—— mi i,eto lf., fttev. tfoS ivnnrm«. V LJubljani, sobota dno 3f. decembra 1921 Posamezna stev. 50 par • 2 I* t -ha|a ob 4 rjutral. titana celoletno .. 240 E mesečno. 20 . z* Inozemstvo .. 600 . Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 nun) . \ K ttali oglasi do 30 mm stolpca (68 mm) . i . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Urednlfttvo: Miklošičeva cesta >1 Telefon »t 7Z Upravnlštvos lrMernova ulica t, i'4 Telefon it. 30. Račun uv. pošt čeli urada itev, 11.84». Ljubljana, 30. decembra. Naša mladina je danes popoldne manifestirala proti najnovejši pljuski, ki jo je Jugoslavija dobila od svojega dobrega soseda. Della Torretta, ki je doživel s svojo politiko nekaj neuspehov, rabi zop.jt nacionalistično gonjo, da utrdi svoj položaj. Aparat mu je dobro funkcioniral. Promptno b0 šli laški mornarji na šibeniško ulico izzivat, prornptno so sledili pripravljeni streli in diplomatska zahteva, da moramo mi prositi za odpuščanje. Drugi del šiboniškega incidenta je še f»olj poniževalen. Proti vsemu mednarodnemu pravu se nahajajo laike vojne ladje v naših vodah, in ko izroča laški zastopnik neke zahteve, ne stori tega potom našega zastopnika v Rimu, dnosno svojega zastopnika v Beogri-:!u, marveč izroči noko zahtevo — šefu ukrajinske uprave. Tako nekako, ka-;or da smo navadna afriška »država®, kjer se ti ni treba obračati na njenega vladarja, marveč zadostuje, če obvestiš •nega ali drugega Menelikovega glavarja rodu. To obnašanje oholih lzzivačov in pristnost njih ladij, to je druga pljuska, hujša od strelov z ladje. Ali smo evropska država in član Zveze narodov, ali smo nekakšna Liberia ali Abesi-nija? Kdor Je zasledoval dogodke v zadnjih letih, jasno vidi, da tiči v laškem izzivanju premišljen sistem. Jedva sc poleže eno razburjenje, se izzove dru-p:o. Za drugim tretje. Takšnih izzivanj je bila že cela serija, — vmes pa »kaznujejo. goriške ali istrske Jugoslovane požigi, — in celemu svetu pripovodu-iojo, kakšni barbar smo — mi. Pritisk na nas se izvaja neprestano, od vseh : trani, z diplomatsko intrigo, z gospodarsko spletko, s političnim izzivanjem in na vse načine. Nam je stavljeno vprašanje: Kako pravzaprav z Italijo? Ali bo to vedno trajalo? AH r-am prodaia drago in malovredno svojo robo. Tu in le tu moremo sami vrniti nesramnemu sosedu stotero, kar je zaslužil, in tu si lahko sami pomagamo. Neposredno naj občuti posledice laške politike tržaški trgovec. Ponovno pravimo: Boe!a je pa pred divizijo hhu-uo »Bože pravde«. Nalo »e jo omladina kljub nastopu policije podala na pokrajinsko upravo, kjer je izročila navedeno resolucijo. ' m Protestna skupščina a^sefemske omSadine Jugoslovanska akademska omladina ljubljanske univerzo je sklicala za včeraj popoldne velik protestni shod, da dd duška svojemu ogorčenju nad zločinskim nr padom italijansko mornarice na naši brate v Sibeniku. Javno skupščino jo policijsko ravnateljstvo prepovedalo; kljub temu pa se naša omladina od svojega sklepa ni dala odvrniti. Napotila so je v avlo univerznega poslopja, kjer so je na, to vrSib protestno zborovanje. Omladini je sledilo tudi lepo Število ljubljanskega občinstva, da manifestira skupno z orrila-dino, kl stoji vedno prva v boju za narodne pravice. Zborovanje je otvoril akademik Baš Franjo, ki je v izjavil, da so zadnji dogodki barbarskih »kulturonoscev« v Sibeniku, zopet primerah jugoslovansko omladino. da povzdigne svoj glas za svo- vo diplomatsko legitimacijo odvedli na policijsko postajo, kjer so ga preiskali, mu odvzeli vse dokumente in tudi njiv govo privatno korespondenco. Kljub njegovemu |>rotestu je bil nato odveden na policijsko ravnateljstvo, kjer I je bil ponovno preiskan in odveden v zapor. Šele potem, ko je interveniral neki visoki funkcijonar poslanstva, je bil izpuščen na svobodo. »Prager Presse* piše, da je ta kršitev mednarodnega prava najboljši dokaz, kako v Budimpešti mirni meščani niso varni svojega življenja in svojega iinetka. — Vprašanje nemških reparacij. Te dni so se vršile pri nemškem državnem kanclerju razprave o reparacijah, katerim so pt isostvovali tudi člani državnega. kabineta in mnogi strokovnjaki zainteresiranih ministrstev. Do končnih rezultatov pa baje ni došlo. V ekonomskih krogih se smatra položaj za resen, ker vlada splošno prepričanje. da bo Nemčija morala 15. februarja plačati 500 milijonov zlatih mark. da si mora torej do tega roka pridobiti 250 milijonov zlatih mark. — Ruska trgovska delegacija v Rimu, ki je bila poslana, da sklene *r-govsko pogodbo med sovjetsko Rusijo in Italijo, je, kakor smo že včeraj poročali, končala svoj posel in odpotovala iz Rima. Pred odhodom je šef ruske delegacije Vorovski sklonil z italijanskim »Rdečim križem* pogodbo, da bo ta ustanovil v enem večjih ntskih mest italijansko pomožno zdravilno postajo. — Z Dunaja poročajo, da se bodo z novim letom vozne cona električne cestne železnice nnviSale za 50 do 60 odstotkov Prosvcfa NAR. OLEDALISCE V LJUBLJANI. Dramo. Sobota, 81. doc.: Zaprto. Nedelja, 1. jau.: »Peterčkove poslednje sanje*. Popoldne ob 8. url. Izv. Nedelja, 1. jan.: »Pohujšanje v dolini šent. florjonski*. Zvečer ob 8. uri. Izv, Ponedeljek, 2. |an>: »Peterčkove posled. nje sanje«. D. Torek, 3. Jan.: Zaprto, j Opera. Sobota, 81. dec.: »Labodje Jezero*. Popoldne ob 8. uri. Izv. Nedelja, 1. jan.: »Prodana nevesta*. Izv. Ponedeljek, 2. lan.: Zaprto. Torek, 3. Jan.: »Labodje Jezero*. D. Ccrcle Iranfals v Liubliani. Prihodnji' torek, dne 2. januarja, prične »Cerclo Iranjals* v prostorih I. drl gimnazije v, Tomanovl ulici, pritličje, zopet s poukom. Prvi tečaj se vrši v ponedellkih ln četrtkih od 6. do pol 8. ure, drugI ob torkih iti petkih od 6. do 7. ure in tretji ob ponedeljkih in četrtkih od 6. do 7. ure zvečer. V prvem tečaju predava g. prof. dr. Cop, v drugem In tretjem tečaju g. prof. dr, Novak, v tretjem pa deloma g. prof. Novak, deloma ga. Jerasova, rojena Francozinja. Mesečno se plača osem dinarjev, Prijavi se ob navedenih dneh pri gimnazijskem slugi Schottu. — Odbor. Ljudsko vseučilišče v Cella. Prihodnjo predavanje bo v ponedeljek ob pol 8. url zvečer in predava glmn. prof. g. Reich " »Ilirskem tiokretu«. «Narodni okruskl na kožuhih In plrhih* je naslov najnovejši zbirki profesorja Al-berta S i č a, kl le pravkar Izšla v državni zalogi šolskih knjig In učil v Liubliani, Oradišče št. 4. Zbirka obstola Iz 41 velikih listov, kl nudilo zlasti našemu ženstvu obilo prekrasnih motivov za pisano vezanje In apliclranje. To delo našega znanega avtorja »O naših narodnih nošah* je najlepši nastavek Sičevega že pred leti v založbi Klelnmayr & Bambcrg v Ljub-Ijanl Izišlega dela »Narodne vezenine* In je krasno najprimernejše božično ali novoletno darilo, zato le slavnemu občinstvu kar najtopleje priporočamo. Pro-lesor Sič |e s svojim znanim umetniškim okusom Izbral v tel novi zbirki uallepše In dekorativnejSe ornamente teh strok. Upamo, da bo svo|e delo, s katerim orje ledino med Slovenci, vstrajno ln uspešno nadalleval. Don llila Ulevlt Je po dolgi bolezni emrl v petek dne 16. t. m. v splitski mest-r bolnici. Bil |e znr.n pisatelj, čegar posti In ovele |e izd ia Matica H. vatsk-p naslovom «1 >o». Prevala! l< t- Iz Itall.anščtn" •* .'blr?' iezlkoilovn' "llvo parodno Iaio ' Glasba v Beogradu. Pnj 27 t. m. 'i koncertlral v dvorn-ii »Stankovlda* c,. ton beograjske opere, Jurenlev. Sodelovali so tudi gg. Brezovšek, Volevač, Vikinški, Ncdllov in Rakltln. Na programu so bile pesmi s spremljevanjem klavirja od Rlmskega-Korzakova, Cajkovskega, Rahmaninova, Dragomižskega, Ollnkc, Schumanna, Gounoda, Leoncavaila, Bizc-ta Itd. Kapelnlk Brezovšek Je zaigral na klavir nekaj komadov Llszta In Chopina, Reditelj beograjske opere le nato dekla-mlral pesmi Sadovskcga. Koncert Je lepo uspel. — Dne 5. Januarja bo koncertlral komorni trlo Zorkov, kl bo predvajal Brahmsove skladbe, dne 15. januarja bo Chopinov večer, kl ga prirede ga. Vina-ver, g. Volevač in g. Slatina (čelo). SoMsbi vestnih Telovadno društvo «Sokol* v št. Vida nad Llublluno Ima svoj redni občni zbor dne 8. januarja 1922. ob 15 uri v šolski telovadnici. Spored: 1.) poročila; 2.) pravila; 2.) volitve; 4.) slučajnosti. K oblini udeležbi vabi odbor. Soltolsko druStvo na Bledu. Redni občm zbor sokolskega društva na Bledu se vrši dne 22. lanuarla 1922. ob treh popoldne v telovadnici. Sporf »Šport«, zadnja letošnja številka, ja Izšel. Je krasno Ilustriran ter lina sledečo vsebino: Ob novem letu, Smučarstvo in turistlka, Razmah slovenskega kolesar-skega športa, Izredna glavna skupščina LNP ter Športni pregledi. Številki Je priloženo kazalo letošnlega letnika, ki se s to številko zaključi. Športna Zveza naznanja, da Je primorana, vsled ogromnega podraženja v tiskarni, predrugačitl dosedanje izdajanje lista, ter bo Izhalal novi letnik na osmih straneh ln na navadnem papirju. Sankališče Belvedere v Bohinjski Bistrici se otvori na novega leta dan. Kakor znano, Je sankališče letos povsem preurejeno, poglobljeno le ln okopi sa dvignjeni, tako, da odgovarja povsem modernim zahtevam. Oskrba v Bohinju j(i prav dobra, tudi cene so zelo nizke. Pridite vsi na lep zlmskosportn! dan v Bohinj. Športna Zveza Ljubllana. SmučI so prispele v Ljubljano ter JiH dobe oni, kl so Jih naročili, v skladišču tvrdke Goreč. Clanl športnih društev, ki rellektiraio tianle, pa Jih še niso naročili, lahko to store naknadno, ker |e še nekal smučk prostih. Najkasneje 5. januarja se oddala zakliučl. V kratkem se razdele tudi svoječasnn klubom določene rabljene smuči Športne zveze. Dan se pravočasno objavt Domače vesti * Nedeljsko (novoletno) »Jutro* prinese iznova izrezek za odgovor na vprašanio. Udclcžtijmo se obilo ln od-govarjajmo, kakor nam velevata srce in um! 4 Nov| kraljevski dvor. Kakor nam poročajo iz Beograda, se dela glede opreme novega kraljevskega dvora intenzivno nadaljujejo. Pohištvo za novi kraljevski dvor je že davno prispelo v Beograd, niso pa Se dovršena razna manjša dekorativna dela. Dvorni maršal u[>a, da bodo v prvi polovici januarja vsa dela dovršena, na kar bodo prostori dvora pristopni tudi občin-5t\ u. 9 Sežiganje bankovcev. Na beograjski električni centrali so sežgali te dni -tarih bankovcev po 5 dinarjev za 13 050.000, bankovcev po 50 dinarjev pa za 8,800 400, skupaj torej za 52 milijonov 840.400 dinarjev. Pri sežiganju bankovcev so bili prisotni odposlanci Narodne banke ln ministrstva financ. * Spomenik branitcljeni Beograda. Beograjski občinski odbor je na zadnji svoji seji sklenil, da se postavi dostojen spomenik borcem, ki so padli okoli Beograda. Naših vojakov jo pokopanih tamkaj približno 8000, Francozov p.i 50. Občina postavi spomenik tako, du ho stal spomenik francoskim vojakom na levi, za naše pa na desni strani pokopališča. Spomenik bo podobsn onemu, ki je bil postavljen padlim vojakom v vojni leta 1870—1877. * O učiteljskih imenovanjih v Mariboru jo prineslo »Jutro« svoječusno notico, v kateri se očita mariborskemu mestnemu Eolskemu svetu nekorektno postopanje. Kakor so nam sedaj iz mariborsk.h učiteljskih krogov poroča, jo bil očitek neutemeljen, ker je slouel na napačnih informacijah. Svojo napako s tem lojalno popravljamo. 4 Mestna hranilnica ljubljanska name-r a graditi v bodoči gradbeni sezoni last-i i večjo stanovanjsko hišo. Za uradništvo um zavoda'se pripravlja nova pragma-t ■ n "-ndnlSMh prejemkov. * Dr. Leekovar obsejen. Znana afera dr. IrgoliS-dr. Leskovar je bila predvčerajšnjim pred okrajnim sodiščem mariborskim končana. Bilo je ob koncu dr. Les-kovarjevega komisariata v Mariboru, ko ie le ta očital gerentu mariborske mestno hranilnice, dr. Irgoliču, da jo vsled i auiefčanja pre5teviln«ga osobja spravil * Tclelonskl Imenik za vso Jugoslavijo. Ministrstvo pošte in brzojava bo izdalo v kratkem nov telefonski imenik, ki bo obsegal imena !n številke vseh telefonskih naročnikov ln postaj v Jugoslaviji. Imenik izide baje meseca februarja 1922. Tako se bo končno zadovoljilo nujni potrebi * Za Jugoilovansko Matico. Šolsko vodstvo v Rožnem dolu je nabralo za •Jugoslovansko Matico« 70 Din. od šol-skih otrok; poleg tega so darovali: predsednik krajevnoga šolskega sveta g. Ivan Jakša, Pribičje, 10 Din., ga. Zumerjeva, Postaje, 5 Din., g. Jož« Hut, B Din., g. Jožof Rnpš, 6 Din. 8kupaj 96 Din. Iskrena hvalui Posnemajte! * Električna železnica v Maribora. Četudi se nahaja v bližini Maribora največja (falska) elektrarna v Jugoslaviji, vendar mesto vkljub živahnoinu prometu šo nima električne železnice. Sedaj je neka inozemska tvrdka Mariboru predložila ponudbo, da na podlagi predloženih podrobnih načrtov zgradi električno železnico, ki bi spajala oba kolodvora, glavni in koroški, za tovorni promet. Neka domača tvrdka pa je predlož la projekt, kl obsega razen mestnega tramvaja tudi zvo-zo Maribora s Ptujem, ki bl bila za polovico krajša, kakor železniška zveza preko Pragerskega. * Nove krušne cene v Celju. Zadruga pekovskih mojstrov je sklenila zvišati krušne cene sledečo: žemlje 6 do 6 in pol dkg po 2 K, žemlje za 1 K se ne bodo več pekle. Struca belega kruha 12 do 15 dkg 4 K, lb do 20 dkg 6 K, 34 do 86 dkg 10 K, 68 d-. 71 dkg 20 K, črna štru-ca 12 K. Cene so se povišale zaradi po-viška Jiozde pekovskih pomočnikov za 25 do 30 odstotkov ln zaradi podraženja moke. * PleSnl venček pevskega zbora »Glasbene Matice* m vrši v soboto ine 14. januarja 1022 v velki dvorani Narodnega doma. Na to edino In priljubljeno pl's-no prireditev naloga zbora, člane 'n pr*. jatelje »Glasbene Matice« že danes opozarjam'.. — Odbor. * Osemdesetletnica hrv. slav. gospodar-skeg; društva v Zagrebu. Iz Zagreba po-roČr.o: Dne 29. decembra dopoldne ji Vila svečana proslava 801etnice obstoja gospodarskega društva, katere so se udeležili razen članov društva tudi pokrajinski namestnik Memctrovlč, komandant trmlie Gjuklč, vrhovni načelnik mesta • Mrtvega to nam Tt m starega občinskega reveža lama Jerlna iz Dolntega Logatca. Odkar J* tamkajšnji klerikalni župan občinske reveže pregnal Iz »očia-ske hiše, da si Je v isti lahko uredil gostilno, Jo. siromak Jorina iskal prenočišča pod kozolcem Gregorja Tušarja na Brodu. V noči cd 20. na 27. dee. je bil hud mraz in Je siromak pod "'.ozol cem zmrznil. To jo že tretji sli čul smrtni slučaj. • Komunlst-postopač. V četrtek Je bil pred mariborskim sodiščem na podlagi zakona o zaščiti države obsojen postopač Pavel Kern. kl je ob koroški moji razdajal komunistične letako r olrillol, na 6 tednov ječe. hranilnico na rob propada. Pri prvi ob-. Petrlk, nadškof dr. Baucr, velik! župan rivnavl je bil dr. Leskovar oproščen. Pri dr. Oavrančlč. odposlancc poljedelskega drugi obravnavi, ko je med tem rovifcijtf ministrstva MIlan Dujič, poverjenik za narodno gospodarstvo Ojcrmanovlč In drugI zastopniki vlade, kulturnih društev In organizacij. Udeleženci proslave so odposlali pozdravne brzojavke kralju. Tudi ministrski predsednik lc poslal gospodarskemu društvu pozdravno brzojavko. * Zene proti draginji, v »arajovu se je predvjerajšnj.m vršil sestanek tamkajšnjih žensklb društev, na katerem se je razpravljalo o možnost1 skupno akcije žen proti draginji. Konferenca se bo še nadaljevala. * Gradnja džamije v Zagrebu. Kakor poročajo zagrebški listi, se prične v Zagrebu že prihodnjo pomlad z gradnjo džamije. Ideja, da so zgradi v Zagrebu muslimanska hiša božja, je potekla baje iz kroga blokašov, ki bi radi muslimane privabili v svoje kolo. Džamija se zgradi v zagrebškem gornjem mestu v arabskem slogu. * Divji kozel v Vitanju. Poročajo nam: Kleparski mojster Vinko SuBter je ustrelil na Štefanovo v skalovju nad Fužinami pol ure od Viianj, 80 kg tehtajočega divjega kozla. Kako je zašel tja, ni znano, najbrže ga je pregnal visoki sneg s kranjskih gora. * Nesreča. Pri popravljanju žleba na mestni ubožnlei v Celju je padel s strehe kleparjev sin Korbar ml. ln si zlomil obe roki. * Nesreča pri delu. Josip Bratš, kiju čavničar na drž. žel. v Ljubljani, je pilil železo, pri tem pa mu Je mali opček i.»el v levo oko in ga težko poško iiOVa!. ostno hranilnice že ugotovila, Ja jo J, r.-j .vse v redu, da torej dr lrgo|i£a 'renta ne zadene nobena T'vda, ia dr. Leskovar obsojen *>• dena \10 m 100 kron. t a J. Krvava borba e fašisti V .fej&.irt. nam poročajo: Pred tukajšnjo i ">!r se jo pričela obravnava proti 26 ' "Vjioem zaradi krvavih dogodkov, kl :» i«, lne 25. maja letos odigrali v istrskem selu Marezigo. Bil je to prvi dan volitov za rimski parlament Obravnava, ki se vrši pred tržaško poroto, nam kažo v-o (ožino borbe, ki jo mora voditi slovanski živelj v Julijski Bonečiji. Omenjenega dne letošnjega majnika napotilo 60 j". 11 fašistov v Marezigo na propagando. 1'el.li so letake za »nacionalni blok« ter s terorjem in vsemi fašistovskimi sred-^vi plašili slovanske volilce. Ob desetih so se podali na trg, ltjer je bilo zbranih par sto oseb, večjim delom volilcev, ki ■■i čakali, da pridejo na vrsto za glasovanje. Nokoliko metrov daleč od zbrane množico so fašisti vrgli najprej granato, );i pa ni napravila mnogo škode, Volilce pa je fašistovska predrznost tako razka-čila, da so začeli pobirati kamenje v svr-h i obrambe; začele so pokati tudi puške fašisti pa so streljali z revolverji. Ko pa jo fašistom zmanjkalo municije, spustili so ee v divji beg, množica pa jih je preganjala s kamenjem. V tej borbi je en fašist ostal mrtev, trije pa so bili ranjeni. Večje število fašistov se je skrilo r reki gostilni, kjer Je prišlo zopet do boja z domačini. Tudi tukaj so obloSsU tri je fašisti, ostali so se ra.zbežali. KSLUftfl ' N«sf,Tde. Major Fran Jurkovič v fašistov je priteklo v Poreč, kjer so ko {Mariboru 1 med prazniki tako nesrečno godek v Marezigah prijavili oblasti. Tri!« i'-'"" 2& da si Je zlomil desno no-■vo,jaški avtomobili so se takoj odpeljal! polenom. — Težke opekline Je Mobil ?71ctni kotlar južne železnice, Rupel* K lavoc v Studencih pri Mariboru. Popravljal je neki zakurjeni parni kotel v delavnici južne železnice, pri čemer je odletel zan.ašek in ga je vroča voda težko ožgala po telesu. — 18ietnl sin gostilničarja Josipa Sarnitza v Lajteršperku je pri sankanju ▼ sredo padel in si zlomil desno nogo. • Najden mrtvec. Iz Vitanja nam poročajo: Te dni je našlo neko kmetsko dekle iz Brezna v larku, kl loči obe občini, mrtvo truplo moškega spola, čigar identiteto n! b"Io mogoče dognati. Ugotovilo se je le, 3a Je ponesrečenec na potu s hriba padel v jarek, se pobil in tamkaj potem zmrznil. Truplo je staro okoli 80 let. Pri mrtveou so našli 260 K in 2 številki »Slov. Gospodarja«. Pokopali so ga na tamkajšnjem pokopališču. • Pod vagonček le padel. Martin Vrun kar, rudniški lavirač v Trbovljah, Je spremljal motorni vlak naložen a premogom. Med vožnjo je hotel premeniti tir. je pri tem hitrosti vlaka izgubil ravnotežje !n padel pod vagonček, ki mu je šel čez desno nogo in Jo zdrobil. • Pet kmetov utonilo. Osješkl listi poročajo, da je dne 20. t,, m. prevažalo pet kmetov drva v Dali preko Donave. Nesreča je hotela, da se je težko obložen čoln prevrnil in vseh pel seljakov Je našlo smrt v valovih Donave. v Marezige. Zopet je prišlo do krvavega lioja med ljudstvom in vojaštvom. Nekoliko domačinov je ostalo mrtvili, druge pa bo vojaki polovill in jih odgnali ]■ ;>reško zapore. Obtoženi so sedaj hudo-C\'.-i.\n uboja, požiga itd. Obravnava bo trajala voč dni. O izidu bomo poročali. * Smrtna kosa. V Ce'ju sta umrla vpok. ■polkovnik Degelmann in mag. phar. Sci-anderll, v Mariboru pa mati gostilničarja Ivana Sobra, Lucija Sober, v starosti 80 let. * Smrtna kosa. Umrl je v Bohinjski Bi-strici poštar g. Matevž Bevc v starOBti 78 let. — V LJubljani je umrla vdova prožnega mojstra g. Alojzija Bučar, rojena Jager. Doživela je 78 let. * Zagorja smo prejeli sledeče: »Odprto pismo gradbeni direkciji v LJubljani«, za Slovenijo. 7ngorjanci ogorčeno protestiramo na odgovor p. n. gradbene direkcije, ki nam je bil poslan na našo pritožb o slabih cestah. Pros mo, da bla-govoli komisija pregledati ceste ob juž. vremenu ne pa ta čas. ko krije ceBto lod in sneg. Pribijemo še enkrat, da so naše ceste škandalozne in da je temeljita poprava istih nujna, sicer bo zastal promet. — Zagorski občani. 4 Narodna čitalnica ae ustanovi sredi Januarja v Vitanju, kar je za to nekdaj • a!:o zagrizeno nemškutarsko onezdo zelo raaveseliiv. pojav. Gospodarstvo Silvestrov veter Kam pa na Sllvestrovo? — V Mestni dom«, kjer se Sokol I v krogu svojih zvestih članov(ic) in prijateljev(ic) poslovi od staroga leta. Program je zelo raznovrsten; tudi sreča te Išie. Začetek <,b 20. url. Vstopnina za člane(ice) v pred prodaji — Tiskovna zadruga, Prešj nv va ulica — 4 Din., za nečlane in Č.ane na večor pri blagem 6 Din. Silvestrov večer. Danes vsi v »Kazino« na Silvestrov večer Sokola II. Začetek ob osmih zvečer. Vs^rnlna S dinarjev. Pevski tbor «Glasbene Malice» priredi danes zvečer v dvorani Filharmonič-nega društva na Kongresnem trgu svoj zaključen Silvestrov večer z zanimivim ln zabavnro sporedom. Vabljeni so vsi člani »Glasbene Matice« ter njih rodbine in po njih vpeljani gostje. Sokol Moste priredi na Silvestrov večer pri br. Prusnlku v Vodmatu vcscilco s plesom in bogatim sporedom. K oblin! udeležbi vabi odbor. — Zdravo! Sokol Loška dolina priredi Silvestrov večer dne 31. decembra s sledečim sporedom: I.) Sokolska koračnica (klavlr-gosll); 2.) Morje adrljansko (moški zbor); 3.) Hoffniannove pripovedke (klavlr-go-sll); 4.) Pojdem na prejo (solo-spev br. F. Skrbeč); 5.) Zamorec (šalllv prizor); 6.) Sanak (moški zbor); 7.) koračnica Paust (gosll-klavlr); 8.) Venček narodnih pesmic (mešani zbor); 9.) V sllvestrovl noči (tamburašl); 10.) Uspavanka, solo-spev (sestra A. Kra|c); 11.) Srečno novo leto (tamburaši); 12.) Nczadovoljnež (kuplet); 13.) O polnoči, živa slika. Nadalje šaljiva pošta, srečolov In prosta zabava. — Vstopnina 2 dinarja za osebo. Začetek točno ob sedmih. Dopisi STARI TRG PRI LOŽU. V nedeljo dne 18. decembra Je priredil starotrški »Sokol« v prostorih gostilno »Ožbold« skromno proslavo rojstnoga dne t.i.*lju ,'»11. •.reseno6eni, ke sta nam dospeli jutranja in popoldanska pošta. Vsega skupaj smo prejeli samo danes (v petek) 193 odgovorov, tako da znaša njih skupna Bvota do potka zvečer ie Impozantno število 510. Med petkovimi udeleženci je 1 vse-učiliški profesor, 8 inženerjev, 1 zdravnik, dalje 46 tvorniških delavcev raznih strok, 3 kmečki posestniki, 26 invalidov, trije odgovori so ženski, brez navedbe poklica, dva različna odgovora sta dospela od zavedne zakonske dvojice (obrtniške). Ostalih obrtnikov je mod udeleženci dan&s 19. Drugi so uradniki raznih kategorij in dijaki raznih šol, dalje zo|»ct prav mnogo orožnikov, finančnih paznikov, 6 višjih ak-•jvnih oficirjov, trije katoliški duhovniki, med njimi en vpokojen. Tudi dan^a je nekaj odgovorov od znanih pristašev drugih strank. Dva odgovora sta šaljiva. Vsi drugi so resni. Idealizom prcvla/lu-je, vendar je tudi danes dokaj odgovo-rov materialistične vsebine. Veselo je prebirati vse te razne pisave in Citati odgovore, ki kažejo jasno, da delo poštenih in rodoljubnih mož ni bilo zaman. V vseh odgovorih se jasno kaže nam vsem skupna topla domovinska ljubezen in obča želja, naj bi napredek prihajal hitreje, mnogo hitreje ko doslejl Vse one, ki razmišljajo, kaj je Jugoslaviji najbolj potrebno, prosimo, da no čakajo s svojimi odgovori do konca razpisanega roka. ampak da nadaljujejo z odgovori, kakor doslej. Cim več jih bo, tem jasneje so pokaže, kaj smatra naše javno mnenje za najpotrebnejše Jugoslaviji! CLAUDE FARRERC: «6 Morski ropar (Le Fllbustler des MersJ Roman, Njeno razpoloženje je zato od dne do dne čmernejše, in ne brez vzroka. Tomaž, kl je že sam trpel ves čas pod to zavestjo, vidi sedaj, kako trpi tudi njegova ljubica, ter postaja zato tudi sam vedno slabeje razpoložen. Kakor je ljubezen popreje med njima napravila občevanje prisrčno in Uu-beznjivo, tako se sedaj pojavlja nag-nenje do vedno češčih prepričkov in kregov. Zopet sta se pričela tikati, ... in ne Iz goreče ljubezni... SIcer sc njuna ljubezen ni ohladila. Stalno zmagujoča strast, močnejša ko vsak srd, ju vedno iznova. goni v objem, in dogajalo se je, da sta se sredi najhujšega prepira sladostno objela. Pa ta besneča in prepriljiva ljubezen, ki jc izbruhnila od časa do časa, se je sicer še smela imenovati z imenom strasti, da, celo besne strasti, ni pa imela nobene skupnosti več s pravo ljubeznijo. 10 Prošel je april, potem maj, potem junl, oba svetla in Jasna, potem juli in avgust, čijih svinčena vročina je težila na celem mestu in njega prebivalcih, na moških, ženskah in dcci ter celo na stražnih psih pred malo-1 neškimi pristanišči in skladišči. Le Juana je ostala sveža, ker jo je njeno tropično pokoUenje branilo. Ko je vsaka bretonska koža znojila cele potoke znoja in se pekla na solcu, kakor puran, ki ga peče na ognju Iz lesa trte, je bilo Juanl, sedai nekaj časa zopet ljubeznjivi in krotki, naj-prijetnejše, če Je mogla živeti kolikor mogoče slečena In leno polegati pod žarki opoldanskega solnca, kl jej nI bilo nikdar dovolj toplo in dovolj jarko. Toda na to poletno veselje Je sledila Jesen, ki je prinašala seboj, kakor po navadi, dež, oblake, megle, hlad. Ko so Juani ropotala po oknih prva zrna toče, Je postala takoj zopet čemerna, skoraj ravno tako naglo, kakor Je zunaj modro nebo potemnilo. Tomaž jc pričel pobegavati pred njenimi izbruhi besa, in se je podajal na samotne sprehode na obzidje, kakor je delal takrat, ko Saint Mald Se ni imel nobene vednosti, da stanuje v njegovem obzidju ta jeznorita devica. Oh, ti časi se več ne povrnejo I V drugI polovici oktobra sreča Tomaž na enem svojih takšnih sprehodov Ludvika Gučnole-ja, ki se tudi sprehaja. Bilo je nedaleč od stolpa Naše ljube Gospe, na malem obzidju vzdolž srednjega okopa, nasproti obali, ki se Imenuje «Pri dobri pomoči« in kjer pokopavajo razne morilce, tatove in druge zločince. Tomaž raztreseno ogleduje ta žalostni kraj, zato niti ne zapazi, da prihaja Ludvik, ki prisrčno pozdravi svojega nekdanjega in sedaj slučajno najdenega kapitana In prijatelja in ga objame. Vkljub vsem dogodkom je namreč Ludvik zvesto in v prijateljski ljubezni udan Tomažu, pa naj pride karkoli, In tudi Tomaž je Ludviku udan na isti način. Sicer se Tomaž in Ludvik cesto vidita, kajti Ludvik je med vsemi Malonezi edini, ki se ne briga za Javno mnenje, in ki vkljub govorjenju obiskuje hišo v Ulici Plešoče mačke. Za ta korak pa je že potreben precejšen pogum, kajti če se tudi Ludvik ne briga za opravljanje svojih ljubih someščanov, se pa zato boji hudičak ko živega vraga in zato trepeta pred vsemi njegovimi zanlkami in pastmi Bil je namre£ prepričan, da če tako često obiskuješ hišo bitja, ki je več ko sumljivo, in ki že od daleč diši po grmadi, kakor Juana, da spravljaš torej takrat svojo dušo prav zelo v nevarnost, še bolj pa, če si ogleduješ to bitje z blizu ali če sc celo z njim razgovarjaš, čemur sc pač on ne more ogniti. Ce se pa tudi Ludvik izpostavlja tel največji opasnosti, — ne da bi se bil priporočil za pomoč vsem svetnikom in svetnicam v nebesih, — si vendar ni mogel kaj, da ne bl prihajal v pomoč svojemu bratu, čigar duša se od dne do dne bolj pogreza v pogubljenje. Sedaj se razgovarjata Tomaž In Ludvik. Pri tem se naslanjata na prsobran obzida ln gledata ven na morje, ki se peni v dolgih valovih. Na zimskem nebu se preganjajo sivi oblaki. »Sedaj ne bo več dolgo, pa prične velika zima«, pravi Ludvik Gučnolč, ki prične govoriti o vremenu, kakor se to dogaja često za uvod važnejšemu razgovoru. «2e mogoče«, odgovori Tomaž ln globoko zavzdihne. Potem pa hoče ta vzdih Ludviku opravičiti in nadaljuje: »Saj veš, takšne temačne in sive dni se ml neznansko toži po naših nekdanjih sijajnih in solnčnih časih in po onem vročem solncu v Antilah, kl je pri svojem zatonu vedno prelivalo morje in obzorje Kakor s krvjo...« Ludvik razpne roke in pogleda v znak, da se dobro spominja vsega tega. Ne odgovori pa ničesar. Tomaž mora torej sam nadaljevati. Zato pravi: »Da, da,« kakor da sl (Ogovarja sam, »saj je tudi prav raeurtljivo, da se ona ne more navaditi «• naše sirovo podnebje, kjer je vse tako dru. gačno ko v njeni domovini, vse tr^ in bolj megleno...» Juane nI omenil z imenom. Todj jasno je, da ga Ludvik ne more na-pačno razumeti. Vkjub temu pa ne odgovori, marveč molči, kakor popreje. Zato umolkne sedaj tudi Tomaž in podpre svojo brado z dlanjo, kakor da hoče povedati nekaj važnega, pa ne ve prav, kako naj začne.,, Končno spregovori: »Prej ali slej itak moram tja doli., Za fanta iz Saint Malo-a, ki nI še niti trideset let star, ni to življenje med štirimi stenami, pa če so te stene & tako razkošne ln lepe... Saj se kar skisaš med njimi...* Pretresen se Ludvik nasloni tij obzidje in pogleda Tomažu v oči: »Torej hočeš zopet na morje, ca korzarstvo?« in v glasu se zdi, kakor da se trese. «Da», zašepeta Tomaž stiha. (Dalje prihodnjič.; Vremensko porodilo Ljubljana ROS m ned morjem. Da □ I •s-s fl g X' | s ! t'S\ v, - S „' VotroTi E" O I 10 Nebo ; 2 !| 740-1 2-4'brmvetra 742-3, 6-91 „ 742 0 1-0' „ obl. ! d. obl.,? lasno | Srednja včerajšnja temperatura 8-1, o-.r. maloa -2 6. Vranenslia naporen lepo toplo Tremi. i Lastnik ln izdajatelj Konzorcij »Jutra« !Odgovorni urednik Vit. F. Jelene, Ali ste že čitali novo številko „NJIVE"? Talelon It. 908. St. polt tak. ur. 13.031. OBRTNA BANKA v Ljubljani, Kongresni trg 4 ______________wwn daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih togoiih, pospešuje in podpira ustanavljanje obrtnih in i;uiustniski»i podjetij, izvršuje i vse bančne transakciji tiajku t h tncja. 1758 Obrestuje vloge na OI nn tekoJ: račun po knjižice po IP & or* 1 vloge do Ima dovoljeni ?a prtlovanje tip d (;a, 2 s/GVi&m. >««-—. -X..-., -V • atanal« do 30 baaadl Oln. S'—, vaaklh nadol|n|lh S "taadt 1 Olit. — Trgovati oglati, doplaovonlo, na-promlinina do 20 Daaodl 5 Din., .sikih nadal|n|lh 6 beied 9 Oln. — Plaia a« a.pra). ILahko tudi o —— tnamkalt.l Na vpraiaM a« odnovar]« la, ako |a vprašanju priložena anamka ia odgovor. Prodam 2000 metrov suhih bukovih drv ia 2000 kilogramov kislega zelja. Bohinjska B.strica, Grobotek. 2160 Trgovsko naobražena gospodična 2161 e večletno trg. prakso, zmožna r:! -Ten slovenskega jeiika tudi nemščine in deloma laSčine, vajena tudi vseh gospodinjskih del in kuhanja, išče primerne službe. Ponudbe pod »Služba* ua npr. »Jutra«. Abso viran pravnik t doktoratom išče kot začetnik službe T banki ali kaki slični stroki. Betlektira samo ua mesto v Ljubljani. Cenjene ponudbe z Da.odbo pogojev na upravo »Jutra« pod »Pravnik«. 2285 15 letni mladenld t dvema razredoma meščanske sole, z enoloino prakso v knjigovodstvu, išče mesta v kaki veletrgovini kot prakti-kant. Cenjene ponudbe pod »Mladenič« na upr. »Jutra«. 8187 Z ata d?,muka nra ■t, dolgo zlato verižico, dalje igrače: stroj na paro, ladi;ca na vijak in drsalke »t. 21 za dečke, se pro.la. Povpraša se Ljubljana, Rimrka cesta 23, Savinšek. Pisalni stroj s oirllloo, nov, tip Courier, na prodaj. Poizv6 o v uprisvi «Jutra>. SSII Sladko leno 2312 nekaj vagonov na prodaj. 1'oizvo se v upravi »Jutra«. Krasni nemSkl ovčji psi pristue pasme, se prodajajo v Spod. Šifiki, 2ilicrrova ul. št. 159, I. nndstr., levo. Godbenl avtomat tvrdke »Hupfeld«, Ilutiaj. prav dobio ohranjen, se proda. Naslov povž uprava »Jutra«. Knpl se 2210 večja železna blagajna (Werir lioim). 1'onudbe na upravništvo »Jutra«. USe sečno sobo 2207 iščem. Ceua postranska stvar. Ponudbe pod «450 diuara mesečno« na npravo »Jutra«. Eapim enodružinsko biio z nekaj zemljiščem v bližini enega mesta ali drugem prometnem kraju. Naslov povd uprava »Jutra«. 7177 Izgubil se je pes doberman ki sliši na ime k./j -.'al ueui ia uoma dobrem staain parr.a in lokoir jteila s 15 H. P., s dvema ali tremi blinami olrknlar-lokomobtla se labb '-Hrti:... i odpadki od iage. — Naslov p^ve Iva Petrl6, Borovnloa. 212! za obrniti, zelo lep, s« takoj proda, Naslov pove Ao. zav. Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 2261 leno Seiko postelln® peri® in puh C. i. HAMANN Mertni trg 8. 2004 Velike uspehe dosežoto pri prasl-61h, govedih itd, ako primešate krmi radllnl praSek REOIN, lekarnarja Plooolija v Ljubljani. 1H90A Prazni = zaboli se dobijo vsak teden v večji množini v glavni zalogi tobaka v Ljubljani. Išče se za takojšnji nastop spretnega mlajšega šoferja ključavničarja za avtoprogo Škofja Loka - Železniki. Predstavlja se v pisarni "Jadranske banke, II. nadstropje, Avtomobiina prometna d. d. soba štev. 44, 2291) Razpošiljalna priporoča ^„rrTT«nvmr. „ »Slovenski bombaž" „KONKURENCIJA" za pletenje m* r • ur t e-xi znamke „Jagnje" LjUDljana - Lg. OlSKa v V«eh IdoMh barvah In vsake debelost), f Jadranska banka % sprejema vloge na hranilne Knjige, žiro in druge v oge pod najugodnejšimi pogoji. ■ Prevzema vse bančne posle najtočneje in najiiuiantneje. Cefje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb, Wien, Opatija, Zadar, New-York, Frank Sakser, State Bank. Poslovne zveze z vsemi večjimi mesti v tu- in inozemstvu. * i* * t žV » * T* ^ * »rrrfTiprf^TS^^