti promet, ker je strela poškodovala električne instalacije. Ves avtomobilski in vozov-ni promet je moral hiti ustavljen, ker je voda stala po nekaterih ulicah meter visoko. V. D. Slovenci na »Normandiji« (Konec.) Tudi za razvedrilo je dobro poskrbljeno. Kino predstave so v vseh razredih. Koncerti in razni srečolovi prav tako. Vse to pa je javljeno v posebnem ladijskem časopisu in na informacijskih tablah. Radia pa ni bilo skoraj nič slišati, ker so ee bali razburjenja med potniki, zaradi svetovne napetosti. Posebno lepo so radijski zvočniki opravljali svojo nalogo ob nedeljah, ko so prenašali na ploščah vatikanske zvonove, ki so od tričetrt na deset do desetih vabili katoličane v sv. maši, ki se v vseh razredih opravlja. Obe nedelji sem imel mašo za potnike jaz v III. razredu. Oltar se pripravi v salonu. V II. razredu ee v pisalnem salonu mašuje, za prvi razred pa je posebna in umetniška izdelana kapela. K maši pride precej liudi, ki ee vzpodbudno obnašajo. Tudi za delav-niško mašo je vedno javljeno v ladijskem časopisu »L'Atlanti.ue« in na informacijskih tablah. Nekaj posebnega je to: maševati na odprtem Oceanu, ki nas ziblje sem in tja. Tja grede mi je ljubeznivo stregel g. farmacevt Hubad. Nazaj grede sva pa z g. Ovnom vračala uslugo. Tja grede sva doživela z g. Ovnom posebno presenečenje. Kardinal iz kanadskega mesta Qweheca eminemra Vilaneve je z drugimi duhovniki tudi naju povabil na čajanko. Prav domače je bilo Ob tej priliki sem spoznal tudi franč. prov-inoijala poljske province v Ameriki gospo la Cviklinskega, ki ee je prav zelo zanimal za naše razmere in povedal, da pozna naše slovenske frančiškane v Ameriki. Poleg vsakdanjega časopisa, ki ga dobiš v svoji kabini, pa si lahko krajšaš čas n knjigami in revijami, kar dobiš v ladijski knjižnici vsakega razreda. Če ti je dolgčas, pa vzameš karte in pisemski papir ter pišeš svojim dragim, kar zopet dobiš grati« v pihalnem salonu. Pisma oddaš na ladijski pošti. Ladja ima seveda tudi svojo radio postajo. Ko sem se vračal, sem sprejel od svojih sorodnikov v slovenskem jeziku na ladjo brzojav. Za Slovenca kaj takega ni vsakdanja reč prejeti 6redi Oceana v materinščini pozdrave domačih. Ako je ugodno vreme, pa greš na krov, ki je razdeljen med posamezne razrede. Spodnji krov ima III. razred, ki je z močno ograjo ločen od turističnega. Ta pa ima kar tri krove in daljše proge za sprehajanja. Najudobnejše pa je v I. razredu, ki pa tudi razkošno stane; na eno stran 340 dolarjev Ce pa hoče imeti največji komfort, potem pa mora pripraviti desetkrat več. I. in II. razred imata tudi svoj plavalni bazen, ki meri v premeru 50 metrov. Športniki se lahko poslužujejo športne dvorane PetiČneži si poleg vsega tega še v cvetočem gaju ob prepevanju kanarčkov krajšajo Čas. Otroci pa se smejejo v svojem otroškem salonu kjer jim Gašperček s svojimi lutkami kaj veselega pove. Najraje sem bil na svežem zraku. Ce pa želiš udobno počivati na ležalniku z mehko blazino in toplo odejo ter občudovati neizmernost Ocea-novo in belo resto ki je vedno enaka za ladjo, tedaipa pripravi 2 dolarja za to ugodnost. Kadar je deževalo in se je ladja pozibavala in se nam morska bolezen usiljevala, smo se pa Slovenci kaj radi zbirali v kadilnem salonu in prepevali domače pesmi, katere je posebno Zdravkotov tenor lepo pobarval. Ko smo pa dobili listo potnikov v roke, kjer so bila tudi naša imena, smo pregledovali ln šteli, koliko Sar in Davidov je na ladji. Toda na enega smo bili pa vsi ponosni in ta je g Ivan Vrhovšek — Slovenec, čigar ime je bilo natisnjeno med ladijskim štabom. Seveda sk.varjeno: Wrosek, ker ne Anglež ne Francoz ne moreta prav izgovoriti Vrhovšek. Ta mož je šef tretjega razreda na »Normandiji«. Zo mr. Aug. Kolander iz Clevelanda nas je pred odhodom opozoril na tega gospoda in dal jiosebno priporočilo, naj nam bo postrežljiv In res, marsikatero uslugo nam je storil. Ce je le mogel, se je razgovarjal z enim ali drugim. Jaz pa sem iskal prilike, da bi ga vprašal, kako je prišel do tega mesta Prilika je prišla na zaprtem krovu III. razreda, kjer sem mu ponudil cigareto, ki jo je pa odklonil rekoč: »Oprostite! Moštvu ne dovolim, da bi tu kadilo. Tudi sam ne smem! Potniki seveda smejo« Že iz tega sem spoznal, da ima mož močno voljo. Ljubeznivo in kot da bi sam iskal prilike, da se razgovori o najbolj srčnih zadevah, mi začne pripovedovati zgodbo svojega življenja: »Rojen sem bil pri Sv Vidu pri Ptuju. Hotel sem študirati, pa mi oče ni pustil. V svetovni vojni sem se boril. Po tej sem prišel v jugoslovansko vojsko. Tedaj sem spoznal nekega mesarja, ki me je naučil nekaj mesarske obrti. Preij sem bi! doma očetov pomočnik na posestvu. Potem sem odšel v Zagreb, kjer som se kot pomočnik pri raznih mesarjih Se bolj izvežbal v stroki. V Za-prešičih sem kmalu napravil svojo lastno mesarijo, katero sem pa po smrti svoje žene opustil in šel v Francijo To je bilo I. 1924. Ko sem izstopil na pariškem kolodvoru St. I^azare, nisem vedel, kam bi šel. Srečno sem prišel v hotel, kjer je neki A Iračan znal nemško z menoj go- j voriti. Ta mi je poskrbel službo v velikem me- | sarskem podjetju, kjer nas je delalo 200 ljudi Ob neki priliki se spoznam z nekim doktorjem, ki je imel zveze s francosko linijo ter mi pravi, naj so dobro oprimem francoskega in angleškega jezika, da mi bo poskrbel službo tolmača na ladjah. Skrbno sem študiral Nekoč me pokličejo in vprašajo, katere jezike znam. Naštevam: slovensko, hrvatsko, rusko, srbsko, nemško, francosko in angležko Dobro sem prestal izpit z opombo, naj se angleščine še dobro naučim. Najprej sem bil na majhnem hrodu. potem so me poslali na »Champlina«. Ko je pa 1. 1935 splavala »Normandija«, so me poklicali na njo. Tako sem pa zdaj tu. Težka je ta služba. Noge začno boleti. Malo je počitka. Marsikdo me pa še postrani gleda, češ tujec ima tako dobro mesto!« Zahvalil sem se mu za vse to. Tedaj pa ga že pokličejo njegovi podrejeni... Ko sem mu pa ob neki priliki pokazal slike domačih krajev, se mu je milo storilo in je rekel: »Kot da bi bil doma, se mi zdi!« Za podobo brezijanske Marije pa se mi je prav toplo zahvalil in jo kot dragocen spomin shranil. Sedaj pa. ko mora »Normandija« počivaH v newyorSki luki, kjer Francoska linija vsako leto plača pristaniški upravi 240.000 dolarjev za svoj pristaniški del. je gotovo tftdi naš dragi Vrhovšek tam in čaka svetlejšega časa v stari domovini Z »Normandijo« smo Slovenci res nekako povezani po tem svojem človeku, kakor tudi r zgodovino njenega zadnjega potovanja iz Amorike v Evropo 16. avgusta 1939, ko se nas je vračalo 6 Slovencev domov in z njenim zadnjim potovanjem v Ameriko 23. avgusta, ko so se nekate.l ameriški Slovenci z mr. Avg. Kolandrom vračali nazaj in tako zaključili zgodovinsko potovanje pred izbruhom strašnega krvavega plesa na evropskih tleh. novice Koledar Petek, la. septembra; Marija sedem iulošti; Nikomed, mučenec. Sobota, 16. septembra: Kornelij, papež; Ljudmila, vdova. Novi grobovi V sredo zvečer Je v LJubljani mirno v Gospodu zaspal gospod Ivan Jakopič, uslužbenec Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Pogreb bo danes, v petek ob pol treh popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnik je dosegel starost 74 let. S pokojnim Ivanom Jakopičem zopet lega v grob eden izmed stare Krekove garde. Rajni Ivun Jakopič se je takoj ob pričetku slovenskega krščanskega in socialnega preporoda kot delavec postavil na Krekovo stran. Njegovo ime je zapisano poleg drugih med ustanovitelji katoliškega delavskega društva, njegovo Ime je združeno z ustanovitvijo Krekovega I. delavskega konsum-nega društva v Ljubljani, kakor je Jakopičevo ime tudi trdno zvezano z ustanovitvijo in poznejšim delovanjem Slovenske krščansko socialne zveze. Njegove visoke in lepe postave ni manjkalo na nobeni javni prireditvi, kakor se je tudi kot mlad mož vestno in vneto udeleževal vseh neštetih sestankov in sej, kjer se je gradila tedaj mlada krščanska socialna organizacija slovenskega ljudstva. Po vsej Sloveniji pa je rajni Ivan Jakopič postal znan kot ponosni zastavonoša zastave Slovenske krščanske socialne zveze, ki je v znamenju sv. Mihaela nastopala ne le po Kranjskem. marveč tudi po Koroškem, Goriškem in Štajerskem. Tudi potem, ko mu telesne sile niso več delovale, da bi bil nosil zastavo sv. Mihaela po slovenski zemlji, se je vendarle s svojo ženo in zvesto spremljevalko vsekdar z navdušenjem udeleževal vseh naših prireditev, nastopov in tudi bojev. V Vzajemni zavarovalnici je kot inkasant skoraj polnih štirideset let nenavadno zvesto in vestno izvrševal svojo dolžnost, ter je bil tudi v tem oziru svetal zgled mladim. Naj bo Bog Ivanu Jakopiču bogat plačnikt Žalujoči ženi in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje! Teden Rdečega križa od 17. do vštetega 23. septembra Po čl. 42 točka 11 o društvu Rdečeca križa le en popoln teden (7 dni) v letu, od tretje nedelje v mesrrn septembru do vštete sobote, posvečen prnpaeandni ideji Rdečega križa, nabiranju članov in zbiranju prispevkov v vsej državi. V tem tednu ne sme nobeno drugo društvo zbirati prispevkov, niti imeti kakšnih prireditev, marveč samo sporazumno z Rdečim križem in za Rdeči križ. Teden Rdečega križa se pričenja letos 17. septembra in traja do vštetega 23. septembra. Po zakonu o društvu Rdečega križa se bo v tem času pobirala za vožnje po železnici, z ladjami, aeroplani in vsemi ostalimi sredstvi za iavni promet med dvema ali več kraji obvezno predpisana taksa v korist društva Rdečega križa in sicer: 0.50 dinarjev za vsako vozovnico do 100 dinarjev, a »e po toliko za vsako začeto stotico nad 100 dinarjev. V tem času se pobira poleg rednih poštnih pristojbin za vsako pismo in dopisnico v notranjem prometu posebna taksa po 0.50 din v korist Rdečega križa, katera se prilepi na sami pošiljki s posebno propagandno znamko Rdečega križa. Ta znamka se more kupiti na pošti ali pri vsakem privatnem prodajalcu znamk. Ce bi pošiljalec opustil plačanje te takse, se prepušča prejemniku, da plača to takso. Ce niti pošiljalec niti prejemnik ne plača te takse, se bo vrnila pošiljka kot nedostavljena v oddajno mesto. Tn taksa v znesku 11.50 din se plačuje pri oddaji tudi za priporočena pisma, dopisnice, pakete (navadne in vrednostne) in brzojavke v notranjem prometa. Za pošiljke, namenjene v inozemstvo, ta taksa ni obvezna, vendat se odpošiljateljein z ozirom na cilje društva Rcečega križa priporoča, da jo plačajo tudi za te pošiljke. Taksa v znesku 0.50 din se mora plačevati tudi na vso vstopnice v gledališča, kinematografe in druga podobna podjetja za javno zabavo. Aktualni dogodki in položaj v svetu dokazujejo važnost priprave Rdečega križa za Izvrševanje poverjenih mu težkih in vzvišenih nalog Razen pomoči vojni saniteti za nego ranjencev, ima društvo Rdečeca križa dolžnost, da sodeluje tudi pri organizaciji protizračne in protiplinske zaščite pirebivalstva. Žallboc pa njegova sredstva ne ladorfluifllo in so nesorazmerna v primeri z nalogami, ki ga čakalo v primeru vojske. Zato morajo vni brez razlike nuditi svoje sodelovanje Rdečemu križu z vpisom v članstvo in ga v letošnjem tednu Rdečega križa a svojimi prosto- vojnimi prispevki čim izdatneje podpreti. • — Duhovnu vale ia duhovnike hod« od 18. do 22. septembra. Ker je še dovolj prostora, naj se udeleženci zglase čim prej na naslov: Vodstvo Doma duhovnih vaj, Zrinjekega 9. Začetek v ponedeljek ob 6 zvečer. — Vodstvo. — .Starte dijakov in dijakinj opozarjamo, naj preskrbijo avojim sinovom ln hčerkam dober verski liat Verski list dijaku pomaga živeti notranje življenja, reševati različne dvome, spremljati in usmerjati aodobno njegovo življenje. Zalo skrbni starši ne bodo pod Stolom. — Vpisovanje v drl. priznano enoletne trgovsko učilišče »Čhriitofov učni zavod« — s pravico javnosti — Ljubljana, Domobranska e. 15, se vrši do konca tega tedna, ker bo otvorjen še en oddelek. — Prijave se sprejemajo vsak dan dopoldne in popoldne. — Pojasnila in prospekti na razlago. Zavod uživa odličen sloves po svojih učnih uspehih in prvovrstnem profesorskem zboru. Vodilni in največji zavod te vrste v državi. — Lastno, moderno, novo ioUko poslopja. —> Šolnina smerna. — Premovanje živine v Št. Lenarta nad la« Skim. Kralj, banska uprava dravske banvine v Ljubljani je določila, da bo letos dne 18. sep. ob oni popoldne premovanje. Selekeijsko društvo v Sv. Lenartu nad Laškim vabi članstvo, da privede omenjenega dne vse plemenjake, krave, telice in mlado živino na razstavni prostor. Sosedne občine se vljudno vabijo, da si prireditev ogledajo. — Pri saprtjn, motnjah, v prebavi vzemite zjutraj, ie na prazen želodeo an kozarec naravna »rranz-Josel« grenčtco. — Sodna obdukclla Ivana KSnlga. Kakor smo včeraj med dnevnimi vestmi kratko poročali, so v torak zjutraj ljudje našli na železniški progi pri Skofaljci neznanega moškega z razbito lobanjo. Nezavestnega so prepeljali z ljubljanskim reševalnim avtom na kirurgični oddelek splošne bolnišnice, kjer je kmalu izdihnil. Po papirjih in dokumentih, ki so jih našli pri poškodovancu, gre za 59 letnega Ivana Koniga, doma iz Starega loga pri Kočevju. Včeraj dopoldne je bila na prosekturi splošna bolnišnice sodna obdukcija, ki jo je vodil preiskovalni sodnik dr. Ivan Šketa. Obdukcijo je izvedel zdravnik dr Suher. Nadaljnja preiskava in orožnišks poizvedbe bodo dognale pravi vzrok smrti Ivana KSniga. Splošno je mnenja, da tu ne gra za zločin. — Pedikura je modernemu človeku neobhodno potrebna — toda, da je uspešna, morate rabiti tudi SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. — Huda avtomobilska nesreča pri Novem mestu. Posestnik Jože Cadovan iz Cadraže 15, občina Sv. Jernej pri Novem mestu, je peljal z eno-vprežnim vozom nove peči iz Lavrenčičeve pe-čarne proti mestu. Bilo je zvečer in že precej temno. Naenkrat mu pripelje nasproti avto, ki je Helu,vozil s precejšnjo brzino. Ker voznik nI vozil čisto po desni strani ceste, je krenil hitro na pravo stran. V tem pa se je šofer avtomobila, ki je opazil pred seboj voznika, hotel v hudem diru tudi umakniti. Tako je prišlo do trčenja. Avto se je zaletel v voz s tako silo, da se je konj utrgal In zbežal, voz razbil, voznik Cadovan pa jo odletel po tleh, kjer so ga pobrali nezavestnega. Odpeljali so ga v kandijsko bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so mu nudili prvo pomoč Ker je bilo njegovo stanje skoraj brezupno, so ga prepeljali v torek zvečer z avtomobilom domov. Tudi pri tem prsnoau sa mož ni prav nič zavedal. — Po mnatu ae ftirijo različna govoric« o dogodku, ki pa »o pretirane in se jo nesreča zgodila, kakor Je opisano. Konja so našli Sele drugI dan v nekem okoliškem gozdu. Oblasti so uvedle strogo preiskavo. — Naknadno smo zvedeli, da so ponesrečenca pripeljali domov živega in da se mu stanje boljša, ter bo morda le okreval, če ne bo komplikacij. HOČEŠ BITI: m* stenograf ■ strojepisec w knjigovodja w korespondent v tajnik A pi«. uradnik w dober trgovec vpiši se nujno v Trgovsko učilišče ROBIDA b pravico javnosti Ljubljana, Trnovska ul. 15, takoj. ker se je pouk ie prlčeL, pO- cbi&avi • Tri smrtne prometne nesreče v Belgradu v enem dneva. Pretekli torek je Belgrad zaznamoval kar tri smrtne prometne nesreče. Na Trgu Svobode Je zjutraj tramvaj povozil delavra Avgusta Lončariča, ko je hotel iti čez cesto. Bil je takoj mrtev. Druga nesreča ee je zgodila kmalu za prvo v Kneza Pavla ul. Mehanika Mladena Stankoviča je povozil avtobus in ga namestu ubil. StankovIE Je pri avtobusu popravljal motor. Zaklical je šoferju, naj za poskušnjo požene avtobus. Šofer je to storil. mehanik pa je po nesreči prišel pod zadnje kolo, ki mu je strlo glavo. V Prestolonaslednikov! ulici je učenca Zivojina Petrovčlča. ki se Je s svojimi tovariši igral na ulici, povozil osebni avto. Zivojin je bil takoj mrtev. Kakor je preiskava ugotovila, ne zadene šoferja nobena krivda. * Smrtna irtev iplašenih konj. V Sremeki Mitrovici je 21-letni voznik Nikola Hoboda na strašen način izgubil svoje življenje. Ko je stopal poleg voza, so mu ušle iz rok vajeti in padle na tla. Sklonil se je, da bi jih pobral, pri tem pa ga je zadelo konjsko kopito. Nezavesten je padel na tla in se pri tem zapletel v vajeti. Konja sta v galopu dirjala naprej in vlekla za aeboi nesrečnega voznika. Ko sta ee konja ustavila, je bil Hodoha že mrtev. * 12 dinarjev za delo obleke. Semenišče T Bilolju je pred kratkim razpisalo izdelavo obleke za svoje gojence. Proračunska vsota je znašala 35.150 din. Štirje bitoljski krojači pa so_ izjavili, da so pripravljeni narediti obleke za 3777.75 din in so delo seveda tudi dobili. Računali so za obleko 12 din, za hlače pa celo samo 40 par. • Strossmayerjev osebni brivec. V Djakovu se mudi Pavle Agič, nekoč osebni brivec škofa Strossmayerja. Leta 1902 je šel Agič v Ameriko, kjer se mu je dobro obneslo. Danes je lastnik največjega brivskega salona v San Franciaco. Po 37 letih nepretrganega bivanja v Ameriki je pa postalo domotožje tako hudo, da se je odločil za obisk domovine! V Djakovu večkrat obišče grob velikega škofa, v čigar službi je bil kot mlad fant. * Nemški parnik v dubrovniškl luki. V Dubrovnik je prispel iz Bara nemški parnik »Dres-den«, ki vozi tovor nafte. Po kratkem postanku je parnik nadaljeval pot v Benetke. — Po najnovejših vesteh italijanski čezmorski parniki, ki bodo apet upostavili promet z Ameriko, ne bodo več pristajali v naših lukah, kakor so prej. Dne 18. t. m. odpotuje iz Trsta v Newyork parnik »Vul-canla«, ki ee ne bo ustavil v nobenem jugoslovanskem pristanišču. * 280 kg težak jelen ustreljen. Posestnlk-lovec Ignac Paulat iz Virovitice je na avojem lovišču v gozdu Vis-Metika ustrelil krasnega jelena šestnajsterca. Ubil ga je z mojstrskim strelom iz daljave 60 metrov. Jelen je bil star 8 let, dolg 2.10 m in težak 280 kg. Imel pa je samo en rog. Neki virovitiftki mesar Je prodajal meso ubitega jelena po 8 din za kg. • Drina tatvina v vlaka. V osebnem vlaku na progi Vinkovci—Vukovar se je v eni preteklih J noči pripetil izredno drzen, pa tudi uspešen pri-: mer tatvine. Žrtev spretnega žeparja je postal | upokojeni sodnik Nikola Igič iz Cereviča, ki mu je tat odnesel listnico z 8900 din gotovine, velik briljantni prstan v vrednosti 40.000 din in zlato uro z briljanti, vredno 10.000 din. Sodnik sumi, da ga je okradel neki približno 80 let star moški, ki se je z njim vozil v istem oddelku. • Zločin »dinamiterosa«. Dinamiterose ao v španski državljanski vojni imenovali one drzne Novo poštno poslopje v Kranju V ponedeljek, 18. seplembra bo na tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani prva licitacija za zgraditev velike nove pošte v Kranju. Kranj je sicer znan po svojih hotelih, ki so si prisvojili poštno ime, sedaj bo pa dobil v resnici še novo pošto prav v središču mesta na vogalu Majstro-vega trga in Bleiwei»ove ulice. Pošta bo stala za poslopjem mestne občine in v podaljšku mestne stražarnice. Njej nasproti pa stoji deloma Savni-kova trgovina in Fockov hotel »Nova pošta«. Na parceli, kjer bo stala pošta, stojita že dve stari mali hišici. Dosedanja ozka Bleivveisova ulica bo z novim poštnim poslopjem pridobila, saj bo razširjena za dva metra. Novo poštno poslopje bo ob Maistrovi ulici dolgo 26 metrov in pol in prav toliko ob Bleiwei-svi ulici. Stavba bo precej široka, saj bo trakt ob Bleiweisovi ulici širok 15 m. Ker bo zazidan v strnjenem sistemu, bo imel le majhno dvorišče, široko 6 m in dolgo 16 m. Stavba bo cnonadstrop-na in bo do kapu visoka 12 m. Streha bo enokap-nica in bo ob zunanjih stenah dvignjena. Fasada bo zelo lična, enostavna in poudarjena e horizontalnimi črtami. Glavni vhod bo s trga, z Bleiwel-sove ulice pa bo na kraju stavbe, kjer ae bo tiščala May»rjevega poslopja, uvoz na dvorišče. S svojo zunanjostjo bo poslopja lepo povzdignilo Kranj. Po navodilih poštnih oblasti je načrte izdelal banovinski projektant ini. arh. Benjamin Svetina. Preračuni za popolno dograditev poslopja z vsemi inatalacijami znašajo 1,540.000 din. Trakt, ki gleda na Majatrov trg, bo podkleten. V klateh bodo pralnica, drvarnica in skladišča za pottno telegrafsko gradivo. Prav tam bo tudi precejšen prostor za telefonska akumulatorje. V ori-tličju bo glavni vhod z Majstrove ulice, ki vodi v zaprto vežo In naprej v zaort vetrolov. Iz tega ja dostop v poštno halo, v kateri so ob dveh straneh iklenjeni pulti za uradnike ob 8 okencih. Prostor za občinstvo je širok 6 m in dolg 10 m. Vsa poštna dvorana pa jc dolga 13.3 in široka 9.5 m. V tej hali bo pisemska in denarna pošta, prav tako pa tudi paketna pošta. Iz hale bn vhod v čakalnico za telefonske pogovore, kjer bo tudi okcnce za oddajo telegramov. Iz pasaže pa bo dohod v posebno sobo za oddajo večjih paketov, na dvoriščno stran pa bo še soba za pismonoše ln kartiste. Za temi pa bodo poštni predali, ki bodo dostopni iz vetrolova, Na vogalu stavbe bo dostopna iz hale tudi blagajna. Na desno od veže bo v pritličju stopnišče, naprej pa predstojnikova pisarna a predproatorom, z vsemi pritiklinami ter enosobno stanovanje za hišnika. V prvem nadstropju bodo v traktu ob Blei-weisovi cesti na dvoriščni strani shrambe za aparate, prostori za vse potrebne pritikline, mehanična delavnica in poštni razdelilnik. Nad pasažo bo avtomatska centrala, ob Blcivvelsovi ccsti pa več sob za telefonske in telegrafske naprave in centrale. Na Maistrov trg bo gledala čakalnica z dvema telefonskima celicama, prav tam bo tudi arhiv. Desno od stopnišča pa bo stanovanje za upravnika pošte, obstoječe iz dveh sob, kabineta in pritiklin. V podstrešju bo uporaben tisti del, ki gleda na cesto. Ker je upravičeno upanje, da bo licitacija prihodnji ponedeljek uspela, bodo z graditvijo mogli začeti že to jesen. Ker gradbena dela sama ne bodo napTavliala nobenih težav, bo zgradba lahko že prihodnje polebje dograjena in opremljena, tako da ae bo n« jesen pošta že Uhka selila v noro poslopje. Ljubljana, 15. septembra Radio Ljubljana Petek, 15 sept.? 12 Naie peeml (ploMe) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Slovenska glasba (Radij, orkeater) — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Obiaki pri naiih materah (gdč. Anica Lebar) — 18.20 Waldteuflovi valčki (plošče) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Kotiček SPD: Slovenski planinci v bolgarskih planinah (g. Ivo Marsel) — 1940 Nac. ura: Sveta gora ln na njej samostan Hilendar (Branko Mašič, knjii • Zgb) — 20 Koncert moškega zbora »Sloge« — 20.43 Koncert Radij, orkestra —22 Napovedi, poročila — 22.80 Angleške plošče. Drogi programi Petek, 15. aetembra: Zagreb: 20 Klavir — 20.45 Violončelo — Sofija: 20 Oiordanova opera »Andre Chenier« — Trst-Milan: 17.15 Violončelo — 21 Igra — 21.30 Pesmi in plesi — 22 Slmf. konc. — Rim-Bari: 21 Opera — Florenea: 21.15 Igra — 2150 Izbrana gl. — 22.15 Pleana gl. — Beromttnster: 20 Švicarske pesmi — 20.20 Zab. konc. — 20.50 Igra »Katarina Velika« — Sot-tens: 20.05 Ork. konc. Monte Ceneri: 20.15 Violina — 20.35 Konc. prenoat — Bukarešta: 19.55 Operna gl. — 21.15 Plesna gl. — 22.15 Konc. firenos — Luksemburg: 20.15 Kvintet — 21.15 gra — 21.46 Violina — H8rby: 20 Gounodova opera »Romeo in Julija«. Sestanki Dekliški krožek Šentjakobske prosvet« ima danen ob 8 sestanek pri Zagorcu. Ker ao na epo-redu zelo važen sestanek, prosimo, da se ga polno- številno udeležite. — Odbor. Cerkveni vestnik Kongregacija seniorjev pri oo. frančiškanih se prične zopet v ponedeljek 18. t. m. in bo vsak ponedeljek ob 8 zvečer. - Vsi tovariši vljudno vabljeni. Stolna kongregacija Marijinega varstva ca gospo prične novo kongregacijako leto a shodom, ki bo dane« ob petih popoldne. Vse goape članice, naj 6e shoda polnoštevilno udeležijo! Lekarne Nočno služb« imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ieva cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. vojščake, ki so šli nad sovražnika z dinamitom ter pri tem stavili na kocko svoja življenje. Isto ime bi dali lahko tudi lopovom, ki z dinamitom pobijajo ribe. V bližini Šibenika je te dni trojica mladih ljudi pobijala ribe z dinamitom. Mimo je prišel delavec Joco Belamarič. ki jih je opozoril na škodljive posledice uporabe dinamita pri lovu na ribe. Toda mož je slabo naletel. Eden od trojice je vrgel proti njemu prižgano dinamitno patrono. Belamarič je sicer pravočasno odskočil, toda kljub temu je utrpel od eksplozije hudo rano na desni nogi. Vse tri mladeniče je policija prijela in bodo strogo kaznovani. Delavca pa so morali prepeljati v liolnišnico. * Stara granata ga je ubila. V vasi Slatini v okolici Sarajeva je 18-letni pastir Albert Ozmo našel na pašniku staro granato, ki je ležala tam še tz svetovne vojne. Pastir je radovedno pričel preiskovati granato. Naenkrat pa je eksplodirala ln ga na mestu ubila. * Is žalosti nad smrtjo iene skočil pod vlak. Med železniškima postajama Rajič in Okučani v okolici Novake so našli na progi truplo ključavničarja Djure Mačaševiča, ki je bil zaposlen v kurilnici v Zagrebu. Kakor je ugotovila sodna komisija, je Mačaševič skočil pod brzi vlak, ki mu ie povsem zdrobil glavo in jo odtrgal od trupla. Mačaševič je šel v smrt iz žalosti za ženo, ki je pred kratkim prav tako izvršila samomor. V njunem zakonu ni bilo soglasja, predvsem zaradi velike revščine, v kateri sta živela. Za njima je ostalo troje nepresrbljenih otrok. * Milijonarja so »asačili pri tatvini. Osijek je v torek popoldne doživel nenavadno senzacijo, katere prizorišče je bil lokal veletrgovine Miokovič in Drndarskl na Trgu kralja Petra. Tam je šef osiješke politične policije Matovič zasačil pri tatvini vukovarskega restavraterja Ivana Schlanga, zelo bogatega Človeka, ki sam o sebi trdi, da je milijonar. Matovič je opazil, da je Schlang v trgovini v trenutku, ko se je prodajalec obrnil proč, •trpal neko perilo pod suknjič. Matovič je poslal za Schlangom redarja, ki ga je ustavil in prelskal. Našel je pri njem 11 ženskih svilenih kombinež. Schlang je odločno tajil, da bi to perilo ukradel, toda ljudje iz trgovine so spoznali svojo roko. Da bi še bolj odvrnil sum od sehe, je povedal, kdo je in da je prišel v Oaljek z lastnim avtomobilom In da je milijonar. Toda vse to mu ni nič pomagalo. Na policiji so kmalu ugotovili, da je vse res, kar je trdil, razen glavnega, da namreč kombinel ni ukradel. In to ie bilo dovolj, da 6o ga, čeprav Je milijonar, pridržali na policiji v zaporu. Anekdota Lirik Buchanan je zelo oboževal londonsko lepotico lady Elisabeth. Imel pa je tekmeca v osebi znanega kirurga, zdravnika lepe lady Elisabeth. Nekoč, ko so se vsi trije sestad, je postal zdravnik nervozen, ker ie imel Buchanan v pogovoru glavno besedo. »Ce boste s svojim klepe-tante.n škodili zdravju lady Elisabeth. jo bom jaz zdravil,« je strupeno pripomnil. »Gospod,« je odvrnil pesnik, >če boste vi s svojim zdravljenjem umorili lady Elisabeth, jo bom jaz naredil nesmrtno.« »MI nikakor ne Itnarirao, sedimo na luknjah T ceveh.« |1)UBI)4N4 Rejenec Ivan Ulfetfč v sodnih zaporih Ljubljana, 14. septembra. Grosupeljski orožniki so z včerajšnjim jutranjim vlakom pripeljali v Ljubljano 15 letnega rejenca Ivana Uljetiča, ki Je bil -nekako neposredna priča groznega dvojnega roparskega umora nad gospodarjem Jožefom Nučičem in njegovo ženo Marijo, ki sta ju dva maskirana razbojnika ponoči od sobote na nedeljo na njiju domu v Blalu pri Grosupljem pobila, ju s sekiro strahovito raz-mesarila in nato pobrala 2()00 ain gotovine. 0 groznem zločinu smo že obširneje poročalL Ivan Uljetič je bil rejenec obeh žrtev. Kot Sluten deček je prišel Iz ljubljanskega dečjega doma v rejo h Kovačevim. V šoli je Uljetič slabo napre- doval. Skrbstvena oblast, ki vodi strogo nadzorstvo nad rejenci v ljubljanskem sodr.em okraju, je odredila, da so dečka, ki je po poreklu Dalma-tinec, poslali v dečji dom v Trogir, da uživa tam nadaljno vzgojo. Poka.na Marija Nučičeva je silno vzljubila rejenPka in ga je imela kot za 6vojega. Težko ga je pogrešala. Ko jo je Uljetič letos za počitnice naprosil, naj ga sprejmo na dom, je to radevolje dovolila ln so (Jljetiča iz Trogira poslali k Nučičevim. Deček se ni dosti brigal za vaške dečke, družil se je rajši z raznimi starejšimi moškimi in »vandrovci«, ki so večkrat prenočevali pri Kovačevih. Od nedelje do včeraj so grosupeljski orožniki ponovno zasliševali rejenca Uljetiča. ki se Je izmišljeval rame zgodbe in se zapletal v huda protislovja. Tako je navajal različne okolnosti, kako sta razbojnika prišla v hišo. Nato pa je svoje izjave začel preidicevati. Rejenca Ivana Uljetiča eo grosupeljski orožniki, ker je bil podan prav r.ujen in utemeljen sum, da je moral deček vsaj neposredno sodelovati pri zločinu, iz,ročili v preiskovalne zapore okrožnega sodišča. Tam so mu odkaaali posebro celico. Orožniki pa so državnemu tožilstvu predložili prav obširno poi čilo o dosedanjih mpehih njihovih poizvedb in tudi vse zapisnike, ki so jih bili sestavili med zasliševanjem rejemca Uljetiča. Proti Uljetiču je bila odrejena kazenska preiskava in z njo v zvezi preiskovalni zapor. V interesu eodne preiskave, ki je poverjena preiskovalnemu sodniku dr. Ivanu šketu, ni mogoče sedaj poročati nekaterih zanimivih in tehtnih okolnosti. Pravi razbojniki še niso v rokah pravice. Osumljene so bile že neikatere osebo, ki so ee pojavljale zadnje čase v majhnem, prijaznem naselju Blatu, ležečem ob glavni cesti proti Novemu mestu. Uljetič napravlja vtie potuhnjenega dečka. — V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo io otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množi* nah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar oe izkaže neučinkovito. _OgL rej. S. br. 30474/35._ 1 Kulturna dolžnost vseh slojev, posebno pa pridobitnih, je, podpirati svoje gledališče, zato bi moral biti posel predstav oziroma abonma za vse zavedne narodno čuteče ljudi, obvezen. Gledališče podpira številen obisk tako, da nudi predstave po izredno nizkih cenah, posebne ugodnosti pa uživajo abonenti, ki imajo 30 do 40% popusta na dnevne cene. Vse, ki se zininiajo za abonma, opozarjamo, da eo jim na razpolago vse informacije v veži dramskega gledališča do vštevši 16. t. m. vsak dan od 10 do 12 in od 15 do 17. 1 Rezervne častnike in vojaške uradnik« opozarjamo, da je na uradni deski na magistratu in v vojaškem uradu nabit razglas glede oddaljevanja iz kraja svojega bivališča. 1 Rdeči križ v Ljubljani bo imel v Tednu Rdečega križa svoj nabiralni dan v nedeljo 17. t. m. od 9 do 12. V nedeljo bo med nabiranjem konceTt vojaške godbe v Zvezdi ob 11. Ob zaključku Tedna Rdečega križa v soboto 23. septembra bo tudi koncert vojaške godbe v Zvezdi ob 17. Kranj Zanimiva razstava žab. Na Stari pošti |e odprta razstava naravno preparirnih žab, ki predstavljajo človeško življenje. Razstava je odprta vsak dan od 8 zjutraj do 9 zvečer in bo ostala v Kranju do 19. septembra. Kino Smartinski dom. Kot začetno predstavo zimske sezone bo predvajal kino Šmartinski dom v dneh od 15.—17. septembra dva velefilma in sicer: Kraljevič in siromak, velefilm iz burnih časov angl. zgodovine po romanu Marka Tvvaina. Glavna vloga Errol Flym. Drugi film Ljubezen Tatjane Petrovne, v glavni vlogi Claudette Col-bert in Charles Boyer. Spored predstav: petek, 15. sept. ob pol 9 zvečer Tatjana Petrovna, ob 10.15 zvečer Kralj in siromak. Sobota, 16. t. m. ob pol 9 zvečer Kralj in siromak, ob 10.15 zvečer Tatjana Petrovna. Nedelja, 17. t. m. ob pol 11 dopoldne Kraljevič in siromak (matineja). Ob 3 popoldne Tatjana Petrovna, ob 5 Kraljevič in siromak, ob 7 Tatjana Petrovna in ob 9 Kraljevič in siromak. 1 1 Franjo Stlplovšek razstavlja. V nedeljo, dne 17. septembra, bo po daljšam presledku odprl kolektivno umetnostno razstavo svojih del slikar Franjo Stiplovšek. RamUvil bo vsa pomembnejša dela poslednjih desetih let, zlasti olja in lesoreze. Vse ljubitelje upodabljajoče umetnosti opozarjamo na to izredno razstavo, ki bo odprta od nedelje naprej vsak dan od 9 do 13 v Jakopičevem paviljonu. I Dr. Josip Petrič ordinira za splošno In zobno zdravilstvo, Ljubljana, Florijanska ulica 26. 1 Danes je zadnji dan vpisovanja na srednjo glasheuo šolo (drž. konservatorij) v Ljubljani. Gojenci ee sprejemajo v zavodovi pisarni od 9 do 12 Ln od 15 do 17. Vsi gojenci naj pridejo v ponedeljek 18. t. m. ot> pol 5 popoldne v Huba-dovo pevsko dvorano poslopja Glasbene Matice v Gosposki ullei k dodelitvi k posameznim profesorjem in določitvi urnika. Redni pouk v vseh letnikih in oddelkih srednje glasbene šole se bo začel v torek 19. t. m. 1 Mladini je za splošno izobrazbo tudi glasbeni pouk neobhodno potreben. Najboljša glasbena šola v Ljubljani Je šola Glaslx«ne Matice, na kateri ee poučuje klavir, violina, petje in vsi inštrumenti ter teoretični predmeti. Gojenci za glasbeno šolo se še vedno sprejemajo v Matični pisarni. 1 Kinematografska sezona se je začela. Ljubljanski kinematografi so začeli z jesenskim sporedom, ki nam obeta za glavno sezono večje število dobrih filmov. Tudi občinstvo je z nastopom kinematografske sezone, še bolj pa s koncem lepih dni začelo v obilnem številu obiskovati ljubljanske kinematografe. Je pa seveda še drug razlog za obilni obisk. V v»eh kinematografih točajo žurnaii, ki prinašajo tudi prizore i bojišč v F.vropi in slike velikanskih vojnih priiprav ev-ropukli velesil, ki »o stopile v vojuo. Zato ni čudno, če jo med obiskovalci kinov v veliki večini mladina. I Zadnje deževje je močno shladilo ozračje. Zadnje dni se je jesen pokazala v pravi luči in so deževni nalivi prinesli nad Ljubljano jesen, kakršne ee bojimo. Ozraflje se Je močmo shladilo bi že so se pokazali na ulicah plašči in površniki, zlasti v jutranjih In večernih urah. Ob zadnjem deževju je na planinah zapadlo tudi nekaj snega. Ta sicer najbrž ne bo obstal, vendar pa je resen znanilec hladu, ki bo prevladoval letošnjo deževno jesen, ki je napovedana. 1 Na kolesu je postalo slabo trgovskemu potniku 35 letnemu Ivanu Žnidaršiču iz Maribora, ko se je peljal če* Dvorni trg v Ljubljani. Pri padcu se je tako potolkel po glavi, da so ga morali reševalci prepeljali v ljubljansko bolnišnico. 1 Drzen tat je vlomil v stanovanje Teodorja Račiča v Smoletovi ulici 9 v noči na 12. t m. Tat je odnesel dva moška Jopiča, vredna 1000 din, moške rjave čevlje in dve denarnici, v katerih Je bilo 850 din. Ptul 1'radni dan Zbornice za trgovino, obrt ln Industrijo v Ljubljani bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v če-tTtek, dne 21. septembra, v prostorih Združenja trgovcev za mesto 1'tuj, Narodni dom. Jesenice Kino Krekov dom predvaja v petek, 15. »epi. ob pol 9 zvečer »Ženske v okovih«, v soboto, 16. septembra ob pol 9 zvečer »Demon ljubezni«. Pri obeh predstavah odličen dodatek. Maribor v „zračnem napadu" Prva nenapovedana vaja - Mariborčanom ie manjka discipline Maribor, 14. sept Komaj smo v današnjem »Slovencu« objavili navodila, kako se morajo Mariborčani obnašati v primeru napad iz zrak, že smo imeli dnes prvi takšen »napad«, ki je prišel čisto iznenada. brez vsakega prejšnjega obvestila. Točno ob 12, ko se zapirajo vse trgovine, tovarne in druge poslovalnice ter se vsuje jo na cesto tisočere množice, je naenkrat presekal mestni trušč alarm, ki je naznanjal napad. Plat zvona v mariborskih cerkvah in odsekani piski siren so ostro rezali zrak. — Ljudje, ki niso o vsein ničesar vedeli, so postali naenkrat vznemirjeni, za nekaj minut je nastal na ulicah kaos, katerega pa so številne policijske straže skušale urediti. Pri tem so se odigravali zanimivi prizori. Kolesarje, pešce, branjevke z njihovimi vozički so stražniki ustavljali na cestah ter jih naganjali v »zaklonišča«, ki so jih zaenkrat predstavljale veže in razni lokali. V takšnih vežah se je ponekod nagnetlo do sto ljudi. Mariborčani pa so pokazali pri toj priliki malo smisla za resnost vajo in za disciplino. Povsod na ulicah so se videli kolesarji, ki so se odtrgali iz gruče, katero je stražnik spravljal v zaklonišča so v divjem diru hiteli mimo policistov proti domu. Tudi pešci so pokazali isto stremljenje, le da so jih stražniki lažje krotili. Neobhodno pa bo potrebno, da so v tem pogledu meščani disciplinirajo, če ne bo šlo" zlepa, pa zgrda. Takšne vaie so preveč resnega značaja, da bi se ljudje iz njih norčevali. Na znak vzbune se je videlo, da so mariborske ekipe za pasivno obrambo dobro izvežbane in pripravljene. Nekaj minut po alarmu so se že videle na ulicah skupine ljudi, ki so z maskami v rokah hitele na svoja določena zbirališča ter se od tam primerno opremljene spet pojavile na odrejenih pozicijah v mestu. Pa še nekaj se je pokazalo: sedanje alarmne naprave ne zadostujejo. V ^stanovanja, zlasti če so okna zaprta — in v pisarne se plat zvona in žvižg tovarniških siren zelo slabo čuje. Prav tako se ga lahko presliši v mestnem trušču, zlasti opoldne, ko je promet največji. Potrebne bi bile v mestu posebne alarmne naprave, kakor jih imajo drugod. Kakor smo že javili, se bodo od sedaj naprej vršile takšne vaje v Mariboru pogostoma. Vršijo se zelo temeljite priprave, da se v pogledu obrambe pred napadi iz zraka v Mariboru nadoknadi to, kar smo zamudili v primeru z drugimi mesti v naši državi. Tako je sedaj že urejeno skladišče za orodja in predmete, ki se rabijo v pasivni obrambi, poleg skladišča je poseben kemični laboratorij s preizkuševalnico za plinske maske in za razne pline, zraven pa tudi prostori za posebno šolo, v kateri se poučujejo Člani ekip za pasivno obrambo. Ta šola že posluje ter se vršijo vsak veečr posebna predavanja. Vse mesto je razdeljeno na posamezne obrambne okraje, v katerih delujejo raznovrstne ekipe, tako ruševinska, sanitetna, gasilska in kemična. Vsaki ekipi načeljujejo strokovnjaki. Moštvo teh ekip je že dobro izvežbano. Po novi uredbi o pasivni obrambi so dolžni sodelovati pri teh nalogah vsi prebivalci, ki niso sposobni za vojaško službo brez razlike spola ter imajo tedaj, kadar vrše svojo dolžnost, položaj javnih organov. V Mariboru še manjkajo zaklonišča, tako v mestu, kakor pri tovarnah. Tudi v tem pocledu se sedaj naglo dela. Določile se bodo v mestu v vsaki ulici posebne kleti, ki se bodo primerno oja-Čile. Zaklonišča bodo posebej označena, tako da bodo ljudje dotično ulice točno vedeli, v katero zaklonišče spadajo, z lahkoto pa jib bodo našli Pogled na mesto Lublln, kamor s* jc najprej preselila poljska vlada. ludi pasanti, ki se bodo tedaj nahajali v območju najbližjega zaklona. Tudi mariborske tovarne bodo morale taka zaklonišča graditi za svoje delavstvo. V bodoče, ko bodo ta zaklonišča gotova, se bodo morali ljudje ob priliki takšnih vaj, kakor je bila današnja, zateči vanje, ne pa iskati zaklona po vežah in gostilnah, kakor danes. m Razglas proti navijanju cen objavlja tudi tržno nadzorstvo v Mariboru. V razglasu se opozarjajo vsi trgovci, medarji, pekovski mojtstri, gostilničarji itd. na resne posledice, ki bi jih imelo morebitno navijanje cen katerih koli življenjskih potrebščin, obenem pa se pozivajo konj umcntje, «ia prijavijo tržnemu nadzorstvu vsak tak primer, ki so bo najstrožje kaznoval. m Nova odmera pridobnine za zdravnike. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša: Odmera pridobnine in davka na poslovni promet za zdravnike za leto 1939 jc bila z odlokom dravske finančne direkcije v Ljubljani razveljavljena. Zaradi tega se bo izvršila nova odmera dne 2. oktobra t. L ob 9 zjutraj. Davčni odbor bo ponovna obravnaval prvotne predloge davčne uprave za odmero pridobnine in davka na poslovni promet za leto 1939 in 6icer tako, kakor da sc sega dne 20. julija t. I. ne bi bila vršila. Predlogi so razgrnjeni ter se lahko pogledajo na mestnem poglavarstvu v času od 16. do 30. septembra. m Pešci so dobili označen« prehod« na križiščih. Tudi v Mariboru ee je pokazala nujna potreba po večji discipliniranosti pešcev v cestnem prometu. Zlasti na prometnejših križiščih je križ, ker ljudje hodijo čez cesto brezglavo, vse povprek, pa se baš zaradi tega dogaja v Mariboru toliko prometnih nesreč. Radi tega ee bodo na križiščih v tlaku posebej označili pasovi, ki bodo določeni pešcem za prehod z ene strani ulice na drugo. Sedaj, ko se v Mariboru na veliko tlakujejo ulice, je priložnost, da ae križišča primerno označijo. Železne ploščice, s katerimi so označili prehode za pešce na obeh dohodih na moet, se niso obnesle, ker so premalo vidne. Mestna občina je zaradi tega naročila posebne klinker* ske kocke svetlorumene barve, « katerimi se bodo s precej širokimi pasovi označili na križiščih prehodi za pešce. Kocke izdeluje nova naša tovarna, ki je bila nedavno zgrajena v Savinjski dolini. Ker še niso dospele, so ostala zaenkrat križišča na nekaterih ulicah, ki ee sedaj tlakujejo, še netlakovana. m Mestni avtobus od prihodnje nedelje naprej ne bo več redno vozil na Pohorje. Vozil bo le, če se bo do sobote popoldne prijavilo doitolj-no število potnikov. Prijave sprejema prometna pisarna na Glavnem trgu. Ukinjen je tudi avtobusni promet na Mariborski otok. m Varčujte z vodo. Mestno poglavarstvo sporoča vsem odjemalcem vode, da se od današnjega dne pa do preklica prepoveduje vsako namerno trošenje vode kot n. pr. škropljenje vrtov, troto-arjev, cest, prekomerno up>orabo kopalnic itd. Nadalje se ponovno pozivlje hišne posestnike, da dajo nemudoma popraviti vse iztoke, izplakoval-na stranišča, kjer gre, kakor je ugotovljeno, dnevno v izgubo 1 milijon litrov vode. Kdor se ne bi pokoril gornji prepovedi in pozivu, ga bo mestno poglavarstvo kaznovalo po čl. 90 zakona o mestnih občinah in čl. 63 pravilnika o mestnem vodovodu. Kontrolo bodo vršili uslužbenci meetnega vodovoda. m Tudi gledališki abonent — neuradnik plačuje svoj abonma v 8 mesečnih obrokih ter si more z nijim precej prihraniti. Zato naj tudi neurad-niki sežejo po teh ugodnostih in naj čimprej gledališki blagajni prijavijo abonma. m Del je odpravil prah. Maribor je že dalj časa trpel zaradi neznosne nadloge prahu, proti kateremu je bila borba brezuspešna, ker je začelo primanjkovati vode v vodovodih ter ao morali škropilni vozovi jemati vodo U Drave. Zaradi tega ita bila v akciji samo oba motorizirana škro-pilnika, dočim ao škropilni vozovi na konjsko vprego počivali. Naravno, da nista zamogla oba avtomobila zado«ti škropiti vseh mestnih ulic. Zaenkrat je sedaj pomagal dež, ki se j« v noči na četrtek v plohi vtul ter jc ceste temeljilo izpral. m Zahvala Družina Kocjanova v Melju se iskreno zahvaljuje vsem znancem, prijateljem, Prosvetnem društvu v Melju in čaatili duhovščini, ki io na zadnji poti epremljali ljubljeno hečrko. Enaka hvala tudi vsem, ki »o darovali vence in cvetje. m Zgodba o nezvestem ženinu. V Maribor je priapelo iz Kranja dekle, ki j« proeila tudi policijo za pomoč, da ji poišče ženina. Dejala je. da ji je fant izvabil 42.000 din, potem pa je izginil. m Otrok i č je opekel V bolnišnico so pripeljali iz Negove 3 letnega Tončka Lončarlča. Fantek j« prevrnil po sebi lonec vrele vode ter se hudo opekel, Celje c Razpis -H-TTi-n- Csljtko mestno gledališče razpisne abonma za sezono 1939-40. Gostovalo bo v tej sezoni mariborsko Narodno gledališče. Uprizorjenih bo 10 pradatav, od tah šest dramskih, dve operni ki dve operetni. Gostovanja sc bodo črpala iz mariborskega repertoarnega načrta in bi se predvidoma uprizorile sledeče drame: 1) Cankar-Skrbinšek: Hlapec Jemej; 2) Gorki: N» dnu; 3) Milne: Gospod Pim prihaja; 4) Shaw: Pygmalijon ali Lkemerci; 5) Schiller: Kovarstvo in ljubezen; 6) Lope de Vega: Pametna norica. — V operi: 1) Prodana nevesta in Ples v maskah (Verdi). — V opereti pa bi gostovali z Dijakom pro-sjakom in Ciganom baronom — Predstav« bodo ob sredah, v izjemnih primerih pa tudi ob petkih. Prva predstava bo v sredo, 11. oktobra t L Va« drug« predstave se bodo pravočasno naznanile potom časopisja in plakatov. — Prijave za abonma sprejema od 18. septembra do 7. oktobra t. 1. trgovina »Slomškove tiskovne zadruge, Celje«, poleg Marijin« cerkve. Abo-nentom lanske sezone so rezervirani njihovi sedeži do 31. septembra t. L Od 1. oktobra dalje ae ne bodo rezervirali nobeni sedeži več in bo isti novim interesentom na razpolago. Posameznih sedežev v ložah se v tej sezoni abonentom ne bo oddajalo. Abonma te lahko vplačuje tudi v šestmesečnih obrokih, prvi obrok pri vpisu. Ker je abonma veliko nižji od rednih cen, se poziva celjsko občinstvo, da se tega v največji meri posluži. c Mladina se je vrnila. Včeraj »o Imele celjske srednje šole službe božje, jutri pa se bo pričel redni pouk na gimnaziji in trgovski šoli. Pouk na celjski meščanski šoli se bo prič«! zaradi gradnje prizidka šele 25. septembra. Celjske ulic« so seveda oživele. c V podružnici »Slovenca« v Celju dobite srečke loterije ZSD v Petrovčah. Sezite po njih I c Strela napravila nad 100.000 din ticod«. Snoči so se zgrnili nad celjsko kotlino temni oblaki in okrog pol 8 zvečer se je vlila močna ploha. Nevihta je divjala med gromom in bliskom in napravila precej škode v sadonosnikih. Ponekod je stresla z dreves vsa jabolka in hruške ter drugo sadje, zlasti sliv«, ki jih imamo letoe v celjskem okraju obilo. Med nevihto je v Celju ugasnila luč, tako da je bilo mesto več minut v popolni temi. Na Arclinu pri Vojniku je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Jošta. Poslopje je bilo naenkrat v plamenu. Domači, ki so bili Eri večerji v hiši, so 6C zelo prestrašili. Ogenj je v ratkem času zajel vse gospodarsko poslopje in je bila velika nevarnost, da se razširi tudi na sosednja poslopja, ker je divjal močan veter. Požar je bil viaen daleč naokrog. Na Arclin so prihiteli z avtomobilom najprej gasilci iz Gaberja, nato še gasilci iz Vojnika in Škofje vasi. Le požrtvovalnosti gasilcev se je zahvaliti, da se ogeni ni razširil na sosednja poslopja Ogenj je upepelS gospodarsko poslopje do tal. Z gospodarskim poslopjem je zgorela precejšnja množina hmelja in sena. Skoda presega nad 100.000 din, krita pa je le deloma z zavarovalnino. c Vsi interesenti, ki se nameravajo priglasiti k tečajem, razpisanim od Društva absolvantov državnih trg. šol v Celju, se naprošajo, da se najpozneje _do 20. septembra priglase v uredništvu »Slovenca« v Celju ali v društveni sobi v Strossmajerjevi ulici 3 ob txorkih, četrtkih in petkih od pol 7 do 8 zvečer. c Sodna preiskava proti Alojziju Grebenikn in tovarišem še vedno ni končana. So popolnoma novi momenti, ki bodo bržkone preiskavo preokrenili v drugo smer. Zanimivo je, kako se aretiranci, ki so osumljeni umorov, zagovarjajo in opravičujejo priznanje zločinstva pred orožniki. 0 zadevi sami ne moremo poročati, ker bi to škodovalo preiskavi. Zatrjuje pa se, da ne bo tako, kot »o pričakovali. Iz Julijske Krajine Crniče. (Nevarna bolezen.) Na področju na šega županstva se je močno začela širiti krvava griža. Več oseb je obolelo, nekatere so tudi umr le. Precej bolnikov smo odpeljali tudi v goriško bolnišnico, kjer Je eden že umrl. Cujemo, da se je pojavilo več primerov te nevarne bolezni tudi v Gorici. Poroka. Poročila sta se g. Vladimir Nanut in gdč. Marija Valentinčič, oba iz Kanala. Želimo obilo božjega blagoslova! Odložena proslava. Letos poteče dvajset let, kar je bila zasedena Reka. V proslavo dvajsetletnice so bilo nameravane razne svečane prireditve. Vrhovno tajništvo fašistovske stranke v Rimu pa javlja, da so reške slovesnosti odložene za nedoločen čas. Časi so resni. Od 7. septembra dalje morajo bili v vsej državi vsi javni lokali in javna zabavišča zaprta najpozneje o polnoči. — Javni plesi so povsod ukinjeni, plesne dvorane ostanejo zaprte. Zlasti bodo to odredbo vsi, ki so se že dolgo časa sem borili proti razbrzdanemu plesnemu no-renju, pozdravili z odkritosrčnim veseljem. Varčevanje s mesom. Od 5. septembra sem so ob četrtkih in petkih zaprte vse mesnice in je prodaja mesa in mesnih izdelkov prepovedana. Tudi v gostilnah, restavracijah in drugih javnih lokalih se ne sme postroči gostom z mesnimi jed mi; namesto mesa se lahko ponudijo ribe. Od 5. septembra naprej se tudi ne smejo klati teleta, ki ne tehtajo 100 kg. Spremenjeni vozni red za korljere. Zaradi varčevanja z bencinom in nafto je izšla odredba, da se morajo redne vožnje korijer na vseh progah do skrajnosti skrčiti. Na progah, po katerih vozi samo ena korijera v obeh smereh enkrat na dan, je ostal vozni red večinoma nespremenjen; tam, kjer jo vozilo več korijer v obeh smereh večkrat na dan, so pa od 5. septembra dalje nekatere vožnjo odpravljene. Na progi Trst—Reka ostanejo tri vožnje na dan. Odhod iz Trsta ob 7.15. 13.15 in 18.15. Iz Trsta v Sežano, Dutovlje, Štanjel, Vipavo in Ajdovščino bo razen v nedeljah odha jala korijera ob 6. zjutraj in ob 3.30 popoldne. Iz Trsta v Dolino, Divačo. Senožeče odhod med tednom ob 5. popoldne, v nedeljah ob 8.30 zjutraj. — Ribijeve korijere imajo naslednje spremembe Trst—Gradež vsak dan odhod iz Trsta ob 12.30 in 19.15, odhod iz Gradeža ob 7.10 in 14. Trst—Gori ca vsak dan odhod iz Trsta ob 12.30, odhod iz Gorice ob 7.50. Korijera z odhodom iz Gorice pb 14. in odhodom iz Trsta ob 19. bo vozila samo v ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah. Gorica Postojna odhod iz Gorice vsak dan ob 6.45 in 18., odhod iz Postojne ob 6.20 in 16.40. Gorica—Do brovo vsak dan odhod iz Gorice ob 12.45, odhod iz Dobrovega ob 6.30. Z vrelo vodo se je branila. TrŽačanka Joli Carilin je sedela nekega večera po deseti uri v svoji kuhinji in se živahno razgovarjala z nekim prijateljem. Na štedilniku je veselo vrel velik lo nec vode. Nenadoma se odpro vrata in vstopi še en prijatelj — Matej, ki po par glasnih besedah pripelje Jolici krepko zaušnico. Ta se hitro obrni proti štedilniku, pograbi kipeči lonec in trešči vrelo vodo v razjarjenega Matijca, ki Je dobi hude opekline po hrbtu in prsih ter se je mora' zateči v bolnišnico. Klicana na odgovor pred sod nika, se je Joli zagovarjala s samoobrambo. Sod nik je sirer upošteval njen nevarni položaj, vendar jo je zaradi premočne vrele prhe obsodil pogojno na tri mescce zapora. KULTURNI OBZORNIK Marija Majerova: Rudarska balada Založba »Cesta« je izdala v prevodu prof. dr. Fr. Bradača najnovejšo povest — in tudi najboljšo — Češke pisateljice Marije Majerjeve: 3Rudarska balada*, ki je v letu 1038 dosegla najlepši uspeb. Uvod je napisal pisatelj in pesnik Josef Hora. Marija Majerjeva je znana češka pisateljica, znana po svojih povestih, pa tudi po svoji skrajno levičarski ideologiji, ki jo je tudi polemično večkrat branila. Po svoji karakteristiki spada med češke moderne naturaliste socialistične usmerjenosti ter dobro predstavlja tako imenovano proletarsko umetnost. Toda »Rudarska balada« je prosta vsake nasilne tendence ter jo prav gotovo lahko smatramo za klasično delo prole-tarske literature, vzete v pravem in dobrem pomenu besede, kajti — g tako preprostimi umetniškimi sredstvi ter s tako globoko človečnostjo pisane knjige iz življenja proletarca že davno nisem bral. To je resnično pesem v prozi, pesem o ljubezni in dobroti rudarske dvojice, ki ju preganja usoda, pa v dnu ostaneta človeka velika, čista, nekako klasično tragična v smislu grške tragedije. Svet pa gre mimo njih. S to snovjo je segla Majerjeva v domaČi kraj, v Kladno, kjer je vzela motiv rudarske usode, ki jo je tako dobro poznala, saj je bil njen očim rudar in je sama iz kočarske družine ter si je sama s svojim delom preživljala in študirala. — Jan Hudec je ime rudarju, ki beži iz domovine pred vojsko, ker se je udeležil štrajka in je dobil piko, zaradi katere ga nobeno podjetje ni več hotelo zaposliti. Zato pod tujim imenom zbeži na Westfalsko, kjer dobi delo v rudniku. Ves srečen pokliče za sabo svoje dekle ter se z njo. poroči in imata več otrok, ki se kar nabirajo. Tedaj uživa najlepše čase v družbi družine in svojih tovarišev, med katerimi je Milfait podan najbolj karakteristično. Toda v tem se začne svetovna vojna in oblasti pridejo na sled njegovemu pravemu imenu. Ti ga aretirajo, ker je veljal za avstrijskega dezerterja. Vojaške službe še ni opravil pred begom iz države. Potem ge začne za družino pomanjkanje. Toda on pride sicer nazaj, ker so rudarje potrebovali ter dela kot vojni obveznik v rudniku vso vojno. Pri tem se zgodi nesreča: njegovega sina zasuje v jami. Tudi sam si pri drugi priliki rani v roko, tako da ni več za delo v jami fn ga odpuste z malo pokojnino. Ko pride konec vojne se seveda z največjo radostjo vrne nazaj v domovino, toda ves denar izgubi in penzije iz Nemčije ne dobiva več v domovini. Zato je obsojen na svoje delo, ki ga še more opravljati: prodaja malenkosti po vaseh, končno igra z gramofonom, da si nekaj prisluži, nazadnje pa je primoran beračiti... In ves čas ga spremlja ljubezen žene, ki mu je zvesta do konca. Tedaj pa se javi njegov stari prijatelj in videti je, da mu bo v koncu on pomagal... To je vsebina povesti, ki je razdeljena v tri dele, kakor balada v treh triptihih. Od največje sreče preko nesreč do žalostnega konca — ne po svoji krivdi — po krivdi razmer, brezposelnosti, ki ne more preživeti niti tistih, ki so delali vse življenje in pritekli z največjim veseljem v novo domovino. Tragedija brezposelnosti. Toda pisana je s takim čutečim srcem in s tako ljubeznijo ter mehkobo, da bo povestica živela še dolgo ter bo lep dokument žalostnih razmer zadnjih let velike krize. Razen nekaj opazk mimo grede, ki izražajo socialistično usmerjenost avtorice, v delu ni tendence ter jo priporočam vsem, ki se žele seznaniti z moderno češko proletarsko književnostjo in uživati lepo knjigo. td. Slovaška vlada odgovarja generalu Francu španski odpravnik poslov v Bratislavi Don Carlos Arcos Cuadra Cont de Bailon je izročil slovaškemu zunanjemu ministru dr. Durčanskemu poziv generalissima Franca, v katerem ta poziva slovaško vlado, naj s svoje gtrani vge stori, da bi sedanji sponad v Evropi ostal krajevno omejen, ker bi razširitev spopada pomenila veliko škodo ne samo za vojskujoče 6e države, ampak tudi za ostale narode. Slovaška vlada je na ta poziv vladaria seda-| nje Španije odgovorila, da se popolnoma strinja z njegovim naziranjem. Slovaška vlada je — pre- žeta miroljubnega duha — doslej Izogniti se voj-nemu spopadu in je prepričana, da se ji bo s isto miroljubno politiko to tudi v bodoče posrečilo. Če pa je slovaška vlada podvzela nekaj varnostnih ukrepov, je storila to samo za to. da v tem burnem času zavaruje varnost pripadnikov svojega naroda in je g tem onemogočila vpad tujih vojnih sil na slovaško ozemlje, da ni postalo bojišče. Slovaška vlada — tako poroča o tem odgovoru »Slovak Press« — bo storila vge, kar je v njeni politični moči, da sedanji spor ostane krajevno omejen in da zmaga ideja miru, ki je toliko draga slovaškemu narodu kakor tudi vladi Nj. Eksc. generalisgima Franca. Španski narod more pri delu za ohranitev miru med narodi vedno računati na najprijaznejše sodelovanje slovaškega naroda. ŠPORT Študija o delu Icapudnov na ČeSkem. — Na Češkem je zdaj izšla izpod peresa p. Rabasa pomembna knjiga o delovanju kapucinskega reda na Češkem od začetkov do konca razsvetljenskega stoletja, pod naslovom: Kapucinski red in njegovo delovanje na Češkem v 17. st. (Rad kapucinski a jeho pusobnf v Čechach v 17 st.«). Je to zanimiva knjiga, ki kaže, kaj vse so storili kapucini, ki jih je 1. 1549. pripeljal na Češko sv. Lovrencij iz Brin-disija, do razsvetljenstva, po katerem je red vse XIX. st. samo životaril, dočim se je prej izredno udejstvoval. Saj je znan p. Valerian Magnus, veliki filozofski pisatelj in diplomat, katerega primerjajo tajniku kardinala Richelieuja p. de Trcmbleyu. Za zgodovino protireformacije na Češkem, ki morda tudi koga pri nas zanima, je knjiga zelo podučna. Zvonček, št. 7 ima naslednjo vsebino: Hčerkici na pot v šolo (Vinko Bitenc), Vrag v sodu (Lojze Zupane, belokrsjnska pripovedka). Za štruco (Albert Sič). Na čolnu (pesem). Sodobna pravljica (Boris Kranjc). L. M. Skerjanec: September (otožni spomin na poletje — za klavir!). Prigode palčka Bobka (Franjo Čiček). Povodni mož (pesem). Ani-čina juha (Stane Rožič). Rdeči premog (Miloš Vesel). Cicek kot ribic (slikanica). Bela jahta (Vinko Bitenc). Čemerna Tončka (Peter Podobar). Skrivnost zelene jame (Ivan Razprotnik). Zastavice za brihtne glavice. — Urednik lista jc dr. Pavel Kar-lin. List izdaja konzorcij »Zvončka«, ki mu nače-Ijujeta Niko Potočnik in Engelbert L. Gangl. Katoliški misijoni, št 12. Mesečnik s prilogami »Tuji svet« izhaja že 16 leto. Septembrska številka prinaša naslednjo vsebino: Slovenski misijonar sredi razvalin. Za župnika (misijonar A. Rupar). Ogromno dela (Antolin Avguštin iz Tokia). Poročilo iz zasedenega Hankova (P. dr. A. Bcni-gar). Čandra Lal (Iva Cigan). Verske ločine Bape-dov (Val. Poznič). Baragova zadeva — korak naprej, ki je ponatis iz pisma č. g. Vitaka Voduška, priobčenega v Slovencu. Baraga — vzor posvečene naravne ljubezni (P. Hugo Bren). Posebne rubrike so: Naši misijonarji ter Po misijonskem svetu. V prilogi »Tuji svet« pa izhaja znani Geretacker-jev roman »Roparji na reki Misisipiju«, ki je baje zelo vplival svoj čas tudi na našega Jurčiča. Ta znani misijonski mesečnik urejuje dr. J. Gracar C M., izdaja in tiska pa ga misijonska tiskarna v Grobljah pri Domžalah (cena letno 12 din, priloga 8 din). 2ika, družinski list, avgust-september: Danica Gruden: Uharica (pesem). Ingolič Anton: Prepovedana ljubezen (povest). Nace Cvirn: Medveda je ubil. Arkadij Buhov: Zavozlan primer. Rafael Bučar: Hrepenenje po strupih. Arnošt Adamič: Lju-bfzen knapa Frica. Kako je Edgar Wallece proslavljal pomlad. Ali je naša usoda v zvezi z nebesnimi znamenji? Zdravniška posvetovalnica. Gospodinjski kotiček. Številka ima mnogo reprodukcij umetnih fotografij. List, ki je nekak naslednik »Domačega prijatelja«, izdaja Pražarna 2ika, d. z o. z., urejuje pa prof. M. Pugelj. Letno 25 din, odjemalci Zikinih proizvodov ga dobivajo brezplačno. Vigred, ženski list, september 1939. Na uvodni strani prinaša lepe misli k prazniku rojstva Marijinega, ki so vzete iz kniige p. R. Tominca »Naša ljubezen Tebi, Gospa« Francka Zupančič opisuje »Rimske spomine«, v tej številki svoje razpoloženje v cerkvi sv. Grcgorija v Rimu, kjer na leposlovni način zna pričarati življenje redovnikov in misel na smrt, kateri v objem gremo vsi. Anica Lebarjeva prevaja povest »Dve kroni«, ki jo je spisala Mar. Seemann. Franjo Neubauer prispeva pesem »Uspavanka Mariji«. M. Stepanova priob-čuje črtico iz Hercegovine pod naslovom »Mati Janja«. E. Kolman pesem »Samo besedo eno daj«. J. Borštnar piše povest »Srečanja«. V tem nadaljevanju opisuje dogodek čudne velike noči. Anka Salmič je prispevala k vsebini 6 pesmijo »Ne jokaj, dete«, Angela Zupančič, Katica Pivec in Marija Znidaršič pa s pesmimi »V noči tihi«, »Pred nočjo« in »Sredi pustinje«, ki je med temi pesmimi najboljša ter je resničen krik iz dekletove duše. Nada Jankiewiczowa piše o udeležbi Poljakinj na kongresu Kristusa Kralja. Sledi članek o Ljubljanskem kolodvorskem misijonu ter o rešitvi mladoletne dcklice, ki je bila poslana v Ljubljano v neki nočni lokal kot pevačica. V Ljubljani je prejela sv. spoved in sv. obhajilo ter bo dobila vzgojo, kot jo je potrebna. Raša Mastnakova piše po Gerely o izobraženem dekletu, to je o lepem vedenju dekletovem. Posebni oddelki: Deklica na tujem ter Iz domačih krogov, kakor tudi v naših domovih, vsebujejo pregled katoliškega dekliškega gibanja doma in v svetu Ta slovenski katoliški dekliški list, ki ga izdaja konzorcij »Vigredi« (Vida Masič, odgovarja Zora Požene!) stane letno 25 din. Poleg mesečne številke pa se lahko naroči tudi Krojna in Vzorčna priloga, kar znaša letno tudi 25 din, torej 50 din. Časopis toplo priporočamo, Podbreiki glas, št 14 je izšel ob prilik! prosvetnega tabora v Podbrezju na Gorenjskem. Za to priliko je uvodni članek Ob 30 letnici podbre-flce prosvete napisal prof. Etbin Boje, prof, Jakob 1 Šolar članek Izobrazba in kmečki človek, Fr. Jeglič, kaplan iz Predoselj, Današnje naloge katoliške prosvete, I. Kozjek je posvetil nekaj besed Veteranom njihovega Prosvetnega društva ter navdušujoč članek Najprej zdrave korenine ter še kaj. Jožef Vaški pa je napisal priložnostno pesem Ob 30 letnici Prosv. društva, ki ima akrostihon kot pove naslov. List prinaša na prvi strani podobo dr. Ko-rošča, ki je bil pokrovitelj slavnosti, na zadnji pa podobo podbreške cerkve. Naše knjige III. Po domačih krajih. — Tako je naslov slovenski čitanki za tretji razred osnovnih šol, ki so jo sestavili Flere Pavle, Jurančič Josip, Skulj Andrej ter Vrane Ernest, z risbami pa sta jo okrasila Maksim Gaspari in Anton Koželj, založila pa jo je Učiteljska tiskarna. — Knjiga je odobrena od ministrstva za ljudske šole kot učbenik privatne zaloge. V Ljubljani 1939. — Zadnjič smo naznanili nekaj učnih knjig letošnjega leta, ki jih je izdala Banovinska zaloga šolskih knjig ter Mohorjeva družba. Danes smo dobili v naznanilo novo tretje berilo za ljudske šole, ki ga je izdala Učiteljska tiskarna. Snov, ki jo obravnava ta šolska knjiga, je predvsem d o m o-z n a n s t v o, ter je vsa urejena po učnem načrtu v naslednje oddelke: v uvodu so poudarjena osnovna načela, ki naj učenca v tem šolskem letu vodijo in v življenju sploh, namreč molitev k Bogu (Simon Jenko: Molitev), ljubezen do domovine (I. Cankar), zvestoba materni besedi (A. M. Slomšek), poveličanje svobodne domovine (C. Golar), navezanost na vladajočo dinastijo (velikani na Oplencu, P. Flere), na vladarja in kraljeve namestnike. Tnm sledi jugoslov. državna himna v srbsko-hrvatsko-slovenskem jeziku in ne samo v slovenskem prevodu, kakor imajo druge letošnje čitanke. Ne zdi se pa nam umestno, da je jx>doba Nj. Vel. kralja Petra II. podana v sokolskem kroju, ko je drugih dovolj na izhero. Po teh uvodnih besedah se začne prava učna snov, ki je lepo urejena in podana živahno ter zanimivo. Nekako s ptičjega poleta so prikazani naši kraji v današnjosti in preteklosti. Najprej je življenje naših mest, posebno LjublfS-ne, podano tako. da dobimo obenem vpogled slovenskega življenja od prazgodovine preko srednjega veka do francoskih vojska, do svetovne vojne in begunstva v njej. Nato sledi pogled na notranjsko stran s Cankarjem v središču, na gorenjsko z Bledom in Triglavom (Kranj bi zaslužil vsekakor omembo!), na Dolenjsko z Ribničani in Belokranjčani, na kraj med Savo in Dravo s Trbovljem, Ptujem in Slomškom, pogled na Po-dravje in Prekmurje z Mariborom in generalom Maistrom ter Slovensko krajino. Za tem podajo prireditelji nekaj humanitarne vzgoje s pouda-rom na^ ustanove (Rdeči križ, gasilstvo), ki stoje v službi za druge. Drugi del čitanke pa se ozira na letne čase (jesen, zima, pomlad, poletje), ter razvrstč gradivo glede na te čase, vendar pa tako, da je vmes natresenega mnogo dragocenega pouka o tesnem življenju z naravo, praktični nasveti za domače delo in smernice za življenje. Vsekakor zelo živahno urejena Čitanka, v kateri pridejo do veljave narodne in sploh znane pesmi-popevke, narodne pravljice in predvsem naš klasik mladinske pesmi Oton Župančič. O zadnji prilogi podob naših mest pa smo mnenja, da 60 precej zameglene in nejasne ter neznačilne. Z motorji na Rašico V nedeljo, dne 17. septembra ob 3 popoldne bo priredila moto-sekcija Hermes drugo klubsko gorsko dirko na Rašico. Proga meri pičla dva km. Start bo v Srednjih Gameljnah, cilj pa vrh Rašice. Kljub kritičnim svetovnim dogodkom, Je zanimanje za dirko tako od strani vozačev, kakor od okoliškega prebivalstva zelo veliko. Tekmovalcev je prijavljenih do danes že 39, večina članov moto-sekcije Hermesa iz Ljubljane in pa njegovih podeželskih podsekcij iz Trebnjega, Stične, Celja in Vrhnike. Svojo udeležbo so pa prijavili tudi člani Ilirije, Avtokluba in I. gor. moto-kluba iz Kranja, ki pa bodo vozili izven konkurence. Boj bo pa tudi med temi vozači ogorčen, kajti verjetno je, da bodo ravno ti vozači skušali postaviti najboljši čas dneva. Na tej dirki bodo nastopile tudi dame in bo zlasti zanimiva borba med gdč. Pickovo in Vrhov-nikovo, ki sta že na dirki Velika Loka—Čatež pokazali mnogo rutine. Naš neprekosljivi mojster v malih kategorijah Valter Fantini bo to pot imel nevarnega tekmeca na malem kompresou-stroju »Ilo« 100 ccm. Napete borbe bodo v športni kategoriji do 250 ccm med Puharjem, Kaučičem in Djordjevičem iz Ljubljane in znanimi drznimi vozači iz Trebnjega. V kategoriji 350 ccm »športe nastopijo večkratni klubski prvak Rosenwirt Jo-ško, nekdanji tovarniški vozač in rekorder Janu-ška iz Slov. Gradca, ter še cela vrsta drugih znanih drznih vozačev, kakor: Šober na posebnem stroju »AJS«, Tomšič na »NSUc. Pirnat na »Ziin-dappc itd. V športni kategoriji do 600 ccm in turni do 1000 ccm se bodo pa bile najbolj ogorčene borbe za najboljši čas dneva za kar na jamčijo imena Cihlar, Djordjevič, Polišak, Križ, Trobec, Hlebov, Bule in naš dirkališčni prvak Ludvik Starič. ki bo tudi vozil, če mu bodo popravili do nedelje stroj, ki ga je na mednarodnih dirkah v Zagrebu pred nedavnim časom pokvaril. Obvezen trening vseh vozačev bo v nedeljo od 8 do 12, po 12 pa bo cesta za trening in za ves drug vozovni promet zaprta. Po dirki bo razglasitev doseženih uspehov in razdelitev nagrad v restavraciji pri »Mačku« v Srednjih Gameljnah. V primeru slabega vremena bo dirka preložena na poznejši Čas. Propagandni table-tenis turnir Mladike Prvak je Belak, v moštvih pa SK Mladika V nedeljo se je vršil na Kodeljevem turnir za prvenstvo Most in Kodeljevega. Čeprav še ni sezona za ta šport, se je vendar prijavilo veliko število klubov in igralcev, med njimi: Korotan, Celje, Bratstvo, ASK Hermes in drugi. Turnir je pokazal dostojno višino. V skupini novincev je nastopilo kar 28 tekmovalcev, med katerimi so se razvile ogorčene borbe za vstop v finale. Proti večeru se je to posrečilo po težki borbi Poženelu z zmago nad Reckom in Bogataju z zmago nad Vrečičem E, Prvak novincev je postal Poženel (št. Peter), ker mu je Bogataj zaradi odsotnosti prepustil prvo mesto. Pri seniorjih pa so tekmovali naši znani igralci iz Ljubljane in Celja. — Vstop v finale sta si priborila Belak z zmago nad Ulčarjem (Korotan) in Rebevšeg z zmago nad Strojnikom. Razvila se je borba za prvaka. Vse je kazalo, da bo prvenstvo odnesel odlično razpoloženi Celjan, saj je zadnji set vodil z 20:18, vendar je Belak z mirnimi servisi odločil zmago v svojo korist. Enako težke borbe so se razvijale ves dan v moštvih. Nastopilo je 12 moštev iz Ljubljane, Celja in Jesenic. Za častni naslov prvaka moštev sta se spoprijeli moštvi Mladike in Celja. Zmagala je prepričevalno Mladika v postavi Belak-Krečič, čeprav sta se Celjana zelo trudila, da bi zmagala. Moštvo Mladike predstavlja danes skoraj najboljše moštvo Ljubljane in Slovenije sploh. Celje je nastopilo v postavi Latinovič-Re-bevšeg. Končni rezultat je bil 3:1 za Mladiko. Pozno zvečer se je turnir v veliko zadovoljstvo vseh sodelujočih zaključil in sta prva dva vsake discipline prejela lične diplome. Želeti bi bilo, da bi zlasti novinci, ki so se to pot izkazali, vstopili v kak klub, kjer bi nadaljevali s sistematičnim treningom. To velja zlasti za Poženela, Recka in Bogataja. Tudi na Danskem so uitavili svobodno porabo beacfaa. Avtomobil! Izginili z alic, s« mesto njih, pa s« ja spet pojavilo »dansko narodno vozilo« — kolo, Planine v jeseni V jasnih in sončnih jesenskih dnevih Je bivanje v gorah posebno doživetje. Prijetna tišina vlada med skalami, visoko nad vrhovi plavajo beli oblački, ki se zgubijo v vsemirje. Koliko čarov nudi počitek na vrhu, ko je spodaj dolina bogato obložena z dozorelimi polji, v obsežnih gozdovih rumeni listje, sosednji vrhovi žare v jesenski luči prav posebno prikupno. Obetajo se nam še sončni jesenski dnevi; planinec ima priliko, da izrabi lepe dneve v planinah. Oddih v planinah je sedaj tem bolj priporočljiv, ker vojna razburja duhove. — Slovensko planinsko društvo opozarja planince, naj ne nasedajo raznim govoricam, da so naše planine sedaj nedostopne zaradi vojaških odredb. Pojdite v planine in sami se prepričajte, da to ni res. Povsod so pota dostopna, naše državne meje čuvajo graničarji, katerim je treba pokazati legitimacijo in pot je prosta do meje. V triglavskem pogorju je sedaj najlepše vreme, dostop je najprikladnejši iz Aljaževega doma čez Prag ali po Tominškovi poti. Dolina Triglavskih jezer ima bujno in pestro jesensko floro. Z Doma na Komni je edinstven pogled na Bohinjsko jezero Pot na Ratitovec, od Ratitovca do Malnarjeve ali Orožnove koče na Črni prsti je prehodna na jugoslovanski strani. V Kamniških planinah so vsa pota prosta: iz Kamniške Bistrice na Jermanova Vrata, Planjavo, Brano, Skuto, Grintavec, Kokrško sedlo in vse ostale vrhove. Krvavec vabi na svojo edinstveno razgledno točko. Na Veliki planini je mirno. Karavanke ležijo ob jugoslovansko-nemški meji, planinci, ki bi hoteli obiskati tamkajšnje vrhove, naj se prej informirajo v društvu. Planinci, ki posečajo Karavanke, naj se pokorijo predpisom graničarjev, ki ne ovirajo poseta izvestnih planinskih predelov, ako ima planinec izkaznico v redu. Preskrbite si pred vhodom v gore vsekakor informacije v društvu. Planinske koče so še oskrbovane, in sicer do vključno 19. septembra 1939: Aleksandrov dom pod Triglavom, Češka koča pod Grintavcem, Vodnikova koča na Velem polju, Staničeva koča, Orož-nova in Malnarjeva koča pod Črno Prstjo, Krekova koča na Ratitovcu, Koča pri Triglavskih jezerih, Erjavčeva koča na Vršiču; do vključno 2. oktobra 1939: Aljažev dom v Vratih, Triglavski dom na Kredarici; do vključno 25. septembra 1939 stalno, nato do 30. oktobra ob nedeljah: Koča na Jermanovih Vratih, Cojzova koča na Kokrškem sedlu. Vse leto stalno skrbovane: »Zlatorogc ob Boh. jezeru. Dom na Komni. Dom v Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu in Koča na Veliki planini. — Vse informacije o planinskih izletih in planinskih postojankah dobite v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1, telefon 40-56. Kaj bo z olimpijskimi igrami? Prireditveni odbor za XII. olimpijske igre v Helsinkih leta 1940 je imel sejo, na kateri se je posvetoval zaradi izvedbe iger. Pri tej priliki je bilo ugotovljeno, da izvršilni odbor še nima vzrokov, da bi napravil definitivne sklepe. Prireditveni odbor se bo zaradi tega dalje razgovarjal s finsko vlado in mestno občino v Helsinkih. Glede vstopnic, ki so bile prodane na Finskem, so izjavili prireditelji, da dobe vsi vrnjene zneske, če se igre zaradi nepremostljivih težkoč v Helsinkih ne bi mogle vršiti. Holandcev ne bo v Helsinki Holandska se je z ozirom na mednarodni politični položaj odločila, da ustavi vse priprave za udeležbo na prihodnjih olimpijskih igrah. II. MotociklistiJne gorske hitrostne dirke na Rašico dne 17. septembra 1939 ob 15. Kvalifikacijska dirka ,a klubsko gorsko prvenstvo. Posebna doloiila. Prireditelj ŽSK Herme«, Ljub-Proga: lSfidm, Start Srednje Gameljne, cilj vrh Kašice. - Start je stoječ, v intervalu 2 minut z viganimi motorji Dirka s« za klubsko gorsko prven-in »o kot konkurenti dopuščeni le člani moto-^oza6' d™Kih klubov lahko vozijo Izven konkurence in se tako avtomatično podvržejo razpisu. tekmuje se po Športnem pravilniku FICM in po nacionalnem športnem pravilniku SMKJ. Motorna ro-PTr.v«m0naJo l!-tr^ati internacionalnemu pravilniku VPremljem morajo biti z dvema, medsebojno neodvisnima, gotovo in hitro delujočima zavorama. Razpored: I. Spoitni motorji. • II. T u r n i m o t o r j i. a) blcikel motorji do Krn ccm, b) turni motoTji do HO ccm. c) turni motorji do 1000 ccm, dl športni motorji do 3.50 ccm, el športni motorji do 600 cm. Kategorija, za katero se prijavijo manj kot trijs , T odr"lde- Start šibkejših strojev v naslednji višji kategoriji Je dovoljen samo enkrat. Ocena se izvrši na podlagi prevoženega časa v posameznih kate. gonjah. Prijave se »prejemajo najkasneje do lfi. septembra v tajništvu kluba, Dvoržakova S (tel. 34-Oi). Pri-javnina znaša 10 din. Darila: Najboljši voza« kluba prejme častno darilo, ostali zmagovalci drugih kategorij pa prejmejo Plakete in praktična darila. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad bo po dirki v gostilni Mafek v &p. Uameljnnh. Prpgled vozil se vrši na dan dirke ob 14. Prireditelj dirke 2SK Hermes v Lj ibljaul odklanja vsako odgovornost r.a poškodbo oseh ali imetja ki bi se med treningom oziroma dirko pripetile Tekmovalec vozi na lastno odgovornost ter Je osebno odgo-voren za ev. poškodbe oziroma njih imetja, lastne «11 tretje osebe, kar potrjuje s podpisom in oddajo prijavnice. * eTkmovnlrl se morajo brezpogojno nokorltl vod. Ki1'»• morajo predložiti 30 minut pn Izvršitvi dotifne točke vodstvu dirke. Proti razsodbi vodstva ln razsodiš?« ni priziva. tIC™* ih? * "^"'i0 ,17 »• m. do 11 dopoldne. , „rTlk™ov,l°i "".obvezni okleniti 7b trening in dirko primerno nezgodno In jamstveno znvarovsnle. A. v J . JI Trem*- »" dirk« preloži na tiMloloJen razpisa. ° Pridržuje pravico spremembe Vesti športnih zvez, klubov tn društev Mntn-srkrija »Hermes, poziva vse odbornike tn "■"f- /l* ranesl JI vo udeležijo sestanka, ki bo v P''?* }-.">■ oj> 30 v re*tnvr«ci.}i pri -fie»ttoi. v Sivo/ h_° Isk^TJ.1; "ptwnbra- v" "*no 4" General Gamelin vrhovni poveljnik lahodne front« - učenec kardinala Baudrlllarta preprost. Vsak dan zapusti nekaj pred 9 svoje stanovanje v tretjem nadstropju it. 55 na Forhovi avenije hliju »Slavoloka zmage« in se odpelje v svoj urad na l>oulevarju invalidov, kjer v senci mogočne kupole prebije ves dan. Poleti je na inšpekcijskih potovanjih, sicer pa dan za dneiu sprejema v svojem uradu neštevilne obiske, sprejema poročila, vodi posvetovanja in sestavlja načrte — tja do 7 zvečer. Slavnostno uniformo obleče samo ob najslovesnejših prilikah, sicer pa nosi črn suknjič. Gamelin ima le majhno Število intimnih prijateljev; eden njih je kardinal Baudrillart, eden pa — italijanski maršal Badoglio. V javnosti se pokaže prav za prav samo na dan 14. julija, ko je po mogočnem »Chatnps Elvsees« v Parizu velik nastop francoske vojske. Mimo slavnostne tribune. kjer so zbrani najodličnejši predstavniki diplomatskega sveta, visokega uradništva in francoske družbe koraka francoska vojska: republikanska garda, pešci, legionarji, spahiji, čete iz Madagaskarja, Senegalci, letos je korakala tudi angleška garda — ozračje pretresajo koraki, godbe in brnenje letal, množice ob straneh široke ceste pozdravljajo svojo oboroženo 6ilo — na tri- Maurice Gustave Gamelin je eden izmed najbolj zmožnih častnikov, ki jih je izšolala prva svetovna vojna. V 66. letu svojega življenja sloji na čelu vse francoske oborožene sile — to pa je stopnja, ki je od časov Napoleona še ni dosegel noben francoski častnik. V sedanjem sporu je postal tudi vrhovni poveljnik združenih francoskih in angleških čet na zahodni fronti med Ma-ginotovo in Siegfriedovo črto, zato mu tudi pravijo »general med dvema črtama«. Maurice Gustave Gamelin se je rodil leta 1872 v hiši št. 262 na Boulevard St. Germain v Parizu. Na nasprotni strani širokega boulevarda je vojno ministrstvo in je mladi Gamelin imel kratko j)0t v svoj poklic. Po očetu je izviral iz družine, ki je dala Franciji pet generalov, eden izmed njih je služil še pod Ludvikom XVI. Njegov oče je bil glavni inšpektor francoske vojske in je to mesto dosegel šele po bitki pri Solferinu, kjer je poveljeval četam Napoleona III., kjer je bil tudi težko ranjen. Mladi Maurice je hodil v šolo v kolegij Sta-nislas, kjer je bil med njegovimi učitelji tudi takratni msgr. Alfred Baudrillart, sedanji kardinal in rektor »Katoliškega instituta« v Parizu. In kardinal Baudrillart je še danes eden izmed redkih zaupnih prijateljev »generala med dvema črtama«. Pozneje je Gamelin obiskoval ugledno vojaško akademijo v Parizu Saint Cyr, kjer je kmalu postal »primus« — prvi. Po končani teoretični izobrazbi je služboval najprej tri leta v 3. polku »alžirskih strelcev«, da bi se seznanil z napori vojaške službe v Alžiru. Tu se je prijavil za topografsko službo. Leta 1£99 je bil sprejet v xišio vojno šolo, kjer je pod takratnim polkovnikom Fochom študiral taktiko. Foch je svojega nadarjenega učenca visoko cenil. Leta 1902 je Gamelin zapustil vojno šolo s spričevalom »prav dobro«. Leta 1906 je bil postavljen za štabnega častnika pri generalu Joffreu. Ko je bil leta 1912 Joffre poklican v vrhovni vojni svet, je bil Gamelin šef njegovega kabineta in njegov najožji sodelavec. Zaradi njegove jasne preglednosti in hitre taktike je Joffre Gamelina zelo čislal in ga je imenoval »eno izmed mojih rdečih krvnih telesc«, zlasti pa je spoznal njegove zmožnosti med svetovno vojno. Gamelin pa se je v teh usodnih letih izkazal ne samo kot izvrsten štabni častnik, ampak hot hraber borec. Uradna vojna poročila ga večkrat omenjajo v zvezi z odločilnimi posegi francoske vojske. Po svetovni vojni je Gamelin odpotoval kot voditelj francoske vojaške komisije v Brazilijo. Leta 1925 je bil poslan v Sirijo, da ukroti tamoš-nji upor. Na vseh teh mestih se je sijajno izkazal in je vedno izpolnil upanje, ki ga je država stavila vanj. Ko se je leta 19*28 spet vrnil v Francijo, je bil imenovan za poveljnika glavnega štaba in leta 1935 za podpredsednika vrhovnega vojnega sveta, katerega predsednik je vojni minister. Tako se je povzpenjal od stopnje do 6topnje, povsod pa se je izkazal kot polnega moža, ki ne pušča za seboj nobenih vrzeli. Kot »prvi vojak Francije« je dal podaljšati in dograditi Maginotovo črto; motoriziral je francosko vojsko in podaljšal redno vojaško službo najprej na 18 mesecev, pozneje pa na dve leti. General Gamelin je v zasebnem življenju zelo dala svoj« parni ke n« bokih in vidnejših mestih označiti s v«ll-zastavaml, d« bi bil« tako varn« pred napadi. buni, nekje ob strani, kot najmanj pomemben gledalec |>a stoji mož majhne postave, z nekoliko sivo, kratko brado v modri uniformi — Io je general Gamelin. Komaj ga človek opazi, toda vsi vedo: on je duša vse Irancoske vojske. Narodi v svojih himnah Narodna himna je najelovesneiša pesem, v kateri pride do izraza ljubezen do domovine, zato se tudi poje ob slovesnih prilikah. Pri narodih, ki imajo lastno državnost, je narodna himna obenem tudi državna himna; države, v katerih živi več narodnosti, pa imajo posebne državne himne. V teh himnah se odraža preteklost naroda, glavne oznake njegove domovine, dragocenost maternega jezika — v besedilu in napevu. Himne narodov z bojno in nemirno preteklostjo se zelo ločijo od himen narodov, katerih razvoj je bil miren. V monarhijah se v himnah slavi tudi monarh in njegov rod, v čemur je obsežena tudi slava vsega naroda. Napevi takih himen so vzneseni in slovesni. Večina narodnih himen je nastala ob raznih važnih zgodovinskih trenutkih. Večinoma tudi niso stare, ampak nastanejo šele, ko se narod zave svoje samobitnosti in stopi pred svet kot posebna, sama v sebi strnjena skupina v človeštvu. Najstarejša narodna himna v Evropi je angleška »God save the king« (Bog ohrani kralja), ki je nastala pred 200 leti. Francoska »marselje-za« je bila prvotno himna vojaštva ob Renu, ob revoluciji pa je postala splošna narodna himna, ki so jo prepevale vse množice po ulicah in je pozneje postala himna republike. Ze začetne besede večinoma povedo značaj himne in bistvo državnega ustroja (ati je republika ali monarhija). V naslednjem podajamo začetke nekaterih državnih himen: Argentinija: »Poslušajte, umrlji-vi, sveti klic: svoboda« (nastala je gl. 1813); Brazilija: »Glejte mehke bregove Yrapangosa«; Bolgarija: »Sumi Marica okrvavljena«; Chile: »Cisti Chile«; Danska: »Kralj Kristijan je stal ob visokem jamboru«; Finska: »O dežela, o domačija, o domovina«; Japonska: »Naj procvita cesarjeva hiša«; Jugoslavija: »Rešil si nas, Bog pravice« (poleg hrvatske »Lepa naša domovina« in slovenske »Nanrej zastava Slave«); Letonija: »Bog blagoslovi Letonijo«; Litva: »Litva, naša domovina«; Mehika: »Mehikanci, ko tromba zapoje«; Nizozemska: »Viljem nasavski, junak dit-čeve krvi«; Norveška: »O, mi ljubimo to deželo«; Poljska: »Poljska še ni propadla«; Portugalska: »Junaki morja«; Romunija: »Naj živi naš kralj v miru«; Švedska: »Ti stari, ti svobodni, ti skalnati sever«; Otroški kotiček SLON SAMBO (39) Tako sta brez skrbi zlezla v kletko. Filip je zaprosil medveda: »Povej no, kje je Sambo! Nekaj nama je puhnil v ušesa, tako da ne moreva razumeti človeške govorice, komaj svoje starše.« >To me nič ne briga,« je zagodr-njal medved; »glejta, da se mi pobereta s svojimi traparijami.« (40) »Prijazen pa ni,« je rekel Filip, in solze so mu že silile v oči. Dolgi Jan se je pa že začel jokati. »Daj, pojdiva domov v posteljo,« je svetoval Filip. »Vsaj kenguruja še vprašajva,« je rekel Jan; »mogoče bo pa ta kaj vedel!« Švica: »Ce ti kličeš, moja domovina«; Turčija. »Ne boj se, v jutranji zarji plapola rdeča zastava«; Ogrska: »Itog blagoslovi Ogrsko«; Združeno države: »V zgodnjem jutru jo vidiš « (namreč: zastavo z zvezdami). Zgodovina vsakdanjega umivanja Najbolj povprečen človek kulturnega sveta se dane« umiva vsak dan. Poleg rok se priporoča (in tudi izvaja) vsakdanje umivanje zob, nega nohtov, vsakdanje kopanje itd. Vse to je že tako pnsio v navado, da si je težko predstavljati čas, ko vsega tega ni bilo, ko niti najvišja družba skoro ni poznala umivanja. Zgodovinarji pravijo, da je vsakdanje umivanje »prišlo splošno v navado šele z vpdovodom«. Do konca srednjega veka je bilo kopanje sicer zelo v navadi, razvilo se je tudi do izrodkov. Renesanci. ki jo večkrat slave kot dobo. »ki je ponovno odkrila telo in njegovo lepoto«, pa je ostalo prihranjeno, da je zavrgla telesno kulturo srednjega veka. Zaradi nalezljivih bolezni, ki so se širile iz Amerike in Vzhoda, so se javna kopališča v 16. stoletju začela zapirati. Tudi meščani so se sprijaznili z umazanijo, potreba po negi telesa in umivanju je padla skoro na nič. L. 1640 je v Parizu izšla knjiga »Galan-terie«, nekak priročnik o lepem vedenju visoke družbe. Ta knjiga še z ogorčenostjo in kot pre-tiranost zavrača »zoprno vsakdanje umivanje, ki se spet sili v modo«; so ljudje, ki si vsak dan umivajo obraz, da, celo noge, roke pa tudi po večkrat! Priznani zdravniki 17. stoletja so v polemičnih spisih močno napadali »skrajno nezdravo razvado vsakdanjega umivanja«. Namesto umivanja so takratni odličniki imeli — Sminkanje in pudranje, kar je rodilo svoje posledice v tem. da je bila četrtina ljudi kozavih in so si razrito kožo spet skušali skrivati h šminko in pudrom. Francoski kralj Ludvik XIV. si je vsako jutro otrl roke in obraz z vlažno brisačo, pa je bil na glasu kot velik razkošnež tn gizdalin! Kljub Rousseau-jevemu vzkliku »Nazaj k naravi«, ki so ga so dobniki napihovali čez vse mefe, je 1. 1782 v Parizu izšla nova knjiga »Navodilo v lepem vedenju, za višje stanove«, ki prav tako svari pred vodo za umivanje in v ta namen priporoča parfume. Plemenitniki so takrat pač imeli cele zbirke oblek, toda imeti več kot eno srajco je veljalo za pretirano razkošje. Umivanje rok in čiščenje nohtov je bilo še 1. 1800 nezano. Do revolucije so si lase naprašili s pudrom, obraz in roke namazali s šminko in postrgali staro skorjo šele, kadar se je začela sama od sebe luščiti. Lekarnarji in razni drogeristi so namesto vode kot čistilno sredstvo priporočali dolgo izbiro raznih »Eaux« in »Vinaigres de toilette«. Se Napoleon je porabil nešteto litrov kolonjske vode, tu-intam pa si je privoščil tinti gorke kopeli. Goethe je svojo mlado strast do toplih kopeli pozneje označil kot »takratno neumnost«. Nekako do srede 19. stoletja je glede nege telesa ostalo pri starem — »eux« in »vinaigres«, poleg pudra in pa šminke. Šele napredek medicinske znanosti, moderna higijena, bolj porabno milo in pa voda bližje stanovanja — te okoliščine šele so pregnale strah pred vodo in s tem združene predsodke. V resnici moremo reči, da je pravo vsak danje umivanje prišlo v navado šele z vodovodom, kar potrjuje tudi znano dejstvo, da se še danes ljudje v krajil, kjer ni vodovoda, veliko manj umivajo kot pa tam. kjer je in to iz enostavnih razlogov, ker je umivanje brez vodovoda združeno z veliko večjimi neprilikami, delom, izgubo časa, kot pa umivanje pod vodovodom. Piorre L'Ermite: 13 Ljubezen - soprog ali Bog? Iz francoščine t dovoljenjem avtorja Mlada zakonca sta sprva molče korakala. Gilbert je pušil svojo cigareto. Lucija je bila zatopljena v svoje misli. Prišla sta že zelo daleč,.., skoraj na kraj parka. Tam je stala strra kamenita klop. Gilbert se Je veedel nanjo in z odločno kretnjo, s katero je odvrgel cigareto, povabil Lucijo, naj prisede. Ob njej se je raznežil. Vzel je njene roke v svoje in ji pozorno pogledal v oči. Koderčke, ki so ji viseli na čelo, je privzdignil, da bi jo laže poljubljal. »Ljuba Lucija, skoro mesec dni sva že poročena. Uverila si se, kako zelo te ljubim. Vem tudi, da me ti ljubiš. Čakal sem tega dne. kajti govoril bi rad s teboj o neki stvari, ki mi je zelo pri srcu ...« Lucija, ki so jo te nepričakovane besede vznemirile, je pogledala svojega soproga. »Kaj hočeš s tem reči?« »Takoj boš videla 1 Mož. ki ljubi vroče, kot ljubim jaz tebe, pozna tudi ljubosumnje. In jaz eem zelo ljubosumen.« »Ah, kako si prostaškil Saj vendar nitnaš zato tvikakega vzroka.« »Da, imam ga.« »____da si ljubosumen...?« »Da, da sem ljubosumen!« »Ze!« »Ze... in ravno sedaj že, ko sva še'e začela graditi svoje ognjiašče, hočem priti tej etva-ri do dna.« »Znova pričenjaš!« »Ne, Lucija, ne znova I Ljubosumen sem bil na te četo že pred poroko, toda bil sem prev- daren in sem obvladal svoja čuvstva. Do danes sem čakal, da govorim o tem s teboj. Ne smem več odlašati. Najina bodočnost in sreča najinega doma zavisi od tega.« »Za Boga, zaradi koga si vendar ljubosumen na me?« »Skoraj bi lahko rekla zaradi česa, kajti moje ljubosumnosti ni toliko vzbudiila oseba, kot cela kopica stvari.« »Ni malo no razumem tvojega govorjenja.« »Verjamem, da ne razumeš Tudi zato sem ljubosumen I Toda pusti mi časa. da se izrazim. Ilol i m počasi, korak za korakom, ker te ne maram užaliti...« »Saj me že vee čae žališ!« »Prvič?« »I)a.< »Žal mi je, ker ti svoje prošnje ne morem izraziti, ne da bi te užalostil!« »No, le povej mi vse.« »Moja bolest se je rodila kmalu po zaroki. Nekega dne eem te prišel obiskat, toda ni te bilo doma. Dejali eo mi, da si v cerkvi. Zares sem te tam našel... Stala si med kopico otrok, ki si jim veselo in zavzeto razlagala katekizem. Čutil sem, da si bila vsa »njihova«. Več mamic je prišlo. Nato ti je župnik nekaj dopovedoval, kot da bi bila njegova hči, in ti si ga goreče poslušala ... ... Ko je bil katekizem pri kraju, ei šla v kapelico sv. Device. In jo okrasila s cvetkami, ki si jih prinesla od doma. Sele potem, ko si popolnoma okrasila kapelico in jo celo... pometla. si zapustila cerkev, fte danes vidim vse to, kot ija se je včeraj zgodilo.« »Nisem vedela, da ei bil v cerkvi.« »In vendar eem bil... sam samcat v nekem kotu. kot kak polizan psiček. Dejal sem si; jaz misli mle nanjo, iivim ie zanjo...« »No in...?« »Ti ei sredi one cerkve in otročajev Izgledala tako srečna, kot da ti ne manjka ničesar, prav ničesar... niti jaz ne! Čutila ei se kot riha v vodi. Onega dne, — da, čisto odkritosrčno priznam,, — sem prvič čutil ljubosumnost v svojem srcu. In, veš, težko mi je bilo!« »Ljubosumen zaradi otrok,.., starega župnika in šopka cvetlici Saj smem tudi jaz živeti po svoje!« »Smela si tedaj, sedaj pa ne več... Sreča tvojega življenja sinem biti le jaz, kot si ti mojega!« »Kako nepričakovano modrovanje! Zelo sebičen si. A ljubezen vendar ne sme biti suženjstvo!« »Kaj, in še kako sladko suženjstvo! Tvoj suženj sem, pripravljen storiti vse, česar me poprosiš.« »In če bi te prosila, da se v bodoče ogibljoi žaliti moja verska čuvstva?« »Bi ti odgovoril, da je ljubosumnost napolnila moje srce. Oni prizor se mi ponavlja do večera in od večera do jutra: Njej nisi ti vse! Le njen soprog sil .. Imaš njeno srce,... njeno dušo pa Ima nekdo drugi!« Lucija povzdigne roke k njemu; »Vse to mi očitaš le zato, ker sem učila katekizem ducat malčkov, ki bi najbrže brez mene nikoli ne pristopili k prvemu sv. obhajilu!« »Oh. oh!... če bi bilo le to! Kaj župnija na deželil Le mimogrede si se pomudila pri njej. Toda pariška župnija...« »Torej, zdaj vem, kam pes taco moli!« »Sčm dal« Lucija čaka sklenjenih rok. Gilbertov glas postane rezek kot Skrtanje noža ... »V Parizu si hodila k maši ob nedeljah in celo med tednom.« »Ah, si vohunil »a menoj!« »No, poizoedoval.« »Pa so ti preveč natvezli! K maši hodim le ob četrtkih in petkih, pa niti ne vedno. Seveda, če bi Sla dvakrat ali trikrat v Bulonjski gozd na sprehod, bi mi ničesar ne rekel.« »Ne, prav nič ne bi rekel. Kajti menim, da v Kutonjskem gozdu ne bi 6rečala župnika Pauleta.« »Sedaj je torej na vrsti Paulet!« Lucija ee vzdigne: »Kaj prav za prav hočeš od mene?« »Hočem ti povedati, da sem ljubosumen na tvojo župnijo, ljubosumen na ljubezen, katero ji posvečaš, ljubosumen na privlačnost, ki jo ima za te... Baviš ee z Župnijskimi posli?..,« »... ki mi vzamejo jedva nekaj uric na mesec!« »Oh, dobro veš, da ni le »nekaj uric«. Jemljejo ti tvoje srce..., srce, ki bi moralo biti čisto ko moje ...« »Pa saj je tvoje!« »Nel Ce ljubljenemu ne daS vsega, mu no daš ničesar!« »Ali imenuješ »ničesar« čuvelvoj ki sem ti ga obljubila in ga čuvam le za te.« »V srcu ne hraniš le enega čuvstva!« »Toda, ubogi prijatelj, ponavljam, da sta si ljubezen in versko čuvstvo kot dan in noč. Kak prepad loči naravne stvari od nadnaravnih!« »Meni je jasno le eno: da izhajajo vsa čuvstva iz srca, ki bi po pravu moralo biti vse moje.« »Torej vztrajaš prisvojem sofizmu, pri svoji zmoti!« Gilbert hoče prijeti Lucijo za roko, toda ona mu jo odtegne. Tedaj se še bolj razneži: »Draga Lucija, Iz-ogibljiva se besed, ki bi bile zmožne ustvariti med nama obžalovanja vredne nesporazume ...« »Kdo je začel?« »Prosim, ne Jezi se. Pusti me. da utemeljim svoje stališče.« Lucija se uporno naaloni na klop in oči jI zastrme v daljavo. Nas zvesti tovariš, gospod nameščenec Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani je v svojem 75. letu življenja za vedno zatisnil oči. — Vzornemu človeku, ki je v iskrenem tovarištvu skozi desetletja z nami požrtvovalno sodeloval za dobro zavoda, ohranimo trajen spomin. Hvala Vam, gospod Jakopič, za vse številne usluge in neskončno dobri Bog naj Vam bo za nje plačnik! Nameščenci Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Vsemogočnemu (je Hopadlo poklicati k Sebi po kratki in mučni bolezni, previ-denega e sv. zakramenti, v 75. letu starosti mojega dobrega, nepozabnega soproga, gospoda Ivana Jakopiča ■ n K a s a n t a Izajemne zavarovalnice v pokoju Pogreb predragega rajnkega bo v petek, dne 15. septembra, ob pol treb popoldne iz Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdaneka cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. septembra 1939. Žalujoči o s tal L Po sklepu božje Previdnosti je v sredo, dne 13. septembra 1939 zvečer umrl naš zvesti uslužbenec, gospod ki je z vzorno zvestobo, vestnostjo in marljivostjo spremljal rast našega zavoda od prvih skromnih početkov do danes. Ljubezen, katero je skozi polnih 39 let posvečal le koristim zavoda, more poplačati samo Oni, ki mu je pokojnik vdano vse življenje služil. Na zadnji poti ga spremimo danes, v petek, dne 15. septembra 1939 ob pol treh popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Gospod, daj mu večni mir! Ravnateljstvo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani m šolske torbice In aktovk« v veliki lablrl priporoča Kravo«. Maribor, Aleksandrova is. (i KROMPIR po 80 par kg, lepo, zdravo blago, oddaja vsako količino, dokler traja zaloga. A. Volk, Ljubljana. 6000 kg jabolk pol sladkih. pol kislih, po ugodni coni naprodaj Grad Loka pri Zidanem mostu. (1 Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklaveo — LJubljana — Kodeljevo, PovSetova 47, tel. 25-81. Vnajem IŠČEJO: Gostilno na prometnem kraju vzamem v najem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Gostilna« 16.053. (m ODDAJO: Lokale in stanovanja dvosobna ■ pritiklinami, v Kranju v novozgrajenem poslopju oddaja za vselltvenl termin 1. okt. t. 1. Pokojninski zavod za nameščence v LJubljani. Informacije v zavodu, Gajeva ulica 6/II. Kam pa v nedeljo? Prostov. gasilska četa Ljubljana - Barje priredi V nedeljo, 17. septembra veliko Javno tombolo poleg gasilskega doma na Barju. — Glavni dobitek motorno kolo, več kole« In druge krasne tombole. Za obilni poset ao priporoča uprava. (K Denar Vaši prihranki •o varno In plodonomo naloženi v domačem zavodu »MoJ dom«, Ljubljana, Dvoržakova S t. 8. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? Vajenci Kupimoi Razno na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slo-venski dnevniki Na Pilsudskega grobu: Ko so Nemci zasedli Krakov, so v Vavelu pred grobom maršala Pilsudskega postavili stražo. Pozor I Kupci nepremičnin, ne pozabite obiskaU dolgoletne in poznane tvrdke Triglav-Slovenac v Beog radu Hartvlgova S/l. — Tal. 26728 Palača in hiša za rento, vila za najem ia llavblila v vseh krajih Beogtada. m \mmm lTprava Pogrebnega društva Marijine bratovščine v Ljubljani sporoča svojemu članstvu, da je 13. t. m. ob 11 zvečer umrl dolgoletni član odbora, gospod Ivan Jakopič pod uradnik Vzajemne zavarovalnice Zvestega sodelavca v odboru se bo društvo vedno 6 hvaležnostjo spominjalo. Ljubljana, dne 14. septembra 1939. SLOVENEC" MALI OGLASI V malih oglasih valja vsaka basada 1 din; tanltovanjikl oglasi 2 din. Debelo tiskana naslovna basada sa računajo dvojno. Na)man)il znasak za mali oglas 15 din. — Mali oglasi sa plačujajo takoj pri naročilu. — Pri oglasih raklamnaga značaja sa računa anokolonska, 3 mm visoka patltns Matica po 5 din. — Za pismena odgovora glada molih oglasov traba priložiti znamko. Trgovski pomočnik mlad, priden In posten, želi premestitve v boljšo trgovino. CenJ. ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Vsestransko verzl-ran« 15.030. (a s t razr. mesč. gole. nekoliko vajeno trgovine — želi praktlclrati v trgovini mešanega blaga. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmožna« 14.964. (a Gospodična poštena ln skromna z malo maturo, veSča pisarniškega in blagajniškega poslovanja, Ufe primerne zaposlitve. Ponudba na: Mira Selan. Trnovo, Koaeskega 30. ODDAJO: Sobo s posebnim vhodom oddam dvema gospodoma ali gospodičnama. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 15.072. (« Inteligentno gospodično sprejme za gospodinjo samostojen gospod. Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 14 971. (b Sirar samostojen v vseh slrar- skih Izdelkih, naj posije ponudbe z navedbo plače In nastopom na Mljekar-stvo »Dragica«, Hercego-vao. <•> Trgovskega pomočnika dobro moč mešane stroke sprejmem. Pismene ponudbe z navedbo plače ln referenc na Franjo Cer-ne, Radeče. zob za zob«. Pri vsem tem je najvažnejše dejstvo, da bo Nemčija v tej vojni izvajala podmorniško vojno do skrajnosti. Vendar pa v Berlinu izjavljajo, da bo sedanja podmorniška vojna prav ista, kot je bila med svetovne vojno, to se pravi, da bodo lahko nemške podmornice delovale čisto »neomejeno in brez vseli ovir«. Vendar bodo pa metode te podmorniške vojne nekoliko drugačne od onih, ki so jih Nemci uporabljali med svetovno vojno. Zato je treba računati, da bodo nemške podmornice prav tako brezobzirne, kakor so bile med svetovno vojno, kajti doseči morajo isti cilj, ki jim je bil zastavljen med svetovno vojno, vendar pa bodo metode sedanjim razmeram prikrojene. Velika novost pri medsebojni nemško-angleški blokadi bo vloga letal, ki bodo prav gotovo začela zasledovati ladje na morju, kakor jih zasledujejo sedaj že podmornice. V Berlinu sicer sedaj še ni opaziti, da bi bila letalom izdana kakšna povelja v tej smeri, vendar pa izjavljajo, da je treba vsekakor računati na to, da bodo kmalu tudi nemška letala začela zasledovati sovražni promet na morju Angleška ladja potopljena K tozadevnemu kratkemu poročilu na str. 3 smo tekom noči prejeli naslednje podrobnosti: Newyork, 14. sept. o. Ameriška potniška ladja »Manhatan« je sporočila v Newyork, da je angleški parnik, ki je klical na pomoč, parnik »Influ-ence«. Parnik je bil torpediran in se je kmalu po napadu nevidne podmornice potopil. Posadko je rešil norveški parnik »Bakke«. »Influence« je bil parnik angleške trgovske mornarice in je imel 8431 ton ter je prevažal rudninska olja. V moštvu so bili Angleži in Arabci. Severne države za omiljenje blokade Bruselj, 14. septembra. AA. DNB: Tu pričakujejo, da bodo danes ali pa jutri sporočili britanski vladi stališče držav oslske skupine do stališča, ki ga je Velika Britanija zavzela glede blokade. Države te skupine bodo poudarile, da imajo države, ki so vojaško in politično nevtralne, pravico tudi do gospodarske nevtralnosti, ter bodo dodale, da bi izvajanje ukrepov, ki se je zanje odločila Velika Britanija, imelo zelo usodne posledice za tranzitno trgovino teh držav in za gospodarstvo teh nevtralnih držav sploh. Med drugim bodo pripomnile, da bi izvajanje britanskih ukrepov moglo n. pr. povzročiti velik zastoj v belgijski industriji in naraščanje nezaposlenosti. Države te skupine bodo najbrž predlagale britanski vladi razgovore o nekaterih točkah britanskih sklepov o blokadi. Naskakovanje Siegfriedove črte Bruselj, 14. sept. o. Francoske čete, ki so danes prekoračile reko Moselle, je v njihovem prodiranju močno podpiralo težko topništvo, ki je razpostavljeno po grebenih Stromberga v višini 950 čevljev na vzhodni strani reke Moselle. Čete, ki so prešle čez reko, so še 35 milj oddaljene od mesta Saarbriicken. Francoske čete so zasedle izpraznjene vasi Apach in Maimuhlen, ki ležita ob vznožju Stromberga. Pariz, 14. sept. o.Današnje uradno poročilo francoskega vrhovnega poveljstva poroča samo o krajevnih napredovanjih tekom današnjega dne. Združene francoske in angleške čete so zajele tudi večje število ujetnikov. Poljaki o svojih uspehih Bern, 14. sept. o. Poljska agencija »PAT« poroča, da so Poljaki od začetka, vojne pa do dne 12. septembra ujeli 13.000 nemških vojakov, med njimi 350 častnikov, ki povečini pripadajo letal- Vprašanje letalske vojne zoper nevojujoče se prebivalstvo London, 14. sept. AA. Reuter: Na današnji seji lordske zbornice je lord Samuel zahteval od vlade jxxiatkov o odgovoru, ki ga je nemška vlada |x>slala na apel predsednika USA Roosevelta vojujočini se državam, naj prizanašajo civilnemu prebivalstvu in naj ne rabijo strupenih plinov ter se ne poslužujejo metod tako imenovane ba-cilske vojne. Nato je povzel besedo zunanji minister lord Halifax in rekel: »Stvar je tale: Ko je naš poslanik v Berlinu zahteval potne liste od nemške vlade, jo je tudi vprašal, ali se bo Nemčija ravnala po določilih ženevskega protokola iz leta 1925, ki prej>oveduje strupene pline in bacilsko vojno. Nemška vlada je preko švicarskega poslaništva odgovorila pritrdilno. Nemški odgovor pravi: Nemčija bo med vojno spoštovala določila ženevskega protokola z dne 17. junija 1925, omenjenega v noti lorda Halifaxa z dne 3. septembra 1939. Nemška vlada si pa pridrži pravico do svobodnih rok, če bi se njeni vojni nasprotniki pregršili proti določilom tega protokola.« — Lord Halifax je nato nadaljeval: »Gledo-nem-škega odgovora na apel predsednika Roosevelta sem lahko ugotovil, da je nemški državni kancler ne glede na govor, ki ga je imel v rajhstagu, odgovoril preko ameriškega odpravnika v Berlinu. Odgovor nemškega državnega kanclerja pravi: Naziranje, ki ga je orisal predsednik Roosevelt v svoji poslanici, da terjajo človečanska načela od vojujočih ee strank, da se pri svojih operacijah vzdrže vsakega obstreljevanja nevojaških objektov, se popolnoma ujema z mojim pojmovanjem, ki sem ga že obrazložil. Zato zahtevam, da tudi druge vlade, ki sodelujejo v sedanjih sovražnostih, podajo izjavo v tem smislu. Kar se mene tiče, mislim, da sem v svojem današnjem govoru v rajhstagu zadosti jasno rekel, da so nemška letala dobila nalog, da omeje svoje operacije izključno samo na vojaške cilje. Očitno je, da je jx>goj, da ostane ta moj nalog v veljavi, da se tudi sovražna letala drže istih načel.« »Times« piše v zvezi s tem med drugim: Lord Ifalifax je včeraj jasno j»osvaril: Naša obljuba, da bomo bombardirali samo vojaške objekte velja le pod posojeni vzajemnosti. Ce se sovražnik ne bo ravnal po tem, bomo tudi jjii imeli proste roka. London, 14. sept. A A. Reuter: V svoji današnji izjavi v spodnji zbornici je predsednik vlade Chamberlain rekel še tole: »Napoved iz štaba voditelja rajha je kar najočitneje navzkriž z nedavno izjavo državnega kanclerja v rajhstagu, da si ne želi bojevati proti ženskam in otrokom. Omejitve, na katere pristajamo mi in Francozi v svojem načinu vojevanja, so odvisne od tega, da se omejitev drže tudi naši nasprotniki. Če se jih ne bodo držali, se samo jx> sebi razume, da se bo vlada britanskega kralja čutila prosto teh obveznosti. V tem primeru bo britanska vlada ukrenila vse, kar se ji bo zdelo potrebno. Za zdaj moramo imeti pred očmi eno stvar: naša strategija in naša taktika morata biti navdahnjeni z enim samim ciljem, s ciljem, da čim uspešneje končamo vojno.« skim enotam. Nadalje so zajeli 48 topov, 215 strojnic, 170 tankov in motorjev in 1000 oklopnlh avtomobilov, letal pa so uničili 280. London, U. septembra. A A. Reuter: Po vesteh iz Varšave se potrjuje, da so Poljaki med Vislo in Bugom potolkli dne nemški diviziji, ujeli okrog 1000 Nemcev in zaplenili velike količine materiala. fr Cernovice, 14. septembra. AA. Štefani: Soproga zunanjega ministra ga. Beck je s svojo hčerko pribežala v Bukovino. Japonska in sovjeti Tokio, 14. sept. AA. DNB. Agencija Domej poroča, da sta Japonska in Sovjetska Rusija izmenjali politične kaznjence. Tako so Japonci izpustili 16 sovjetskih mornarjev, aretiranih, ker so zaSli v japonske teritorialne vode. Sovjeti ho pa izpustili med drugimi 21 uradnikov in uslužbencev Sahalinske pctrolejske družbe. Drobne novice London, 14. sept. AA. Reuter. Kralj Jurij je danes sprejel v avdijenco vojvodo Windsorskega. Vladar se je danes prvikrat po treh letih videl s svojim bratom. Riga, 14. sept. AA. Štefani. Letonski zunanji minister je imel danes daljši razgovor t italijanskim poslanikom. London, 14 sept. AA. Reuter. Velika Britanija in Francija bosta v najkrajšem času uradno priznali začasno češkoslovaško vlado, ki bo sestavljena v Parizu. Osebne vesti Belgrad, 14. sept. AA. S kraljevim ukazom sta odlikovana: z redom jugoslovanske krone 3. stopnje Jelena, žena Miljutina Nediča, ministra vojske in mornarice n. r. iz Belgrada; z redom sv. Save 2. stopnje pa Anastazija Spasičeva, predsednica jugoslovanske unije za varstvo otrok v Belgradu. Iz Julijske Krajine Crniče. (Nevarna bolezen.) Na področju našega županstva se je močno začela Širiti krvava griža. Več oseb je obolelo, nekatere so tudi umrle. Precej bolnikov smo odpeljuli tudi v goriško Itolnišiiico, kjer Je eden žo umrl. Cujemo, da se je pojavilo več primerov te nevarne bolezni tudi v Gorici. Varčevanje i mesom. Od 5. septembra sem so ob četrtkih in petkih zaprte vse mesnice in je prodaja mesa in mesnih Izdelkov prepovedana. Tudi v gostilnah, restavracijah in drugih javnih lokalih se ne sme postreči gostom z mesnimi Jedrni; namesto mesa se lahko ponudijo ribe. Od 5. septembra naprej se tudi ne smejo klati teleta, ki ne tehtajo 100 kg. Odložena proslava. Letos poteče dvajset let, kar je bila zasedena Reka. V proslavo dvajsetletnice so bile nameravane razne svečane prireditve. Vrhovno tajništvo fašistovske stranke v Rimu pa javlja, da so reške slovesnosti odloženo za nedoločen Čas. Časi so resni. Od 7. septembra dalje morajo biti v vsej državi vsi javni lokali in Javna zabavišča zaprta najpozneje o polnoči. — Javni plesi so povsod ukinjeni, plesne dvorane ostanejo zaprle Zlasti bodo to odredbo vsi, ki so se že dolgo časa sem borili proti razbrzdanemu plesnemu no-renju, pozdravili z odkritosrčnim veseljem. — V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malib množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. Ogl. tel S. br. 30474/35. fl L)IIBI)4N4 Rejenec Ivan Uljetič v sodnih zaporih Ljubljana, 14. septembra. Grosupeljski orožniki so z včerajšnjim jutranjim vlakom pripeljali v Ljubljano 15 letnega rejenca Ivana Uljetifa, ki je bil nekako nejios-edna priča groznega dvojnega roparskega umora nad goej>odarjem Jožetom Nučičem in njegovo ženo Marijo, ki sta ju dva maskirana razbojnika [>o-noči od sobote na nedeljo na njiju domu v Blatu pri Grosupljem pobila, ju s sekiro strahovito raz-mesarila in nato pobrala 2000 din gotovine. 0 groznem zločinu smo že obširneje poročali. Ivan Uljetič je bil rejenec obeh žrtev. Kot S leten deček je prišel iz ljubljanskega dečjega doma v rejo h Kovačevim. V ioli je Uljetič slabo napredoval. Skrbstvena oblast, ki vodi strogo nadzorstvo nad rejenci v ljubljanskem sodnem okraju, je odredila, da so dečka, ki je po poreklu Dalnia-tinec, poslali v dečji dom v Trogir, da uživa tam nadaljno vzgojo. Poko.na Marija Nučičeva je silno vzljubila rejenčka in ga je imela kot za svojega. Težko ga je pogrešala. Ko jo je Uljetič letos za počitnice naprosil, naj ga sprejme na dom, je to radevolje dovolila ln so Uljetiča iz Trogira poslali k Nučičevim. Deček se ni doeli brigal za vaške dečke, družil se je rajši z raznimi starejšimi moškimi in »vandrovci«, ki 6o večkrat prenočevali pri Kovačevih. Od nedelje do včeraj so grosupeljski orožniki ponovno zasliševali rejenra Uljetiča, ki se je izmišljeval razne zgodbe in se zapletal v huda protislovja. Tako je navajal različne okolnosti, kako sta razbojnika prišla v hišo. Nato pa je svoje izjave začel preklicevati. Rejenca Ivana Uljetiča so grosupe'jski orož-niki, ker je bil podan prav nujen in utemeljen sum, da je moral deček vsaj neposredno sodelovati pri zločinu, izročili v preiskovalne zajiore okrožnega sodišča. Tam so mu odkazali posel.ro celico. Orožniki pa so državnemu tožilstvu predložili prav obširno poročilo o dosedanjih mpehih njihovih poizvedb in tudi vse zapisnike, ki so jih bili sestavili med zasliševanjem rejenca Uljetiča. Proti Uljetiču je bila odrejena kazenska preiskava in z njo v zvezi preiskovalni zapor. V interesu eodne preiskave, ki je poverjena preiskovalnemu sodniku dr. Ivanu Šketu, ni mogoče sedaj poročati nekaterih zanimivih in tehtnih okolnosti. Pravi razbojniki še niso v rokah pravice. Osumljene so bile že nekatere oseba, ki so se pojavljale zadme čase v majhnem, opaznem naselju Blatu, ležečem ob glavni cesh proti Novemu me6tu. Uljetič napravlja vtis potuhnjenega dečka. s 1 Kulturna dolžnost vseh slojev, posebno pa pridobitnih, je, podpirati svoje gledaliSče. zato bi moral biti poset predstav oziroma atonrna za vse zavedne narodno čuteče ljudi, obvezen. Gledališče jHKipira številen obisk tako. da nudi predstave j>o izredno nizkih cenah, posebne ugodnosti pa uživajo abonenti, ki imajo 30 do 40% popusta na dnevne cene. Vse, ki se zmimajo za abonma, opozarjamo, da so jim na razjjolago vse informacijo v veži dramskega glelaiišča do vštevši 16. t. m. vsak dan od 10 do 12 in od 15 do 17. 1 Rezervne častnike in vojaške uradnike opozarjamo, da je na uradni deski na magistratu in v Pogled na mesto Lublin, kamor te fs najprej preselila poljska vlada. voja$kem uradu nabit razglas glede oddaljevanja iz kraja svojega bivališča. I Rdeči križ v Ljubljani bo imel v Tednu Rdečega križa svoj nabiralni dan v nedeljo 17. t. m od 9 do 12. V nedeljo bo med nabiranjem koncert vojaške godbe v Zvezdi ob 11 Ob zaključku Tedna Rdečega križa v soboto 23. septembra bo tudi koncert vojaške godbe v Zvezdi ob 17. I Franjo Stijdovšek razstavlja. V nedeljo, dne 17. septembra, bo po daljšjra presledku odprl kolektivno umetnostno razeravo svojih del slikar Franjo Stiplovšek. Razstavil bo vsa pomembnejša dela poslednjih desetih let, ziasti olja in lesoreze. Vse ljubitelje upodabljajoče umetnosti opozarjamo na to izredno razstavo, ki l>o odprta od nedelje naprej vsak dan od 9 do 18 v Jakopičevem paviljonu. 1 I)r. Josip Petrič ordinira za splošno in zobno zdravilstvo, Ljubljana, Florijanska ulica 20. 1 Danes je zadnji dan vpisovanja na srednjo glasbeno šolo (drž. konservatorij) v Ljubljani. Gojenci se sprejemajo v zavodovi pisarni od 9 do 12 in od 15 do 17. Vsi gojenci naj pridejo v fionedeljek 18. t. m. ob pol 5 popoldne v Huba-dovo pevsko dvorano poslopja Glasbene Matice v Gosposki ulici k dodelitvi k posameznim profesorjem in določitvi urnika. Redni pouk v vseh letnikih in oddelkih srednje glasbene šole so bo začel v torek 19. t. m. 1 Mladini je za splošno izobrazbo tudi glasbeni pouk neobhodno potreben. Najboljša glasbena šola v Ljubljani je šola Glasbene Matice, na kajeri se poučuje klavir, violina, petje in vsi inštrumenti ter teoretični predmeti. Gojenci za glasbeno šolo 6e ?e vedno sprejemajo v Matični pisarni 1 Kinematografska sezona se je začela. Ljubljanski kinematografi so začeli z jesenskim sporedom, ki nam obeta za glavno sezono večje število dobrih filmov. Tudi občinstvo je z nastopom kinematografske sezone, še bolj pa s koncem lepih dni začelo v obilnem številu obiskovati ljubljanske kinematografe. Je pa seveda še drug razlog za obilni obisk. V vseh kinematografih tečejo žurnali, ki prinašajo tudi prizore z bojišč v Evropi in slike velikanskih vojnih priprav ev-ropskh velesil, ki so stopile v vojno. Zato ni čudno, če je med obiskovalci kinov v veliki večini mladina. 1 Zadnje deževje je močno shladilo ozračje. Zadnje dni se je jesen pokazala v pravi luči in so deževni nalivi prinesli nad Ljubljano jesen, kakršne eo bojimo. Ozračje se je močno shladilo in že so se pokazali na ulicah plašči in površniki, zlasti v jutranjih in večernih urah. Ob zadnjem deževju je na planinah zapadlo tudi nekaj snega. Ta sicer najbrž ne bo obstal, vendar pa je resen znanilec hladu, ki bo prevladoval letošnjo deževno jesen, ki je napovedana. 1 Na kolesu je postalo slabo trgovskemu potniku 35 letnemu Ivanu 2nidarSiču iz Maribora, ko se je peljal čez ^rorni trg v Ljubljani. Pri padcu se je tako potolkel po glavi, da so ga morali reševalci prepeljati v ljubljansko bolnišnico. I Drzen tat je vlomil v stanovanje Teodorja Račiča v Smoletovi ulici 9 v noči na 12. t. m. Tat je odnesel dva moška jopiča, vredna 1000 din, moške rjave čevlje in dve denarnici, v katerih je bilo 350 din. Kranj Zanimiva razstava žab. Na Stari pošti je odprta razstava naravno preparirnih žab. ki predstavljajo človeško življenje. Razstava je odprta vsak dan od 8 zjutraj do 9 zvečer in bo ostala v Kranju do 19. septembra. Kino ftmartinski dom. Kot začetno predstavo zimske sezone bo predvajal kino Smartinski dom v dneh od 15.—17. septembra dva velefilina in sicer: Kraljevič in siromak, velefilm iz burnih časov angl. zgodovine po romanu Marka Twaina. Glavna vloga Errol Flym. Drugi film Ljubezen Tatjane Petrovne. v plavni vlogi Claudette Col-bert in Charles Boyer. S po«" d predstav: petek, 15. sept. ob pol 9 zvečer Tatiana Petrovna, ob 10.15 zvečer Kralj ln siromak. Sobota. 1fl. t. m. ob pol 9 zvečer Kralj in siromak, ob 10.15 zvečer Tatjana Petrovna. Nedelja. 17. t. m. ob pol 11 dopoldne Kraljevič in siromak (matineje). Ob 3 jx>j>oldne Tatjana Petrovna. ob 5 Kraljevič in siromak. ob 7 Tatiana Petrovna in ob 9 Kraljevič in siromak. 1 Jesenice Kino Krekov dom predvaja v petek, 15. sept. ob pol 9 zvečer »Ženske v okovih«, v soboto, 16. septembra ob pol 9 zvečer »Demon ljubezni«. Pri obeh predstavah odličen dodatek. KULTURNI OBZORNIK Marija Majerova: Radarska balada Založba »Cesta« je izdala v prevodu prof. dr. r'r. Bradača najnovejšo povest — in tudi naj-ooljšo — Češke pisateljice Marije Majerjeve: »Rudarska balada«, ki je v letu 1938 dosegla najlepši uspeh. Uvod je napisal pisatelj in pesnik Josef Hora. Marija Majerjeva je znana češka pisateljica, znana po svojih povestih, pa tudi po svoji skrajno levičarski ideologiji, ki jo je tudi polemično večkrat branila. Po svoji karakteristiki spada med češke moderne naturaliste socialistične usmerjenosti ter dobro predstavlja tako imenovano proletarsko umetnost. Toda »Rudarska balada« je prosta vsake nasilne tendence ter jo prav gotovo lahko smatramo za klasično delo prole-tarske literature, vzete v pravem in dobrem pomenu besede, kajti — s tako preprostimi umetniškimi sredstvi ter s tako globoko človečnostjo pisane knjige iz življenja proletarca že davno nisem bral. To je resnično pesem v prozi, pesem o ljubezni in dobroti rudarske dvojice, ki ju preganja usoda, pa v dnu ostaneta človeka velika, čista, nekako klasično tragična v smislu grške tragedije. Svet pa gre mimo njih. S to snovjo je segla Majerjeva v domači kraj, v Kladno, kjer je vzela motiv rudarske usode, ki jo je tako dobro poznala, saj je bil njen očim rudar in je sama iz kočarske družine ter si je ^ni |Ce- T ^.tar,'.-i,e 8t°Jefi. v intervalu 2 minut a vžgammi motorji Dirka sB za klubsko sorsko prvan-BO,,k(>t konkurenti dopuščeni le Stanj moto-Hermesa. Vozači drugih klubov lahko vozij* izven konkurence In se tako avtomatično podvržejo razpisu. lckmuje «e po športnem pravilniku FICM in po nacionalnem športnem pravilniku SMKJ. Motorna vo-p']?.„mo",J0 »strezati internacionalnemu pravilniku »ICM. Opremljeni morajo biti z dvema, medsebojno neodvisnima, gotovo i- hitro delujočima zavorama. Razpored: t. R p o i t ■ i m o t e * j t. II. Turni motorji. a) blcikel motorji do 100 ccm, b) turni motorji do 230 ccm, c) turni motorji do 11*10 ccm, d) športni motorji do 3.» ccm, e) š|>ortnl motorji do «00 cm. Kategorija, za katero se prijavijo manj kot trije vozači — odpade. Start šibkejših strojev v naslednji višji kategoriji je dovoljen samo enkrat. Ocena se izvrši na podlagi prevoženega 6a»a v posameznih kate. gorijah. Prijave se sprejemajo najkasneje do IS. seiptem-hra » tajništvu kluba, Dvoržakova 3 (tel. 34-07). Pri-javninn znaSa 10 din. Darila: Najboljši vozač kluba prejme častno darilo. ostali zmagovalci drugih kategorij pa prejmejo Plakete in praktična darila. Razglasitev rezultatov tn razdelitev nagrad bo po dirki v gostilni Maček v Sp. Gameljnah. Pregled vozil se vrši na dan dirke ob 14. Prireditelj dirke 2SK Hermes v Lj iblja.it odklanja vsako odgovornost za poškodbo oseb nit Imetja, ki bi se med treningom oziroma dirko pripetile Tekmovalec vozi na lastno odgovornost ter Je osebno odgovoren za ev. poškodbe oziroma njih imetja, lastne ali tretje osebe, kar potrjuje s podpisom in oddajo prijavnice. eTkmovnlel so morajo brezpogojno ookorlt.l vod. stvu dirke. Prltožhe se morajo predložiti jn mlnnt po izvršitvi dotifne točke vodstvu dirke. Proti razsodbi vodstva In razsodišfa ni priziva. Trening bo v nedeljo 17 t. m. do 11 dopoldne. Tekmovalci »o obvezni skleniti 7n trening In dirko primemo nezgodno in jamstveno zavarovanj«. Ce bo slabo vreme, se dirka preloži na nedoločen caa. \ odstvo dirke si pridržuje pravico »premembe riapiiftf Vesti Športnih zvez, klubov In društev ...„ Moiro-arfccfja sHrrmest poziva vse odbornike tn ,"e zanesljivo udeležijo sestanka, ki ho v ,t ,,[n- oh 20 v restavraciji pri .Sestiei. v n.iiL ti i!iloT fonfcfU 'n drugih del za dirko na fanXo/ 1° ŽSK^liermes.' °Wl°mbl'- VH