tRŽAVNO TOŽILSTVO v LJTOI W Leto Urf*0.XIU933 V Ljubljani, v soboto "50. decembra Naročnina mesečno 25 L)iu, za možem-■tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno Vb Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll WENEC Telefoni aredništva: dnevna služba 2*9« — nočna 2996, 2994 ia 2090 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček račun: Ljubljana št. I0.b5(i m 10.341 za i use m te, Sarajevo št v 75t>5 Zagreb štv 54.ni t, Progn-Dunnj J4.79' U p ra v n : Kopitar-jeva b. telefon 2'JVi Vera in politika katoliška cerkev, mati evropske krščanske kulture, se je vedno vnrovaln ekstremov bodisi na desno bodisi nn levo. Kdor je v posesti najvišje verske in nravstvene resnice, ne more za-pasti ne eni ne drugi skrajnosti. Vsaka skrajnost izpremeni lahko največjo resnico v najhujšo zmoto; iz načela osebne svobode na primer se more roditi najrazbrzdanejša anarhija, iz resnice o potrebi liadosebne avtoritete lahko nastane zmota najbrezobzirnejše tiranije. Ker je katoliška Cerkev v zgodovini kot učiteljica narodom vedno kazala pravo pot sredi zablod, ki nastajajo iz pretiravanja ali boljše rečeno, izpačenja resnice, je obvarovala kulturne narode evropskega območja najhujših katastrof trajne anarhije ali trajne despotije ter z. njimi zvezanega propada, ki označuje nekrščanske civilizacije. To vlogo vrši katolištvo tudi diines in to v tem večji meri, čim bolj je v sodobnem vrenju potreben stalen in nepremakljiv kažipot političnemu, duhovnemu in gospodarskekmu življenju človeštva. Božična okrožnica avstrijskih škofov, ki je zbudiln pozornost vsega evropskega političnega sveta, spada med najvažnejše izjave katoliške cerkvene učne oblasti v našem času, ker z vso jasnostjo zarisuje katoliške smernice javnemu življenju. Povdarjajoč načelo, dn je vsaka državna oblast utemeljena v božji avtoriteti, ki svetni avtoriteti šele oblast poverja, izključuje tnkd revolucijo siiinopnšnih nagonov množice, ki snmč rušijo, kakor despotijo »fiihrerjev«, ki hočejo vladati jio svoji osebni samovolji brez obzira na božji oziroma nravstveni zakon in naravno pravo, škofje vidijo edino najsigurnejše jamstvo zn upostavitev in ohranitev oziroma /.a novo zgradbo resničnega političnega in socialnega reda v vzajemnem sodelovanju med Cerkvijo in državo. S tem se svet vnovič opozarja na princip političnega življenja narodov, ki so ga ii pred sto in petdesetimi leti po vplivu francoskega enciklopedizma zavrgli, se v času največje stiske po razdejanjih francoske revolucije zopet k njemu vrnili, pn ga, ko je velein-dustriolizem privedel do varljivega in navideznega, samo meščanstvo ohlngodarjujočcgu raz-cvito, vnovič vrgli med staro šaro. Danes, ko se posledice naukov o »svobodni cerkvi v svobodni državi« kažejo v čedalje bolj pogubnih oblikah. Cerkev s posebnim povdurkom zo|H't s|>oiiiinja krščanski kulturni svet nn resnico, da kulturna družba ne more dolgo obstojati, ako Cerkev in država ne sodelujela v čim popolnejšem soglasju za občo blaginjo: Cerkev s tem, da. od nikogar ne ovirana, daje smernice in nuja nadnaravno poinoč za posvečevunje in izveličanje duš pa za iiaruvnanje naravnega moralnega življenja k večnim nadnaravnim smotrom — država pa s tem. do v svojem neodvisnem delokrogu gradi in pospešuje svetni blngor državljanov, ki po svoji naravi služi nndsvetnim ciljem za večnost namenjenega človeka. I'a dvojnost dveh po svojem delokrogu neodvisnih, pn druga na drugo tesno navezanih družb je fundoment krščanskega kulturnega občestva in kdor ruši ta dva stebra ter moti njuno harmonično kooperacijo, je sovražnik kulture, sovražnik urejenega državnega življenja in socialnega reda. Avstrijski škofje po zaključujejo svoio jkrožnico še z drugo, načeloma vnžno izjavo, ki ie z vprašanjem o razmerju med katoliško Cerkvijo in krščansko državo oistveno v zvezi, namreč vprašanje razmerja med Cerkvijo in politiko sploh. Liberalizem je namreč obenem z »osvoboditvijo« države od Cerkve (ki je privedlo do zasužnjen ja države samovoljnosti enega ali strank) vrgel v svet krilatico, da vera in Cerkev sploh nimata nobenega opravka s politiko, da so javne zadeve izključno oblast civilne države, (la je politika območje, ki je verskemu delovanju bistveno tuje in se ravna so-m6 po svojih lastnih političnih smernicah in zakonih. Kakor da estetiko nima nobenega stika z etiko in tnko dalje, tako da sc delokroga Cerkve in religioznega življenja čisto nič ne tiče politika. Med drugim so v dokaz te svoje trditve navajali s prav posebnim povdarkom znano odredbo avstrijskih škofov, ki so duhovnikom naložili, da izstopijo iz vseh političnih zastopstev od občine do parlamenta in da se aktivno politično sploh ne udejstvnjejo. Tudi to krilatica liberalizma jc svoje vrste do svojega nasprotja izpačena resnico. Vera in politika sta dve različni območji, dva samosvoja delokroga, dve razni strani življenju, vendar pa nikokor nista brez bistvenega odnosa med seboj, ampak sta podrejeni nujni zakonitosti, ki vlada nad vsemi vrednotami življenja: da so namreč vse vrednote med seboj urejene v hierarhijo vrednot. In vera je v vsakem oziru višja od politike, ker zasleduje višji, nadnaravni, nnd-na rod li i, nnddržnvni večni smoter. Ker morajo vsi naravni svetski smotri biti vsak po svoje usmerjeni k nadzemskemu in večnemu, zato tudi javno politično udejstvovnn.je kristjana in krščanske družbe ne sme biti v nasprotju z večnim bi a grom, ne sme žaliti ne naravnih etičnih zakonov ne zahtev svetega življenja in vrednot. ki j'h Bog veli udejstvovoti izveličoneinu človeštvu, ampak mora politika krščanske države to višjo smotrenost pospeševati. In zato ovstriiski škofje v svoji božični okrožnici, v kateri popravljajo napačno tolmačenje svoje naredhe. da se noj duhovščina umakne i z sedanjega oolitičnega razvoja v Avstriji, poudarjajo kot nespremenljivo načelo Cerkve, do njihova naredba »nikakor ne pomeni, da bi se Cerkev odrekla v principu svoji pravici, do zastavlja svoi vidi v ua javno življenje v svrho realizacije krščanskih principov.« Kar je torej liberalizem hotel izvajati iz naredhe avstrijskih »kotov. je temeljito zmota. Cerkev se ne more in ne sme odpovedati svoji nologi. do skusn uresničiti načela krščanskega nrovstvo ne samo v življenju posameznika, nmpak tudi v obcestve-nih oblikah življenja, to je v nolitiki. in sicer Usoda „podonavske obnove44 z vsemi primernimi sr..........• „ . dijo. Ako bi Cerkev odstopila od lego nocelo, bi ne bilo več vesoljna krščanska -n živa cerkev, ampak brezpomembna pietistična družba daleč stran od vsega življenja in realne resnice in absolutno nepotrebna. ... ■■ Je Da seveda politično delovanje duhovnika Francoski zunanji mtmster je poftlizcil karte imata skupen načrt Pariz, 29. dec. tg. Tukajšnji listi objavljajo vsebino razgovora, ki ga je imel francoski zunanji minister Paul-Boncour z dopisnikom madjarskega »Pesti Naplo« o raznih važnih podonavskih vprašanjih. Paul-Boncour se je prvič jasno izrazil o svoji politiki v Podonavju, kar je dragocen prispevek k razumevanju diplomatične aktivnosti, ki jo opažamo |x> vsej Evropi in ne najmanj tudi v podonavskih deželah. »Vam Madjarom,« je začel Paul-Boncour, »bi rad predvsem povedal nekaj o naših (francoskih) od-nošajih do Italije in do italijanskega pakta štirih. Med nami in Italijo so obstojali mali nesporazumi. Nam je mnogo ležalo na tem, da ta napetost izgine in zato sem poslal v Rim de Jouvenela kot poslanika Francije. Uspeh, ki smo ga dosegli, je zabeležen v sporazumu štirih. Pakt štirih je predmet neprestanih napadov posebno še odkar je Nemčija zapustila Zvezo narodov. Toda jaz pravim, če bi nam pakt štirih ne bil prinesel drugega uspeha kot zbližanja in pomirjenja z Italijo, bi že samo to bil velikanski uspeh, vreden vseh naših trudov. Zbližanje med Francijo in Italijo se vrši na vseh poljih, da smo upravičeni upali, da bo še v nadalje tako blagodejno vplival tako na splošni med-narodncpolitični položaj v Evropi kakor tudi predvsem na razorožitveno konferenco, na kateri trenot-no pogrešamo Nemčije. Tcda pakt štirih velesil, ki smo ga podpisali, je izredne važnosti tudi če izvzamemo to izboljšanje odnošajev z Italijo, ker se dotika vseh važnih evropskih problemov, ki nam delajo skrbi. Mi Francozi smo mnenja, da pakt štirih, takšen kot smo ga podpisali in kot leži pred nami, nikakor noče ustanoviti neke vrste nadvlado štirih velesil nad Evropo, amjiak nasprotno, da le dviga spoštovanje do osnovnih načel Zveze narodov in vzdržuje enakopravnost malih in velikih držav.« Obnova Podonava O obnovi v Podonavju je Paul-Boncour rekel sledeče besede: »Reorganizacija in ozdravljenje podonavskih dežel je mogoče le. ako se spoštuje državna neodvisnost avstrijske republike. Samo pod tem pogojem bo mogoče zajamčiti red in politično ravnotežje v Evropi. Iz tega sledi logično, da moramo Avstriji zajamčiti vsa sredstva, da bc mogla mirno živeti, a to je zopet mogoče le s pomočjo enotne organizacije podonavskega ozemlja. Naša dosedanja prizadeva- nja v tem praven bodo rodila uspehe, upamo, od- | Beneš je ob priliki svojega bivanja v Parizu izjavil, kar obstoja skupno enotno stališče Francije in ita lijc. Ker preje tega sporazuma ni bilo, so bila vsa prizadevanja v Podonavju zaman. Due 25. avgusta smo obrazložili evropskim vladam, kako si francoska vlada zamišlja rešitev podonavskega problema. Dne 10. septembra smo poslali italijanski vladi daljšo spomenico, v kateri predlagamo italijanski vladi uvedbo dvostranskih preferencijalnih pogodb in sicer s sodelovanjem nekaterih velikih držav. Dne 29. septembra je italijanska vlada sporočila v Ženevi vsem interesiraniin velesilam svoje italijansko mišljenje o tem vprašanju. Med našim francoskim in italijanskim stališčem so ostali lc še malenkostni nesporazumi. Na tem temelju lorej smo začeli pogajanja z državami Male zveze in z Avstrijo. Dr. da vsebuje italijansko francoski načrt o rešitvi po-: donavskega vprašanja zelo veliko ločk, ki jili v polni meri sprejema ludi Mala zveza.« Listi izvajajo iz te Boncourjeve izjave, da je fX)Stalo sedaj jasno, da sta se Italija in Francija sporazumeli glede skupnega postopka v podonavskem vprašanju in da se vodi vsa sedanja diplomatska ofenziva za to, da bi se dosegel tudi pristanek inte-resiranih, to je podonavskih držav samih, na ta sporazum. Zato je bilo |X)trebno |x>tovanje dr. Beneša v Pariz, zaradi tega je bil jx)vabljen Titulescu v Pa riz in zaradi tega tudi se bodo vršili v januarju prihodnjega leta velevažni obiski pri pred-sedniku francoske republike. Diktatura v Grčiji? Venizelos zastražen - Kondilis bodoči diktator Atene, 29. dec. m. Snoči okoli jm>1 9 je pričela obkoljevati hišo šefu grške liberalne stranke Venizelosa velika skupina tajnih policijskih agentov in orožnikov. Nekoliko dalje od Venize-losove hiše je bilo tudi zbranih kakih 15 stražnikov. Razen tega so vsake pol ure kontrolni policijski organi in orožniški častniki v avtomobilih obšli pripravljene straže. Vse to se jc dogajalo v času. ko je še trajala seja parlamenta, katere se je udeležil (udi Venizelos. Rodi tega so nekateri opozicijski poslanci, vznemirjeni rodi dobljenih vesti o postavitvi straž, prosili merodajne kroge za pojasnilo. Notnauji minister, knkor tudi som predsednik vlade Col-daris sto izjavilo, da so bili vsi varnostni ukrepi storjeni radi tega, ker so oblasti dobile obvestilo. da nameniva neko skupina napasti Veni/.e-I losovo hišo. Predsednik Galdari« je še naglasih | da je on sani osebno izdal nalog, da se Veni/e-losova hišo dobro zastraži ter da se tako zavaruje šef liberalne stranke Venizelos. Včeraj je v glavnem naperjen proii opoziciji, ki bo radi tega v primeril novih držuvnotvorskih volitev zelo mnogo izgubila. Radi tega zakona jo opozicija pričela z. ostro kampanjo proti vladi in v njej posebno izkorišča zadnji ateulat 110 Vc-nizeloso. Sploh se jc notranja politična situacijo v Grčiji v zadnjem času zelo poostrilo. V dobro poučenih političnih krogih se izjavijo, da bo v tem težkem položaju prevzel v kratkem vso oblast v svoje roke vojni minister general Kondilis, ki bo razpisal tudi nove držuvnotvorske volitve. Po poročilih današnjega atenskega čn-so|iisjn že pripravljata general Kondilis in gene-ral Pangulos vse |)otrobno za proglasitev obsednega stanju v Grčiji. S^ans^i poslanih pri Vatikano Vatikan, 29. dec. (a). Po poročilu š|>anskih parlamentu sprejet tudi volilni zakon o | listov bo bivši minister Bitrgos Mazos. profesor ločitvi predmestij od glavnih mest. Zakon ji V imenu prijateljstva do Avstrije v Župnik Stare nai se vrne v koroški deželni zbor (Dr■ Božidar Nikotajevič v .Pravdi') Belgrad, 29. dec. m. »Pravda« prinaša uvodnik, ki ga je napisal dr. Božidar Nikotajevič o Avstriji in katoliški Cerkvi. Iz članka povzemamo sledeče mnenje o škofovski protipolitični okrožnici: »Bodi tako ali tako. toda ta odločitev (namreč škofovska prejvoved duhovnikom, da ne smejo politično delovati) je pomebna tudi za nas radi koroških Slovencev. Ne mislimo se niti najmanj vmešavati v notranje razmere sosedne republike niti v od-nošaje našega tamkajšnjega življa do avstrijske politike, vendar imamo kljub vsemu svojemu prijateljstvu, ki ga (ugoslavija kaže ob vsaki priliki avstrijski republiki, pravico, da se zanimamo za možnost, da se tamkajšnji slovenski živelj uveljavi v javnem življenju. To pravico je nedavno proglašala zase [x>lurad-na »ReichsjDost« glede nemške manjšine na Madjar-skem. Zato mislimo, da nam ne bo nihče v Avstriji štel v zlo, če jvosvečaino koroškim slovenskim bratom ljubezen in pozornost.« Pisec teh vrstic ni »klerikalec«, ne osebno ne po rodbinski tradiciji, toda je še manj zaslepljen »antiklerikalec«, da bi zanikal, kar je očividno. Ce prične katoliški episkopat delali izjeme in daje posameznim duhovnikom jkiiioviio pravico, da šc naprej vrše svoje politične funkcije, smo mnenja, da je Ireba isto pravico vrniti tudi onemu slovenskemu župniku, ki jc eden od dveh slovenskih narodnih poslancev v koroškem deželnem zboru. To bi bil viden in lep dokaz, da leži slovenska manjšina Avstriji na srcu in da Dollfussova vlada iskreno želi živeti v prijateljskem sosedstvu z našo državo.« Dodajemo, da so avstrijski krščanski socialci edina skupina, ki jjodpira gradiščanske Hrvate in koroške Slovence, med tem ko so socialni demokrati njihovi nasprotniki, čeprav sc skoraj vsi nekatoliški listi divijo avstrijski socialni demokraciji samo zato, da so dosledni antiklerikalci. Vprav Slovanom v Avstriji ne preostaja nič drugega, kakor da se priključijo Dollfussovi »patriotski fronti«, lo so gra-diščanski Hrvati tudi že storili, ker vedo, da bi zmaga narodnih socialistov bila za njih obstoj zrlo nevarna. kanonskega prava, v kratkem imenovan zo š|>anskogn poslanika pri sv. stolici. Sv. oče je včeraj sprejel skti|>ino vseučili-škili dijakov razne narodnosti. Po kratkem nagovoru je blagoslovil dve zastavi mehiških dijaških organizacij. Molotov o miroVubnosti Rusi'e Moskva, 29. dec. c. Na zasedanju izvršilnega odbora Sovjetske zveze je imel komisar Molotov velik govor, v katerem se je dotaknil tudi zunanjepolitičnega položaja. Podčrtal je. da si Sovjetska I! 11 sija želi mirnih odnošajev z, vsemi državami, ker sedaj niso časi za vojno. Treba je borbe na gospodarski bazi za čim boljše uspevanje prolelar-ske države iu ljudstva. Sovjetska zveza zeli tudi dobre odnošajc z Nemčijo, kakor so bili že preje. Vendar je ofenziv nost nemškega nacionalnega socializma za lo velika oviro. Kljub temu ho sovjetska vlada skušala zlioljšati oilnošuje z Nemčijo. Vsem narodom je potreben mir, posebno seilaj. ko je na vseh straneh nevarnost vojne. N« koncil je Molotov kritiziral delovanje Zveze narodov in izjavil. da se od te ženevske institucije lahko mno go pričakuje, če se jo osvobodi slabega vpliva posameznih velesil. Francosko ruska pogodba Pariz. 29. doc. (a). Trgovinska |><>good|>i,sana še pred koncem letošnjega leta. Rusija bo takoj 1 na lo naročila v Franciji blaga za čez 5 milijone 1 funtov šterlingov. edstvl. ki k temu cilju vn- pa vsakega resnično krščanskega človeka sploh podrejeno gotovim zakonom in obzirom. Tudi v tem oziru kaže Cerkev izreden čut realnosti, kakor gn kaže vselej in povsod. Politiko je svetna reč, veru pa je razodetje nadsvetnega, politika se suče okoli zemskih in zato relativnih. pogojnih vrednot, vera kaže nndzrmske, absolutne vrednote. V politiko se rodi človeške norove, ki je padlo, vmešavajo tudi sebični cilji, manj vredne strasti in nagoni, materialna stremljenja, ki niso vedno v skladu ali vsaj rada pridejo v nasprotje z duhovnimi. Zato vlada ined nndsvetnim in svetnim vedno neka napetost, ki ni v sebi slaba, lahko pn vodi k slabemu. Zn to je za katoliškega človeka v političnem življenju podana dvojno smernico: dn zemske dobrine, politične vrednote in oblike, nacionalna, državna in svetskoknlturnn stremljenja pa oblike socialnega reilo skuša v luči svoje vere uravnavati tako. do bodo služile ■najvišjim nravstvenim ciljem, in prav zalo mora interes katoličana nn političnem življenju biti iiosebno velik, globok in vsestranski. Druga smernica pn je ta, dn mora katolik imeti v svojem javnem ndejstvovan ju svojo posebno metodo, svojo lastno taktiko in čisto svojsko, katoliško zadržanje: dn ohrani v nevornem vrvežu političnih afektov, strnsti in teženi. v katerih se luč meša s temo, vzvišenost katoliškega nravstvenega iden'n, osebno integriteto in poleg čuta in borbenosti zn stvarno resnico in pravico tudi liuhezen do človeka, do osebe, katerikoli stranki pripada, da vedno zna ostro ločiti med bistvenim in zgolj prigodniiu. da se varil ie i ekstremov, ki so najhujši sovražniki resnice in ohrani neko univerzalnost, krščansko širokost gledanja preko časnih in relativnih obzorij. Do ima duhovnik v politiki še posebne oz.ire in strožje obveznosti, je iz vzvišenosti njegove službe, ki iz zgolj naravno etičnega vodi v ob-lost svetega, samo po sebi razumljivo in Cerkev to tudi upošteva, ko stavlja aktivno jioli-tično delavnost duhovnika v odvisnost od dovoljenju škofa, ki ima presoditi potrebo iu eventualne pogoje takega delovanja. V tem okviru jc politično delovanje, delovanje za splošni svetni blagor, z.11 katoličana brez izjeme naravnost dolžnost. Potreba po več ali manj intenzivnem javnem udejstvovanju je lahko večjo ali manjša, tudi oblike takega lidcj-stvovanja so zelo različne. V fevdalni dobi so bile na primer drugačne nego v času demokracije; tam. kjer verski principi niso ogroženi in je Cerkev kot duhovna voditeljica krščanskega življenja svobodna, se katoličani udeležujejo politiko svobodno v eni ali v drugi stranki, kakršni so pač posebni vidiki teh strank na izključno politične in socialne probleme: kjer pa obstojajo stranke, ki veri in Cerkvi oziroma njenim etičnim principom niso prijazne oli izpovedujejo njej nasprotno načela, toni so katoličani organizirani v svojih lastnih strankah. Pn tudi v tem slučaju kaže Cerkev svojo tradicionalno modrost in previdnost: ono se kot hožjcčlovcškn ustanova i/.veličnnja zn vse ljudi nikoli ne istoveti z nobeno stranko, četudi je v specifičnem pomenu kotoliškn, ker Cerkev nc more in ne sme nositi odgovornosti za stvari, ki so izključno svetnega in relativnega pomeiin in glede katerih si- tudi katoliški Človek ali ka- toliško stranka kot politična lahko zmoti. Pod vsemi temi vidiki je politika /. ozirom ua svojo važnost in neobliodnost za življenje nravstveno obveznost zo vsakega katolika in je liberalna krilatica o nekompotibilnosti vere iu politike nesmisel, neglede no to. da jc boš liberalna era v demokraciji prokloinirnla po|iolno svobodo in pravico vsakogar do udcjsUovnnja v političnem življenju. Čisto logično je torej, če avstrijski škiifjc v svoji božični poslanici nodiilie izjavljajo, da je odpoklic duhovščine iz politike samo taktičnega in začasnega značaja, škofje nočejo. 1I.1 hi avstrijska duhovščina, ki se jc udejstvovala v krščanskosocialni stranki, iz ozira in v« zameti na politični in socialni program te stranke bilo oviro zo stvoritev enotne pntriolične fronte iz več različnih strank, ki je z ozirom na Dollfns-sovo prizadevanje za novo državno obliko potrebno. oziroma ne želijo, do bi se duhovščino obsovrnžila pri strankah, ki imajo o taki državi nekoliko drugačne nazore nego krščanski soc niči. Začasni umik iz. sedanjega |ioliličnego snu-vanjo in presnavljanjn v Avstriji je tem lažji, ker jc Dollfuss zadostno jamstvo za to. da se bodoča stanovska oblika in iislova države ne ho realizirala v protikrščiiiiskem duhu. ampak nasprotno. Kadar se bo škofom /delo potrebno, iu to ho bržčas potem, ko ho nova državna oblika v Avstriji definitlvno i/.konstruirnnn, liodc duhovščini zopet odprli |>ot na politično areno. Takn okrožnica. Konklu/ije liberalnega časopisja so bile torej tendenciozno napačne. Kur je bilo jasno že itred božično izjavo školov. Pogajanja z Nemčijo mesa Vesli o angleško-italiianshem sporazumu Duca, romunski predsednik - ubit Ustrelil ga ie nehi akademik Pariz, 'Ji), dec. b. Po informacijah, ki so prišlo od francoskega poslanika v H i mu, so opaža v francoskih vladnih krogih golova nervoznost, ker se uije, da bodo skušali na sestanku med angleškim zunanjim ministrom sirom Johnom Simonom in Mussolinijem, ki bo dne I. januarja, najti nek kompromis med Veliko Britanijo in Italijo, in sicer tako, da bi se Nemčiji dovolilo dopolnilno oboroževanje. Franciji pa hi se naložilo znižanje oborožene sile. Pričakuje se. da bo francoska diplomacija stavljena pml gotov pritisk, ki k:i bodo posebno neugodno čutili v Parizu radi lega, ker v krogih same francosko vlade ni tako zelo potrebnega soglasja. Daladier namreč zastopa stališče, da sc mora jo direktna pogajanja z Nemčijo izvesti za vsako ceno in sicer tako, da se Nemčiji dovoli dopolnilno oboroževanje, a istočasno garantira Franciji varnost ozemlja. To stališče je sprejeto na vseh straneh - splošnim odobravanjem. V javnosti razen loga vsebolj kritizirajo sklep francoskega zunanjega ministra Paul-Boncourja. da so morajo Nemčiji zo sedaj dostavili francoski predlogi, o kalerih bi sc moralo razpravljati skupaj i ostalimi državami. Na vsak način -e lako pu-lcpniijc smatra za prenagljeno iu se ludi iz c.!;e!ice Paul-Boncourja izjavlja. da jc francoska spomenica skozi in skozi informativnega značaja iu da bo Francija svoje prave predloge uročila šelo v Ženevi. Tisk opozarja posebno ua okolnost, da Velika Britanija in Italija pripravljala kompromisne predloge, radi česar ho nastal izreden diplomatski položaj. Velika Britanija je zapustila Francijo in se odrekla sporazumu, medtem ko se strinja 7. Italijo. Na ilrusi strani je Franrija na podlagi septem-berskega spora/uma sporazumela z Malo zvezo in Belgijo v cilju, da v Ženevi izroči nove predloge. če se sredi januarja sestane razorožitvena konferenca, bo stanje sledeče: Nasproti britansko-ilalijanskcmu predlogu l>:> stal francoski predlog iu I ki uspeli razorožiti'ene konference odvisen od zakulisnih pogajanj in od Nemčije, sin ho za kompromis med velesilami, radi česar ho prišla Francija v neprijeten položaj, kar livo njenih zaveznikov. Kadi tega ni izključena kriza v francoskih zavezniških odnosih. Če bo Francija Sla na roko velesilam iu so, i. njimi sporazumela, ho Paul-Boii-courjeva politika ž« prihodnje ledne postavljena pred važne sklepe iu radi tega iii izključeno, da -e lni izhod iz neprijetnega položaja iskal ne samo v spremembi kurza. temveč tudi v spremembi vlade. Tudi del tiska, ki gleda nasproti težkemu položaju. smatra- da mora usiali Francija brezpogojno iin čua. elt. ki ga pričakujejo. Polom vseh pogajanj? London, 19. dec. b. Današnji »Daily Herald« komentira snočnji sestanek francoskega zunanjega ministra Paul-Boncourja s svojim berlinskim poslanikom Frangois-Poncelom, kakor tudi bodoči sestanek Mussolinija s sirom Johnom Simonom v Rimu in poroča, da se v londonskih vladnih krogu absolutno Tačuna, da bodo razorožitvena pogajanja, ki potekajo neugodno, doživela svoj popoten polom. V vseh krogih je ta vest povzročila veliko senzacijo. Radi tega so naprošeni vsi angleški ministri, da so pripravljeni za iziedin sejo, ki se lahko skliče vsak trenutek. List dodaja, da se v dipln-i matičnih in političnih krogih v slučaju, da se bodo , pogajanja nadaljevala, predvideva sklenitev razoro-! žitvenc konvencije, četudi brez Nemčije. I Ne omagati! Nov francoski načrt Pariz, 29. dec c. Kakor javljajo jutranji listi, ' bo francoska vlada predložila razorožitveni konferenci svoj predlog v obliki novega načrta. Najvažnejše točke francoskega načrta bi bile sledeče: 1. stalna mednarodna kontrola oboroževanja z avto matično sankcijo, 2. zbiranje napadalnega orožja na nevtralnih tleh in njegovo uničenje po dveh letih, če bi se kontrola oboroževanja vršila uspešno, 3. postopno zmanjšanje obrambnega orožja z namenom, da se IX) osmih letih doseže popolna enakost oboroževanja, 4. uničenje vseh letal vojaškega značaja, 5. organizacija mednarodne zračne policije. 6. internacionalizacija civilnega zrakoplovstva. Ako bi nemška vlada odklonila ta predlog kol temelj za nadaljnje razgovore, bi francoska vlada vložila formalno priložlvo proti Nemčiji z motivacijo, da se Nemčija nc drži vojnih določil versaillske mirovne pogodbe. V tem slučaju bi se moglo pričakovati obiav-Ijenje znanih tajnih dokumentov francoske vlade o nemškem oboroževanju. Bukarršt. 20 .decembra, k. \ocoj je s štirimi streti ubil neki štuilen! romunskega ministrskega ■ predsednika Duru. Jon Duca je prevzel vlado od j Vujda Vojevoda šel pred dobrima 2 mesecema | in je ravnokar odnesel veliko zmago nu. volišču. I Tukaj sumijo, da je ubijalec član organizacije ie-1 leznili gard . ki so rodile med volitvami neizprosno borbo proli kandidatom liberalne stranke. V lht• kareilu vlada velikansko razburjenje. Vojaštvo je. zasedi,) mesto in železnice. Kabinet se je sestal da sklepa o položaju. Titulcscn je bil brzojavno pozvan v prestolico, kamor bodo tekom noči prispeli tudi vsi politični voditelji, Govorice o pre. krm sodu so prevranieve. Razorožitev v Ameriki 102 novi borni ladji - za 25 milijard Din mmnmttimaammmmBiummtmmm i i..........»i —.........mi---------------- AVa-hington. 20. dec. c. Ameriško mornariško ministrstvo je izdelalo obsežen program za gradnjo novih bojnih ladij. Ta program določa spopolnitev ameriškega brodovja do one višine, ki jo določa londonski mornariški pakt ameriškim Združenim državam. lirndovje. kolikor ga je še potrebno, hi se moralo zgraditi v naslednjih petih letih. Ameriški politični krogi pričakujejo, da bo program sprejet brez vseh te/Ime tako s sfrani predsednika Roosevelta kakor tudi kongresa. Do I. 11)39 bodo torej ameriške Združene države zgradile 102 novi bojni ladji, kar bo stalo državne blagajne okoli (100 milijonov dolarjev. V mornariškem ministrstvu smo zvedeli, d.a bosta v prihodnjem zasedanju kongresa vloženi dve resoluciji, ki bosla zahtevali ohranitev moti iu sile ameriškega brodovja na primerni višini. Prva resolucija bo vsebovala zahtevo, da sc mora M I M I M kraljica čokoFode Lepo in poceni darujete, če porabite za Vaša darila odlične in okusne Mirim izdelke. Pazite in zahtevajte izključno Mirim izdelke, pri kaletih Vam je kvaliteta zajamčena. ! zgradili toliko ladij, da bo ameriško brodovje do-I seglo tisto inoi, ki mu jo dovoljuje londonska po-goilha. in da mora osiati kasneje ludi vedno na isti j višini, ki jo zahteva ž« varnost Združenih držav, j katerih obramba so omejuje skoro edino samo lo nn morje. Druga resolucija pa zahteva pooblastilo zn llailo, dn lahko po potrebi zamenja stare ladje /, novimi. V okviru programa mornariškega ministra SvvMiisona, ki so dotika moderniziranja in zgradbe vojno mornarice, se prosi kongres, o.t sprejme proračun 100 milijonov dolarjev, potrebnih za izdelavo vojnih ladij. Gre za gradnjo 2 težkih torpednih rušilcev, 12 lažjih torpednih rušil-cev. (i podmornic, I težke in 2 lažjih križnik, katerih gradnja jo bila že dovoljena. Rooseveif hvali Zvezo narodov AVashinglon, 20. dec. AA. Na obletnico Wilso-nove smrti je predsednik L'SA lioosevelt imel govor, v katerem je hvalil Zvezo narodov. Ta vzvišena ustanova, jo dejal Roosevelt, mora ostati primerno močna, da bo mogla hrod miru pripeljati v varno pristanišče. Ta ustanova mora ostati taka kakršna je danes. Zediujcno države nimajo namena, da hi vstopilo v Zvezo narodov, toda lo nc pomeni, da bi (e ustanove ne priznavale. Z Zvezo narodov smo že sodelovali in hočemo sodelovati tudi z namili samimi. Roosevelt je nato pouoril predlogo, ki jih je stavila ameriška vlada IG. maja o sodelovanju Zedinjenih držav pri razorožitvi in pri solidni organizaciji miru. Francoski, italijanski m Francija: „Ne govorimo o razoroževan;u v Parizu in o oboroževanju v Berlinu" Pariz. 29. dec. AA. Današnji Escelsior la-kole karaktorizira stališče Francije nasproti fran- > cosko-neniškim razgovorom, ki so se dozdaj vršili ! 0 vprašanju razorožitve: Nemogoče hi bilo razpravljati v Ženevi o razorožitvi. če bi se v istem času v Berlinu razpravlja-lo o oborožitvi. Takšen paradoks bi upravičeno ta- ; koj pri-ilil vse liste države, ki so neposredno ali t posredno ogrožene zaradi nemškega oboroževanja, da takoj zapiisle Ženevo. Mogoče so v Rimu, niu-gočr> pa tudi v Londonu razmišljali o nekem kompromisu. po katerem naj bi se Nemčija delno oborožila. Francija pa delno razorožila, da se tako doseže nekakšno ravnotežje glede vojaških efektiv in materijala in da sc da Nemčiji zadoščenje glede načeta enakopravnosti pri oboroževanju. Francoska rlada je prehitela objavo teh fornnil in mnnilesti-»ala svojo voljo, tla se razliistri položaj, ki hi sicer noge! postati nevaren za vso Evropo. Francija ni voljna priznati kot dovršeno dejstvo nedovoljeno oboroževanje. S tem je nastopila proti tekmovanju pri oboroževanju, ki bi imelo zn neizogibno posledico nc/.miseine koncesije v leni vprašanju. To bodo razumeli n:i Angleškem. ma pariška vlada, se ocenjuje v tukajšnjih političn i! krogih kot spreten diplomatski manever. Francija noče svoje po/ici c kompromitirati in |e radi leitn v saka niena poteza odmerjena. Ona pred-vson smatra, da diplomatska zveza z Nemčijo nima značaja direktnih pogajanj, ampak da lire tu le za nsvscinn izmenjavo misli, in razgovoli, ki se voJijo rvko d'ploinalskih predstavnikov, imajo samo namer. da se zberejo vse potrebne informacije. Ta i!ip'oira'"ka zveza se lahko po mnenju vlade na-i«.ijuj, če se /e vnaprej izključi sprejem kakršoih- 1 ali «k'epov, ki bi predstavljali obveznosti, ker francoska vlada vztraja na svojem rc v direktna pogajanja. Francija smatra, da je baza za obvezno diskusijo o teh vprašanjih edino ona, ki jo določa Zveza narodov in je v Ženevi sklicala konferenco. Francija hoče Evropo ponovno zapreti v ženevsko ječo«, pristavljajo fflšistieni listi. Težkoče, na katere je ra'etela Francija pri svoj h pogajanjih z Nemčijo, odstranjuje s spretnimi dij'.'omalsUimi potezami. Pri tem pa razvija t>sc svoje sile za okrepitev vezi z Malo zvezo in Polisko, da nato lahko prične odločno akcijo napram Nemčiji, I o bo razširila rct>ional?n sporazum med srednjo Evropo in balkanskimi državami. Ta francoski poskus ne more razhistriti položaja v Evropi, Edina pot, da se pride iz sedanjega položaja, ie v- tem, da se Pariz in Berlin sporazumela na bazi štirih zapadnih velesil. Nemčijiri j »Francoska izmikalnrt taktika" Berlin, 29. decembra. AA. U'o!Ifov urad poroča: Francoski poslanik v Periimi Frangois Poncet ie na brzojavni poziv odpotoval v Pariz, da prevzame spomcnico, ki bo podlaga za r.udaljne razgovore med poslanikom in nemško vlado. V nemških političnih krogih komentirajo ta dogodek in pravijo, da je videti v tem. da jc dobil v trenutku, ko se vrše v Parizu direktni razgovori med mnogimi zunanjimi ministri in fr-ncosko vlado, francoski poslanik v Berlinu naloif zi nadallcvanic rrzgovorov, izmikalno taktiko, ki ho Ic težko obrodila pozitivne sadove. GobbeKov organ Der \ngriff objavlja dane-, uvodni članek, v katerem pravi, da se ne more zanikali, da j? Francija danes zoocl prevzela vlogo, ki jo ic letos poleti prevzel Rim. Toda stare zveze. ki jili ima Francija, niso dovrdjnc in ona glrda sedai na sovjetsko unijo tako, da to njeno koketiranje d"lcč prekaša sedenje pakte o nenapadanju. fujc se, da v Moskvi ptiakuicjo Irancisko delcga-cijo r-ad vodstvom Herriotn. /aenkrat ?e še rc more dobiti jasno sliko o ciljih sovjetske politike, cn:'ko pa se £e ne more p-esoditi. kikšne koristi pričakujejo sovjeti od opustitve rnpaltske in berlinske pogodbe. Vsekakor morajo v Moskvi pri-zn.-, I i, da so Poinc"!'reovi časi minuli, di je kur/, ki ga ic Poincare skozi 30 let trdovratno .mil, in ki ]e končno dovede! do vojne, prenehal. Revolucionarna zarota v Argentini Iliienos Aires, 29. dec. c. V vsej republiki vlada veliko razburjenje radi -osti o pripravah velike zarote. Vlada zaseda v permanenci. Snoči je notranji minister prevzel direktno poveljstvo nad policijo in vojsko. Dve diviziji pehote sta koncentrirani v vojašnici)h in pripravljeni, da vsak čos nastopita proti zarotnikom. Po teh pripravah se vidi, da je ta zarota mnogo nevarnejša, kakor so običajne zarote v državah južne Amerike. Pričakujejo, da bo vlada proglasila obsedno stanje nad mestom in morda nad vso državo. Bolgarija rti Jugoslavija Sofija, 20. dcc. AA. Zunanje ministrstvo je obvestilo glavno direkcijo bolgarskih državnih železnic in gospodarska minislrsiva, da ba v kratkem prišlo do sklenitve trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarčko. Zato jih prosi, naj mu spo-roče, kakšna vprašanja bi kazalo rešili s to trgovinsko pogodbo. Seja vlade llelgrad. 29. decembra. AA. Danes od 12—13.30 sc je vršila seja ministrskega sveta pod pmlsed-niš.voili predsednika vlade dr. Milana Srskiča. Zveza hotelskih nameščencev Belgrad. 29. dec. m. Ženevska zveza hotelskih in restavratorskih nameščencev je imela v Novem Sadu tretji letni kongres, nn katerem so se. pretresala razna stanovska vprašanju. Sprejela se je ludi resolucija, ki med drugim poziva glavno upravo in odbore vseli sekcij hotelskih in restavratorskih nameščencev. d:i naj delajo sporazumno /. vsemi organizacijami za zaščito delavcev na svetu, kakor so delavske zbornice, okrožni uradi, javne borze -dela in slične ustanove. Resolucija nadalje zahteva od ministra 7.a socialno politiko in narodno zdravje, da naj ukrene vse potrebno, da so ne bodo zlorabljali predpisi obrtnih zakonov. Kongres Zveze hotelirskih in restavratorskih nameščencev zahteva nadalje v resoluciji, da se takoj ukinejo vse privatne posredovalnico za delo in da se prepove zaposlitev ženskemu osebju po hotelih in restavracijah, odkoder naj se odpusli tudi vse nekvalificirano osebje. Resolucija bo dostavljena vsem merodnjnim krogom. Konferenca MZ v Zagrebu Belgrad, 29. decembra m. Od 8. do 11. januarja tf).%l bo v Zagrebu redna konferenca zunanjih mi-j nistrov Male zveze. Ob I'j priliki, bodo odgovorni j zunanji ministri treh prijatetjiskh in zavezniških, držav podrobno pretresali vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu in ki zanimajo Jugoslavijo, Romunijo in Češkoslovaško v zvezi s političnimi dogodki zadnjih mesecev v Ktropi. To jc prvi se slu* n.rk zunanjih, ministrov, odkar je bil sprejet In ratificiran. nov slolut Mole zveze in nova določba o n je n i organ izac i j i. Jugoslovanski nogometaši v Berlin „ , , X" v, HJill fsei-Iin, _"). dre. m. Nemška nogometna zveza je povabilu jugoslovansko reprezentanco na gostovanje v Berlin v mesecu januarju 1934. Nemška nogometna zveza je ponudila, dn bi sc tekme med Jugoslavijo in Nemčijo odigrale 14.. 21. in 28. januarja. O nemškem povabilu bo razpravljala jngoslovansku nogometna zveza na .svoji «eji dne 2. januarja. Osebne vesti Belgrad, 29. dcc. m. Napredovali so: za načelnika kmeti.skega oddelka banske oprave v Ljubljani v 3. pol. skupini 2. stopnje Josip Zidanšek, načelnik kmetijskega oddelka iste banske uprave; za kmetijskega inšpektorja banske uprave dravske banovine 4. pol, skup. 2. stopnje Franjo Trampuš, višji kmetijski svetnik i*te banske uprave; za višje katasterske inšpektorje 5. pol. skupine pri dravskem finančnem ravnateljstvu v Ljubljani Franc Zupančič, Ivan Verbič, Karel Kavšek ter višji ka-taslerski agronom 6. pol. skupine Štefan Pavlečič; za višje kataslerske geometre 6. pol. skupine Leopold Juran, Bazilij Jcras in Franc Osole; za kata-sterske geometre 7. pol. skupine Franjo Šifrer, Ivan Kalin, Ivan Murlnček, Leopold Armič in Hin-ko Prelovec; za katasierskega geomelra 7. pol. skup. Stanko Cuka'a. V dravski finančni direkciji je napredoval za višjega kata.stenskega geometra 6. pol. skup. Anton Čud^n. V vnrdarskem finančnem ravnateljstvu jc napredovrl za višjega katasterske* ga. inšpektorja 5. pol. sV.epine Drngotin Krberžr.ik. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, lila-ga temperatura s padavinami (zlasti v zupadnem I delu države). JEZUS, NE CEZAR V božični prilogi I'ulovih Sovin beremo tudi izjavo, ki jo ja dal tiilu zunanji nt i v ler ilr. Ilencš n v kateri med drugim pravi: Politika nnše držare se z vsemi silaini drži starodavne božične zapovedi: Mi:• ljudem na zemlji, ki. so dobre volje. Mi se zares trudimo, dn bi zavliutal mir >nrd. ljudmi in med narodi in mi dobro vnno. da brez dobre volje tega cilja ne bomo nikdar dosegli. To dobro voljo smo doslej vedno • mrli in jaz vem, da tittm tudi v bodočnosti ne bn manjkata. < 'r me sedaj r prašni e, kaj imam povedali našemu narodu ot> božičnih praznikih, nm bom rekel samo to, naj sr spomni tega božičnega evangelija iu vaj mu skuša bili zvesto in vdano r dnhn božičnega nasn 'a. ki ga je poslal predsednik Mn-sari/k svojemu ljudstvu, ko je glasno vse svoje želje in svoja voščita stisnit r Ic-le tri besede: .1 KZ.1'S. \E CEZAR!, kajti lo je vsebina wše zgodovine In naše demokracije. KOSEC l.l.POTMU TEKEM V I V IIKIAII- SKEM Iz Budimpešti■ poročajo, dn sil posli j volitve raznih lepotnih kraljic na Ogrskem preiM>vednnr. Prepoved je izsilila zveza madjarskih žen slih društev. ki je r skupni spomenici na predsednika vlade opozorita na nemoralne posledice takšnih tekem. Tudi po drugih državah se je pokazalo, da jc slvar ttegemriraln redno boli in bolj v umazano dobičkarstvo eiulovih temnih lipnv, ki so z lepotnimi tekmami (hlati vojoaabnejke kupčije. Iio kake He v zadnjem času prirejene v Parizu lepotne tekme za najlepša ženska unča in najlepša ušesa in st; se dobite »dame. , ki so šle tekmoval 1 JAPANSKA IS KATOLICIZEM Kakor -.nuno, je sv. Preučiš'']; K"'veri j poneseI krščanstvo nn Japonsko lela 100), Prvi mirijo-narji so imeli velike uspehe in. že lela l.~>sl je bilo r državi vzhajajočega senca i krog 200.000 kri I-janov. Kmalu pa se je začelo krvavo preganjanje ki je skoro docela iztrebil,, celo sledove krščanstva ve. Jnpovkem. Lela 1010 je bilo vsem tujcem prepovedano celo slop-iti na japonska tla. Več ko po 200 letih, to je letet 1S.S9, je bila zopet d»n>-ijena svoboda veroizpovedi. Polagoma so pričeli r deželo prihajati misijonarji, čeprav so jih sp„. črtka z nežen panjem sprejemali. V zadnjem desetletju. pa se je obrnilo na bolje. Danes deluje na Japonskem 222 inozemskih in */ f tujih in 208 domačih r.eslrr, katerim pomaga <>83 kalehelov in ~>01 učitelj. /'" poročilih iz f alikana ima Cerkev vso svobodi, in dosegajo misijonarji — ki. so delovni posebno nn znanslrrnem in karitativnem //olju — velike uspehe, zlasti v provinci glarvepa mesta Tokia. Odno-šaji med Japonsko in 1'l'tikanotn so naravnost /iri-srčni. zlasti, ker je opažali, dn je mladi japonski rrsar llirohito, ki vlada od lela W2li, izredn/i i