P osamezne Številke: Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—.
„TABOR* izhaja v»ak dan, razven nedelje in |3j**nikov, ob 18. uri z datumom nsuflednjega dne ter stane mesečno	D	Ml*—,	za	ino-
zemstvo D ltv-, dostavljen na dom D 11'—no izkaznice D10'—, po dogovoru.
Naroča se pri opravi »TABORA*4 MARIBOR Jurčičeva ulica štev. 1«
Poštnina Dlacana'V~go?6vinr.'
cena današnje štev. T Din.
TABOR
Pasamezne Stevflkei Navadne Din —‘7^ ob nedeljah Din lv^
' UREDNIŠTVO m »tuj. v IM J k«™.. JurJiJev« oL H. «, L M
<*«*•«. priffife d~at WT
lem »t, 14 — SfiJ* poUg^M račun Hm. U.7K7.
Na naročil a brca denarja aa n aaira. — RoIcodU aa mm vračaj*
Naslov
Maribor, nedelja 1. marca 1925.
i.ice j 1 jana
Stanje francoske armade.
PAKIŽ. 27. februarja. Zbornica ie daraes nadaljevala posvetovanje o finančnem zakonu in sprejela čleu, v kterem: določa efektivo stanje francoske armade za 1. 1925 sledeče: <107.000 mož, 72.500 podčastnikov in 52.000 častnikov. Pri mornarici 4.200 častnikov. \
Predsednik nemške republike Ebert umri.
BERLIN, 28. februarja. Danes zjutraj je državni predsednik Ebert umrl.
BERLIN, 28. februarja. Tekom noči Sc je bolezen državnega predsednika tako poslabšala, da se je moral proti jutru sestati koneilij zdravnikov. V prvih ‘Jutranjih urah je nastopila smrt.
*
Brvi predsednik n eniške republike ;e timrl v nokem berlinskem sanatoriju, fcjer j g iprcd n elegij dnevi o*pe|i’ircin na »lepiču. Vnetje trebušne mrene, ki je nastopilo po gicer uspeli operaciji, mu I® Prestriglo nit življenja.
S predsednikom Ebertom1 gre v grob <fcden največjih predstavi teljev nemške Socialne demokracije, voditelj tiiste velike generacije, ki je v Bismarckovi in |>ozneje v Wiibelmovi reakcijomiurno-toacionalistični Nemčiji vodila boj za ftemiolkratizacijo Nemčije, za globoke so-Zialne reforme, za evolutivno osvoboje-Dje proletarijata. Ebert je bil učenec In prijatelj Avgusta Bebela, čigar življenjska pot je bila precej podobna nje-Janinega rokodelca je postal Ebert politik, voditelj stranke in na-tadnje naslednik nekdaj mogočnega Wi ne Ima Hohenzollerja, predsednik Bernske republike, ki je vzrasla iz raz-aipn militaristično - pangermanskega režima. Ebert je bil v očeh nemškega
ljudstva poosebljenje tiste mogočne sile, ki odpira masam pot h krmilu držav in narodov, poosebljenje demokracije, sloneče na načelu suverenosti ljudstva. Nemški militaristi in ultranacionalisti so videli v njem rušitelja njihovih »Trutzbnrgov«, defetista imperialistične Nemčije, nekakega Spartaka-voditelja upornih sužnjev. Z leve skrajnosti pa so vpili komunisti, da je Ebert pooseb ljenje socialno-demokratskega karije-rizma, poosebljenje socialističnega! oportunizma. Med temi skrajnostmi se je razvijala in se še razvija nemška republika, ki si le trudoma ustvarja močno in zdravo sredino, na kateri jo zainteresirana vsa miroljubna Evropa. Predsednik Ebert je imel v teh razmerah težko stališče, a je trdno vztrajal pri krmilu, zaupajoč ljudstvu in njegovimi voditeljem.
Evropska demokracija je Izgubila v Ebertu tipičnega svojega predstavite-lja, nemške delavske ma«e_ oodo žalovale nad groboin enega najpopularnejših svojih voditeljev in rekcijonarjem' bo nemara vlila, njegova mirt še več poguma za boj proti .miroljubni in neim-peri ali stični sredini
V trenutku, ko se v Nemčiji s tako vehemenco raizpaljajo politično-stram-karske borbe, ima izpraznitev predsedniškega mesta tem večji pomen.
Doma in po svetu.
V,-
1	— Starešinska zveza »Triglav« raz-
glaša, da je vsem udeležencem plesa dne 1. marca dovoljena četrtinska vožnja do Maribora in nazaj. Kupiti je treba pred bdhodom polovični listek in predložiti za vsakega udeleženca potrdilo starešinske zveze, da res potuje k proslavi 50 letnice »Triglava« v Mariboru. Taka Potrdila izdaja za Starešinsko zvezo tajnik dir. M. šnuderl, Maribor. Aleksandrijo cesta 56 in pa akademska društva »Triglav« v Ljubljani in v Zagrebu.
Kamillo Morocutti je po milosti naših zdravstvenih oblasti še vedno okrožni zdravnik v Št. liju v Slov. gor. Namesto točnega izvrševanje svojih u-Tadnih zdravniških dolžnisti pa nvož posle »manjšinskega« nemškega podtika v vseh mogočih časopisih. V Zadnji »Cillierci« se je po stari navadi *Opet široko razpisal o »Entnationali-?%ung volkiischer Mindsrheiten«, V °)anku govori naravnost sovražno o Jfceh državah, kjer se mu zdi, da se tlačijo »narodne manjšine«. Ni treba šele Povdarjati, da ko Moro :u‘.ti je ve epi-stuje namenjene predvsem na naslov uase države, in da si morajo r.nše ohla-v	dopasti, da jih okrožni zdrav-
. ' " ..r*,. , tako le aipostrofira:	»Es ist
mmoghch, Staatsmčn.mn v.u vertra-ien, die... ihj-0 neue,a Minoritšten der grossten ®chutzlc.sigkcit preisgeben und hren Forderungen nacll Erhaltung vol-jscher Eigemart mit hornierter Gleieli-guttigkeit, .la unverbuUter Feindsellg-keit begegnen.« Smo res radovedni, kaj bi rekli v Aivnstri.ii ^1'^venskeTtnv držav-nemu zdravniku (če h. tam, Spi0], g]0» Vence v državni službi nastavljali!), ki bi na naslov avstrijskih oblasti napisal tako nesramnost. Pri nas na je mogoče, da se tak človek drži kot državnf nastavljene« v obmejnem Št- liju! K0 bi toož vso j talko vestno, kakor piše razno drzne članke, vršil tudi svoje uradne dolžnosti. O tem pa vedo razni člani bolniške blagajne, katere zdravnik je <*n tudi, zapeti drugo pesom. Ce bo tre-b|ai bomo spregovorili tudi o tej plati!
— Veliki uspehi virtuoza Tilatka Ba» lakoviča v Ameriki. Znani vituoz Zlatko Balokovič, ki je imel krasne uspoho v velikih evropskih mestih, kjer je prirejal koncerte, je bil sprejet v Ameriki s pozornostjo, kakršne je bil doslej le rcdkoikateri naš rojak deležen. Dne 8. febr. je prispel v Waishington, kjer ga je naš poslanik, znani pesnik dr. Tresi d-Pavičič sprejel kot golsta poslaništva.
Takoj naslednjega dne je imel koncert pred najbolj izbranim občinstvom. Navzoča je bila soproga predsednika Zedinjenih držav gospa Coolidgeova, prisotni so bili najodličnejši ameriški državniki in skoraj vsi diplomat.je tujih držav. Balokovič je imel popoln uspeh, ki mu jo utrl pot v najodličnejšo družbo. Njemu nia čast so priredili hišne čajanko državni tajnik Hughes, predsednik ameriškega parlamenta, angleški poslanik Howard in drugi. Ta uspeh BaJokoviaa se skora j lahko meri z uspehom Paderevskega. Vsekakor je to najboljša propaganda za kulturni ugled Jugoslovanov. Pri tem pa moramo z žalostjo ugotoviti skoraj že pozabljeno dejstvo, da je moral pred joti Zlatko Balokovič v Mariboru odpovedati koncert, ker mariborska 'publika ni pokazala dovolj zanimanja za njegovo umetnost ....
— Lepi vidiki ga pacifiste. Angleški mornariški minister sir Samhel Hoane je izjavil včeraj v parlamentarni debati o mornariškem budžetu, dia zahteva v novem proračunskem letu 15,513.000 funtov sterlingov za zračno plovbo. V primeri z lanskim letom je ta svotn za 2 milijona funtov višja. Minister je ulo-meljeval svoj predlog s tem, da &e bo bodoča vojna odločila y zraku. Ker tudi Amerika neprestano povišuje izdatke za vojne namene, bo pač zabavno gledati te »pacifiste« na prihodnji razoro-žitveni konferenci. *
— Podaljšanje stanovanjskega za k o-na na Češkoslovaškem. Svet peforiee predlstavitel jev koalirapih strank sc je glede rešitve stanovanjskega vprašanja na Češkoslovaškem sporazumel v tem, da se zaščita najemnikov podaljša za nadaljnja tri lota, dovoljeno pa bo povi
Sanje najemnine.	„r„,	•	....	.,	..	.
\ _ vanj eni odličnih pravnikov nov zakon o
Velika eksplozija v Južni Ameriki.
RIO DE JANERIO, 27. februarja. V Nitheroy je eksplodiralo neko skladišče razstrelilnih snovi. Okoli 100 oseb je bilo ubitih, 600 pa ranjenih. 5000 hiš je popolnoma razrušenih.
— Nova železnica. Vlada je v seji 26. tm. odobrila kredit 2 in pol milijona dinarjev za zgradbo železnice iz Plavnice ob Skadrskem jezeru v Podgorico.
-- Simpatije republike Peru. Ameriška republika Peru goji že dolgo simpatije do Srbov in srbske vojske. Tudi Jugoslavija jih je sedaj deležna, kar priča to, da bo republika Peru poslala v bližnjem času v Jugoslavijo posebno vojno misijo, ki bo proučila organizacijo naše vojske.
— II. književni tombola. S številkami, izžrebanimi do 22. febr., so bili zadeti vsi dobitki za kvaterue. Z izžrebanjem zadnjih dveh številk, t. j. 74 in 42 je bilo celo zadetih več kvaiern, k’akor Pa je še preostalo dobitkov. Zato se je vršilo za dobitke mod vsemi, pokrajinskemu odboru Jugosl. Matice vposlani-mi tablicami podrobno žrebanje. Dobitki so se poslali po pošti imejiteljom izžrebanih tablic. Kdor dobitka ne prejme, naj smatra to koit znak, da njegova tablica ni bila izžrebana in igra za njega naprej pokrajinski odbor.
— II. književna tombola. Do 22. febr. so bile izžrebane sledeče številke: 45, 90, 4, 63, 66, 9, 88, 65, 48, 25, .33 74 in 12. S tenni številkami so bili zadeti vsi dobitki za aimbe, terne in 'kvaterne. Danes so bile za činkv.ino izžrebana sledeče številke: 57, 62, 27, 54. 75, in 38. Kdor je s temi in prejšnjimi številkami zadel činkvin (ped. številk v eni vrsti), naj pošlje svojo tablico najkasneje do 7. marca pokrajinskemu odboru Jugosl. Matice v Ljubljani.
—- Splošni register k letnikom I.—VI. Uradnega lista ljubljanske in mariborske oblasti je sestavil in izdal dr. Albin Ogris v Ljubljani, Ciril Metodova ul. 19 (pošt. ček. roč. št. 14.045). Register bo vsakomur (uradniku, trgovcu itd) zelo dobro služil.
— Smrtni ples. Dne 23. tm. je bil pri gostilničarju Janezu Šabeder v Žikar-cih pri Sv. Barbari ples. Med plesom so se fantje sprli, ko pa so se šli hladit na zrak, je nastal zunaj pretep. V metežu je nekdo zabodel viničarskega sina Feliksa Poštraika iz Žikarc. Fant je vslod izkrvavet j a umrl. Ubijalca še orožništve išče.
— Kako žive razni »direktori«. V
Beogradu je dolga vrsta obskurnih zavodov, birojev in agencij, ki imajo svoje »dlrektore«, i sekretar e« in druge podobne veličine, ki so večkrat prav temine ekzistenoe. Ti ljudje kradejo ves dan 'bogu čas, ljudem pa denar. Navadno so brez dela in si le od časa do časa prišpe-kuliorajo kaj1 denarja, da lahko dalje životarijo. Eden takih »direktorjev« je neki K., ki je pred nekaj dnevi doživel v kavami »Tetovo« neprijeten incident s trgovcem Jovanovičem1. Trgovec ga je javno oklofutal in — kakor trdi ubogi direktor pred sodiščem — po šunuadij-siko krcipko. Ta incident pa ima nastopno zanimivo ozadje: Direktor je dolgo časa zeval od brezdelja, a ko je želodec preveč krulil, je šel na »posel«. Stopil jo na sbanovainje trgovca Jovanoviča in sporočil zaupno njegovi ženi, da Irma trgovec tomintam svojo ljubico. Za to razkritje je dobil od žene 490 dinarjev. Nato je šel še k trgovcu in mu povedal da ima njegova žena tamiutam ljubimca. Dobil je 200 dinarjev. Tako je na 'lahek -način »zn-radll« 600 dinarjev. Doma sta, si trgovec in njegova žena pošteno razložila svoja mnenja o zakonski zvestobi. nazadnje pa se je stv-ur le zdela sumljiva in Jovanovič je poklical direktorja v kavarno, češ, da želi novih podatkov o ženini nezvestobi. Ko so mu je direktor znova nalagal, jo trzovec vstal in mu priselil nekaj »vročih šuma-dinskih«. Sedaj se je razvila tožba, ki beograjsko čaršijo jako zanima.
— Ureditev Sodniškega vprašanja v naši državi. Vlada je izdelala s sodelo-
Leto: VI. — Številka: 49.
sodnikih. Sodniki bodo dobivali znatno višje plače in dra-ginjske doklade nego drugi uradniki. Z novim zakonom bo zajamčena neodvisnost sodišč, vendar pa so tudi določeni ukrepi proti sodnikom, ki bi se pregrešili zoper državne interese.
— V Južni Srbiji bo vlada gradila uradniška stanovanja. Na inicijalt-ivo kralja, ki je na svojem zadnjem potovanju po Južni Srbiji uvidel, kolike važnosti je nastanitev uradništva za dobro upravo v Južni Srbiji, od katere zavisi v največji meri napredek te pokrajine,
— bo vlada začela graditi uradniška stanovanja v Ohridu. Bitolju, Štipu ih Prištini. Vsako leto -pride v budžet večja svota, tako, da se bo leto za letom zidalo.
— Prodaja vojvodinskega tobaka na Češkoslovaško. Uprava monopolov je prodala Čehoslovakom milijon in 250.000 kg. tobaka, t. j. celokupno trgatev iz Vojvodine predlanskega letnika. Tobak je slabše vrste, pripraven le za mešanje ter za pipo.
— Španska influenca razsaja zopet širom Evrope. Vsem je še v spominu prvi val influence, ki je poplavil ob koncu vojne skoraj vso Evropo in velik del o-stalega sveta, ter zahteval ogromnih žrtev. Zdi se, da je letošnja zima, ki ima veliko zračnih depresij, vzbudila nov val španske influence. Osobito raizeaja na Angleškem. V Londonu umrje povprečno 80 ljudi na dan. Na gripi bolehajo nekateri odlični politiki. Znano je, da je radi nje vlegel tudi angleški kralj. Ostro je prijela znanega Lloyda Geor-gea. Na Angleškem1 se odlikuje letošnja španska po dolgotrajnosti in visoki u-mirljivosti. Raizsaja tudi v nekaterih delih Nemčije, blizu nas pa ie najbolj razširjena n-a Madžarskem. V Budimpešti so prav te dni zaprli vse šole.
— Angleški kralj pride v Dalmacijo? Angleški kralj bo Po ozdravljenju nastopil daljše potovanje po Sredozemskem morju. Potoval bo na svoji jahti in se pomudil delj časa nuj francoski Rivieri. Angleški listi pišejo, da bo ob tfej priliki obiskal tudi našo dalmatinsko obalo.
— Ruše. Občni zbor Podravske podružnice slov. planinskega društva s® vrši v petek dne 6. marca do 17. oziroma 18. uri v gostilni gosp Miroslava Glaserja po običajnem dnevnem1 . redu.
— Odbor.
— Lahko nagnenje k prehlajcnju? Prevelika Občutljivosti Bolečine olajšan ju in naredi telo odporno masiranj!®, umivanje s pravim Fellerjovim Elza-fluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kodko-smetikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pakovanjorri in poštnino 6 dvojnate ali 2 špeeijalue steklenice 62 din. razpočil je: lekarnar EUGEN V. FELLER. STUBICA DONJA. Elzatrg 201, Hrvatsko.
flz demokratske stranke.
NEDELJSKE ŠIRŠE SEJE oblastnega OODBORA DEMOKRATSKE STRANKE ZA MARIBORSKO OBLAST v Mariboru (mala dvorana Narodnega doma) ob lili. uri dop. se udeleže tudi g. dr. Albert Kramer, ki lžo poročala o političnem položaju v Beogradu
Mariborske vesti.
Maribor. 28. februarja 1915
m O izletu na Češkoslovaško, ki ga
namerava prirediti čeSkoslov.-jugosJov. liga, bo poročal g. generala! konzul RCS g. dr. OO. Beneš na nocojšnjem občnem zboru mariborske Lige (ob 23. url v restavraciji »Narodnega doma«). Razen tega bo občni zbor nudil druge zanimive točke, po občnem1 zboru pa so bo razvila prijateljska zabava. Občnega zbora se bo udeležil med dragimi tudi g. veliki župan dr. Pimkmaier z nekaterimi drugimi vodilnimi uradniki.
m Prošnja do gospodu vpT. župana ▼ Mariboru. Iz občinstva šmo prejeli;
Sfrarf S.
-TABO R«
V Mariboru, 'dno 3. Marca 1925.
Otroški vrtec III. v Magdale-iškem predmestju poseča 128 malčkov, a poučujeta samo 2 učni moči. Mali učni sobi sta natrpano polni in je izključeno, dla bi se v takih razmerah moglo deco uspešno poučevati in vaditi. Tudi iz zdravstvenih ozirov je n ujm o pitrebno, da so poišče še enia soba in primerna učna moč. To zaprošajo uda ne mate'e.
m Za nedeljski »Gregorčičev večer«
se ne zanima samo mladina, ampak tudi odrasli, katerim je večer v prvi vrsti namenjen. Gregorčičev večer se bo začel cb 5. uri popoldne v veliki kazinski dvorani. Najprej bo predavanje nekega srednješolca o pesniku, nato pa znanja7~T Začetkom”^neseea\na^;
403
I
Za spomlasS!
Jalna iglio s
modno perilo, samoveznice, klobuki itd.
Fr. Masfek, Glavni trg.
Pomenuta gg. umoljavaju se. da ovu nebotičnu pogrešku izvole oprostiti naknadno primiti našu najtopliju Ida godarnost. Odboir Pravoisl, Crkveue Op-štine u Mariboru.
m Esperantsko društvo Maribor na-
slede deklamacije njegovih pesmi, med njiiimti: »Moj črni plašč«, »Zaostali ptič«,
»0 nevihti«, »Soči« i. dr. Zatem bo zapel moški zbor v spremstvu gimnazijskega orkestra kompozicije Gregorčičevih pesmi: »Na dan«, »Na bregu«, »Oj z bogom ti planinski svet«. Glasbeni del vodi g. prof. Švajger, pri glasovirju Pa bo spremljala gdč. Za ch orlov a.: v Sodni ul. 14. 3. .Tavno predavanje str Tako bo prireditev prav pestra in za-; stelja E. Raikuše z nndovom: »Espe-nimiva. Ker _ je vstopnina neznatna, se ranto in njegovi protivniki« se vrši v bo vsak prijatelj Gregorčičeve poezije nedelj o, dne 1. marca 1t)*>5 „1
a se
otvori nov trimesečni, esperantski tečaj za začetnike. 2. Hkrati se prične nad.i' ljevalni tečaj za obiskovalce dosedanjega prvega tečaja. Pristopen je pa tudi takim interesentom, ki so se že savni do sedaj b a vili z esperantski m jezikom. — Prijave za oba tečaja se sprejemajo do 5. marca v odvetniški pisarni d ra, Haas
in naše domače kulture rad udeležil tega večera.
m Večer moderne slovenske lirike, ki
ga, pripravlja »Ljudska univerza kot zaključek literarnega dela svoje prve serije o slovenskem življenju, bo raz-
i 10. uri
v prostorih »Ljudske univerze« (Kazinsko poslopje).
m Grajski kino predvaja v soboto in nedeljo 6 dejansko izborilo uspelo veseloigro »Verižnih« (šiber) r znamenitimi igralci Lee Parry in VVerner
deljen v dva dela. V pon del jek dne 2. Kraus v glavnih vlogah.
marca bo podal predavatelj gosp. prof. Janko G las er uvod v moderno sloven sko liriko. V uvodu bo opisal sorodne pojave v takratni evropski literaturi, zlasti nastop simbolizma kot reakcije na naturalizem. Nato pa bo očrtal razmere v slovenski liriki pred nastopom moderne ter se ustavil pred najmur-■kantnejšim, največjim pesnikom te struje: Otonom Župančičem. Z vidika pesnikovega ra-zvo-ja bo predavatelj .združil njegovo pesniško delo v plastično, • jasno sliko Župančiča-poeto. — Drugi večer, čigar datum in podrobnejši program objavimo prihodnjič, bo obsegal ostale lirike tja do konica svetovne vojne. Napovedane recitacije naših igralcev pridejo na vrsto šele drugi večer, ker so recitatorji vsled gostovanja naše drame v Ptuju v p on d olj e k zadržani.. Po-ndel jk-ov večer slovenske moderne lirike se začne eh 19.45 v mali kazinski dvorani.
m Kie je poverjenik Slovenske Matico? nas vprašujejo iz občinstva. Prejeli smo od nekega prijatelja 'licv. Matice pismo, v -katerem zatrjuje, da Maribor, drugo slovensko me '»to poverjenika najodličnejšo slovenske književne družbe sploh nima. Vzrok bo menda de-.loma v tajništvu, ki ne organizira svojih ^poverjeništev, deloma p n v Mariborčanih saniih, ki se toko malo zanimajo za naše edino kulturno književno .društvo. Nekdaj smo organizirali poverjeništva po majhnih vasicah — piše naš 1 informator — danes ga celo Maribor ni-j da. Poverjenik, javi se!
m Javna blagodnrnost. Iz spiska pri- j ložnika za oivogodišnju Svetusavsku! proslavu slučajno su ispušteua ova gg.: a 100 din. Vladika Ilarion Plaški i Hosner Murko; a 80 din.: G juro Džamonja i arh it.: Mih. Protic; 10 din.: Koglič.
m Kdo ima postransko službo za inteligentnega ruskega begunca? Rus z veliko družino (ženo in 3 otroci) je nameščen kot dnevničar pri nekem državnem uradu in dobiva malenkostno plačo mesečnih 12(50 din Ob tej plači živi družina v veliki bedi in je glad v hiši vsak-
danji gost. V svojem obupnem položaju Opozarjamo cenj. ob.	na-
prosi s tega mosta dobrosrčne ljudi, da uiijero grandiozne ruske diatr:- MO-mu pomagajo najti kakšen postranski LOH«. Sodeluje ves dramski ensemble, zaslužek pri računovodstvu, knjigovod- skupno s statisti pa nastopi do -ifi oseb. stvu ali kaj podobnega. Delo bi Izvrže-1 val oh prostih urah. Naslov pove uredništvo našega lista.
m Odbor Industrijsko-obrtne razstave 1. 1924 nas naproša za objavo sledečih vrstic: Odbor razstave uljudno prosi vse one stranke, ki še niso plačale prispevek za odlikovanja, da takoj po
Kuif ma m traef mo%t
Vsem prijateljem »Ljudske univerze** v IVIariboru.
Obračamo se do Vas s prošnjo, da nam pomagate pri našem velevažnem
Sijejo denar, da moremo čimpireje raz-, kulturnem "delu!
deliti priznana odlikovnja.	j	Da nam bo mogoče kar najuspešneje
m Orkester Glasbene Malice. V pon-j delovati na polju znanosti in umetno-deljek dne 2. marca važen sestanek in eti, nam je nujno potreben takoz. epi* vaja sa orkestralno-vivKairn koncert, | skop, s pomočjo katerega se lahko pro-Notni material je že dospe:. Ker je lej jecirajo slike iz knjig, razglednic itd. se malo vaj, (G) naj se napovedane in1 »Ljudska univerza« namerava v. a d a-prihodnjih vaj vsi člani orkestra točno ije pre vzeti v svoj program spričo veli* in redno udeležijo. Naj častnemu uspe- kega interesa našega občinstva za mu-hu, katerega si je pridobil tudi orke- ziko — kar največ muzikaličnih prire-
ster z nastopom pri »Mrtvaškem ženi nu«, sledi spet še večji uspeli. Na svide-denje in na delo za krasnim, idealnim, plemenitim ciljem’. Dirigent.
Marodno gledališče.
REPERTOAR.
Sobota, 28. febr. »Moloh«. Ab'. C. (Premi-jera).
Nedelja, 1. marca »Ksenija,« in »Oaval-leria rusticana«. Ab. E (kuponi). Gostovanje tenorista Cammerotta. Pondeljek, 2. marca. Zaprto. (Gostovai-nje v Ptuju. »Vdova Rošlinka«). Torek, 3. marca. »Moloh«. Ab. A.
Sreda, 4. marca »Ksenija« in »Cavalle-ria rusticana« Ab. B (kuponi). Četrtek. 5. marca »Moloh« Ab. D (kuponi).
¥
VSAKA PflRICA HVALI Z1ATOR9C MILO!
»nce
rabi samo
f
k
Ms perica
rabi samo
ZLATOROG
w
dim
P>r©fe8@m§	sSSBa.
Čim več je na zemlji ljudi, tem bolj se širi industrija, za njo pa je potrebno vedno yeč sile (energij), ker le tako se bodo lahko zadovoljilo potrebe človeštva.
Selnce, veter.
.vZnanost ne opušča dosedanjega izkoriščanja energij (premog, petrolej, vo-dopad) ampak skuša mimo njih najti o pravem času še novih virov. Tako deloma že izkoriščajo solnce, veter, plimo in oseko. Toda priroda imia še veliko neizrabljenih sil, ki bi utegnile dati našim kulturnim potrebam nečuven razmah.
Pri proučevanju Sirija se je dogna lo, da ima Sirij — čerrav je neprimerno večji od so In ca — isto maso ko solnce. To pomeni, da ima lahko materija tako gostebo, da se nam o nji še sanjalo ni. Materija Širin sova jo tedaj 50.000 krat težja od vode. Tu se odpirajo moderni tehniki nove naloge.
Kako bi dosegli goščobo Sirija?
Kakor je znano, imajo na zemlji najgostejšo snov kovine. Toda kovine dajo prilično slabo energijo. Moderna tehnika mora stremeti za tem, da bo nvaterijo koncentrirala tako nagosto, lea kor je to storila priroda na Siriju, če bi to uspelo, tedaj bi lahko topili ledenike najvišjih gora — Himalaje, And in Alp — tor bi ogromiio energijo, ki bi je dali! ti vodoipadi, izkoriščali za pogon strojev.
Atomska energija.
Solnce neprestano razsvetljuje zemljo; od njega dobivamo 265,000.000 konjskih sil na dan. če bi se moderni tehniki poiSirečilo, da bi to silo primerno izrabila, tedaj si človeku nc bi bilo treba v potu^svojesa obraza pridelovati kruha. Rešitev tega tehničnega problema bi rešila vse socilne probleme. Človek bi si popolnoma podjarmil prirodo in bi živel-kot njen gospodar —• kak m kak bog.
Za največje eksplozije smo dosihdob smatrali one, katerih drobci prelete 6 metrov v sekundi. Moderna tehnika pa jo dokazala, da pri raztvairjanju atoma radija prelete njegovi mičkeni drobci 18.000 kilometrov v sekundi, vsled česar nadikriljujejo hitrost dosedanjih molekularnih eksplozij za 3009krat.
Tri kozarci vodo.
_ Ni agar in vodopad daje toliko energije kot če bi vsako sekundo zgorela tona premoga. Eden kozarec vode pa vsebuje toliko energij, kolikor jih daje Niiagara ves dam. In če bi moderni tehniki uspelo, d:a bi nekega dne izkoristila atomsko silo, tedaj bi lahko trije kozarci vode gnali v«e tovarne na svetu To so najdalekosežne j.ši problemi moderne tehnike, njene bodoče naloge velikega stila.
Visa znamenja kažejo, .la bo Človeški um tudi tu zmagal. Osvobojen.je ir izrabljanje neizkoriščenih energ- j vi prirodi bi zuačilo povsem novo dobi
ditev in tako pripravljati tla za razumevanje velikih glasbenih umotvorov. V to svrho bo potreben najprej dober gla.sovir.
Oba nakupa zahtevata mnogo denarja, katerega nikakor no moremo zbrati z lastnimi majhnimi dohodki. Nič drugega nam ne ostane kot nabiranje med našimi prijatelji. Vsak prispevek, tudi najmanjši, nam pomaga k visokemu kulturnemu cilju — k izgraditvi Mariborskega. ljudskega kulturnega doma. Prispevki se sprejemajo pred in po vsaki prireditvi; po pošti se lahko pošljejo pod šifro »Sklad Ljudske univerze« predsedniku inž. I. Kukov ec, Maribor, Gosposka ul. 2. Pod isto šifro se bo priobčilo v »Taboru« ime darovalca in znesek. Prvi kamen k temelju je položil g-d'r. Ben j. Ipavic z zneskom 209 lin. Lepa hvala!
Odbor »Ljudske univerze v Mariboru«. •
x Parma — Ksenija in Mascagni — Cavalleria rusticana. V četrtek sta s© uprizorili omenjeni dve operi-enodo.iam-ki prvič v letošnji sezoni. — Parmovo Kisenijo smo videli na našem odru v sezoni 1920-21 in je bila ©na prvih slovenskih opernih del v Mariboru v obče, medtem ko je bilo Mascagnijevo delo uprizorjeno v obeh preteklih »'essonah. — V glasbenem oziru spada Parmova Ksenija zraven Stare pesmi med najboljša dela našega domačega skladatelja. V naslovni vlogi Ksenije jc nastopila. gdč. Vladt milrova. TV>kazal a. j p v>a-stranisko razumevanje vloge ter igra j® z globokim umetniškim okusom, dosegla je tudi v pevskem oziru, osoblto na lirično zasnovanih mestih, lep uspeh. V tem oziru je omeniti še dvospev * Aleksi jem, v katerem sita se oba. glasova strnila v ubramo celoto. Tatjana (ffč Luibejeva) je na mestu. Dostojen menih Aleksij je bil g. Živko. Uprav presenetil nas je pa spet g. Janko, kot vitez. Je talent. V njegovem vitezu je bila o-sebnost in njegov bonski materijal j« do-segel močen učinek. O zboru bi želeli, da bi stoipdl v momentu najvišjega dramiatskega razvoja, v dvoboju med Aleksi jem in vitezom, v primerno akcijo; na vsak način je bil tukaj preveč indiferenten. Režijo je spretno vodil g. Rasberger in uprizoritev je bila sprejeta z lepim priznanjem. — V Cavalle-riji rusticani je nastopila v vlogi Sa/n-
cloveštva, o kateri si najbujnejša fantazija nadarjenih utopistov no more napraviti verjetnih predstav.
(Po Jgsl. Tehniča.ru).
JlaeSee iz fovjetfkeRufiie.
Prostitucija v Rusiji.
Angleška komisija strokovnjakov, ki je proučevala razmere v sovjetski Kusi ji, je pravkar obelodanila svoje poročilo, v katerem navaja med drugim. dia zakonske prostitucije v Rusiji sploh ni več in da jo kaznujejo ne samo pri ženskah, ampak tudi pri moških. Kako pa je v praksi, se najlepše vidi iz sovjetskega lista »RaboČij Sod«, ki je objavil ob istem času nekaj zanimivih podatkov o moško vekih prostitutkah. Treba je povda.riti, da vprašanje prostitucijo stalno zanima sovjetsko javnost in da je kljub vsomu boju zoper njo postala zlo, ki je že zdavnaj prekoračilo svoje prejšnje meje. Preiskovalna komisija za pobijanje prostitucije je priredila maskirano anketo, ki je imela na videz čisto liberalni značaj. Člani komisije smatrajo, da so odgovori, ki so jih dobili osi G7i oseb, pravilni. Po teli odgovorih se da sklepati, da ni prostitucija v Moskvi prav nič nazadovala, ampak napredovala, kor so se ji pridružili 5e novi sloji. Pred revolucijo po se namreč rekrutirale javne žene skoraj izkDuČno iz vrst proletarija-ta i,. Kmetov. Anketa, Pa je pokazala,
da je sedaj v Moskvi «am'o 60% proletarskih prostitutk, 26% jih pripadal drobni buržoaziji, 4% visoki buržoaziji, 4% inteligenčnim slojem, a 5 odst. je plemkinj im veleposestniških hčera. Ta statistika je zanimiva tudi zbog tega, er kazo, kako globoko je posegla revolucija v socialno življenje Ruisov. Na vprašanje, od kakih Staričev so prostitutke, so prišli odgovori: hčer dvornega uradnika, vdova gubernatorja, kneginja, grofica itd. Zanimivo je, da je zelo nazadovalo število prostitutk med služkinjami. Temu je majbrže krivo to, da so prostitutke v novejšem času sploh jako redke.
Ruski Hristos — samozvanec.
»Rabočaja Gazeta« je prinesla iz Iževska poročilo o	senznci joualnem
procesu proti 641ebnemu starcu Batuje-vu. ki je potoval po vaseh in se izdajal za Hristosia. Batujev je nabiral darove, hkrati p posiljeval žene in mr:varil deco, govoreč, da so antikristi. S svoč jiltm verskim nastopom je zlorabil dolgo vrsto žensk, ki so se mu ud a ja. o, videč v njem mistično postavo, ki z grehom! telesa očiščuje dušo. Strašna je moč' teme, neznanja! Taki »Hristosi« so v Kur siji tem bolj mogoči, ker vemo, da so bile v zakotnih ruskih gubernijah, daleč v stepah in med gozdovi, verske sekte, ki »o »zveličale« ljudi s seksualnimi orgijami. Sovjetsko sodišče je obsodilo pohotnega starca na pet let štiri mesece težke nečo.
V Wn!riT)'OrTi. ffme T. Trihrca 192«.
»T A tt o n«.
Stran S.
tuaze ga. Mitrovičeva. Je to vloga, ki odgovarja prav posebno njenemu temper amen tu in njeni umetniški naravi. Učinek veleti tega ni izosta.l in se je javljal tudii v celem poteku predsta-1 ve. Svoj višek je dosegel v sceni z voznikom Alfijem, v kateri je prišla vsa vročekrvnost sicilijanske mladenke na površje. V vlogi kmeta Turidda smo imeli topot g. C a m m e r o 11 o pred seboj. Medtem ko njegov spev v predigri ni bil v soglasju s spremljavo, je stopila kultura njegovega glasu ter jasna artikulacija pozneje v ospredje; v igri pa je bil umetnik vsekakor nekako rezerviran. G. Govorov (kot voznik Alfio) je bil v tej vlogi igralsko že na višji stopnji kot lani. Lola (gdč. Labe jeva) je bila vsestransko na, mestu, medtem ko Lucia (gdč. Petkova) ni Prišla do posebne veljave. £boru bi želeli tukaj več južnega temperamenta os ob H o na mestih, kjer zahteva to dra-mntski potek dejanja. Maseagnijeva krepka glasba je prišla povsem do ličinka, kar je zasluga g. opernega ravnatelja A. Mitroviča, Ki je kot dirigent in režiser spet bil na svojem mestu. Obisk je bil dober. — II. D.
Popisi.
Rogaška Slatina. Javno vprašamo vodstvo tukajšnje obrtne zadruge, kako pride do tega. da potrjuje učna. •pričevala odn. delavske knjižice učencem slikarskega mojstra Erjavca, iti je še vodno tako zagrizen, da vpisuje v delavske knjižico spričevala v nemškem jeziku. Ali obrtna zadruga ne ve, da je delavska knjižica urad”" listi)la in da je uradni jezik slovenski1?!
Sv. Jurij na Pesnici. Tukajšnji klerikalni prenapetnež tudi po volitvah ne miruje. Da bi svojim Slepim kimavcem prikril zmago Narodnega bloka v celi državi in svojo lastno blamažo v Šentjurju, kjer mu je Radičeva kokodajska na klic SLS proti »Veliki Srbi j i « dne S. februarja iznesla tik njegove Skrinjice 49 jajce, in je dobila klerikalna stranka od 201 komaj 88 glasov, si je odprl svojo prenapeto žilo, po kateri sc preliva brozga satanske perfidnosti in demraei-jantetva, namočil vanjo belcebubovo pero, da v »Slov. Gospodarju« mane opraska, g. Stanka Terčelja i n našo finančno kontrolo, katero vodi obče spoštovani starešina g. Ivam Namar. pa sramoti. — Kljub temu, da je dialo okrajno sodišče v Mariboru dne 21. junija 1921 popolno zadoščenje mojemu narodnemu smučaj n, me anonimno neprenehoma naziva »nemškutarja«, v zadnjem »Slov. gospodarju« pa še z nesramno predrznostjo trdi, da sem »srkal sladkosti Stidmorki-ne in šulferajnske kaše«, in da sem od dr. Pivka in dr. Žerjava prejel 10.000 din. za volilno agitacijo. S pozivom, da se javi s polnim imenom, ga v naprej imenujem nesramnega lažnivca in najpod-lejšega denuncijahta. Oni, ki mi osebno sam ali po katerikoli drugi osebi dokaže, da sem prejel le en izdajalski vinar od Siidmarke in Sehulvereina. oziroma, da sem bil z njima v najmanjšem stiku, ali dežene, da sem prejel le eno p iro za volilno agitacijo, postane istega dne na podlagi notarske pogodbe lastnik moje hiše na Jurskem vrhu, št. 51, z vso o-pravo in vsem orodjem, z vrtom in čebelnjakom vred brez v sak tori h bremen. Onih 10.000 din., katero sto mi balo stisnila v žep gg. dr. Pivko in dr. Žerjav
odnosno gg. Pašič in Pribičevič, pa dam za nove šentjurske zvonove, ki še niso zagledali luči sveta in zato r.e morejo stokati; za odhajajočim dušnim pastirjem, njegovim »Angelčkom«, cesarjevičem Otonom in Žito, »materjo sirot«. — Gradbo žag in mlinov za kmetijski obrat sem opustil, ker gradim žago. ki bo rezala klerikalnega zmaja na »štuke«, in sestavljam mlin, ki bo mlel klerikalne denuncijante. Zmlet pa bo tako strupena, da je kmet ne bo mogel uporabljati kot umetno gnojilo za svoje travnike, ampak se jo bo moralo v odrešenje vsega sveta iztresti v »Mrtvo morje«. — Sv. Jurij na Pesnici, 22. febr. 1925 — Ivan Robnik.
P S& OTŠ" 6DEBELOSTI'
deluje s kolosainim uspehom samo
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proiz vaja laboratorij M. D. Vilfan, Zagreb, Prilaz 17.
S&orB.
: Planinski sejin v Celju. Že dolgo je bila iskrena želja vseh turistov in ljubiteljev narave iz celjskega okoliša prirediti veliko družabno prireditev, na kateri bi se planinci pobližje spoznali in enkrat res planinsko rajali. Vsakokrat pa se je pokazalo, da za tako veliko prireditev ni dovolj velike dvorane in šele letos, ko je končno prišla Nemška hiša v narodne roko. se je moglo misliti na udejstvitev te želje. Savinjska podružnica SPD v zvezi s celjskim odsekom SPD priredi dne 7. marca tl. v vseh prostorih Celjskega doma pod imienom Planinski sejni veliko družabno
prireditev, ki bo nudila iz svojega pestrega programa toliko, da pride vsakdo na svoj račun. Lepe dvorane, ki so same že krasne, bodo izpremenjene v slikovito pokrajino iz naših planin. Umetniki, ki so s tem zaposleni, nam obetajo naravnost presenečenja. Iz programa navajamo, da se vrši v veliki dvorani koncert polnoštevilne godbe Drava iz Maribora z znanim harfa-tereetom. Po koncertu, ki se vrši pri mizah, bo ples. za katerega s vira del godbe, drugi del s harfo-tercetom pa koncertira dalje v drugi dvorani. Oder sam, spremenjenv( znano planinsko dolino, bo nudil petje planincev, žive slike iz planinskega življenja, komične nastope, razne tipe turistov itd. Sejmski šotori pod vodstvom naših brhkih planink bodo nudili vsega v izobilju. Obleka je poljubna, vendar se želi čimveč turistovskih in narodnih noš. Vabila se ne bodo razpošiljala in je vabljen vsakdo, ki ljubi naravo in pristno planinsko razpoloženje. čisti dobiček je namenjen za pogorelo celjsko kočo in novo koča v Logarski dolini.
Koliko stara kose kiti žena
odloči ona sama steni, da svoj obraz neguje ali zanemari. Žena ostane vedno mlada, a'ko rabi Fellerjevo Elsa obrazno pomado, ki stori kožo v najkrajšem! času belo, mehko, nežno in čisto. Za racionalno nego las naj se uporablja Llsa-pomadn zn lase! Enako moški, ki nečejo biti plešasti! Za poizkus 2 lončka za 36 dinarjev ako se pošlje denar vnaprej, ali pa 45 dinarjev po povzetju od LEKARNARJA ETTGEN V. KELLER ▼ STIJBICI T>ONJT Elsa trg 201. Hrvatska.
Kislim	odvimm®	radenska
Vf©kislino. haloga Hademltemii8B¥@d@e
HlftLR OZN1HIIJL
Podpirajte so-koSski tisk!
PoirfŠtV©
aBtnita izdelkov za spalne in je-
nilne sobe najceneje v zalogi
Šercer in drug, Maribor.
Vetrinjska ulica Me v. 2.	97
Opremljena soba zelektiično razsvetljavo in prost m vhodom se odda solidnemu gospodu takoj. Kejžaijeva ul. 9, vrata 467
Doho ohramena športna obleta se proda za 600 Din Vpraša pri R. Zotter, krojač Gosp vi. 37.	470
Soba, mebliiana z električno fazsvctljavo se odda boljšemu IjOspodu. Nasi. v upr. 459
p
*r*v dobra domača hrana
h>di v abonement s« odda. Restavracija Puntigam,Mlinska u*. 23.	469
Opremllena soba za 1 do 2
gospodičini ali gospoda event. poreflfenca » uporabo kuhinje pri samski gospej. Vetrinjska ul. 10 takoj pri vhodu Od-dajem tudi okusno hrano po-fiebej*	465
Menja se veliko Stanovanje v sredini mestn blizu parka z elektr. razsvetljavo za manjše. Naslov v upravi.	473
^Pkarieo zmožno korespondence sprejme .a popoldanske 'tre Vatra-akumulator, Wild*m-tajnerjeva ul. 15.	466
^Menjavo stanovanja. žarenja se 5sohno stanovanje * lepi hiši sredi mesta (polog Glavnega trga' z enako velikim večjim v bližini parka odito i "o na severni periferiji mesta. Ponudbe pod „7.nmenjava“ na ,,PJ.avo »Tabora1*, k'er se izve 1 nme 'n nasl. zamenjalca. *
Radi selitve, 2 divana, spalnica 2200 Din. 2 enaki postelji. 14 posamemih posteb, orna e, vložke za postelje madrace za dve čedni postelji, 1 pisalna miza. stolice, mize in dr. na prodaj. Rotovški trg 8, I. nnd-levo'	458
N* proda] nova komp etna spalnica Din 2500. Gospojna ul. št. 9., mizarstvo.	461
Volčja psica s mladimi psi se proda skupno ali posamezno Vpr»*ali: Maribor, Stritarjeva ulica 5.	460
Srebrno jedilno orodje kompletno s ka/eto kot praktično darilo za nevtsto se proda. Korogka c. 31, vrata 5.	418
Lepa vila v najlepši legi Maribora, 7 sob, klet, kuhinja, kopalnica itd., velik vrt 2400 ni se takoj proda samo proti gotovini. Cela vila kupcu takoj na razpolago. Dopise pros m od samo rt snih reflektsntov pod „Krasen dom na upravo 420
Prvovrsten travnik, približno 5 oralov zemlje s pravico vodne napebave v Razvanju v bližini državne eeste se ceno proda. Vprašati v upravi lista. 452
Popravila ur in zlatnine pod
garnntijo hitro iu po ceni. Uradniki, železničarji in vpo-kojenci znižane cene. M.IIgei. urar.	462
Enodružinska vila z vrtom na prodaj. Ponudbe na IVan Kovačič, Koroška ni. 10.	415
Fini hrenabor veziček in bolniški stol na prodal Cilenšek, Aleksandrova c. 48.	410
Harmonij, majhen štiri oktave se proda 7s KriO Din v Mnii-boru, Ipavčeva ul. 42, Koroško predmestje.	468
C OJ
NA OBROKE
Manufakturo in konfekcijo, obleke po meri za
gospode in dame iz lastne prvovrstne krojačnice dobite proti ugodnemu odplačavr.nju na obroke le pr!
tvrdki	i7
Davorin lotosi m tiru&cvi
družba z o. z.
MARIBOR, Tattenbachova 2, pisarna Gregorčičeva 1.
{cona ROCKA
, popolni,"
16 ZATO V VPORAB! NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJ FINEJŠI
POZOR
znani tvrdki
„B. VESELINOVIČ
V Vašem lastnem interesu Vas opozarjamo da si nabavite vse potrebne potrebščine pri
COMP."
vMariboru, Gosposka ul. 26,ker je dokazano, da je tvrdka solidna. Tamkaj dobite dobro blago po znižanih cenah, kajti uveden je nov princip
»MAJHEN ZASLUŽEK — VELIKI PROMET**
Na izboro imate srajce za moške, ovratnike, klobuke, čepice, kravate, moške in ženske nogavice, svilene in volnene ščitnike (šerpe) volnene trikotaže, svilene in druge robce, damske in moške gamaše iz klobučevine, palice itd, — Francoske parfumerije, Coty, Hou-bigantGibbs, 4711, Odol, „Luks* kemično milo garantirano najboljše sredstvo za čiščenje raznih madežev, osobito oljnatih in od črnila ter masti. Damske kožmitc in svilene torbice in drugo 150	raznovrstno	blago.
VELIKA ZALOGA
vseh vist čevljev za Strnpaco,’ lov in promenado
Ia. gojzercl
(h; ibovski čevlji)
la. zbiti sandali (popravilo kalrcr čevlji)
samo Maribor, Korošca cesta
■sitne delavnice, najboljše ročno delu.	25i
«13
k» pKtua Železna paSBln Tspeln. pohištva Pisarn, pohištvo Postellna uran Preprosi Zavese Blago za poMllvo Postellno per|e
p« lzvam eduo nizkih cenah t zalogi pohištva
KarolPreis
Maribor
Gosposka ulica At. 20
(Pirchanova hita)
Svoboden oglod Ceniki bre/,plača«!
Flor
Din. 3S“—
italrajarili
Grpjski ttrg 1.
21
(pairtfiiii
FranKentousen (HemHja)
oddelek za inženerje in strokovne delovodje za splošno in poljedeljsko strojništvo, elektrotehniko, letalsko tehniko in visoko železarsko stavbeništvo.
Pristopajte k Jugoslo venski Matici.
Cenj. trgovcem in industrljcem se priporoča solidno domače spadldjsko podjetje
■ a.	ai v g mm «
favuvi um im »H.Mimt
Podrulniie podjetja na Rakeku 5n Jesenls.h« (
Prevzema vsakovrstne transporte, carinjenja in vskladiš-čenja blaga. Informacije brezplačno!	336
Tppvvvvh? w mifmm ■>
PRIZNANO SOLIDNA GALANTERIJSKA TRGOVINA
se je preselila v
'tesne
it A T? O W«
V Mariboru, 'dno J. (marca 1925«
POMLADANSKI
VELESEJM V PRAGI
22.-29. MARCA 1925.
Blago in industrijski izdelki razdeljeni v 22 skupin.
Nad 2000 razstavljale e v.
Najugodnejša prilika za nakup svetovnoznanlh češkoslovaških proizvodov.
Gspižana vožnja v Ceškoslo«aški. Irespiasen visum za potne Bi s te.
Pojasnila in legitimacije dajeta v Ljubljani: ikosloveški konzulat	Aloma Company
na Bregu	Kongresni trg 3
G	__________
Klobuke, dežne plašč**,
čepice, perilo, čevlje itd. kupite solidno pri
Cie. Gle. Transatiantique. - (French Line.)
Havre-Kewyorti, samo S dii tez moriš. Srednio io južno Ameriko
Udobne kabine tudi v III. razredu za 2, 4 In 6 oseb, izvrstna hrana z vinom vred. — Expressparniki: „Paris“, »France", „De Grasse"
Vozne listke in tozadevna oojasnila daje
IVAN KRAKER
zastopnik v Ljubljani Kolodvorska ulica št.
Nedelja
marec
Jakoblah,Maribor,
Glavni trg 2
VELIKA
VARI ETE
Popolnova nov velikomestni spored!
Trgovina 322
IVAN PENKO
d©sp©ska ul. 46
rudi z dostavitvijo na dom vedno sveže špecerijsko in kolonialno slagopo ugodnih cenah ter se ceni. občinstvu najuljudneje priporoča.
Tovarna StamJitov
H Fr. Rozman & Co.
o o Mirior, Aleksandrova
priporoča svoje priznano dobre bonbone
Lažnjivcc je vsakdo, kdor trdi
da tvrdka 400
A. VBCEL,
MARIBOR, Glavni trg 5
ni znižala za 20% cene, vse kuhinjske posode, kakor: emajlirane, pločevinaste, težke znam ke „Herkules“ ter lažje vrste, češkega pioizvoda, ljte, železne, posteklene in prvovrstne duplo težke aluminijeve posode iz prvovrstnih tovarn, k temu porcelanaste. kamenite in steklene robe itd. Toraj si lahko danes vsaka, tudi najrevnejša gospodinja nabavi to blago. Prej nego kupiš pri konkurenci, informiraj se pri tej tvrdki o cenah!
Veleposestvo v Banatu
v velikosti od 750 oralov njiv, vinograda, travnikov in pašnika 472
išče izkušenega
strokovno izobraženega
EKONOMA
kateri bi vodil skupaj z lastnikom celo gospodarstvo. Nastop službe takoj I
Ponudbe z referencami poslati
dr. Janku Olip, advokat, Beograd, Kolarčeva ul. 7
Gosposko ulko št. 15
Odslej se vodi poleg galanterije tudi srajce, klobuke, kravate i. dr. modne predmete.
0TV0RI ME 25. FEBRUARJA
0TV0RI DNE 25. FEBRUARJA
ODDELEK ZA ČEVLJE
¥ ¥ELETRC10¥Ef4l -
H. J. TURAD. Aleksandrova c. 7
•	’	■	T	• • /	'	>	:	;	'	i
prodaja direktno na konzumenfe po tovarniških cenah
PODRUŽNI C E :
BEOGRAD	ZAGREB
SUBOTICA	NOVI SAD
VEL. BEČKERSK SKOPLJE SOMBOR ' ZEMUN
SARAJEVO OSIJEK DUBROVNIK BROD n/S.
Lastnik In izdsiatsU: KnuaorcUiTjilior. .Glavni In oArnvarai jradajfe^Sfllf^lK8 S DI o d 1»r. — IJbaka Mč^bMsk* ikli*riv> A d.