i n iit^jgfe
i-.:- » THE OLDEST AN d MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico «— od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMCRIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 10.
CHICAGO, ILL., TOREK, 17. JANUARJA — TUESDAY, JANUARY 17, 1928.
LETNIK XXXVII.
PREDSEDNIK COOLIDGE N E ODSTOPI OD POLITIČNE SMERNICE, KAKRŠNE IMAJO ZED. DRŽ. DO SOSEDNIH REPUBLIK, KAR MORAJO VPOŠTEVATI DELEGATI NA PANAMERIŠKI KONFERENCI.
Washington, D. C. — V soboto zvečer je prispel predsednik Coolidge iz Washingto-na v Key West, Fla. V Miami se je vlak vstavil eno uro, Coolidge in spremstvo si je o-gledalo mesto. Proti Ilavani so odpluli v nedeljo.
Otvorila se je torej šesta panameriška konferenca v Ilavani, Cuba. Gre v prvi vrsti za tesnejše prijateljsko zbliža-njo rr.ed Zed. drž. in republikami Latinske Amerike. Delegaciji Zed. drž. je na celu Charles Evans Hughes, ki ima od predsednika Coolidgea naročeno, naj v prvi vrsti varuje interese Zed. drž. Zed. drž. pod nobenim pogojem ne smejo odstopiti od svoje tradicijo-nalne politične smernice v od-nošajih napram republikam Latinske Amerike.
Deiegatje Zed. drž. bodo na konferenci, čeprav jfc bilo rečeno, da bodo le gladili pot za tesnejše prijateljsko zbližan jo, se postavili v diktatorsko vlogo. Od svoje strani ne bodo ničesar popustili, od drugih pa veliko zahtevali. Vlada Zt*d. drž. ne odstopi od svojih pravic, da lahko povsod nastopi z oboroženo silo, kjer uvidi, da je potreba, za vzdrževanje reda, če je to v interesu Zed. drž. Kakor trdijo, je bila revolucija v Nikaragui z mehiškim-denarjem započeta, in sicer proti Zed. drž. Vsled tega je intervencija Zed. drž. v Nikaragui potrebna, ker je v njihovih interesih. Od te pravice vlada Zed. drž. ne odstopi.
-o-
RUTH IN GRAY STA SE SKESANO UDALA V USODO.
Ossing, N. Y. — Kakor je že bilo poročano, sta bila v Sing Sinfcu, v četrtek, nekoliko čez enajsto uro ponoči na električnem stolu usmrčena Ruth Sn.vder in Henry Judd Gray, radi umora Alberta Snyder, ki sta ga izvršila pred desetimi mesec?.
Mrs. Snyder je prva sedla na stol, kamor sta jo spremljali dve jetniški strežnici. Oblečena je bila v črno obleko — dasi je bila na videzno mirna, vendar je imela solzne oči, ko pa je uzrla električni stol, je zaihtela in malo je manjkalo, da se ni zgrudila na tla. Na stol so jo morali dvigniti. "Oče odpusti jim saj ne vedo", tako je govorila, ko so ji pritrjevali elektrokode, ko pa so ji položili na glavo kapo je rekla: "Bog mi bodi milostljiv in odpusti mi moje grehe". Ob 11.05, je bila že mrtva.
Tri minute za tem, so pripeljali v sobo Gray a, oblečen je bil v svetlo 3ivo obleko. Pokon-cu stopajoč se je bližal stolu, spremljal ga je Rev. Dr. Arthur Peterson. Njemu rii bilo treba pomagati na stol, sedel je na njega mirno, kot bi sedel za mizo, da bi čital časopis. Ob 11.09 so spustili skozi njega električni tok, ob 11.16 je bil že mrtev.
Ko so dan pred eksekircijo vprašali Mrs. Snyder, kaj misli o Grayu, je rekla: <fGreŠila sva skopaj in skupaj bova'tudi u-
NOVO POSOJILO NIKARAGUI.
LADJA PRAPORNICA TEXAS.
Letalci obstreljevali uporniške postajanke. — Bomba zade-a poslopje v mestu, ki pa ni eksplodirala. — Gen. Chamorro proti Sand mu.
Managua, Nicaragua. — General Sandino se umika s svojimi pristaši iz okolice mesta Quilali. Cete Zed. drž. se koncentrirajo v vzhodnem delu države Nueva Segovia, kjer nameravajo odrezati pot generalu Sandinu, če bi se hotel u-makniti in bežati čez Coco reko. Ker je za pehoto nevarno bojevati se z uporniki v gorovju, je poveljnik ameriških čet, Col. Louis Mason Gulick rekel, da bo raje obstreljeval uporniške postojanke iz zraka.
Iz nekega letala, ki je letelo nad mestom Managua z bombami namenjenimi za pobijanje upornikov, je po nesreči patjlla bomba, zadela je poslopje v sredini mesta, kjer je restavracija. Bomba je prebila streho in se zarila v steno. Gosti so slišali ropot in se jih je polastila panika, da so bežali na cesto. Bomba ni eksplodirala.
General Emiliano Chamorro, katerega so pred dvemi leti Zed. drž. vrgle raz predsedniškega stola, je bil obdolžen, da pošilja municijo generalu Sandinu. Chamorro pa obdol-žitev zanikuje in obljublja, da bo organiziral armado konservativcev, broječo 1000 mož, s katerimi se bo boril proti Sandinu.
Washington, D. C. — Ameriški bankirji bodo dali Nikaragui novo posojilo, katerega nujno potrebuje. Milijon dolarjev so posodili lansko leto new-yorski bankirji, sedaj pa prosijo za poldrugi milijon.
Po zadnjih vesteh so letalci uspešno obstreljevali utrdbo Sandina, ubili so štirideset u-pornikov. Sandinove čete so se v neredu umaknile in na. vse strani razkropile. Poročilo se tudi glasi, da namerava odstopiti Adolfo Diaz, predsednik v Nikaragui.
PARNIK SE JE Z MOŠTVOM VRED POTOPIL.
Tokyo, Japonsko. — Iz Sap-pora je prišlo semkaj poročilo, da se je v bližini Kokkaido o-toka, v yiharju potopil japonski parnik Tosel Maru. Osemnajst trupel, članov posadke, je voda vrgla na suho.
KRIŽEM SVETA.
—	Miami, Fla. — Tukajšnji obrežni stražniki so z 22 pa-trulnimi čolni in dvema letaloma vršili službo in izsledili pet tihotapskih parnikov z žganjem in drugo prepovedano pijačo.
—	Praga, Čehoslovakija. —
Poročajo, da se bo v prvi polovici meseca junija vršil v Plznu kongres delegatov vseh češkoslovaško - jugoslovanskih lig na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji. Na kongresu bodo razpravljali o nadaljnji poglobitvi češkoslovaško - jugoslovanskih odnošajev na vseh poljih človeškega delovanja in prizadevanja.
—	Budimpešta, Ogrsko. — Neka angleška finančna skupina se je na madjarski predlog ponudila, da posodi mestu potrebno glavnico za zgraditev
Iz Jugoslavije.
MAKEDONSTVUJUŠČI SO NAPADLI, ZVEZALI IN POTOLKLI JUGOSLOVANSKEGA OROŽNIKA. — BLAGAJNIK OBSOJEN NA 20 LET JECE. — DRUGE ZA-NIMIVE VESTI.
Napad na orožnika.
Bel grad, 27. dec. — Snoči okrog 9. ure bi se bil skoro pripetil na žel. progi Skoplje-Ku-manovo nedaleč od postaji* Ro-manovac nov atentat. Niti velika zima. niti ne prehodna pota niso mogla preplašiti bolgarskih handitov. ki ne opuščajo svojih peklenskih namer. — Snoči med 8. in J). uro je nedaleč od Romanovca skupina neznanih ljudi naletela na jugo-slov. stražnika. Ti nenavadni ljudje, 8 po številu, so bili oblečeni v obleki jugoslov. vojakov. Eden je nosil uniformo častnika, toda brez epolet. —
samostojno lesno trgovino. Ki! je radi poštenosti med s plava r-ji splošno priljubljen. Vrnil s? je v svoj ljubljeni domači kraj v upanju, da se mu zboljsa zdravje. Pokojni je bil kremo-
nit in blatr značaj.
V visoki
starosti 01 let jo umrl-Alojzij Mihelec svoječasni daleč znani krčmar. Visoko ga je čislalo vse kot poštenjaka. V časih, ko še r.i bilo kmečkih posojilni'', ie pomagal velikokrat ljudem v denarnih zadevah ne kot o-deruh. ampak iz krščanskega usmiljenja. — Na Kaplji ie v-m?*Ia v starosti 8:» let dobr i i mati. babica in prababica
Stražnika so takoj zvezali in i vzgledn? vdova Mari ja V
podzemeljske brze železnice in (jra v bolgarščini preklinjali, j ber. rrati g. kanonika dr. Jf.v
Na sliki vidimo ladjo pr apornico "Texas", s katero je odplul. predsednik Cooiidge s s premstvom v Havano, Kuba, na panameriško konferenco.
$3000 NA GLAVO MORILCA.
DEMONSTRACIJE ¥ NEW-YORKO.
Policija in prostovoljci sledijo v morilcu petletne deklice, katere razmesarjeno truplo so našli tri milje oddaljeno od doma.
mrla." Tudi Gray je dal sličen odgovor na enako vprašanje,-pristavil je le to, da mu je žal za njo.
Gray je izročil svojemu advokatu sveženj pisem- in prosil, naj vsako leto eno pošljejo njegovi hčerki za rojstni dan do njenega 21 leta. Sedaj je stara 9 let. Tako, da bo dobila vsako leto na rojstni dan voščilo od očeta.
Flint, Mich. — V četrtek so našli v Mount Morris razmesarjeno truplo petletne Dorothy Schneider, oddaljeno le tri milje od njenega doma. Neki farmar je izpovedal, da je videl neznanega moškega, ki je tam okrog hodil in nekaj nesel. Drugi so trdili, da je gotovo morilec tisti, ki je v petek okrog polnoči pri neki gasolin-ski postaji med South Bend in Mishawaka kupil za svoj avtomobil olje. Okrog sto policistov in prostovoljcev išče zločinca, na katerega glavo je razpisanih tri tisoč dolarjev.
Gov. Fred W. Green, je obljubil iz svoWa že t*** " ' tistemu, ki bi zamogel dati kakšne podatke, da bi se prišlo na sled zločincu.
V Detroitu imajo zaprtega nekega moža. starega 57 let, ki je na sumu, ne ve se pa, če je pravi.
-o-
—	Hamburg, Nemčija. — V tukajšnjem pristanišču je nastala eksplozija na motornem čolnu, na katerem so se nahajali pristaniški delavci; dva sta bila ubita in trije ranjeni.
—	Berlin, Nemčija. — W. F. Kendrick, župan v Philadel-phiji in soproga nameravata potovati po Nemčiji. Najprvo se bosta pomudila nekoliko časa v Berlinu.
—	London, Anglija. — Thomas Hardy, svetovno znameniti novelist, je po kratki bolezni na svojem domu v Dorchester umrl. Star je bil 87 let.
—	Asbury Park, N. J. — Tukajšnje poslopje, v katerem je bila kazina, je ogenj popolnoma uničil. Škoda je cenjena na $500,000.
Intervencija Zed: drž. v Nikaragui ni po volji komunistični stranki, katere člani so demonstrirali, a policija je demonstrante razgnala.
New York, N. Y. — V soboto so člani Young Workers lige, 400 po števila, demonstri rali v Brooklynu. kjer je mornariška postaja, proti intervenciji Zed. drž. v Nikaragui. Policija je takoj prihitela in demonstrante razgnala. Vodia demonstrantov, S. William Gerson, je bil aretiran. Trikrat so policisti na konjih naskočili, predno so se demonstranti u-maknili. Policisti so vihteli tudi količke in udrihali po tistih, ki se niso pokorili.
da po potrebi prevzame v lastni režiji obratovanje.
— Bukarešt, Romunija. — Prihodnja konferenca Male
marca
antante se bo sestala 3
Vprašali so ga: "Povej nam ta- jksa Vrab^r. — V visoki stnro-koj, kje so nahaja železniška Ut»* O! lot je umrl na Štefanovo proga? Ali imate kaj kruha? v Rovtah daleč na okrog zna-Ali so v bližini še kaki drugi ni Gregor Turk, ki jo bil dol-stražniki?" Ker stražnik ni od- Ie*a oskrbnik na cesti Loga-o priliki zasedanja Sveta Dru- govafjal. so ga pričeli tolči. j tec—Kovte. Bil je nr.nv do zad-
Nato so ga pustili zvezanega in njih dni še zelo tnlen in k'*-> odšli v smeri proti železniški j pak. Lari o veliki no:'i ie L'1 progi. Stražniku se ji vendar vel«H četrtek pri umr'arhi posrečilo, se razvezati. Pohitel nog starčkom v stolni-; — 5 je na naj bližnji kolodvor, od koder je alarmiral orožnisko postajo. Orožniki so začeli y
K&MPANJA PROTI MEHI- * ŠKIM UPORNIKOM.
štva narodov v Ženevi, ne pa že januarja v Bukareštu.
—	Berlin. Nemčija. — V Nemčiji vlada velika brezposelnost. Od 30. novembra do 15. decembra leta so našteli milijon brezposelnih, ki dobivajo podporo. Narastek znaša 250,000.
—	Zagreb. Jugoslavija. — Ameriški poslanik Prince, je imel v Zagrebu več predavanj o slovanskih jezikih in o Slovanih sploh. Princ je bil pred svojo diplomatsko karljero profesor slovanskih jezikov na Columbia University v New-vorku.
—	Wisconsin Rapids, Wis. —V Wisconsin reki blizu Port Edward so našli v vodi, globoki štiri čevlje, avtomobil, last Dr. Hugh Watersa iz Nekoosa. Zdravnika pogrešajo.
—	Mexico City, Mehika. — Minuli teden je bilo v Mehiki nenavadno mrzlo. V Mexico City je padel toplomer do 25 stopinj. kar je nekaj nenavadnega tukaj; devet oseb je umrlo
sled mraza.
mrla ie v ponedeljek dec. popoldne v Cerknici gdč. Jerica Kunsteli. se.-tra rajnkega
preiskavo in zasledovanjem j dekana Franca Ivunstlja v neznanih napadalcev.	{letu starosti ?v> kratki bolezni.
-o----previdena s sv. zakramenti. —
Deset tisoč zveznih vojakov bo poslanih v državo Jalisco in okolico, da zdrobijo moč upornikov, ki so ie vedno aktivni.
*
Mexico City, Mehika. —
Pod poveljstvom vojnega ministra Amaro, se bo deset tisoč zveznih vojakov udeležilo velike kampanje proti mehiškim upornikom v državi Jalisco in sosednjimi državami. Vojni department je skrbno pripravil načrt, po katerem nameravajo moč upornikov popolnoma zdrobiti. Delo bo težavno, ker število upornikov je precejšnjo in so razkropljeni po gorovju v obsegu okrog 300 milj. Zadnje dneve je prišlo na več krajih do spopadov med vojaki in uporniki, vojni department poroča, da so slednji trpeli velike izgube.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
PREMOGARSKE VESTI.
Na pomoč premogarjem, ki so na stavki, katerih žene in otroci trpijo veliko pomanjkanje, bodi naše geslo, dokler ne pride do kakšne spremembe.
Centerville, Iowa. — V A»-
panoose County je edina bojna fronta v Iowi, kjer se bojujejo nremogarji za svoje pravice. Tukaj vršijo stavkarji službo piketov, katere pa preganjajo oblasti in jih mečejo v ječe. Dve ženski sta bili zaprti 6 dni, ne da bi bili kaj zakrivili. Celo otroke aretirajo, če se le kateri izmed njih predrzne, da reče neunijskemu delavcu — skeb.
Večkratni milijonar, William Bradley je lastnik petih jam, kjer delajo stavkokazi. Tudi tukaj deluje več pomožnih agentur za preskrbo družin, stavkujočih premogar-jev.
Blagajnik notranjega ministrstva obsojen na 20 let ječe.
Belgrad, 27. dec. — Danes se je končal senzacionalni proces proti Simi Stepiču, bivšemu glagajniku notranjega ministrstva. Kakor znano, je bil obtožen, da si je kot blagajnik notr. ministrstva prisvojil velike vsote državnega denarja v skupni vsoti 1,600.000 Din. Prvi proces proti njemu se je vršil 13. decembra. Odložila se je radi tega, ker se je med tem časom ugotovilo, da je poneve-ril državni denar še v večjem znesku. Na današnji razpravi ie bil Stepič obsojen na 20 let ječe.
-o-
Jeseniški župan izvoljen.
Na Štefanovo se je vršila na •Jesenicah volitev župana in občinskih svetovalcev. Z glasovi odbornikov SLS in NRS je bil za župana ponovno izvoljen g. Andrej Čufer, za prvega svetovaca pa g. Valentin Mar-kež. Od nadaljnih svetovalcev pripada SLS 5, SDS 2, nar. soc. 1, komunistom 1, socialistom 1. j
-o-
Volitev župana v Kranjski gori.
Pri volitvah 25. decembra je bil izvoljen za župana v Kranjski gori dosedanji župan g. Josip Lavtižar. odločen pristaš SLS.
-o-
Smrtna kosa.
V Šmartnem ob Paki sta u-mrla Jožef Rakun in Alojzij Mihelec. Prvi je bil lesni trgovec v Zagrebu, brat Franca Rakuna, kaplana vPišecah in dr. Alojzija Rakuna, odvetniki v Celju, v starosti 45 let. Že pred vojno je odšel iz Šmartnd v Zagreb, kjer si je ustanovil s .pridnimi rokami in varčnostjo
V Stražišču nri KVnniu je preminula splošno spoštovana in nriliubliena gospa Frančiška Križnar. žena trgovca in gostil-'učarir' g. Antona Križnarja in sestra urŠT.ilinke M. Ludovi-kc. Zapustila ie dvoie nepreskrbljenih otrok. — V Sv. 1 ov-renen v Slov. goricah je umrla od kapi zadeta blaga mamica gospa Ana Šnejdar v visoki starosti 7* let. — Na Verd i pri Vrhniki je umrl g. Anton Drašler. posestnik, gostilničar in trgovec.
-o-
Zlati jubilej.
V župniji Sv. Ožbota ob Dravi ie obhajala letos go^na Terezija Homer 50 letnico, odkar prepeva nepretrgoma kot neutrudljiva cerkvena, pevka. Bog ohrani jubilantijon še mnogo let!
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, 7.anesliivo in brez odbitka izplačana, ako se poslnžite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din ..................$ 0.40
1.000 Din ________________ 18.50
2.500 Din ________________ 46.25
5.000 Din____________ o>.nn
10.000 Din _______________ 182 00
100	Ur ____________________$ 6.10
200	Lir .........................„$11.00
500	Lir ............._.............$28.75
1000	Lir _______________________$56.50
Pri vetjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana.	*
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče ▼naprej cene določevati Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvriajejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE 12 STAREGA KRA-lA V AMERIKO.
Pisma in poiiljke naslovite na:
ZAKRAJŠEK & ČESARK,
455 W. 42nd ST., NEW YORK, H. Y.

AMKRIKANSK£ SLOVENEC
AMERIKAN3K1 SLOVENEC
Torek, 17. januarja 1928.
prvi In aftjsUrejii slovenski list * Ameriki. U«tRaorpIi«n fete 1S91<
Iih&ja rak dan ruQi aede^t po-6*4elikov to dneror po pr&znttdh.
Isdsja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO,
Naslov aredoiitva in oprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, HL
Tufefoo: CANAL 0098
Ntttojbiinas
Seefo J3tt? .... .
pot -
Za Chicago. Kanado 1
Za celo kto	--
Za pol leia .............
45.00 - 2.50
Evropo:
_$6.00
_3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1&49 W. 22nd St., Chicago, I1L
Phone: CANAL 0098.
.$5.00 . 2.50
Subscription:
For one year ,.............
For half a year-----
Chicago, Canada and Europe: For one year —----------,^_$6.00
For half a year ________3.00
POFBt ns^ra pi pomena aa hitro objavo morajo biti do po slani na ured-niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu <as do fctrtfea dopo&dne^-Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vraCa.
ErrtCTed
Chicago,
second class matter November 10, 1925, at the post office at wider the Act of March 3, 1879.
Pred bojem v nemški kovinski industriji.
POMOŽNA AKCIJA V CHI-CAGI ZA SLOVENSKE REVNE PREMOGARJE.
Chicago, III.
Zadnji četrtek večer vršil se je v cerkveni dvorani sv. Štefana v Chicagi sestanek, ki je bil sklican v svrho organiziranja pomožne akcije za slovenske revne premogarje, ki se nahajajo na stavki že od 1. aprila 1927.
Da chicaški Slovenci pokažemo sočustvovanje in ljubezen do teh sodelavcev trpinov dejansko, ki že skoro leto dni bijejo boj za svoje življenjske pravice, sklical se je ta sestanek uradnikov vseh društev v naselbini sv. Štefana. Sestanka so se udeležili do malega vsi uradniki vseh društev, kakor tudi mnogi drugi.
Sestanek je otvoril domači preč. g. župnik Anselm Murn, kateri je najprvo obrazložil pomen tega sestanka, pa tudi povedal, da je dolžnost nas kot kristjanov, da pomagamo svojim sobratom delavcem oti-rati solze gorja, kadar so v potrebi in stiski, kakoršni so baš sedaj premogarji. Njegove lepe besede so bile vzete z na-udušenjem na znanje.
Nato se je izvolil poslovni odbor, ki bo vodil celo akcijo. Za predsednika poslovnega odbora je bil enoglasno izvoljen preč. g. župnik Anselm Murn in za tajnika poslovnega odbora Mr. Frank Primožič, s 1927 West 22nd Place. V pomožni odbor pa so imenovani vsi predsedniki in tajniki vseli društev.
Nato je preč. g. župnik obrazložil svojo misel, na kak način naj bi se ta akcija vodila.
V Nemčiji, kjer se je težka industrija pa tudi železopre-delujoča industrija na široko racionalizirala predvsem na ra-račun delavstva ter se tako v teku zadnjega leta mnogo okrepila, se pripravljajo morda že za koncem tega leta gotovo pa začetkom prihodnjega odločilni boji. Vse izgleda tako, da bodo ti boji, ki so sedaj na obzorju, odločili mnogo, mnogo. Tudi v Nemčiji, kakor povsod drugod že sedaj, kljub vsem lepim zunanjostim, delavstvo in mali kmet, ki tvorita preko 70 odstotkov vsega nemškega ljudstva, dejansko v javnosti ne pomenita nič. Takoj po vojni se je zdelo, da se bo uveljavil pro-letarec, da bo Nemčija prva proletarska država na zapadu. ,Toda kmalu se je meščanstvo opomoglo in sedaj vedno bolj prodira v ospredje. Danes je Nemčija, kakor se zdi, na tehtnici. Meščanska fronta je enotna in gospodarsko močna, delavstvo pa je razdvojeno. Morda bodo vprav ti boji popolnoma odloČili.
Zakaj gre? Kakor znano se je lansko poletje bil v Nemčiji boj za zmanjšani delovni čas predvsem za osemurnik. Delavsko ministrstvo je tedaj izdalo posebno uredbo, ki ureja delovni čas v vseh podjetjih in ki bi imela stopiti v veljavo 1. januarja 1928. Industrija je morala tedaj pod splošnim pritiskom kloniti. Sedaj pa, ko je prišel čas, da stopi uredba v veljavo, se je začela s podjetniške strani splošna kampanja proti socialnim "bremenom", ki da jih industrija nič več ne zmore, da je stanje industrije "katastrofalno". Take in podobne stvari, ki so jih vajeni delavci tudi drugod, so začeli podjetniki spuščati v časopisje, da bi tako pripravili javnost na even-tuelne dogodke v bližnji prihodnjosti.
Dokaz, da pri tem ne gre za navaden spor v kaki indu-j atrijski panogi, je vsa sistematika taktike podjetnikov, ki de-; Xzjavil"je da bo v cerkvi ozn? lajo vse kakor po načrtu in skušajo pripraviti delavstvo v raz- vsem Franom posebno ko burjenje ter da bi ono začelo z bojem. Značilno je tudi, da se lekto za stavkarje premogar-je boj izrazito začel v najmočnejši panogi nemške industrije, kjer bi bilo prizadetih ogromno število delavcev.
Delavci postavljajo tako minimalne zahteve in pogoje, da bi jih vsak človek, ki ima količkaj smisla pravičnosti, moral brez pomisleka sprejeti. Za delavstvo težke industrije naj se že enkrat izvede trodelni delovni čas, to je osemurnik na podlagi zakonite uredbe. Kršč. strokovna zveza kovinarjev v Nemčiji se že dolgo zavzema za to zahtevo. Pri tem naj se izravnajo plače. Tudi za delavstvo v plinarnah, cementarnah, pri visokih pečeh veljaj osemurnik. Plače vajencev in mladoletnih se morajo zvišati. To velja za te industrije. Za industrijo, ki predeluje železo, se mora skleniti posebna tarifna pogodba.
Ves boj reakcionarnih kapitalističnih podjetnikov gre proti osemurnemu delavniku, proti socialnim "bremenom", ki bi jih najrajši popolnoma zvalili na ramena delavcev, hočejo se oprostiti tarifnih pogodb in tudi delavsko ministrstvo hočejo odpraviti. Težka industrija je že v jeseni začela zbirati bojni fond in sicer za vsakega delavca pet zlatih mark na mesec. Pri dobri konjunkturi, katere dobiček so že, nekaj časa sem spravljali v žep le podjetniki, je to popolnoma mogoče.
Kajpada nemško delavstvo na te eskapade nemških kapitalistov ne bo molčalo. Sito je patrijotističnih fraz, češ, da je treba delati za gospodarsko rešitev nemške domovine. Sprevideli so, da se breme gospodarske rešitve domovine oprtuje le delavstvu na rame, industrijski kapitalisti pa polnijo svoje nikdar site malhe.
*
Zadeva bo prišla pred parlament in ta bo moral rešiti to pereče vprašanje nemškega naroda.
je, za katero naj vsak po možnosti prispeva.
Z načrtom preč. g. župnika so se vsi strinjali. Zbiranje o-bleke in drugih predmetov pa bota imeja v oskrbi med žen-stvom društvo Krščanskih žena in mater in med možmi društvo Najsv. Imena.
V ta namen se je zadnjo nedeljo 15. jan. v cerkvi sv. Štefana oznanila posebna kolekta in za isto razdelilo posebne kuverte, katere je v ta namen naredila brezplačno tiskarna "Amer. Slovenca". Ta kolekta se bo pobrala v cerkvi prihodnjo nedeljo 22. januarja. Fa-rani so prošeni, da darujejo za revne premogarske družine po svoji možnosti. Nihče ni siljen koliko naj da, kar more to naj da. Vsak dar bo hvaležno sprejet in bo v veliko pomoč revnim premogarjem. Imena darovalcev pa bo poslovni odbor po kolekti objavil v tem listu. Zato ne pozabite prinesti prihodnjo nedeljo 22. jan. se-
boj kuverte za kolekto revnih stavkarjev premogarjev, da jo odaste kolektorjem.
Ta pomožna akcija se vrši v imenu cele slovenske naselbine sv. Štefana v Chicagi. Zato je vsak prošen, da pomaga po svoji možnosti.
Poslovni odbor te akcije pa prosi prispevkov za ta blagi in potrebni namen tudi iz drugih krajev. Prispevki se sprejemajo z hvaležnostjo tudi iz drugih krajev in imena darovalcev bodo priobčena v časopisu. Vse darove in prispevke naj se naslovi na: Poslovni odbor pomožne akcije za premogar je, 1852 West 22nd Place, Chicago, III.
-o-
NA POMOČ SLOVENSKIM PREMOGARJEM!
Conemaugh, Pa.
Že po več naselbinah so pričeli nabirati darove za stavkarje. Še celo po takih naselbinah, kjer ni premogarjev. Tukaj pa imamo v bližini stavko. Čakali smo, da bi ta korak podvzelo kako drugo društvo, ki je močnejše v članstvu. Toda do danes se ni še nič takega organiziralo. Zato je slovensko pevsko in izobraževalno društvo "Bled" začelo to akcijo. Odobrili smo iz naše blagajne $15.00 kot temelj za ta sklad. Dne 28. januarja pa bomo priredili veselico, katere čisti dobiček bo namenjen v pomoč stavkarjev.
Boj, ki ga bijejo že 10 mesecev, je boj tudi za nas. Če bodo podlegli, bomo mi prvi občutili. Zavedajmo se tega in priskočimo jim na pomoč v odločilnem trenutku.
Naše člane in članice bomo poslali po celi okolici Johns-towna pobirat prostovoljne prispevke. Opozarjamo pa rojake, katerih ne poznate osebno, zahtevajte izkaznico. Za denar, ki ga bojo nabrali naši člani, je društvo odgovorno, da bo prišel v prave roke.
Prosimo rojake, posebno pa tajnike podpornih društev, da nam gredo na roke, s tem bi nam delo olajšali in uspeh bo lepši.
Dne 28. januarja pa vsi na veselico, ki se bo vršila v dvorani društva sv. Alojzija v Conemaugh. Pokažimo, da se zavedamo, da se boj bije tudi za nas.
Za Slov. pevsko in izobr. dr.
"Bled" Frank Nograšek, preds.
CHICAŽANI, pridite v nedeljo v šolsko dvorano, da se iz srca nasmejete ob pogledu na
"SKOPUHA",
ki Vam ga bo pokazal Dramatični klub.
"OfETQVA KLETEV" NA SLOV. ODRU V NEW YORKU New York, N.Y.
Dopis z naslovom "Očetova kletev" iz New Yorka z dne 4. januarja je napravil menda v splošnem jako veliko pozornost. Dasi so oči in ušesa že vajena na vsakovrstna hudodelstva, katera dnevno beremo v časopisih, vendar s tem naslovom zdelo se nam je gotovo nekaj nevsakdanjega in zanimivega. In res, ko sem prebral dopis do konca, sem videl, da se gre za igro, katero sem jaz sam nekdaj še v starem kraju videl ter se z jokajočo množico vred komaj zdržal solz, ko je oče v drugem dejanju z vsem srdom svoje duše preklel sina, ker ga je slednji v najkritič-nejšem času izdal ter ušel k mohamedancem, jim poveljeval ter se boril proti svojemu očetu, katerega je tudi končno ujel in ga izročil na milost in nemilost mohamedancem. 1 Sin kmalu nato znori. Joj,
i kakšni prizor! Od dejanja do dejanja večja napetost in med ..ljudstvom tišina, katero moti le hitro trepetanje srca posameznikov. A ko pride žalost do vrhunca, pa se prilomasti od časa do časa na oder naj-hrabrejši španski vojak (seveda, kadar je skrit pod mizo), kateremu bo ljudstvo hvaležno za nastope, kajti nadomestili bodo žalost s smehom, kateri se vedno konca šele po njegovem odhodu z odra.
Toliko o igri sami. Nisem mogel, da ne bi dal vsaj malo pojma o njej našim naročnikom v New Yorku, katerim po večini ta igra še ni znana, a je vredna bolj kot vsaka druga, da jo naši rojaki vidijo, kajti ta igra je v resnici ne pre kosi j i-vo delo dramatike.
Razveseljivo je namreč, da bo predstavljalo to težko igro naše priljubljeno pevsko in dramatično društvo "Domovina", o katerem ni potreba peti hvale in slave, kajti newyorski Slovenci dobro vedo, da ime "Domovina" pove vse: ubrano petje, izvrstni igralci ter vsestranska zabava.
Torej rojaki, na veselo svidenje v nedeljo, 22. januarja, v dvorani na 8. cesti!
Naročnik.
ZAHVALA.
Sheboygan, Wis.
Pred kratkim sem dobil od svojih rojakov iz stare domovine statemberske soseske ganljivo pismo oziroma prošnjo, v kateri mi omenjajo, da so si ustanovili prepotrebno prostovoljno gasilno društvo za sta-temberško okolico.
V tem pismu omenjajo, da se vsako leto v statemberški okolici prav pogosto pojavijo številni požari, kateri nastanejo deloma vsled strele, deloma vsled zlobne roke. Zavedni možje in fantje te soseske so uvideli veliko potrebo takega društva ter se poprijeli težke-
trebno orodje jih bo stalo o-krog $500.00 in ker je toliko vsoto med tamošnjimi posestniki, ki so vsled slabih letin vsako leto revnejši, skoro nemogoče nabrati, zato so se obrnili da nas ameriških rojakov, posebno pa še do naših statem-berških občanov z milo prošnjo, naj jim priskočimo z malimi prostovoljnimi prispevki na pomoč.
To prošnjo je potrdilo in priporočilo s svojim podpisom in pečatom županstvo Trebeljno.
Ker uvidim, da je ta korak zelo potreben za našo statem-berško dolino, zato sem pod-vzel potrebno akcijo ter nabral med svojimi rojaki in znanci do danes lepo vsoto. Darovali so sledeči:
Po $5.00: J. Susha. J. Susha, J. Susha, F. Stancar, J. Kocjan, F. Zavrl. — Po $2.00: A. Ri-bich, J. Urajnar, F. Gorenc, A. Povšič, J. Povša, J. Kotnik, J Planinšek, F. Progar, F. Stru-pek, F. Babič 75c. — Po $1.00: L. Florijančič, I. Kastelic, A. Cvetan, F. Bovhan, J. Robek, M. Kordesh, -J. Strojinc, J. Fortuna, A. Smrke, A. Lustik, J. Železnik, J. Dragan, A. Skrube, F. Starič, L. Klančar, F. Kos, J. Mrvar, I. Zupančič, J. Blasich, A. Zore. E. Zore, F. Fale, J. Babič, F. Susha, F. Here, A. Starich, J. Starich, J. Dragan, A. Zupančič, M. Zore, F. Bohan, F. Saje, J. Sabanc, F. Gorenc, G. Kronoshek, I. Gerdenc, J. Sabanc, M. Dragan, J. Grandlič, A. Florijan, F. Remšak, J. Zore, L. Majcen, M. Mekak. J. Resel, F. Pikol, L. Lotina; M. Bohan $1.50. — Po 50c: T. Bajkovič, J. Cvetan, M. Progar, F. Saje, J. Eržen, J. Jakove. M. Drajjan, A. Erste, L. Debelak, J. Zorman, M. Dragan, L. Kobal, C. Weiss, F. Weiss, J. Miklič, M. Blazich, J. Virant, A. Supan; K. Chuk 30c. — Po 25c: A. Ilas, J. Zore, M. Penko, J. Zore, A. Čeba-šek, M. Knodiš, A. Golobic, A. Tomašič, J. Napotnik, J. Zoran, F. Tratar, V. Klančar, J. Jeraj. — Skupaj $115.30.
Pozneje so še darovali: Po $1.00: John Versay, Ant. F. jLindich, Frank Ribich, Anton Starich Jr. — Po 50c: Frank Modic, Matilda Skrinar, Joe Kovačič. — Skupaj $5.50.
Cenjene rojake in rojakinje sirom Amerike prosim, kateri želi kaj darovati za to potrebno stvar, naj pošlje na spodnji naslov, da se vsota odpošlje čimprej na pristojno mesto.
Vsem, ki so kaj darovali in še bodo darovali, se najlepše zahvaljujem v imenu prostovoljnega gasilnega društva za Statenberg in okolico
Anton Ribich, nabiralec, 928 Alabama Ave., Sheboygan
-o-
KDOR ZNA, TA ZNA.
Navadno se pridela na akru takozvanega irskega krompirja do 80 bušlov ..Irey Ridge-way, star 15 let iz Dunkirk,
ZIMA LETA 1846.
Letos smo že nekoliko občutili hude zime v Zed. drž. Ni pa za primerjati z zimo, kr-kršna je bila leta 1846. Capper's Weekly ima shranjen časopis, ki nosi datum — 22. decembra 1846. V tem listu se či-ta naslednje poročilo: Bilo je 20. decembra ko se je privalil črn oblak iz severozapada, ki ni obetal nič dobrega. Zjutraj omenjenega dne je še deževalo. Oblak je pa prinesel sneg. Pričelo je neznansko snežiti in toplomer je nenavadno hitro padel za 100 stopinj. Drugo jutro je bilo 50 stopinj pod ničlo. Dva moška, J. H. Hii-dreth in njegov tovariš z imenom Frame, sta odjezdila iz Danville proti Chicagi. Sneženi zameti so ju zalotili na sredi pota. Vse okoli njiju je bilo za-meteno z visokim snegom in mraz je pritiskal neznosno. Stopila sta s konj in nekoliko časa peš tavala okrog, da bi našla pravo smer do kakšnega bivališča ljudi. Od mraza že več nista čutila nog in bala se. da ne zmrzneta. Da bi se vsaj začasno rešila, sta zaklala konja, ki je bil večji od drugega, izvlekla iz njega drob in zlezla v mrhovino. Ob stilih zjutraj drugega dne je bil mrtev konj popolnoma zmrznjen, ni jima kazalo drugega, kakor začasno zavetje zapustiti, dasiravno sta bila vsa premražena in sta se jedva še pregibala. Frame se je zgrudil na tla in se ni več mogel ganiti — zmrznil ie. llildreth je ostal sam z enim konjem. Z velikim trudom se spravi na konja, ga požene in <ra pusti, da gre kamor sam hoče. K sreči je prijezdil do neke koče. Ljudje, ki so tam živeli so ga prinesli še malo živega notri. Padel je v nezavest, imel je zmrznjene prste na rokah in nogah, katere so mu v bolnišnici morali odrezati. Do leta 1858 je imel vsled teg.i vedno sitnosti z nogami, kate-<re so mu morali odrezati. Mučil se je še do leta 1859, nakar ga je smrt rešila nadaljnega trpljenja.
Omenjenega leta je veliko število oseb prišlo ob življenje vsled mraza in žametov. Delavci. ki so delali zunaj ko je padal dež jim je v par minutah zmrznila obleka, ki so jo imeli na sebi. Živina je zmrznila v hlevu in poročilo pravi o slučaju, ko so prašiči dobesedno primrznili k tlom. -o-
Na občinski seji. — Župan: "Za novo pokopališče predlagam prostor za mestnim gozdičem, ker mi mora vsakdo pritrditi, da je to najbolj zdrav kraj v vsej okolici."
Ind., pa s tem ni bil zadovoljen ga dela ter pričeli zbirati pro- jn je pridelal na akru 356
stovoljne prispevke za nakup motorne brizgalne.
Ker pa brizgalna in vse po-
bušljev. Stroškov je imel le toliko, da ga je prišel bušelj stati 26 centov.
Dober odgovor. — Mamca (se spravlja zvečer v gledališče in prigovarja 61etni Milici) : "Le pojdi pridno spat. Ob tem času spe že vsa mala pi-ščeta."
Milica: "Da, res je. Z njimi pa počivajo tudi koklje . . ."
-o---
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
Rev. K. Zakrajiek, O.F.M.:
MOJI SPOMINI.
Samo eno ali enega mi pokažite! V dejanju, v žrtvah*se pokaže ljubezen!
Koliko bolnišnic pa so ustanovili socija-listi po Ameriki za svoje "žrtve"? Imamo samo eno socijalistično bolnišnico, sezidano z "rdečim" denarjem, pa so milijone nakol%ktali?
Pogicj, koliko tisoč je pa katoliških sestra in bratov po bolnišnicah!
Poglej, kako velikanske in krasne so bolnišnice, ki so sezidane s katoliškim denarjem in koliko socijaiistov leži v teh bolnišnicah in išče tam zdravja in postrežbe! Z jezikom jih preklinja, z roko pa pomoči lyrosi! Ni to neumno? Je to vyedno razumeš*
In med temi številnimi redovi, ki so posvetili skrbi in postrežbi ubogega bolnega človeka, so tudi usmiljeni bratje, Brothers of Mercy, ki so ustanovili bolnišnico za moške v Kandiji pri Novem mestu, kjer u-živam tudi jaz sad tega velikega dobrodelnega reda. -
Ustanovnik tega reda je mladenič, fant, katerega pozna zgodovina kot sv. Janeza od Boga.
Janez od Boga je bil rojen na Portugalskem 1495. leta. Bil je sin dobrih in poštenih katoliških starišev. Rodil se je tisto leto, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko in se vrnil v domovino in se je cele Portugalske in Španske polastila izseljeniška bolezen. Vse je hotelo v Ameriko, da si nagrabi zlata, katerega je baje tam kot peska. Ko je bil še mladenič, se je tudi njega prijela ta takrat jnoderna bolezen in zbežal je od doma, da bi šel v Ameriko. Toda ni mogel doseči, da bi šel čez lužo, temveč ga je neka družina daleč od domače vasi sprejela, kjer je preživel mladost do 21. leta. Ko je bil 21 let star, je stopil v vojsko
kralja Karola.
Po tej vojski se je pridružil vojski krščanskih evropskih narodov proti Turkom. Tako poročajo zgodovinarji o njem, da se je udeležil v hrvatskem delu tedanje Ogrske, sedaj Jugoslavije, boja proti Turkom.
Ko se je vrnil v domovino po tej vojski, šel je z nekim plemičem v Afriko, kjer je veliko revščine in pomanjkanja prestal. Bil je ves obupati. V tej stiskrse je zatekel v frančiškanski samostan in tam potožil nekemu patru, do katerega je imel zaupanje, svoje žalostno življenje. Ta mu je odločno svetoval, naj se vrne domov in tam začne novo življenje in poskusi najti srečo. Ubogal je.
Ustavil se je v Gibraltarju, kjer je dobil dobro službo in si kmalu prihranil precej denarja. S tem denarjem je nakupil svetih knjig ia jih začel prodajati po hišah. Kar je pri tej trgovini čistega dobička naredil, razdelil je vse Tiled uboge. Imel je namreč izvanredno veliko sočutje do revežev. Ko je bil že 43 let star, šel je 1. 1538 v mesto Granadc. Tukaj je bil v več bolnišnicah,
kjer je z občudovanja vredno ljubeznijo stregel nesrečnim bolnikom. Slednjič je našel nekje neko revno zapuščeno hišo, katero je najel, da bi tu ustanovil lastno bolnišnico. Šel je od hiše do hiše prosit miloščine, dokler ni imel dovolj denarja, da je plačal najemnino in nakupil potrebnih stvari za 42 bolniških postelj. In tu je bila zibelka reda usmiljenih bratov. Njegovo delo je vidno rastlo in napredovalo. Kra^ sen zgled velikega usmiljenja do bolnikov tega svetnika je privabil več in več mož in mladeničev, da so se mu pridružili. Red se je kmalu razširil po vseh deželah Evrope.
Kranjska je bila revna dežela že od nekdaj. Prešerna nemška Avstrija je pač bila njena mačeha. Kaj čuda, da ji je tudi tako siromašen kruh rezala. Samo na bolnišnice poglejmo! Za pol milijona prebivalcev je imela samo eno bolnišnico, pa še te ni ustanovila vlada, temveč usmiljene sestre v Ljubljani. Bogati graščaki bolnišnic niso potrebovali. Imeli so denarja dovolj za zdravnike z Dunaja, od daleč. Sužnjev so imeli dovolj za postrežbo. Toda
ubogo ljudstvo? Kdo se je zmenil zanj! — Dolga leta tako je bila edina bolnišnica v deželi samo ljubljanska usmiljenih sester. Te so potem pozidale še hiralnico za neozdravljive bolezni in norišnico poleg, za malo zmešane. Cela Dolenjska, daleč doli do Zagreba, je bila pa brez bolnišnice.
In te zapuščene lepe Dolenjske so se 1. 1894 usmilili usmiljeni bratje, slovenski sinovi sv. Janeza od Boga. To so bili slovenski fantje, ki so se pridružili nemški graški provinciji tega reda kot redovniki. Tem se je to ljudstvo zasmililo in začeli so misliti na podružnico svojega reda v Novem mestu. Vzeli so najprej v roke "palico beraško" in začeli iti po celi deželi od hiše do hiše in prosili milih darov za novo bolnišnico. Niso prosili zase, ne, za svoj narod! Se je še kedaj začelo plemenitejše podjetje, bolj narodno, kakor to?
In res, nabrali so kot pridne čebelice toliko, da so si kupili posestvo s hišo, kjer je sedaj njih revni samostan. O, na koliko vrat so moraU, potrkati,. presno so potreb-no svoto nabrali!	(Dalje prih.)
Torek I1?, januarja 1928.
AlttBHCAiaiifi SLOVENEC
l~jlWilliMislili 111............Ml
Stran 3
TEDENSKI KOLEDAR. 22 ty^delja — Sv. Vincenc.
Raznoterosti.
23	Ponedeljek — Zaroka BI. D. Marije.
24	Torek — Sv. Timotej.
25	Sreda — Spreobrnjenje Sv. Pavla.
26	Četrtek — Sv. Polikarp.
27	Petek — Sv. Janez Krizostom.
28	Sobota — Sveti Flavijan. Jjlev, K. Z.:
TRETJA NEDELJA PO RAZGLAŠEN JU GOSPODOVEM.
3. po razgl.: Jezus ozdravi stotnikovega hlapca. (Mt- 8,
1—13)
Berilo za današnjo nedeljo je nadaljevanje pisma sv. Pavla rimskim kristjanom, tam kjer se je nehalo zadnjo nedeljo. V Zgodbah je na strani 944 na levi zdolaj v predzadnji vrstici. Začne se z besedami "Ne domišljajte si. . ." in naslednjih 16 vrstic. Korea se z besedami: "Ne dajte se premagati hudemu, tszbveč premagaj hudo z dobrim."
Evangelij je vzet iz evangelija sv. Matevža, 8. poglavje, 1. do 13. vrsta. V Zgodbah je na dveh mestih. Na 183 strani najdeš ozdravljenje gobovca in na 227. strani pa ozdravljenje stotnikovega hlapca iz Kafarnauma.
Današnje berilo in evangelij skupaj dajeta krasna navodila, kako pri.i do ljubega miru, na svetu, med narodi, v družinah.
Berilo daje v glavnih potezah ta navodila.
Miru si želi vsako srce, vsak narod, vsakdo. Mir je podlaga srečnega življenja in vsakega napredka. Imej vsega v izobilju, bodi zdrav, bogat, če ne boš imel miru, vse to bo nič. Bolje je suhi kruhek v miru, ko pečen golob v prepiru.
I :ej vse zmožnosti in vsa sredstva in vse predpogoje za napredek in lep razvoj, ako je prepir, ako ni miru med narodi, v družinah, vse zmožnosti in vsi pogoji bodo nič.
Da, ljubi mir! Človeško srce si ga tako želi v življenju. In ko polagamo mrtvega zemljana v hladni grob, nimamo boljšega, da bi mu tedaj želeli, kakor ljubi mir. Večni mir mu daj, o Gospod!
Toda če hočemo imeti mir, ne povzdigujmo se nad druge. Ne d o vrača j mo hudega s hudim. Delajmo dobro vsem ljudem. Se s prepir j ivim človekom skuša jmo imeti mir, kolikor le more"1 o. Pred vsem pa ne maščujmo se nad sovražniki. Sku-Šajmo si jih raje pridobiti z dobrotami.
To so krasni nauki, katere daje današnje berilo vsemu človeškemu rodu. O, ko bi jih vsi sprejeli in po njih uravnali svoje življenje!
Težek je sicer ta nauk. Vendar, ako hoče svet mir, zastonj, ti nauki so edina pot k njemu.
Sv. evangelij na zgledih podpre te nauke.
Jezus ozdravi bolnika s strašno gobovo boleznijo. Velik dojrodek, nad katerim bi strmel celi svet. Vendar Gospod je hoiel dati na sebi lep zgled skromnosti in ponižnosti. "In mu ukaže nikomur tega ne povedati", pravi sveto pismo. "Storil sem ti veliko dobro, vendar molči o tem!" mu je ukazal.
Krasen zgled za nas, ko delamo dobro. Naj ne ve, levica, kai dela desnica. Bahavost je napuh. Napuh pa sili človeka k preziranju drugih.
In na drugi strani bolnik. "Marveč pojdi in izkaži se duhovniku in opravi daritev" zahvale mu ukaže Gospod. Velik čudež se je zgodil na tebi. Vendar ostani ponižen. Pojdi lepo tiho v tempelj in se tam zahvali Bogu in ne hvali se okrog.
Zopet drugi lep krasen zgled za nas.
Enako ima globoke nauke drug dogodek evangelija.
Imenitnemu rimskemu časniku, ki je bil stotnik, poveljnik limske posadke v Kafarnaumu, je zbolel hlapec. Stotnik je bil pogan in Rimljan. Toda kot tak ni sovražil 2idov, kakor ostali Rimljani. Živel je z njimi v miru in prijateljstvu. Židovski starešine so ga Jezusu pohvalili: "Vreden je, da mu to storiš; ljubi naš narod in nam je sezidal shodnico."
Koliko gorja n-a svetu povzroča narodna prenapetost, ki sovraži drug narod. Kako je ta nestrpnost napisala že krvava poglavja v zgodovini narodov. Enako sovraštvo drugovercev. Zgodovina je polna krvi radi tega.
Stotnik je bil visok rimski dostojanstvenik. Vendar, ko mu je zbolel zadnji služabnik je imel srce zanj, kakor bi bil lastni sin. Ilitro naprosi kar židovske starešine, da gredo prosit zdravja za tega hlapca.
Koliko prekletstvo na svetu je preziranje višjih bogatejših krogov nižjega, revnega človeka. Zadnji berač je ravno tako človek, ko najbogatejši milijonar. Zadnji podložni je enako človek, ko najmogočnejši vladar. Pred Bogom ni prav nič razlike med enim ali drugim. Oba imata telo iz tiste snovi, oba dušo, ki je izšla iz istega Boga. Oba imata čuteče srce. Zato se naj nam smili vsakdo.
Tako plemenito ravnanje tega stotnika pa je imelo svoj izvir v plemenitosti in skromnosti njegovega značaja, kar je pokazal z naročilom, ki so ga nesli prijatelji Jezusu v njegovem imenu. "Gospod, ne trudi se," mu je dal sporočiti, "priti osebno k meni. Zakaj nisem vreden, da greš pod mojo streho. Zato se tudi nisem vrednega štel, priti osebno k tebi." Kako plemenit in kako krasen zgled skromnosti in ponižnosti.
Kaj čuda, da se je nad tem "začudil tudi Jezus" in ga pohvalil javno pred vso množico.
O, ko bi današnje berilo in list prečitali vsi svetovni državniki, ki vodijo sedaj svet. Ko bi ga premislili vsi narodi, vse naselbine, mi vsi! Ali si moremo misliti jasnejše izražene pogoje vsesplošnega miru? Da, ta kratka odstavka sta jasna podlaga vseh mirovnih konferenc, ki bi edino mogle zagotoviti mir svetu, med narodi in povsod*.
Ali ga bodo ? Najbrže ne. Izzvenele bode te božje besede izpred oltarjev božjih po celem svetu. Svet bo imel gluha ušesa za nje. Zato pa tudi miru ne bo.
Vendar svet naj stori, kar hoče. Mi pa vsi, vsak zase, vsak v svoji fužini, vsaj v svojem krogu poslušajmp te lepe nauke, glejmo te krasne zglede in jih skušajmo z vso silo uvesti v naše vsakdanje privatno in javno življenje in delovanje.
Nauk za med tednom: "Ne daj se premagati hudemu, tt'W$£ premagaj hudo z dobrim i" M,ir W moj: glava* program življenja in (žalovanja •
VELIKA SMOLA.
fjna največjih in najglasovi-tejših kaznilnic na svetu je tako zvana Sing Sing kaznilnica v bližini New Yorka. To je najmodernejše urejena zgradba, iz katere je pobeg tako rekod nemogoč. Kljub vsem modernim napravam pa bi se bilo pred kratkim nekemu 221etne-mu kaznjencu skoraj posrečilo, da bi bil pobegnil, da ga ni srbel nos. Neopaženo se je namreč skril v sod, v katerem iz kaznilnice odvažajo smeti. Nekoliko preje kot bi imeli sod odpeljati, je begunca pričel srbeti nos in pri poskusu, da se popraska, se je sod zamajal. Poleg stoječi paznik je postal pozoren ter tako ptičku prestregel beg. Pred večimi leti je iz iste kaznilnice ubežal neki kaznjenec prav na isti način.
TEŽKO VERJETNO.
Angleško časopisje poroča, da je bil v kraju Jolo na Filipinskih otokih rojen otrok, ki tehta sedaj, ko je sedem mesecev star, 150 angleških funtov, t. j. 74 kilogramov. Dalje pišejo, da ta orjaški otrok poje za en sam obed 5 kg riža. Domačini so popolnoma prepričani, da je tako velik človek božanstvo in ga že časte ter mu prinašajo raznih darov, da si tako zagotove njegovo na-
kojgina" odvzet*, nima nika-kih dohodkov ter bo po prestani ka?9i prosil, da ga sprejmejo v ubožnico.
-o-
DOMQTO2JE MAČKE.
Jerry, tako so imenovali pri neki hiši v Racine Wis., mačko, katero pa dal nekemu prijatelju. Le-ta jo je vzel seboj na svoj dom v Lake Geneva. Razdalja med Racine in Lake Geneva znaša 45 milj. Mesec po tem, dne 17. decembra, je slišal ponoči prvotni gospodar Jerryja glasno mijavkanje. Odpre vrata in vidi mačko napol mrtvo od mraza in utrujeno od hoje po snegu tako daljavo. Pa se čudimo, če postane človek domotožen, ko še mačka ne gre rada od hiše.
DOGODLJAJI LETALSKEGA AKROBATA.
Alva F. Starr, ki je na glasu kot najboljši akrobat na aero-planu, je bil že večkrat v smrtni nevarnosti. Nekoč se je spustil s padalom iz visočine in priletel na streho poštnega poslopja, v mestu Bayonne, N. J., kamor ga je zanesel veter. Platno parašuta se je ujelo na vogalu strehe, in letalec je vise med nebom in zemjo, dokler ga niso gasilci rešili iz mučnega položaja. Nekoč je padel Starr s padalom na brzovlak,
klonjenost. Koliko je na tem večkrat pa na avtomobil. Nai-
resnice, še ni mogoče presoditi, toda o tem piše resen angleški list. Mogoče bomo v kratkem zvedeli zdravniška mnenja o tem nenavadnem pojavu.
-o-
"STOLETNIK" V JEČI.
V pariškem predmestju Co-lombes so pred kratkim aretirali nekega bivšega železničarja, kateri je trdil, da je rojen leta 1827 ter da prejema od železnice pokojnino. Izkazalo pa se je, da je bil mož rojen leta 1860 ter celih dvajset let železniško upravo varal s tem, da se je izdajal za svojega lastnega očeta. Vsak četrt leta je prišel po pokojnino, katero so mu brez nadaljnega nakazovali in izplačevali. Sedaj je "stoletnik" dobil eno leto ječe ter mora povrniti 21,000 frankov v blagajne železniške uprave. Na povračilo pa bo železniška uprava še dolgo čakala, kajti mož, ki je v zaporu, pravi, da sedaj, ko mu je "po-
mehkejše, tako pravi Starr, je pa priletel na kup snega v bližini Placid, N. Y. Nekoč se pa je znašel na kupu sena. Najbolj se bojijo letalci, ki se spuščajo s padali na zemljo, električne napeljave.
-o-
NA SVETU NI NIČ NEMOGOČEGA.
V Lansingu, Mich., živi družina, obstoječa iz očeta, matere in enega sina, ki pa so vsi slepi. Poročilo pa ne pove, če so slepi od rojstva, ali na kakšen način so prišli ob vid. Žive pa tako, kot vsaka druga družina — oče je organist v cerkvi in podučuje vsakovrstno godbo. Mati pospravlja po hiši in jo drži v redu, kakor malo kje, tudi skrbi za dobro kosilo, kakor vsaka druga gospodinja, ki vidi. Sin je z odliko dovršil višje šole in se sedaj nahaja na michiganski univerzi. Na svetu pa res ni nič nemogoče.
Sitom

VLOM V CELJSKO KAPLANI J O.
V	Celju so majhne tatvine kakor pač po vseh mestih v navadi. Nedavno pa je bil izvršen vlom v večjem obsegu. Vlomilec je udri v kaplani jo, ki se nahaja nasproti farni cerkvi. Vlom se je moral izvršiti v času od polnoči do štirih zjutraj. G. kaplan Lasbacher, ki je prišel domov o polnoči, je našel vrata v kaplanijo v redu zaprta. Vlomilec je odprl spodnja vrata z vitrihom in se neopaženo splazil do pisarne g. opata. V pisarni je skušal udreti z železnim klinom, a se mu ni posrečilo. Tudi poskus z izvijačem, da bi odstranil železne o-kove, ni uspel. V bližnji shrambi je našel sekiro in razbil z njo vrata. Pri tem opravilu ?e je najbrže ranil na roki, ker so bila tla pred vrati okrvavljena.
V	pisarni je nasilno odprl pult, v katerem je našel ključe, s katerimi je odprl blagajno. Iz nje je odnesel srebrno pozlačeno verižico s križcem in zlat prstan s smaragdom. Te predmete cenijo na 15,000 Din. Pobral-je tudi pet starih cekinov in vso gotovino, 6000 Din.
V	zameno je pustil v pisarni vse vlomilsko orodje in daljnogled, ki ga je prinesel s seboj. Čudno je le to, kako je mogel vse to hrupno delo izvršiti, ne da bi oba gg. kaplana, ki spita v drugem nadstropju, kaj slišala.
Po dosedanjih opazovanjih in po načinu vloma je soditi, da je moral biti vlomilec oseba, ki se je dobro spoznala v hjtei ali pa je imela priliko si prej vse dobro ogledati.
-o-
MARIBORSKA POROTA.
Uboj v Majšpergu. — Dne
26. oktobra 1926 zvečer so delavci, ki so bili zaposleni pri j popravilu cerkve v Majšpergu, | obrezovali repo pri gostilničar-ki Mariji Drezinšek. Med njimi je bil tudi današnji obdolženec Franc Hojs. Pri delu so precej pili, tako da so bili nazadnje že precej viri j eni. Po končanem delu so se odpravili na svoja skupna ležišča. Obdolženec, dalje Jožef Golob, Mihael Muhič in Alojz Curk pa so ostali še nadalje na cesti. Med njimi je nastal spor ter so se naposled stepli. V pretepu je obdolženec najprej udaril Goloba z lato po roki ter ga lahko poškodoval, ko pa je prihitel temu na pomoč Mihael

Ameriška največja kupčija!
26. komadov srebrnega namiznega orodja obstoječ s 6 nofev, 6 vffis. 6 namiznih Žlic, 6 malih žličk, žlica za sladkor In noi za maslo. Polijemo za predplačilo v vsak kraj Združenih držav za svoto $4.25.
Izpolnite in izrežite spodnji kupon in ga pošljite nam s potrebno svoto:
EICHHOLZER & CO., Inc. Forest City, Pa.
Cenjeni: — Prosim pošljite mi sestav namiztega orodja, kar prilagam svoto $....................
Name Adreaa
City & State
EICHHOLZER & CO. Inc.
FOREST CITY. PA.
Muhič ter prisolil napadalcu zaušnico, je to Hojsa tako raz-palilo, da je potegnil nož ter ga z vso silo zasadil Muhiču v prsi. Sunek je temu prerezal srčno žilo, kar je imelo za posledico takojšnje izkrvavlje-nje in seveda tudi smrt. Obdolženec svoje dejanje v polnem obsegu priznava. Sodni dvor ga je obsodil na 18 mesecev ječe.
Ropar in nasilnež. — Proti Janezu Žinku se je vršila tajna razprava radi grožn je ropa in posilstva, katero je izvršil 25. avgusta nad Marijo S., ko jo je spremljal s postaje Pra-gersko proti domu v Črešnje-vec. 2inko je poznan kot na i-len človek ter je sedel v ječi radi poskušenega uboja 4 leta. Obsojen je bil na 4 leta težke ječe.
Uboj v Rušah. — Ivan Skar-lovnik je poznan v Rušah kot velik nasilnež in prepirljivec, ki neprestano išče priliko za pretep. Že o peto v a no je bil radi tega kaznovan. Dne 24. avgusta je obdolženec srečal pred Podgornikovo hišo Stanka Mohorko in njegovega prijatelja Jakoba Megušarja. Po svoji stari navadi se je zaletel v Megušarja, nakar ga je Mohorko pozval k redu in mu dal dve zaušnici. Obdolženec je nato odstranil z opombo, da ga bo Mohorko že še pomnit. Cez kakih 20 minut se je obdolženec res vrnil nazaj, držeč roki v žepih. Pristopil je mirno k Mohorku ter ga z vso silo u-daril z odprtim nožem v levo sence. Udarec je Mohorku prebil lobanjo ter mu ranil možgane. Mohorko je bil takoj prepeljan v mariborsko bolnico, toda vsaka pomoč je bila zaman. Umrl je vsled otrpnenja možganov. Morilca so navzoči .delavci takoj po zločinu prijeli ter mu odvzeli nož, nakar pa se jim je iztrgal ter pobegnil. Bil je nato od orožnikov aretiran. Zagovarja se - silno jezo, ki ga popolnoma omami, kadar ga kdo razdraži. Obsojen jr bil na 4 leta težke ječe.
-o-
Žena ubila moža iz maščevanja.
V vasi Sv. Mihael pri Velikem Bečkereku se je te dni pripetila grozna družinska tragedija. Kmetica Agneza Kovač je ubila svojega moža Stjepa-na. Žena je najprej delala v sosedni vasi, ko pa se je vrnila domov, je našla svojega moža,
spečega v postelji. Agneza je brez besede pograbila za kuhinjski nož in zabodla moža večkrat v trebuh. Na policiji je izpovedala o svojem možu grozne stvari, tako n. pr„ da jo je mož Stjepan večkrat obesil, da ji je glava visela na vrvi, noge pa so ji bile zvezane, nakar jo je pretepel z bičem. Zaslišane so bile mnoge priče, ki so izpovedale, da je bil u-biti pijanec, surovina, in da je ženo strahovito mučil. Policija je izročila ženo sodišču v Velikem Bečkereku.
-o-
IZŠEL JE
novi slovenski molitvenik z velikim tiskom
IMENUJE SE:
% I
~-t.
Phone: CANAL 5903
J OSEPH PAVLA K
■ —	•>•	M.....
PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO . ,
VHS^iHp St^	C^ic^o,
Slo venae m času pogrebov. — Mrtvašnica na
žepitovanj*
Sestavil in priredil Rev. Kazimir Zakrajšek, O.F.M.
Molitvenik je lično vezan v močno elegantno usnje, male žepne oblike, fin papir, mojsterski tisk, zlata obreza; na kratko: to je molitvenik, kakoršne-ga si vsakdo želi. Veseli ga bodo starejši, ker je tisk velik in razločen, veseli ga bodo mlajši, ker je priročne oblike in lahko čitljiv.
Cena $l$o
NAROČA SE PRI:
Knjigarna Amer. Slovenec
1*49 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
Velika kmetska bitka v Hercegovini.
Nedavno je prišlo med dvema hercegovinskima vasema Bjelimičem in Mamičem do velikega pretepa, katerega se je udeležilo približno 850 kmetov. V borbo je poseglo celo pleme Boškovičev. V bitki je bilo več težko in lahko ranjenih. Žandarmerija je uvedla obširno preiskavo ter je aretirala več oseb, ki jih je izročila državnemu pravdništvu. Preiskava se še nadaljuje. Ranjenci so bili prepeljani v bolnico v M ost aru.
Iz Metlike v Kočevje
v 4 mesecih in 15 dneh. Te dni je prejel neki gospod v Kočevju dopisnico, ki je romala iz Metlike 4 mesece in 15 dni.
TUDI VI BODITE SVOBODNI!
Pred 05 leti. dm- 1. januarja 1803.
je proklamacija emancipacije osvobodila vse sivnje. Toda koliko je še I j ti— i!i pod suženjstvom raznih želodčnih neredov, kot s<> slab tek. zaprtje, plini, glavobol in .splošna oslabelost! Trinerjevu grenko \ino \a> osvobo-li teli neredov korenito in naglo. Vzorčne steklenice te izborile laksativc pošljemo prosto proti prejemu 10c za pošiljalne stroške. "Naslovite: J"S Triner Co., 133J So. Ashland Ave.. Chicago, III.	—Adv.
Zdravniške recepte izvršuje točno. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz-
deljavo. 17S8 W. 21st Street in Wood, Chicago, 111. Cene zmeni«. Izvrstni sladoled, mize za goste
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chietfi Phone: Canal 4340. 1320 W. 18th St. Chicago, 1IL
Vence za pogrebe, iopke za neve* ste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostav«
liAm na dom.
Proti želodčnim nered nostim ni boljšega zdravila za otroke.
Mks.Winslows Strup
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob Času selitve.
Pokličite Telefon: Roosevelt 3221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21 st Place, Chicago, 111.

Strtn 9
Torek, 17. januarja 1028.
" A Se toliko bolj je rasel pogum ob pogledu na nakopičeno hrano, ki so jo privažale močne ogledne črede. Dan na dan so priganjali v okope vole, ovce, svinje, dan na dan so prihajali vozi ter dovažali raznovrstno žito in : seno. Nekafteri so prihajali celo iz lukovske zemlje, drugi iz vrdzke. Zbiralo se je tudi Čimdalje večje število drobne in večje šlahte, ker se je raznesla novica, da je že red, vojaka in poveljnik, kar je vzbudilo v ljudeh tudi večje zaupanje. Prebivalcem je bilo sicer težko živiti "celo divizijo", toda prvič se gospod Zagloba ni zmenil za to, drugič pa je bilo bolje oddati za vojsko polovico, ostanek pa uživati v miru, nego biti vsak hip v nevarnosti, da izgube vse vsled samovoljnih drhali, ki so se bile znatno pomnožile in ropale kakor Tatarji in ki jih je ukazal gospod Zagloba loviti in ugonabljati.
"Ako se izkaže, da je takšen hetman, kakršen je gospodar/' so se razgovarjali v taboru o novem poveljniku, "tedaj ljudovlada niti ne ve, kakšnega moža ima."
Sam gospod Zagloba pa je mislil z gotovim nemirom o prihodu Januša Radzivila. Spominjal se je vseh Radzivilovih zmag in takrat se je v domišljiji jiovega poveljnika iz-preminjala hetmanova postava v ogromnega velikana in v duši si je govoril:
"Oj! Kdo naj se tam upre temu zmaju!. . . Govoril sem,,da se on zadavi nad menoj, toda on me požre, kakor som- raco."
In sam pri sebi je prisegal, da se ne bo spustil v glavno bitko z Radzivilom.
"On nas bo oblegal," je mislil, "a obleganje traja vedno dolgo. Dalo se bo morda tudi pogajati, a med tem časom pride Sapieha."
V slučaju, da ne bi prišel, je sklenil gospod Zagloba v vsem poslušati gospoda Jana Skr-zetuskega, ker se je spominjal, kako visoko je cenil knez Jeremija tega oficirja in njegove vojaške zmožnosti.
"Ti gospod Mihael," je pravil gospod Zagloba Volodijovskemu, "si ustvarjen le za ^napad aH pa te je lahko poslati ž.ogledno četo, četudi veliko; to razumeš in planeš na so-.vražnika, kakor volk na ovce; toda če bi mo-iral voditi celo vojsko,:!^ s svojim razumom ne napolnil trgovine, ker ga nimaš naprodaj. Jan pa je poveljniška glava in, če bi zmanjkalo, mene, bi me mogel edino on zastopati."
Medtem so prihajale različne vesti. Enkrat .se je javilo, da že prihaja Radzivi! črez elek-itorsko Prusijo, drugič, da je pobii vojske Ho-vanskega, zavzel Grpdno in .koraka odtod z veliko fpočjo ;-bili.so pa tudi taki, ki so trdili, ;da ni Raazivil, marveč Sapieha porazil Ho-4-vanskega, in sicer s pomočjo Mihaela Radzivila. Ogledne čete tudi niso prinašale zanesljivih vesti, ražen takih, da stoji pro Vol-kovskem truma Zoltarenkovih ljudi, ki šteje okoli dva tisoč bojevnikov in ogroža, mesto. Vsa okolica se je že nahajala v ognju.
Dan po oglednih četah so se začeli shajati begunci, ki so novico potrditi ter na novo javili, da so meščani odposlali k Kovanskemu in Zoltarenku poslance s prošnjo, da se usmili mesta, na kar jim je Hovanski odgovoril, da je to prosta četa, ki nima nič skupnega z njegovo vojsko. Zoltarenko je baje svetoval meščanom, naj se odkupijo, oni pa se kot u-božni ljudje po nedavnem požarju in toliko roparskih napadih niso imeli s čim.
Zato so moledovali gospoda poveljnika, naj se jih usmili, naj pospeši njihovo rešitev, dokler se še vrše pogajanjo za odkup, ker
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
DOBRO
delo, postrežbo in nizko ceno dobit« prt nasi
PIJate nam po ceno prodno oddate naročilo drugam!
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL.
pozneje ne bo več časa. Gospod Zagloba je izbral poldrug tisoč ljudi, med njimi je bil tudi lavdanski prapor, poklical Volodijov-skega in mu rekel:
"No, gospod Mihael, čas je, da pokažeš, kaj znaš. Pojdi proti Volkovisku in mi zatri tam te razbojnike, ki groze neoboroženermi mestu. Ne bo prvič zate tako podjetje in mislim, da si boš štel v čast, da poverim to podjetje tebi."
Tu se je obrnil k drugim polkovnikom:
"Jaz sam moram- ostati v taboru, ker sloni vsa odgovornost na meni; to je prvič. Drugič pa se ne spodobi za moje dostojanstvo, da bi napadal razbojnike. Naj le dospe Radzivil, tedaj že pokažemo v veliki bitki, kdo je boljši, gospod hetman ali gospod poveljnik..."
Volodijovski je krenil rad, ker se je dolgočasil v taboru in je hrepenel po prelivanju krvi. Naznačeni prapori so šli tudi z veseljem in pevaje, poveljnik pa je stal ježe na nasipu in blagoslovil s križem odhajajoče. Bili so celo taki, ki so se čudili, da gospod Zagloba tako svečano odpravlja ta oddelek, toda on se je spominjal, da so tudi Žolkievski in drugi hetmani imeli navado, blagoslavljati v boj gredoče prapore — skratka, imel je rad, da se vrši vse slovesno, kar je dvigalo njegovo veljavo v očeh vojakov.
Toda jedva so mu izginili prapori izpred oči, že se je začel vznemirjati radi njih.
"Jan!" je rekel, "ali ne bi morda poslal Volodijovskemu še peščico ljudi?"
"Miruj vendar, oče!" je odgovoril Skrzetu-ski. "Iti na tak pohod .ie Volodijovskemu, kakor bi pojedel skledo jajčne jedi. Mili Bog, saj on vendar ni vse svoje življenje imel drugega opravila."
"Ba, če ga pa napade velika sila?. . . Nec Hercules contra plures."
"Kaj boš tu govoril o takem vojaku! Bo že vse dobro premislil, preden udari; če pa bo tam prevelika sila, tedaj poseka, kar bo mogel, in se vrne, ali pa bo sam poslal po pomoč. Lahko spiš brez skrbi, oče!"
"Aha! Saj sem tudi vedel, koga pošiljam, toda rečem ti, da me je moral gospod Mih ar i začarati, tako slabost čutim do njega. Razen rajnkega gospoda Podbipiete in tebe nisem še nikogar imel tako rad. . . 2e ne more biti drugače, nego da me je začaral."
V tabor so venomer vozili hrano, dobro-voljci so tudi prihajali, a o gospodu Mihaelu ni bilo ne duha ne sluha. V Zaglobi je rasel nemir in navzlic mnenju Skrzetuskega, da se Volodijovski še na noben način ni mogel vrniti izpod Volkoviska, je odpravil gospod Zagloba sto konj petihorskega Kmitičevega oddelka po novice.
Toda četa je odšla in zopet sta minila dva dneva brez vesti.
Šele sedmega dne o sivem meglenem mraku so hlapci, poslani po hrano v Bobrovnike, pridrveli zelo naglo nazaj v tabor z naznanilom, da so videli nekakšno vojsko, prihajajočo iz gozdov za Bobrovniki.
"Gospod Mihael!" Zagloba.
je zaklical radostno
Toda hlapci so ugovarjali. Niso mu jezdili nasproti baš radi tega, ker so videli nekake tuje znake, kakršnih ni bilo v vojski gospoda Volodijovskega. Razen tega je bila sila večja. Hlapci kot hlapci jih niso znali natančno opisati; eni so govorili, da jih je tri tisoč, drugi, pet ali pa še več.
Vmd his entire
orchestra into
MIC
m<
And Krcisler, Rachmaninoff or McCormack. Even Jesse Crawford and his big pipe-organ. Any of them will entertain you for the price of a Victor Record. The new Orthophonic Victrola (or Electrola) and new Ortho-phonic Victor Records bring you the best in reproduced music of every kind.
Drop in and look over the great Victor series of instruments. Inspect them at your own leisure. Have us tell you about our convenient payment plan. Come in—today!
M. K.:
KAKO JE BILO V MAKEDO-NIJI . . .
ja po balkanski vojni: skoro vsaka ped makedonske zemlje je tesno zvezana s staro srbsko zgodovino, to je pokrajina srb-Mesto, kjer se danes odcepi skeffa veličastva in srbske sla-
PLOŠČE
79483
79484 80059 80001 80082 80085 80106 8018.1 80184
67979 69317 6969S 69802
72206
72207 7220S 72210
72231
72232 72327 72364 72399 72429 72472 72514 72527
19816 19820
19822
19823 19833 20246 20298 20889 45519 78913 80158 80160 80180
.75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75
NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE.
Nagajivka Mazurka — Coklarji, Šmarjanka, slov. prmlba
Vesela Gorenjka — Korajža velja, pnlkn, slov. godba........
Napitnica — Srbska himna, moško petji.- .............................
Malo kolo — Veliko kolo, tambtirica ....................................
Ženina volja — Zaljubljeni Ciro, hrvatska scena in petje
Duna Csardas — Drava Csardas, tamburica ........................
Don-Bon, valček — Boom-sti-dri, polka, orkester............
Nova stara pesem—Oj, ta zakonski stan, slov. scena s pot. Radi kotla v keho — Ravbar na gauge, smešna scena s pet.
SLOVENSKO PETJE.
Slovenske zdravice — Svarjenje.............................................$0.75
Tolažba — Veselja dom ............................................................ .75
Sveti večer — Tiha noč ..............................................._............ .75
Ne bom se možila — Ljubca povej...........................................75
Al me boš kaj rada imela — Oj ta Polončiea..................... .75
Ljubca moja — Otok Bleski.........................................................75
Oj ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let.................75
Slepec — Mila mila lunica............................................................75
Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo__________________ .75
Sem slovenska deklica — Bom šla na planince..___________________ .75
Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi......................................... ,75
Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička..........................75
—	.75
—	.75
—	.75
—	.75 ._ .75
.75 .75 .75 .75 .75 .75
.75 .75 .75
Razpodite se megličice — Tam kjer lunica________________
Krščenici — Angelji sveti .......................................................
Na planincah — Barčica ..........................................................
Odpri mi kamrico. — Prišla bo pomlad....................................
Moj dom — domovini ______________________________________________________
NABOŽNE SKLADBE.
Christmas Phantasie, T. in II. del. orgije................................
Tiha noč — Noel, orkester..........................................................
Božične melodije — Sveta noč, harpa......................................
Silent Night — Hark! The Herald Angels, angl. petje .... Star of East — The Birthday of a King, angleški zbor....
Adeste fideles — Joy to the World, angleški zbor...................
Adeste fideles — Tiha noč. orgije.............................................75
Cantique de Noel — Andante religioso, violina.....................75
Holy Night — Silent Night, angleško petje............................ 1.00
Ave Maria — O salutarjs — Tantumergo, latinsko petje.....75
Sveta noč — O du Froehliche, violina...........*........................
Kyrie Sanctus — Benedictus Agnus Dei, latinsko petje... Božič — Badnjak, slovensko-hrvafska slika s petjem...........
.SLOVENSKA IN INTERNATlONALNA GODBA.
Preko valov, valček — Dunavski valček, orkester................ 1.25
Melodije iz operete "Robin-Hood", petje s orkestrom........ 1.25
The Death of Ace — Morning, orkester....................................1.25
Melodije iz operete "Mikado", 1. in II. del, petje z ork...L 1.25
Poet & Peasant, Overtura, I, in II. del. orkester................ 1.25
Blue Danube — Southern Roses, valček, banda.................... 1.25
The lost Cord — Adeste Fideles, angl. petje z opljanti.... 1.25 Melodije iz operete 'Kontesa Marica' in 'The Desert Song' 1.25
Nur a Liter — Alte moden, banda.„......................................... 1.25
Luksenburg valček — Jutranji valček, orkester................... 1.25
Damelust valček — Trompeter polka, banda...................... 1.25
Ob lepi modri Donavi valček — Dunajski bonbončki, ork. 1.25
Mala Lidija polka — Svitanje valček, banda........................ 1.25
Lizzi polka — Sladke rožice valček........................................... 1.25
Vijolice kmečki valček — Na svidenje polka, banda" L25
Majska sapica polka — Domovinski zvoki, banda............... 1.25
Ida polka — Veseli mornarji polka, banda.......................... 1.25
Dve srci polka — Nočni jastreb valček, banda.___I ______1.25
Prvi poljub polka — Halltalen kmečka polka, banda .......... 1.25
Mari polka — Satterlacher polka, banda................... _ 1.25
Luksenburg valček — Vesela vdova valček, orkester........1.25
Ljubica valček — Ciganska ljubezen iz operete, orkester 1.25 Krasna pomlad valček — Dunajska kri valček, orkester ... 1.25
May polka — Johanes valček, banda...................................... 1.25
Aeroplan koračnica — Polonia koračnica, banda.................... 1.25
V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer:
Zavojček jeklenih iglic (100 komadov) ____________________________________ioc
Skatljica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100— 300 plošč) ....................................................................................25c
Vainnf ^ vsakim naročilom pošljite potrebno ? IUUU. — svoto. Pri naročilu od 5 plošč aH več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino.
Knjigarna Amer. Slovenec
35774
35784 35793
35796
35797 35799 35806 35809
68644
68645 68662 68665 68672 68674 68689 68691 68702 68716 68746 68757 68767 68783 68811 68839 68846
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
Victor Records
^^^ T VICTOR TALKING MACHINE COMPANY, CAMDEN, N.J,
od glavne proge Belgrad-Solun stranska proga proti Štipu, — Veles, — mi je bilo cilj, ko sem bil leta 1920 klican na orožno vajo. Nisem bil vesel poziva, saj se ni bilo poteklo mnogo časa, odkar sem se bil vrnil iz Koroške, kjer smo doživljali epilog k svetovni vojni v nemilem stiku s folksverovci. Kljub temu pa, da je bila tudi ta ponovna orožna vaja zelo malo teoretična, ampak je po večini bila izpolnjena s "prakso" — pogonom za albanskimi kačaki in boji ob priliki takozvane ar-navtske pobune,—sem bil prav zadovoljen, da sem videl tudi (a del naše domovine ter sem imel priliko seznaniti se natančneje z njegovim prebivalstvom in pa z makedonskimi razmerami.
Te <0 bile tedaj še prav "makedonske". Kot dokaz za pravilnost te trditve naj zadostuje dejstvo, da so nahajali tam na mestih, kjer je treba biti pri nas absolviran jurist — z izpiti kajpak! — ljudje, ki niso imeli niti kvalifikacije za III. kategorijo: nosili pa so seveda v žepu Pašičevo brado ... A u; moj namen prikazovati Makedonijo z njenimi senčnimi stranmi: upajmo, da so se med tem obrnile prilike že mnogo n.'. bolje. Omeniti hoc" o m le par potez te pokrajine, ki jo ddajo vredno, fla ljubimo njo in njene prebivalce tudi Slovenci. dasi se čutimo tako vzvišene nad Makedonci, seveda— če smo dobri Jugoslovani!
Kar mi je postajalo vedno večja in večja uganka, čim (bilje je bil za nami Ristovac. najjužnejša žel. postaja predku-manovske Srbije, je bilo vprašanje, zakai se Srbi toliko potegujejo za te pokrajine. Čim dalje se namreč voziš proti jugu, tem pustejša se ti zdi ob glavni progi okolica: gol krč na mnogih mestih, sicer pa o-žy:ani travniki, porasli z grmičevjem in trnjem, le redko kje dokaze človeške kulture zemlje; skoro nikjer gozda ali kvečjemu mali komadi zemlje z okleščenim, gosto drugo pri •drugem rastočim drevjem z ' majhno krono pri vrhu. Zakaj se diplomacija ne poteguje bolj za našo lepo Koroško ter za Primorje? Toda ko *em prihajal globlje v deželo, proč od železniške proge, sem videl, da ni pokrajina povsod tako pusta in žalostna, da ima marveč bogata žitna polja (n. pr. Ovčje polje) in da je zlasti v okolici Ohridskega jezera opaziti bujne sledove tisočletne kulture, j ki so jo tja zanesli neposredni in posredni nasledniki sv. Cirila in Metoda. Golota ozemlja ob glavni progi v dolini reke Vardarja je zgodovinsko utemeljena: ta je bila ona pot, po kateri so hodile turške vojske. Te poti je bilo treba imeti varne; šume ob poteh pa niso baš porok največje sigurnosti poti, zlasti ne v pokrajinah s hajduki, odmetniki, četaši itd., kakorkoli se že Lovejo ti junaki narodnih pesmi in ljudskega izročila. Šume je bilo torej treba "razirati"; tako so bila odvzeta upornim narodnim junakom mnoga skrivališča.
A ni glavni razlog, zakaj visi Srb tako na Makedoniji ali Južni Srbiji, kakor se zove sedaj, oz. "Stari Srbiji", kakor jo rada imenuje znanost, bogastvo pokrajine, nego baš znanstvena označba Makedonije pokazuje pot, ki jo je treba nastopiti, ako hočemo dospeti do vrela Srbove ljubezni do "novih krajev", kakor se je tudi včasi imenovala Makedoni-
ve; saj je Skoplje prestolnica Stepana Dušana Silnega, saj je Prilep prestolnica kraljeviča Marka itd. I11 na zemljo, prepojeno s srbsko krvjo, pač nima nikdo toliko pravice kakor Srbi. Zato so zastonj vse aspi-racije makedonstvujuščih, zato ne pomenijo mnogo uspehi bolgarske propagande po Makedoniji v preteklem stoletju; zgodovina je sankcijonirala Srbom pravico na to zemljo in te pravice se Srb tudi zaveda. Kar je proti večni Pravici, je efemerno; tako je odredila večna Previdnost . . . Kjer je torej Srb, tam mora biti Makedonija: nujno mora tedaj biti vsakemu Jugoslovanu domovina tudi Makedonija, sicer bi se bilo treba odreči srbskemu delu našega naroda.
S promet nimi^pot mi. ki jih je bilo treba vojski zasigurati, so-visi tudi neki drug pojav v Makedoniji. Ta pokrajina je tudi v narodopisnem oziru dosti in-teresantna, kajti poltg Slovanov so tam Arnavti, Kucovlahi ali Arumuni ter pravi Osmani. A kje so naseljeni Osmani? Le v takih pokrajinah, ki so v strateškem oziru važne. Turška politika torej ni bila v etnografskem oziru tako nevarna kakor nemška; »ločim so Nemci raznarodovali kar na veliko in povsod. Turki raznarodovanja (do dobe mlado-tlirškega prevrata) sploh niso izvajali, m-go so le razlaščali in s svojim življem naseljevali zemljo, a tudi to le tam, kjer so hoteli imeti svojim vojskam >sigurs,no zaledje in bok.
(Konec pri h.)
IZSILJEVALEC DENARJA PRIJET.
Chicago, 111. — John A. Ka-sliaw, star 30 let. «523 So. Oakley ave., je v rokah policije, ki je obdolžen, da je skozi grozilna pisma zadnjih par mese-cov izsilil od nekaterih premožnih prebivalcev, v južnem delu mesta, okrog $7,000. Vsaka stvar pa le nekaj časa traja, zlasti pa zločinska dela se ne izplačajo, kajti vedno se Ie končajo tragično za zločinca. Tako tudi v tem slučaju ni bila sreča Kashawu vedno mila. Pisal je grozilna pisma Walter-ju Ostapowiczu, ki živi na ">108 So. Kedvale. Ostapowicz ie zadevo naznanil policiji. Takoj na to ga je pisec grozilnih pisem telefonično obvesti, da ie njegovo življenje v nevarnosti, če bo policija obveščena, nredno on dobi denar. Kashaw je prišel po zahtevano svoto v hiše Ostapowicza, misleč, da si on ni upal naznaniti zadevo policiji, le-tam ga pa je pričakal policaj in aretiral.
-o-
TELEFONSKA KOMPANIJA PROTI MOKRIM.
Illinois Bell Telephone kom-oanija, ki služi Chicagu in o-kolici, je prepovedala posluževati se telefona prodajalcem, oziroma kupcem pijače, katero prepoveduje Volsteadov zakon. Če bo kdo naročil po telefonu opojno pijačo, ga morn operatorca takoj prekiniti. To pa ne bo prav nič oviralo boot-Ieggerje, pravijo hudomušneži. Namesto whiskey, bodo po telefonu imenovali svilo ali kon-tenino, kakor pač se bodo med-seboj prodajalci in kupci dogovorili, namesto galona bodo rekli jard, namesto pajnta pa četrt jarda. Kupčija s prepovedano pijačo se bo vzlic prepovedi telefonske kom-panije dalje vršila.