Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libertii (Ul. Čommerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 35 lir NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 339 TRST, ČETRTEK 16. FEBRUARJA 1961, GORICA LET. X. ŠE O PROTISLOVENSKIH DEMONSTRACIJAH V TRSTU Izvedba manjšinskih določil koristi tudi Italiji Slovenski fantje z Opčin od srede na svobodi - Drzne napovedi poslanca Bologne - Vita Nuova in Bartoli v boju proti našim pravicam Slovenci v zamejstva so še vedno pod globokim vtisom, ki so ga na njih napravile zadnje šovinistične demonstracije v Trstu. Vsak pošten in nepristranski človek bo razumel, da ni mogoče tako hitro pozabiti, kar se je konec predzadnjega in v začetku zadnjega tedna dogajalo po tržaških mestnih ulicah. Kako naj Slovenci na pri-mer kar čez noč pozabijo, da je množica tržaške italijanske učeče se mladine več dni zaporedoma po ulicah glasno zahtevala njih smrt, ne da bi ji orožniki in drugi organi javne varnosti to preprečili ali vsaj skušali preprečiti? Kako naj Slovenci tudi pozabijo, da so od šovinizma okuženi pobaiini napadli slovensko knjigarno, Kulturni dom, i sc ni niti dograjen, slovensko banko in da so celo skušali vdreti v poslopje višje gimnazije? SLOVENSKI FANTJE V ZAPORU Ne, kar se je zgodilo, je že samo po sebi tako hudo, da ne more iti hitro v pozabo. To tem manj, ker se je vrh vsega konec prejš-nlega tedna po naši deželi bliskovito razši-rua vest, da je policija zaprla štiri slovenje fante z Opčin, italijanski listi pa so brž Pisali da pridejo kar pred porotno sodišče, ces a so z nekaterimi napisi po cestnem tlaku na Opčinah sramotili italijansko državo. Naši ljudje so se upravičeno spraševali, kako je mogoče, da se v kulturni in civilizirani državi z največjo lahkoto vlačijo v zapor slovenski fantje, medtem ko se mirno dopušča, da množica podivjane laške mladine več dni zaporedoma sramoti in izziva ves slovenski narod, napada njegove ustanove in celo zahteva njegovo smrt? Spričo takšnega stanja sta se ljudi hkrati Fot'ir1* ^CZa 'n ^ak,st> ogorčenje in osup-•/vtdAi ° 'e zato v sredo kmalu popoldne • ■ °’ ? s° bili openski fantje izpuščeni koronejskih zaporov so se naši lindia nekoliko oddahnil in J , t f J N “““j11.1 m potolažili, čeprav se vsi dobro zavedajo, da s tem zadeva žal najbrž se m zaključena. Kot smo pisali v zadnji številki, so šovinistične demonstracije pripomogle, da smo se Slovenc, v zamejstvu ponovno streznili. Spet nam je namreč dana priložnost, da se natančno seznanimo s stvarnostjo ter zla- :'ufovimo' kater* so tisti činitelji, ki se ocUočno proti v! j o izvajanju in spoštovanju manjšinskih določil londonskega sporazuma m italijanske ustave ter obenem ustvarjajo v naših krajih pogoje, da lahko pride do takšnih protislovenskih in tipično fašističnih izbruhov. NEPOSREDNI VZROK DEMONSTRACIJ Kot znano, je neposredni vzrok zadnjih protislovenskih demonstracij bila vsebina pisma, ki ga je zunanji minister Segni poslal tržaškemu demokristjanskemu poslancu Bologni. V pismu je med drugim rečeno tole: »Glede na uvedbo dvojezičnosti na Tržaškem ozemlju se strinjam, da je treba zelo pazljivo, premišljeno in postopno pričeti izvajati obveznosti, ki smo jih prevzeli s Posebnim statutom, da se ne stavijo v nevarnost odnosi mirnega sožitja med prebivalstvom«. Prav je, da te besede natančneje proučimo, ker na ta način lahko pridemo do zelo zanimivih zaključkov. Pri tem pa naj nam pomaga sam poslanec Bologna. Ta je v tej zvezi v glasilu tržaške Katoliške Akcije Vita Nuova z dne 11. t. m. med drugim takole pisal: »Skrbi se, da se ne bo nič ukrenilo, niti to, kar je napisano v Memorandumu in kar predstavlja obveznost, če bi to stavilo v nevarnost odnose mirnega sožitja«. Ne vemo, če se g. Bologna zaveda drznosti in hkrati smešnosti svojih trditev. Kje se je v moderni dobi na svetu že zgodilo, da sta dve narodne skupnosti, ki živita druga poleg druge na določenem ozemlju ali sta celo pomešani, zato prišli v spor, ker sta bili enakopravni, se pravi, da sta uživali enake pravice in enake dolžnosti ter da jima je bil zajamčen nemoten kulturni in gospodarski razvoj? Doslej smo vedno slišali, da trenja med narodi in državami niso nastajala zaradi njih enakopravnosti, temveč zato, ker narodi niso bili enakopravni, ker so v isti državi obstajali gospodarji in hlapci, veliki in majhni, močni ter šibki itd. Ker manjšinska določila londonskega sporazuma zlasti ščitijo in jamčijo enakopravnost tržaških Slovencev z Italijani, je jasno, da njih uvedba in izvajanje v zdravih razmerah in pri ljudeh dobre volje nikakor ne more spravljati v nevarnost sožitja med dvema narodoma, temveč je lahko samo edini pogoj in način, da med tu živečim ljudstvom pride do mirnega sožitja in prijateljskega ter plodnega sodelovanja. S širjenjem takih bedastoč, ki ne morejo prepričati nobenega resnega človeka, pa je I Bologna v resnici le dajal veliko potuho ti-I stim pobalinom, ki so po Trstu v zboru vz-; klikali »Fora i ščavi« in »A morte i ščavi«, i in zato je za protislovenske demonstracije j moralno soodgovoren. zarapi Da bodo naši bralci spoznali, s kom v resnici imamo opravka, pa navedemo še zaključek članka, ki ga je Bologna objavil v že omenjeni številki Vite Nuove. Tako lahko beremo: »Ko bodo naše manjšine v Jugoslaviji (in, v ostalem, jugoslovanski državljani sami) uživale enake politične, civilne in verske svoboščine, kot iih uživajo Slovenci v Italiji, tedaj se bodo smele delali določene primerjave in bodo nekatere pritožbe imele določen smisel. Prej ne«. Težko si moremo predstavljati, da je nekaj takšnega napisal človek, ki zna šteti samo do pet, kaj šele mož, ki si ga je ljudstvo zbralo za svojega zastopnika v poslanski zbornici. Kot smo že večkrat poudarili, mi povsem sprejemamo in odobravamo načelo recipročnosti, saj se samo po sebi razume, da to načelo zadeva le vprašanje enakopravnosti narodnih manjšin z večinskim narodom in ne more imeti nobene zveze z družbeno, socialno in politično ureditvijo Italije ali Jugoslavije. Z enako pravico kot Bo- logna bi se namreč tudi Jugoslovani lahko postavili na stališče, da bodo italiianski manjšini v bivši coni B in v Jugoslaviji priznali, kar ji po mednarodnem dogovoru pripada, šele tedaj, ko bo v Italiji zavladal socialistični družbeni red. Jasno je, da pot, ki si jo je izbral poslanec Bologna, ne vodi nikamor, temveč samo otežkoča sporazumevanje med tukajšnjim prebivalstvom. Toda kako moremo pričakovati, da se bodo v naših krajih pričeli odpravljati narodnostni spori, če krogi, ki bi bili še najbolj poklicani, da pomagajo pravično reševati vprašanje odnosov med večino in manjšino, prav ničesar ne ukrenejo v tem smislu, temveč celo brez pridržkov odobravajo in podpirajo politiko raznarodovanja in zapostavljanja Slovencev. Oglejmo si na primer, kaj je v zvezi s protislovenskimi demonstracijami pisala tržaška Vita Nuova, ki v glavi nosi naslov »katoliški list«. »Zaupamo« — pravi list — (Nadaljevanje na 2. strani) Izvedba manjšinskih določil koristi tudi Italiji (Nadaljevanje s 1. strani) RADIO TRST A e NEDELJA, 19. februarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Zdravilni studenček«, pravljica (Vilko Če-kuta), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika tedna v Trstu; 14.45 Zbor »Ivan Cankar«; 17.00 Za smeh in dobro voljo (ponovitev); 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: »Jezus jemlje slovo od Marije« (Marija Tomazin); 21.25 Mozart: Trio za dva klarineta in fagot — Mirt: Kvartet za godala; 22.00 Nedelja v športu. . PONEDELJEK, 20. februarja, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Mladi solisti: Pianist Gino Brandi — Scarlatti: Dve sonati, Bach: Fantazija v c-molu, Debussy: Dva preludija, Prokolicv: Tretja sonata; 19.00 Postno predavanje — Msgr. Janez Vodopivec: »Klic človeštva k Bogu«; 20.00 Športna tribuna. Približno ob 21.40 »Nove knjige in izdaje«. • TOREK, 21. februarja, ob: 18.00 šola in vzgoja Ivan Theuerschuh: »Načelo vzgojne doslednosti«; 18.30 Lajovic: Pesem jeseni, simfonična pesnitev; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 Večer z Ljubljanskim jazz-ansamblom in z Marjanco Držaj; 21.00 Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta; 22,00 Sprehodi po antičnih gajih — Alojz Rebula: »Horac, učitelj življenjske modrosti«. • SREDA, 22. februarja, ob: 18.00 Slovenščina za Slovence; 18.30 Liki in značaji iz opernih del: »Knez Igor« (Igor Rutar); 19.00 Zdravstvena oddaja; 20.30 »Dekle brez dote«, drama v 4 dej. (A. Ostrovski -V. Suhadolc), igrajo člani RO; 22.30 Koncert Am-brozijanskega petja. o ČETRTEK, 23. februarja, ob: 18.00 Radijska univerza — Tone Penko: Strupi, mamila in nasladila: »Skopolamin«; 18.30 Skladbe Milojeviča, Matza, Ci-gliča, Ramovša in Srebotnjaka v izvedbi čelista Go razda Grafenauerja in harfistke Pavle Petrič-Urši-čeve; 19.00 Širimo obzorja — Umetnost naših cerkva: »Dolina« (Jože Peterlin). Približno ob 21.20 Književnost in umetnost: »Roman like Vašte o Janezu Trdini — Izobčenec« (M. Jevnikar). Približno ob 22.25 Znanost in tehnika — Miran Pavlin: »Razvoj letalstva po načrtih angleških strokovnjakov«. • PETEK, 24. februarja, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 19.00 Postno predavanje — Dr. Lojze Šuštar: »Srečanje z Bogom«; 21.00 Gospodarstvo in delo; 21.20 Koncert operne glasbe; 22.00 Obletnica tedna — Jože Hočevar: »Spomin na brata Grimm cb 175-letnici Wilhelmovega rojstva«; 22.15 Srečanje s slavnimi glasbeniki: »Andreas Segovia«. • SOBOTA, 25. februarja, ob: 13.30 Dobrodošle! Plu-šče prvič v oddaji; 15.30 »Brezčaslnež!«, drama v 3 dej. (Gerolamo Rovetta - Martin Jevnikar), igrajo člani RO; 18.00 Radijska univerza — Ivan Rudolf: Čudovitosti rastlinstva: »Starostn.i kolobarji olesenelih rastlin«; 19.00 Pomenek s poslušalkami; 20.40 Zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice; 21.00 Za smeh in dobro voljo, nato Podeželski ansambli. TEDENSKI KOLEDARČEK 19. februarja, nedelja: L postna, Julijan 20. februarja, ponedeljek: Leon 21. februarja, torek: Feliks, Irena 22. februarja, sreda: Kvatre, Marjeta 23. februarja, četrtek: Peter Damiani 24. februarja, petek: Kvatre, Matija 25. februarja, sobota: Kvatre, Viktorin »da se ne bo nič napravilo, kar bi žalilo prepričanje in čustvovanje Tržačanov. Na I vsak način je pot, ki so jo zbrali dijaki in nekateri tistih, ki jih vodijo, najmanj prikladna za dosego tistega, kar hočejo«. Iz teh besed neovržno izhaja dvoje: prvič, da glasilo italijanske tržaške Katoliške Akcije smatra uvedbo dvojezičnosti — s tem razumemo zlasti svobodno uporabo materinščine v vseh javnih uradih — za nekaj, kar bi »žalilo prepričanje in čustvovanje Tržačanov« in drugič, da se Vita Nuova popolnoma strinja s ciljem, ki so ga pobalini zasledovali, le da ne odobrava sredstev, ki so se jih posluževali za dosego svojega cilja’ Če k temu neodgovornemu in hkrati nemoralnemu pisanju dodamo še izjave bivšega tržaškega župana Giannija Bartoiija, ugotovimo, da so vplivni možje demokri-stjanske stranke in tržaških cerkvenih krogov te dni najbrž dosegli vrhunec v svoji dejavnosti proti izvajanju manjšinskih do- postni čas socialno udejstvovanje ter odpo-moč proti lakoti in boleznim, ki tlačijo človeštvo. V pismu naprošajo vernike, naj pomagajo bližnjemu z molitvijo, a tudi z gmotno pomočjo posebnemu »Odboru škofov proti lakoti in boleznim na svetu«. Lansko leto je ta organizacija nabrala skoro 12 milijard lir. Potrebe pa rastejo hitreje kot pomoč. Vsako leto, tako pišejo škofje, umre na svetu za lakoto 40 milijonov ljudi. Niti zdaleč si ne moremo predstavljati v moderni atomski dobi, v času milijarderjev in zvezdnic, da toliko milijonov ljudi, otrok in žena nima za grižljaj kruha. Sramota našega časa se še nadaljuje. Ugotavljajo, da dve tretjini človeštva, zaradi pomanjkanja, ne učakata niti 30 let starosti. Od 900 milijonov otrok, kolikor jih živi na svetu, jih 500 milijonov pogreša zadostne hrane, zdravil, doma in šole. Neverjetna bilanca o bedi človeškega rodu! Kljub moderni zakonodaji, zavetiščem in okrevališčem! Najbolj so še Vedno prizadete Azija, Afrika in Južna Amerika. Odtod prihaja tudi Revolucija in kino Revolucijski junak kapitan Galvao bo pc ločil londonskega sporazuma, se pravi proti priznavanju najosnovnejših narodnih pravic Slovencem. Bartoli je namreč prejšnji teden na zborovanju komisij za gradnjo »Hiše istrskega bratstva« med drugim izjavil, da je zahteva Jugoslavije, naj se naši manjšini priznajo narodne pravice, nič manj kot »izzivanje proti pravicam večine in žalitev za ezule«. Bartoli nadalje pravi »da sta oportuni in potrebni stalna budnost in odločno nasprotovanje, kadarkoli se prične razpravljati o vprašanju dvojezičnosti« v Trstu. Spričo takšnega razvoja dogodkov in če bo Rim tudi v bodočnosti poslušal zakrknjene in nepoboljšljive tržaške nacionaliste, ni nič čudnega, če bo naše ljudstvo čedalje bolj zgubljalo zaupanje v odgovorna oblastva in če bo v očeh Slovencev čedalje bolj padal ugled same države. Je to v korist Italije? Mislimo, da ne. Zato naj se zlasti čimprej pričneta strogo izvajati črka in duh manjšinskih določil londonskega sporazuma in italijanske ustave. D. L. največ klicev za pomoč. Z vsega sveta je lansko leto omenjena organizacija prejela 1200 pozivov za pomoč. Potrebnih je 37,5 milijarde lir, da bi samo tem zadostili. Prosijo za bolnišnice, šole, zdravniške 'postaje, celo za odkup sužnjev in vrtanje potrebnih vodnjakov. Vsega je potreba in vse prošnje so nujno popolnoma utemljene. Sredstev in denarja je pa komaj ža eno tretjino. »Nikar ne odpodimo ostalih dveh tretjin izpred naših vrat,« pozivajo nemški škofje. Res, potrebna, sodobna in premisleka vredna pridiga ža letošnji post. Sodelovanje s socialisti Po dolgih razpravah in pogajanjih je vodstvo demokristjanske stranke končno le^pri-stalo, da se v nekaterih občinah sestavijo tako imenovani sredinsko-levičarski občinski odbori, v katerih poleg demokristjanov, republikancev in socialnih demokratov so-delujejo tudi Nennijevi socialisti. Takšen odbor so najprej sestavili v Milanu, nato v Genovi in v La Spezii in včeraj je bil dosežen Sporazum tudi v Florenci. Desničarski krogi v KD se zato pripravljajo, da bodo ostro napadli strankinega tajnika Mora in vse levičarje, s FanfanijerF vred. Prvi spopad bo na seji vsedržavnega sveta stranke, ki bo v kratkem. Od izida te* ga zasedanja je baje odvisen tudi nadalj' nji obstoj Fanfanijeve vlade. Slovensko šolstvo v Italiji Prihodnji teden bo pristojna parlamenta^ na komisija pričela razpravljati o zakol1' skifi osnutkih za uzakonitev in ureditev sl0” venskega šolstva v Italiji. Proučila bo vla^' ni zakonski osnutek in osnutka, ki so P predložili komunistični in socialistični Pv slanci. PUSTNI STROŠKI Ta in oni bo s Prešernom potarnal »presnetem pustnem mačku«. Kaj glavobol, trudne pete, mošnjiček, ta je prazen! Bolje je, niti seštevati izdatkov, kot so jih na Dunaju. Na občinskem uradu so na podlagi vstopnic zračunali, da se je udeležilo pustnih prireditev 50 tisoč ljudi mani kOt lani. Potrošili so pa približno toliko kot lani, to je nad 600 milijonov lir. Potemtakem so veseli Dunajčani letos bolj plesali in pili, kot so lani. Menda je bilo tudi drugod podobno. stal filmski igralec. Še pred nekaj-tedni je bil znan got voditelj upornikov, ki so zasedli portugalsko prekooceansko ladjo »Santa Maria« v znak protesta proti diktatorju Sa-lazarju. Ko je bila ladja zajeta, je Galvao prosil za politično zatočišče v Rio de Janei-ru in ga je tudi dobil. Zdaj je pa revolucijski kapitan dobil vabilo od neke velike filmske družbe, naj prevzame prvo vlogo v filmu, ki bo kazal upor na »Santa Mariji«. Galvao je na ponudbo pristal, ker upa z ndgra-do napolniti revolucijsko blagajno. Kljub napredku velik del člnveštt/a m bedi Nemški škofje so si izbrali kot letošnjo Osrednjo misel svojih pastirskih pisem za Ogaben zločin - ubili so Lumumbo mogli opazovati leta 1605. Pozneje so se pojavljali le delni. Leta 1905 zopet skoro po- .. , „ .. , v 'polni mrk in za njim včerajšnji. Prihodnje- V nedpljp zvečer so objastva v Katangi stramjo neljube voditelje Proti državam. n£ bo menda nihče od nas ut,akal uradno sporočila, da so prebivalci neke va- j ki so posredno ali neposredno podpirale od- ker sg bQ pri1fa7a1 šele leta 2081 si ubili na begu bivšega prvega ministra v stranitev Lumumbe, so nastopili tudi za- Iz‘letoSnjih opaz0vanj so astronomi ugo- stopnuci azijskih držav. Kongu Patrica Lumumbo, predsednika senata Okito in ministra M’Polo. Kot je znano, so bili ti trije borci za neodvisnost Konga zaprti od nasprotne vlade v Katangi, ki je pod vplivom belgijskih krogov. Iz zaporov v pokrajini Mungulunga se je Lumum-bi in tovarišema baje posrečilo pobegniti. Helikopter pa je avto z ubežniki v džungli izsledil in nadziral njih beg. Katanška vlada je razpisala veliko nagrado na njih glave, ki so res padle že čez dva dni. Nasilna smrt črnega voditelja je izzvala veliko presenečenje po vsem svetu, zlasti v Ameriki, Sovjetski zvezi in v stekleni pala či Združenih narodov. Sovjetska zveza dol ži predvsem glavnega tajnika Hammar-skjoelda, da je zakrivil smrt Lumumbe in da je odgovoren za kaos v Kongu, ker je stalno podpiral opozicijo. Umor Lumumbe Je po vsej Evropi povzročil psihološko krizo, ki bo pripeljala zopet do ostrih nasprot-stev med zahodnim ter vzhodnim blokom v srcu Afrike pa morda do krvave državljanske vojne. Brez dvoma je tudi Lumum-a kriv krutih nastopov proti belcem, vsaj v prvih dneh svoje vlade. Vendar večina a-1 riških držav ostro obsoja umor, v katerem v*di novo metodo določenih držav, da od- Policijaki arhit/ 1960 Vsako leto narede vsa podjetja obračun o svojem delu. Iz predalov zbrskajo stare Papirčke in pregledajo zapiske in opombe, ki so si jih med letom naredili. Približno nekaj sličnega je tudi v policij-skih arhivih. Koliko primerov in za vedno skritih, smešnih in žalostnih imajo zabeleženih,. Neznan zbiratelj odpadlih arhivskih ^Piskov je sestavil zbirko takih primerov, m hočemo izbrati samo nekatere, ki so otrli policije sveta v lanskem letu. Evo jih: ■ V največjem hotelu mesta Hove na An ejeskem je glavni vratar nesel iz pisarne za-v'tek z biseri v hotelsko zakladnico. Spoto-013 je južinal sir s kruhom. Priteče nezna-nec s samokresom, zmedeni vratar mu po- A. I vlomilec ^ bol j zmeden popa- dc kruh namesto biserov in zhe*i ■Neki policist v državi Reno je ustavil av to z dvema sumljivima. Cez pet minut je del na cesti zvezan z lastnimi sponami. V knjigarni Pullmann v Washingtonu so Otovi pokradli vse izvode knjige »Kako se ubranim tatov?« rivala^ sta dva zlikovca na tiho po- zi, mi ,^ en nov .avto iz garaže. Ko sta ea pogna,i’ ne afcc za i„S “ PW‘ kradli- s'ebl' ne ž ice za juho ,n čaj. Policija je svetovala hotehrju, naj vse žlice h? u J irrw>I/, Hrnhnn l,,r„.'.' Preb0de' da bodo nMle drobno l„k„Jico Gqs potepal, po „aK1. a „ih& ni vc{ odnc“ ;V neki nofflSki irgorini železnine ^ njijci našli v izlozbi mehanični sveder z re Klammm vabilom: Prevrta tudi debelo jeklo' Hes so z njim prevrtali blagajno trgovine n odnesli nekaj milijonov. V Moskvi so v torek dijaki, v prvi vrsti črnci, hoteli napasti belgijsko poslaništvo. Sovjetska zveza zahteva odstop Hammar-skjolda in praznava za edino pravega poglavarja v Kongu bivšega Lumumbovega ministra Gizengo. Najhujše demonstracije proti Belgiji in za umorjenega afriškega vodjo so pa uprizorili v Beogradu. Opusto-šili so belgijsko poslaništvo. Izzivači so nemire izrabili za demonstracije proti vsem zapadnim državam. Nepremišljeni umor v Afriki je vzbudil resnično in umetno ogorčenje tudi v Evropi. Če drugega ne, je pokazal, da velike politike ne delajo več samo »veliki«, ampak tudi neznatni, črni ali drugokožni ljudje. Dejstva je pač treba priznati, tudi če nam niso ljuba. Sonce je mrknilo Petnajsti februar 1961 bo v zgodovini proučevanja nebesnih teles ostal zapisan kot pomemben dogodek. Na stotine astronomov je prišlo na tri glavna opazovališča: v Arcetri, na goro Conero pri Anconi (Italija) in v Split (Jugoslavija). Ti kraji so bili natančno v središču temnega pasu, ki je nastal ob popolnem sončnem mrku. V Italiji je ta pas segal od Torina do Rima. Naši kraji, Trst in Gorica, so lahko opazovali le delnega, vendar je lunin krog tudi pri nas zakril skoro vso sončno ploščo. Za temnitev se je pričenjala ob 7,36. Jutranja svetloba je začela dobivati vedno bolj bledikasto barvo. Dobri opazovalci so ugotovili, da so se ptički, mačke in kokoši plaho skušali skrivati, ker so občutili, da ni pravi čas za mrak. Ob 8,42 je luna zakrila največji del sončne ploskve, in sicer 0,983 celotne velikosti. Nato je sončna luč postajala vedno bolj žarka, bledi obrazi so dobili barvo in tudi ptiči so začeli spet žvrgoleti v vejah. Lahna omotica, ki se je prej lotevala ljudi, je zginila. Nebesna prikazen sončnega mrka je minila. Učenjaki z vsega sveta bodo izmenjali podatke o svojih opazovanjih, kajti taki pojavi so silno redki. Zadnji popolni sončni mrk so v Italiji tovili precej novih podatkov o fizični sestavi sonca. POGAJANJA V CELOVCU Kljub velikanskemu hrupu se pogajanja med Italijo in Avstrijo zaradi Južne Tirolske niso pretrgala. Dunajska vlada je po pogajanjih v Milanu poslala preko poslaništva no.ve ponudbe za sestanek v Salzburgu. Italijanska vlada se je pa odločila, naj se zastopniki zbero v Celovcu. Do pogajanj bo prišlo prve dni marca. Avstrijska delegacija bo sestavljena iz istih oseb, kot je bila v Milanu s Kreiskyjem in Gschnitzerjem na čelu. Za italijansko se še ne ve natančno. Nekateri se sprašujejo, zakaj so si italijanski odposlanci izbrali prav Celovec? Morda zato, da bodo med pogajanji pokazali s prstom kar skozi okno, kako se godi slovenski manjšini pod Avstrijo. Istočasno pa skušajo na Južnem Tirolskem razbiti nemško enotnost. Našli so nekatere domačine, ki so ustanovili nemško južnoti-rolsko socialistično stranko. Vodi jo neki čevljar in ima za seboj okrog 180 pripadnikov. Podoben poskus razbiti južnotirolsko ljudsko stranko so naredili s »Tiroler Volksver-bandom« (Tirolska ljudska zveza). List »AI-to Adige« je objavil seznam njenih članov. Zdaj se pa prav v istem listu berejo protestna pisma oseb, katerih imena so zlorabili, časnik se brani, češ da je pomotoma navedel neki stari seznam. Na smešne načine hočejo razbiti enotnost manjšine! Kava ni za perutnino V S. Paolu v Braziliji so se spraševali, zakaj kokoši manj kokodakajo in zakaj se v valilnicah izvali komaj polovica piščancev. Pri skrbnejšem opazovanju so ugotovili, da so te kokoši dobile za zobanje tudi kavo. Z nadaljnjimi poskusi so ugotovili, da posamezno zrno pozobane kave nima posebnih posledic, a če predstavlja kava samo 1/20 vse krme, se hitro zmanjša nes-nost in tudi iz podloženih jajc se izvali vedno man j piščancev. Razvija se torej sterilnost. Proti novim svetovom Minili so časi, ko so se čudili Kolumbu in drznim mornarjem, ko so jadrali proti drugim celinam. Danes niso več kontinenti novi svetovi. Od 12. februarja letošnjega leta si človek že upa na druge nove svetove, na planete v vsemirju. Ta dan so nekje blizu Urala v Sovjetski zvezi pognali v osvetje ogromno raketo, od katere se je odgnala posebna »medplanetarna postaja«. Leti z brzino 4 km na sekundo proti planetu Veneri. Kakor imajo velesile na morju ladje, s katerih odletajo letala, tako se je zdaj posrečilo znanosti zgraditi zračne nosilke, od katerih se še naprej odganjajo drugi sateliti. Novi sovjetski kozmični satelit Venusnik ali Kupido, meri spotoma moč kozmičnih izžarevanj, magnetizem in, kar je najnovejše, snov ali plazmo v medzvezdnem prostoru, ki je po dosedanjem pojmovanju »prazen«. Medzvezdna opazovalna postaja je že dvakrat poslala na ukaz z Zemlje svoje podatke. Med poletom jo bodo vsakih pet dni »vprašali« za nove. V območje Venere bo priletela šele čez tri mesece. Polet proti novim svetovom je torej mogoč. Ameriški znanstveniki priznavajo, da so jih sovjetski prehiteli najmanj za eno leto. Poleg znanstvene vrednosti in napredka, pa predstavlja Venusnik tudi novo nevarnost človeštvu. S takih kozmičnih postaj bo mogoče obmetavati z'raketnimi izstrelki katerikoli del zemeljske površine, človeštvo sc bo z novim znanstvenim napredkom ali proslavilo ali uničilo. V/ Tržaški mestni svet: NOVA CERKEV Dnevni tisk je v zadnjem času objavljal dolge razprave o novi cerkvi, ki bi se po želji cerkvenih oblastev morala zgraditi na trgu Carlo Alberto. O tem vprašanju je dolgo razpravljal tudi tržaški mestni svet na seji, ki je bila v torek. Ker mestni regulacijski načrt ne predvideva gradnje cerkve na omenjenem trgu, je svet moral najprej razpravljati in sklepati o predlogu, da se regulacijski načrt tako spremeni, da se bo na tem kraju lahko zidala cerkev. Proti temu predlogu pa so bili svetovalci vseh italijanskih strank, razen demokristjanov in Tolloya, svetovalec dr. Simčič pa se je glasovanja vzdržal. Zato predlog ni prodrl in cerkev se ne bo zidala na trgu Carlo Alberto, temveč po vsej verjetnosti na bližnji parceli, ki jo je škofija kupila od družbe FIAT. Repentabor: IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V sredo zadnjega tedna se je na repenta-borskem županstvu sestal na izredni seji občinski svet ter razpravljal o šovinističnih demonstracijah v Trstu. Po nastopih župana Bizjaka in daljšem govoru odbornika Veljka Guština je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri svet odločno protestira proti barbarskim dogodkom v Trstu, graja popustljivost oblastev ter zahteva, naj se prično čimprej izvajati določila londonskega sporazuma, ki so bila sprejeta v zaščito pravic narodnih manjšin. Pred kratkim je bil odobren tudi zadnji gospodarski načrt. Naši občini je bilo nakazanih 7 milijonov, od katerih več kot polovica odpade na popravilo občinskih cest. Ostalo pojde za zboljšanje javne razsvetljave, razširitev vodovodnega omrežja in popravila na občinskih poslopjih. šempolaj: NOVI ŽUPNIK šempolajska župnija, pod katero poleg šempolaja spadajo še Slivno, Praprot, Prečnik in Trnovica, je bila več kot eno leto brez dušnega pastirja. Prav na Novo leto 1960 smo namreč pokopali zadnjega dolgoletnega župnika in dekana Vinka Stanto. Od tedaj je dušnopastirsko službo v naši fari opravijal zgoniški župnik Anton Prinčič. Pred kratkim pa je dospela vest, da je bil za novega dušnega pastirja v šempola-ju imenovan g. Mirko Mazora, ki je bil več kot eno desetletje kaplan v župniji Sv. Ignacija v Gorici. Kot smo brali tudi v Novem listu, je njegova premestitev vzbudila pri goriških vernikih precejšnje negodovanje in proteste, ker se je izvršila, kot vse kaže, na željo dobro znanih in našemu ljudstvu nenaklonjenih krogov. Slišali smo, da bo novi župnik dospel v šempolaj v nedeljo, 26. t. m. Upamo, da mu bodo verniki šempolajske fare priredili dostojen sprejem, ki ga novi dušni pastir še posebej zasluži po vsem, kar je v zadnjih časih moral doživeti. V tej zvezi se moramo dotakniti še vprašanja, ki je zelo pereče. Župnišče v naši vasi je namreč v takšnem stanju, da je prava sramota tako za vas kot za občino. Že dolgo let ni bilo v njem izvršeno nobeno temeljito popravilo in zato poslopje počasi razpada. Zato pričakujemo, da bo občinska uprava takoj poskrbela za njegovo preureditev, saj vemo, da ima na razpolago sredstva za takšna dela. Zgonik: GOSPODARSKI NAČRT Pred dnevi so oblastva odobrila gospodarski načrt za leto 1960-61. Zgoniški občini je za razna dela bilo nakazanih skupno 12 milijonov lir. Od te vsote je šest milijonov bilo odobrenih za potrebe šolskega poslopja v Gabrovcu. Občinska uprava se še ni odločila, ali naj sezida novo poslopje ali pa razširi in preuredi staro stavbo. En milijon lir je bil nakazan za razširitev vodovodnega omrežja, en milijon so določili za izboljšanje občinskih cest, 4 milijoni pa so bili nakazani za popravila na raznih občinskih poslopjih in na cerkvah. Na županstvu so nam povedali, da gre pri zadnjih dveh postavkah najbrž za pomoto in da bodo zato prosili, naj se sklep višjih Naročnike, ki niso še poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čimprej. Poravnajo jo lahko ali na upravi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu. Uprava oblastev tako popravi, da bodo 4 milijoni določeni za urejevanje cest in en milijon za poslopja in za potrebe cerkva. O tem vprašanju pa bo moral razpravljati občinski svet, ki se bo sestal v kratkem. Nabrežina: ZASEDANJE OBČINSKEGA SVETA V torek, 21. t. m., se prične redno zasedanje devinsko - nabrežinskega občinskega sveta. Na dnevnem redu je več kot dvajset točk, med njimi proračun tekočega leta. Na prvi seji bodo, kot se zdi, obnovili razne komisije, in sicer podporno, davčno in volilno komisijo, izvolili občinskega zastopnika v šolski patronat ter imenovali nove člane Konzorcija kraškega vodovoda. Konzorcija za zdravniško, tehnično in živinozdrav-niško službo. Ena prvih točk dnevnega reda je tudi priziv, ki so ga vložili svetovalci manjšinske liste dr. De Rinaldini, Bandini In Le-narduzzi proti sklepu občinskega sveta, da se potrdi izvolitev kandidata manjšinske liste dr. Posarellija. O tem vprašanju se bo najbrž razvila zanimiva razprava. Ljudska stanovanla Družinske poglavarje iz devinsko-nabre-žinske občine, ki bivajo v nezdravih stanovanjih in imajo pogoje, da dobijo stanovanja v novih ljudskih hišah v Devinu in Nabrežini, opozarjamo, da se bodo vlagale prošnje za dodelitev stanovanj ves mesec marec. Prošnje bo treba napisati na posebnih obrazcih, ki jih bodo prizadeti lahko že prve dni marca dvignili na županstvu. GEOGRAFSKI ZBOR V dneh od 4. do 9. aprila letošnjega leta se bodo zbrali v Trstu na XVIII. kongres geografi iz Italije. Zborovali bodo v več skupinah, katere bodo obravnavale vsaka svoje posebno vprašanje. Pripravljajo tudi veliko razstavo zsmljepisnih kart. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto, 18. tebr., ob 18. uri v Avd ioriju v Trstu krstna predstava Pavel Golia »SNEGULJČICA« V nedeljo, 19. 1'ebr., ob 16. uri v Avditoriju v Trstu, v sredo, 22. febr., ob 18. uri na Opčinah »SNEGUUCICA« GORENJI BRNAS Oblast se je vendarle zganila in je sklenila začeti s popravo ceste, ki pelje iz Šempetra v Gorenji Brnas. Popravila so bila v resnici potrebna, ker vodi cesta po strmem bregu v hrib. Zgraditi bodo morali tudi podporne zidove. V vasi pa bodo pri ovin- ku pod cerkvijo zravnali širši prostor, da se bodo mogli avtomobili obračati. Trg je nujna zadeva, ker vas skoro visi na pobočju. Hišni gospodarji so se v tej zadevi že nekaj pomenili. Ministrstvo za javna dela, je že nakazalo podporo in določilo 2.200 delovnih dni za vsa potrebna popravila. Do majhnega zaslužka bodo na tak način prišli tudi domačini. MALINA PRI AHTENU O naših izseljencih pišemo navadno, kadar se zgodi kaka nesreča ali če pridejo domov na obiske. Kdor pa nima več svojih domačih, pozabijo nanj doma in še bolj v tujini. Vendar so pred nekaj tedni pisali veliki francoski časniki o našem domačinu Silvi ju Mateliču, ki je zaposlen v Valle Au-nette. Omenjali so ga pa zato, ker je lastno življenje izpostavil, da je rešil dva otročiča iz goreče hiše. Ko je šel zjutraj na delo, je videl dim skozi okna in slišal otroško kričanje. Triletno dete in sedemletni otrok sta bila že v hudi nevarnosti in precej opečena. Če bi ne prišel naš izseljenec mimo, bi se v plamenih zadušili. Zdaj se nahajajo vsi trije v bolnišnici. O našem domačinu gre hvala po vsej okolici. Tudi mi mu čestitamo in želimo, da se brž pozdravi od opeklin. TIPANA Nekateri ljudje se silno trudijo, da bi dokazali nekaj kot zgodovinsko resnico, kar v resnici ni. Nekaj takega se je zgodilo tudi dnevniku »L’Awenire«. V dopisu iz Ti-pane pravi, da je nekdo našel med starimi papirji tudi zemljiški črtež naše občine. Sega v 18. stoletje in opisuje našo oko-ico kot premoženje in lastnino beneške gro-ovske rodbine Savorgnan. Iz te najdbe kratkomalo zaključuje, da niso naši vaščani tudi po rodu Slovenci. Iz uradnih dokumentov, ki so pisani v italijanščini in ki omenjajo slovenske kraje, pač še ne moremo sklepati na etnično ali narodnostno sestavo dotičnih krajev. SEZNAMI NA VPOGLED Na mestnem županstvu so na vpogled seznami neposrednih obdelovalcev zemlje, ki pridejo v poštev za bolniško zavarovanje. Prizadeti si jih lahko ogledajo med uradnimi urami vsak dan v protokolnem uradu (Ufficio protocollo). Upravičenec, ki ni vpisan, sme vložiti priziv na kolkovanem papirju za 100 lir na prefekturo. KAJ BO S POSTAJO? O goriški južni postaji se že dolgo časa govori in piše. Nameravajo jo prenoviti m zvišati za eno nadstropje. Načrti so že izdelani. V glavnem prostoru ob vhodu kaže načrt novo steno z okenci za vozovnice in urade; iz tega prvega prostora bodo vodila velika vrata naravnost na peron in ne več po ovinku skozi čakalnico. Namere in Hnwtnlhhn rlrdinr* S tem pa ne rečemo, da niso grofje Su-vorgnan imeli svoje fevdalne oblasti tudi nad slovenskimi kraji pod Matajurjem in da so njih biriči tamkaj italijansko uradovali. OVČJA VAS Lepe zimske nedelje privabljajo v naše kraje vedno več nedeljskih športnikov in smučarjev. Žičnica na vrh Svetih Višarii je precej povzdignila zimski šport in turizem v Kanalski dolini. Na snežišča pod Višar-jami opozarja tudi nov napis na naši postaji. V zvezi z razvojem tujskega prometa, ki je za Kanalsko dolino važen vir dohodKov. so se pred tedni zbrali v Trbižu na posvet lipani iz. Trbiža, Naborjeta in Pontebe sku-Paj z zastopniki Ustanove treh Benečij in z odbori za tujski promet. Izvolili so še Poseben odbor, ki bo pripravil podroben načrt dela. Pobuda je pametna in koristna, teleti pa je, da se iztrebi sleherni šovinizem ;n opazke, ki letijo včasih na račun slovenskih in nemških izletnikov ali romar-,evi Saj mi živimo od njih, ne oni od nas! KORISTI OD DVOJEZIČNOSTI Zadnja dva tedna tudi v Beneški Slovenji beremo o hudih napadih in jezi zaradi zahtev po dvojezičnosti. širša javnost pa najbrž ne ve, da živi pri nas kategorija ljudi, ki ima precejšnjo korist od dvojezičnosti, čeprav niso slovenske narodnosti. To so železniški sprevodniki na pontebanski progi od Humina (Gemo-ne) do Trbiža. Ti imajo pravico do posebne mesečne doklade 4500 lir, ker morajo v službi govoriti tudi v drugih iezikih. to je ' nemščini in slovenščini. Preko poslanca Marangoneja so poleg drugih zboljšanj že-cznicarp prosili, naj se »dvojezičnostni« dodatek zviša. Minister je odgovoril, da ne tv ’ Ugod,ti- ker ie bil dodatek pred kratkim povišan. Mi želimo, da bi ga jim tudi potrojili. Trenutno pa hočemo ugotoviti, da so sprevodniki na naši progi še posebej plačani da odgovarjajo v tujem jeziku, žal, to se pa ne godi vedno. knDmga^Ug0t0viteV ie pa ta- da. medtem e po Trstu razsajajo pobalini proti dvo-ezicnosti, je ta na železnicah celo plačana ** “to svet ne Podere niti v^aki ne ustavijo. is načrti so prav lepi in potrebni, ker starinska železniška postaja ne dela prav nič časti Gorici. Toda, kakor marsikje drugod, se je tudi tu zataknilo pri vprašanju denarja. železniška uprava, odsek v Trstu, je povabila različna gradbena podjetja, naj se udeleže natečaja in stavijo svoje ponudbe. Prijavilo se pa ni nobeno podjetje, ker je uprava postavila v proračun mnogo manjšo vsoto, kot je bila potrebna. JAVNA DELA Skrbništvo za javna dela je odobrilo za Gorico in sedem goriških občin celo vrsto javnih del. V načrtu je zgradnja ljudskih hiš s 95 stanovanji. Tri velike stanovanjske stavbe bodo postavili v ulici Giustinia-ni za gradom. Velika moderna osnovna šola bo stala v ulici Cipriani. Nove šole bodo gradili tudi v Moši in Gradiški. Slovenske vasi bodo deležne pri električnih napeljavah. Podjetje SELVEG namerava potegniti električni vod močan 50.000 voltov od Palkišča na Doberdob in v Sredi-polje. PEVMA Že skoro štirinajst dni je minilo, odkar je umrla gospa Marija Hlede, vdova Sošol. Bila je naša domačinka. Poznal jo je širši krog družin, zlasti goriške gospodinje, ki so pri njej na pokritem trgu kupovale sadje in zelenjavo. Priredili so ji prav lep pogreb. Naj počiva v miru! Smrt kosi, pa tudi novi pari stopajo pred oltar. Poročila se je gospodična Herminija Gravner z Oslavja z mehanikom Mik'ušem Antonom. Nevesto so poznali kot pridno in oriljubno dekle. Novoporočencema želimo dosti sreče na novi življenjski poti. RUPA PEC Za naš okoliš in za zboljšanje gospodarskega stanja bo postala zelo važna in pomembna rupenska papirnica. Zato je piav, da povemo nekaj besed tudi o tem podjetju, ki utegne, morda čez leta, spremeniti lice naše vasi. Kje so že tista leta, ko je Rupa slovela po svojih strojarnah. Skupaj s čevljarskim Mirnom je tvorila nekakšno zaključeno pol industrijsko, pol kmetijsko naselje. Danes ie pa že dosti več mladine zaposlene v različnih podjetjih, kot pa pri kmečkem delu. Zdaj imamo še papirnico. Nova tovarna ima za sabo šele malo življenja, pač precej burne zgodovine v sva iem kratkem obstoju. Po odločnih stavkah zaposlenih se delo spet mirno nadaljuje. Zdaj je v papirnici zaposlenih v celoti 33 oseb. Od teh je približno nolovica žensk. Nekaj jih ie iz sosednih vasi: Peči. Gabrji, Sovodenj in Vrha. Novi prihajajo celo iz Furlanije. Na splošno so tovarniški delavci zadovoljni. Želeti bi pa bilo, da bi gospodar tovarne v bodoče bolj pazil na dolžnosti, ki jih ima do zaposlenih. Odpadle bi stavke, ki spravljajo v težave posebno družinske poglavarje. Tudi v tehničnem oziru ni še marsikaj v redu. Stroji so že stari. Zato se včasih pri-neti, da pride karton iz. stroja nepravilen in neuporaben za prodajo. Papirnica, imenovali bi jo lahko kartonažna tovarna, izdeluje karton različnih barv. Uporablja se največ pri izdelavi čevljev, kovčkov in pri podobnih predmetih. Upamo, da se bo obrat še razživil in nudil kruha še več delavcem, zlasti domačinom. 70-letnica Alojzijevišča Slovenski vzgojni zavod Alojzijevišče je prejšnjo nedeljo obhajal 70-letnico obstoja. Prvo leto 1891 je sprejelo Alojzijevišče dijake v zavod na gradu, hiša ContavaPe; naslednja leta je dobilo prostore v ulici Vet-turini. Prva pravila je potrdil nadškof Zorn. Že leta 1895 je našlo streho v lastnem, sedanjem poslopju. Prva svetovna vojna je stavbo hudo prizadela. Treba je bilo začeti znova. Tedanji poslanec Virgil Šček se je neumorno trudil, da je vlada v Rimu dala vojno odškodnino. Zavod je po vojni dokupil od dedičev vdove štanta še hišne številke 3 — 5 v tedanji ulici Ponte Isonzo. Stavba se ni takrat samo olepšala in modernizirala. dogradila se je še lična kapela in trakt za neko sObo. Leta 1921 se je zavod zopet odprl z 11 gojenci. Tik pred vojno jih je imel že 80. Prvih sedem let po vojni je zavod najbolj cvetel. Leta 1922 je sprejel že 55 eoiencev, naslednje leto pa že 72. V Alojzijevišču je delovala tudi zasebna pripravnica za prvo gimnazijo. Od leta 1922 dalie je slovensko Alojzijevišče vodil odbor sedmih članov. Prva leta so v njem bili: msgr. Ličan, predsednik; David Doktorič, kanonika Valentinčič in Berlot, sememški ekonom Rutar ; Reščič in dr. Stojan Brajšs. Vzgojno vodstvo je bilo v prvih povojnih letih izročeno skrbnim rokam Joškota Bia-tuža; kot prefekta je imel tudi poznejšega odvetnika Ludvika Nanuta in prof. Rada Bednarika. Ogromno se pa imajo gojenci zahvaliti Filipu Terčelju, ki je alojzijeviščni-ke znal bodriti, da so ostali zvesti narodu j n Bogu. Začenjali so se namreč bridki časi za' Slovence v Gorici. Zavod so prizadevale še druge nesreče. Smrt msgr. Ličana, imenovanje nekega Antoninija za vladnega komisarja, potem je prišel msgr. Butto; umrl je od bridkosti prvi vodja po vojni g. Bratuž. Jeseni 1930 ie pa vlada kratkomalo razpustila Alojzijevišče. Hišo so prodali za kasarno. šele po petnajstih letih se je zavod sf^et toliko obnovil, da je lahko znova začel z delom pod vodstvom novega ravnatelja g. Eržena. Leta 1924 je zapisalo tedanje vodstvo Alojzijevišča v spomenici sedemdesetletnemu nadpastirju msgr. Sedeju sledeče besede: Od zavoda pričakujemo, da nam vzgoji ne le duhovski, ampak tudi svetni naraščaj, inteligence vseh slojev, ki bo z neupogljivim značajem in trdno voljo zidal bodočnost našemu ljudstvu. Ista voščila in želje naj gredo slovenskemu Alojzi jevišču tudi danes. IZ KULTURNEGA Ž1VJLJEJNJA "Pia nc 'Jtilvhlti Ti’ii2r/«'i 9C -letnih Dne 9. februarja je obhajal pisatelj F. S. Finžgar visok jubilej — ali bolje rečeno, obhajala ga je z njim vred vsa slovenska literatura — njegovo devetdesetletnico. In od teh devetih desetletij jih je sedem polnih posvetil slovenski literaturi. Tako nam predstavlja hkrati živ simbol in spomenik vsaj polovice življenjske dobe moderne slovenske literature. Ko je začel pisati, se naša književnost še ni mogla ponašati z Župančičem, Cankarjem, Murnom, Kettejem — da ne omenjamo drugih — in še sedem desetletij bolj nazaj je bila še. pri Valentinu Vodniku. Šele desetletja pozneje so izšle Prešernove »Poezije«. Tako ni čudno, da noben slovenski list in noben kulturni človek ne more mimo te obletnice. Ves slovenski kulturni svet jo obhaja dejansko kot slovenski kulturni praznik, kar nam v resnici tudi je. Finžgar pa nam ni le simbol rasti naše književnosti in naše ljubezni do nje, ampak je tudi kot človek, kot umetnik monumentalna osebnost, kakor jih je malo ne le v slovenski kulturi, ampak v vsej slovenski zgodovini. To so osnovni členi kulturne verige, ki gre iz roda v rod. V resnici je težko izraziti vse tisto, kar je pomenil generacijam pred nami jn kar pomeni nam še danes. Občudovali smo ga kot umetnika, se naslajali nad njegovo kleno, tako pristno slovensko besedo, plastično in močno, se greli ob njegovi ljubezni do preprostega slovenskega človeka, Gorenjca in Gorenjke, katerih najbrž ne bo nihče nikoli več tako klasično opisal, in se z njim vred romantično navduševali za slovenske ideale. Bil je vedno glasnik globokega, resnično krščanskega optimizma v litera- ifonarejcne „umetnine” Etruški sarkofag, ki je veljal dolgo časa za enega najdragocenejših zakladov Britanskega muzeja, je danes v središču nenavadne razstave, ki jo je priredil Londonski muzej pod naslovom »Ponarejena umetnost«. Za ta etruški sarkofag, na katerem je upodobljen pokojnik, ki naj bi bil počival v njem, se je pred kratkim izkazalo, da je delo bratov Pietra in Enrica Penellija iz prejšnjega stoletja. Britanski muzej je dal za razstavo na razpolago tudi mnogo drugih domnevnih zakladov in s tem opozarja, kako lahko postanejo tudi muzeji svetovnega slovesa žrtev ponarejevalcev. Na tej razstavi seveda ne manjka ponarejeni »Vermeerjev izvirnik«, ki ga je pa naslikal v resnici holandski slikar van Meegeren. Zbirka iz posesti muzeja obsega ponaredbe iz raznih področij, tako iz naravoslovja, slikarstva, književnosti, glas be in pisemskih znamk. Doprsni kip Julija Cezarja, ki je nastal v resnici več kot 18 stoletij po smrti slavnega Rimljana, stoji poleg okostij »morskih siren« iz 17. (Stoletja, ki so v resnici sestavljene iz opičjih lobanj in ribjih repov. Tudi v newyorškem muzeju so te dni odkrili da so mnoge njihove »etruške« umetnine, za katere so pred nekaj leti plačevali bajne vsote, ponarejene. turi in je znal prenašati ta svoj optimizem na cele generacije. Iz njegovih povesti dihata zdravje in moč gorenjskega človeka, iz njih nam veje naproti kakor čist, opojen zrak alpskih višin. Statistike kažejo, da je še vedno najbolj bran slovenski pisatelj, čeprav so izšla njegova glavna dela že pred mnogimi desetletji, celo že pred prvo svetovno vojno. Ostala so živa in značilno je, da sega po njih predvsem mladina. V njih čuti vedrino, optimizem, zaupanje v bodočnost — torej tisto, kar jo priteguje in kar odgovarja njenemu čutenju, njenim nagonom, njeni usmerjenosti v bodočnost. Njegovim povestim res manjka določenih formalnih kvalitet, zato pa so prebogate čustvenih in et'č-nih vrednot, ki imajo za mladino vsekakor večji čar in privlačno moč. Mladina čuti v njem zdravo, trdno zaupanje v bodočnost slovenstva in trdno vero v etične ideale, zato sega po njegovih delih kakor po nobenih drugih. A tu Ji najbolj skeptični, z moderno literaturo »jeznih« in »razočaranih« mož nasičeni bralec bo pri vsakem branju vedno spet pod egel miku nje go v h romanov in povesti »Pod svobodnim soncem«, »Dekla Ančka«, »Prerokovana« in drugi. V njih je nekaj, kar ji bo za vedno ohranilo žive v slovenski književnosti — kos naše narodne zgodovine, del resničnega slovenskega človeka in predvsem tudi del njega samega — možatega, pogumnega in modrega Gorenjca. Radi bi mu povedali, da nam ta njegov sedanji jubilej tako dobro de — prihaja nam kot po'rd lo in kot opomin, naj ne. obupujemo, kadar je težko in kadar se nam zazdi, da slovenstvo omahuje n-svoji težki poti navzgor. Za svoj visoki jubilej naj sprejme priljubljeni pisatelj tudi naša prisrčna voščila. NOVE SLOVENSKE KNJIGE V zadnjem času so izšle naslednje nove knjige pri slovenskih založbah: Pesniška zbirka Franca Filipiča »Ptice let jo v daljavo«. Izdala jo je založba »Obzorja« v Mariboru. Zbirka obsega 93 strani. Pesniška zbirka Mile Kačičeve: »Letni časi«, ki je izšla pri Cankarjevi založbi. Knjižica šteje okrog 60 strani. »Harlekinov plašč« Jožeta Javorška. To so zapiski o evropskem gledališču XX. stoletja. Knjigo, ki ima nad 200 strani, je izdalo Mestno gledališče v Ljubljani. Bratko Kreft je objavil v knjižici svojo dramo »Balada o poročniku in Marjutki«. Delce je, izšlo pri založbi »Obzorja«. Opremljeno je s fotografskimi posnetki Vlastje Simončiča s krstne predstave te igre v Ljubljani. Iz tujih literatur pa so izšle v zadnjem času v slovenskem prevodu naslednje knjige: Roman Louisa Aragona »Veliki teden«. Prevedel ga je Vital Klabus. Izdala ga je Državna založba Slovenije. Znani Croninov roman »Španski vrtnar« v prevodu Sete Oblak. Izšel je pri »Mladinski knjigi«. Roman »Velike družine«, katerega avtor je Mau-rice Druon. Prevedel ga je Bogomil Fatur. Izšel je, pri založbi »Obzorja«. Izmed drugih del naj omenimo knjigo Pavla Kunaverja »Pod zemljo«, ki je izšla pri Mladinski knjigi. Kunaver je, kot znano, mojster v opisovanju naravnih lepot in zanimivosti slovenske, zlasti kraške zemlje. NOV »BESTSELLER« Na seznamu bestsellerjev v Združenih državah je sedaj prevod romana »Zadnji pravičnikov«, ki ga je spisal mladi francoski pisatelj Andre Schwartz-Bart in ki je dobil predlani Goncourtovo nagrado. Po anketah v raznih knjižnicah in knjigarnah večjih ameriških mest je ta roman med deli, ki jih bralci največ zahtevajo, na prvem mestu. Od 2900 romanov, ki so jih v letu 1960 izdali v Združenih državah, je pa dosegel največjo naklado »Exoc!us« Leona Urisa. Na seznamu bestsellerjev mlanskcga založnika Feltrinellija je na prvem mestu skupaj z Lampedusinim romanom »Leopard« tudi roman »Zadnji pravičnikov«. NOV NAČIN MERJENJA STAROSTI ARHEOLOŠKIH NAJDB Iz Washingtona poročajo, da so odkrili ameriški znanstveniki nov način, s katerim bo možno natančneje določati starost arheoloških najdb in starinskih predmetov po sistemu izžarevnja radioaktivnega ogljika. S tem bo arheologom tudi omogočeno, da bodo z večjo natančnostjo določili starost znamenitih »rokopisov od Mrtvega morja«, in mnogih drugih važnih kulturnih zakladov preteklosti. Dozdaj so datirali rokopisa od Mrtvega morja v času okrog leta 40 po Kristusu. 7. novim iia-čincim pa so baje ugotovili, da izvirajo iz leta 20 pred Kristusom. Nov način merjenja je v tem, da so znanstveniki točneje določili merilno vrednost tako imenovane »radioaktivne polovice življenja« ogljika 14. Ta »polovica življenja« označuje časovno razdobje, v katerem se polovica radioaktivne energije ogljika 14 izčrpa. To razdobje traja več tisoč let in ves postopek predstvalja nekako »atomsko uro«, s katero lahko datirajo ostanke iz davno preteklih dob, na podlagi dejstva, da se izžarevanje manjša v stalnem ritmu. Tega najbrž niso hoteli doseči ma«, po drugi strani se nas pa boje kot hudič križa. 2e ob sami misli, da bi se oglasila včasih slovenska beseda v sodnih uradih, jim gredo lasje pokonci. Dosegli pa so tisto, česar niso hoteli. Opozorili so svet na nas in na naše probleme. Rasisti v akciji Južnoafriška policija je aretirala pred dnevi švedsko pisateljico in dramaturginjo Saro Lidman, ker jo je zalotila v istem stanovanju z njenim zaročencem, južnoafriškim črnskim izobražencem Petrom Nhitite, bivšim tajnikom razpuščenega mladinskega gibanja »Afriškega nacionalnega kongr -sa«. Aretirali so ju v kraju Hillbrovv blizu Johannesburga. Policija ju je prijavila sodišču pod obtožbo, d51 sta prekršila zakon, ki prepoveduje ljubezenske od' nose med ljudmi različnih ras. Sodna razprava J* bila razpisana za 15. februar, a izid sodne razpr0ve v hipu, ko to pišemo, še ni znan. Prav gotovo Pa bosta oba obsojena. Mladi črnec bo romal verjetn0 v zapor, najbrž za več let, ugledno švedsko roma' nopisko pa bodo verjetno izgnali. Vendar se ta nt misli kar tako pokoriti neumnemu rasističnemu za konu in si je dobila dobro odvetnico. Politični teror je neiztrebljiv, kot človeška Z* ba in izkoriščanje. Tudi po najradikalnejših rfv°c, lucijah v imenu svobode in socialne pravičnosti ^ pojavljata vedno znova in v vedno novih ob!ika ' Vsak dan spet opažamo — in to nam potrjujejo tudi razni znanci — da so zadnji izpadi novofaši-stične drhali pri Slovencih zelo povzdignili narodno zavest in odločnost pri naših ljudeh. Ogorčenje in pravična jeza sta vzdramila iz narodne mlačnosti celo take, od katerih si nismo več mnogo obe. tali in smo se jim pravzaprav že odrekli. V tem pogledu so nam prišle te protislovenske demonstracije kot naročene. Z nikakim pisanjem in opozarjanjem s predavateljskega odra ali s prižnice bi ne bili dosegli takega učinka. Novofašistična drhal pa je tudi povzročila, da je pisal te dni o protislovenskih demonstracijah ves evropski tisk in tudi marsikateri ameriški dnevnik je to zabeležil. Izmed evropskih listov naj omenimo samo »Neue Zurcher Zeitung«, ki je ponovno- naslovila svoja poročila o tržaških nemirih »Protislovenske demonstracije v Trstu«. Močan poudarek je dal tem poročilom avstrijski tisk, že iz polemičnih razlogov proti Italiji zaradi Južne. Tirolske. Ugledni pariški »Le Monde« pa je prinesel o tržaških dogodkih precej dolg članek, datiran iz Pograda pod naslovom »Protijugoslovanske manifestacije v Trstu povzročajo žive, reakcije v Beogradu.« O nas tržaških Slovencih je torej pisal ves evropski tisk in to gotovo ni bilo tisto, kar so hoteli doseči tržaški neofašistični zagrizenci, ki bi nas utopili v žlici vode, če bi nas mogli. Na eni strani voijejo, da nas je takorekoč samo peščica oziroma da nas sploh ni, ker da je Trst samo »ital'anissi- Evropejci pa se ne bodo smelj čuditi, če. jim nekoč južnoafriški črnci vračali zob za zob. bodo GOSPODARSTVO Šhropltenfe sadnega Sedaj, v februarju ni potrebno škropiti sadnega drevja. To delo pa bomo morali opraviti v prvi polovici marca, škropiti moramo zato, da onemogočimo razvoj kodre na breskvah in slivah, razvoj smolike na vseh koščičarjih in razvoj škrlupa in monilije — to je gnitja plodov — na vsem sadnem drevju. S škropljenjem zatremo kaparje, zalego listnih uši, rdečega pajka in drugega živalskega mrčesa na vsem sadnem drevju. Za vse to pa zadostuje samo eno škropilo, ki pa je mešanica mezena in oleofosa. Mezene je sestavljen na osnovi zirama, ki je cinkov dimetilditiokarbammat, torej neka asporju (videz) podobna snov, ki nadomešča modro galico v boju proti pero-nospori. Proti smoliki in kodri pa je mezene mnogo učinkovitejši kot modra galica. Oleofos je zelo strupena tekočina, ki je sestavljena na osnovi parafinskega olja in pa-lathiona; ta je po svoji sestavi paramtro-fenil — dietil — tiofosfat. Mezene in oleofos sta torej zmesi, katerih kemična oblika nekaj pove samo človeku, ki dobro pozna kemijo. Ti dve sredstvi pa sta zelo koristni, in sicer tako posamezno kot v mešanici. Za drugo škropljenje breskev — prvo smo izvršili konec novembra — v začetku decembra — pripravimo 100 litrov škropila iz 100 litrov vode, 1/2 kg mezene in 300 gramov oleofosa. S tem škropilom lahko po- Upadanje italijanske sviloreje Italijanska sviloreja je v zadnjih 5 letih pokazala naslednji rajzvoj: Svilorejcev je bilo leta 1956 še nekaj nad 100.000, a njih število se je leta 1958 skrčilo na 87.000 in leta 1960 na 56.571. Količina gojenega semena je znašala leta 1956 94.607 onč, in se je dve leti pozneje zmanjšala na 87.564, lani pa na 64.202 onči (po 31 gramov). Pridelek svilodov je znašal leta 1956 nekaj nad 8 milijonov kg, dve leti pozneje 7,213.000 kg, lansko leto pa 6,167.000 kg. V zadnjih 5 letih se je torej število svilorejcev zmanjšalo skoraj za 50 odstotkov, gojene onče semena so se zmanjšale približno 1/3, pridelek pa 1/4. Razen v Jugoslaviji in Turčiji, kjer zaznamuje sviloreja določen napredek, je v vseh ostalih evropskih državah nazadovala; za Sov. zvezo pa podatki niso znani. a tam so najbrž napredovali. Italijanska proizvodnja svilenih zapredkov pa daleč odtehta vse ostale evropske pridelke skupaj, če izvzamemo proizvodnjo Sovjetske zveze. Na 140 milijard lir je cenjen letni doprinos čebel v Italiji. Čebelarji sicer dobijo od svojih čebel letno samo okoli 2 milijardi za med in vosek, a kmetijstvo ima od njih neprimerno višji dobiček. Te podatke je objavil dr. G. Giordani, profesor na kmetijskem oddelku vseučilišča v Bologni. Tako visoko je namreč ocenil vrednost sadja in semen, ki bi jih ne pridelali, če bi cveti ne bili oplojeni s pomočjo čebel. dreves« Konec zime škropimo tudi vse ostalo sadno drevje, škropimo pa, kakor hitro popje nabrekne, a preden se razpne. Za breskve je navadno najprimernejši čas med 10. in 20. marcem, za ostale sadne vrste nekoliko pozneje. Podobno mešanico mezena in oleofosa lahko uporabljamo tudi pozneje, to je spomladi in poleti, samo da mora biti nekoliko šibkejša: namesto 1/2 kg mezene zadostuje 200 gramov in namesto 300 gramov oleofosa samo 200 gramov. Mezene premešamo najprej z malo vode v redek močnik, nato pa redčimo z ostalo vodo; oieofos med neprestanim mešanjem zlivamo v vodo. V trgovini sta dve vrsti oleofosa, in sicer močnejši »oleofos 20« in šibkejši »oleofos 5«. V naših navodilih smo vselej mislili nia »oleofos 20«. •--- Preden sadiš krompir, pomni, da lahko pridelaš na vsakih 100 m2 njive po 50 kg, a tudi po 500 kg gomoljev. To je odvisno od primerne obdelave zemlje, a tudi od sorte krompirja, predvsem pa od gnojenja. Francoska zveza pridelovalcev krompirja opozarja člane, da morajo krompirju gnojiti z veliko količino zrelega hlevskega gnoja. To gnojenje pa morajo še dopolniti s 60 — 90 enotami dušika, 90 — 120 enotami fosforove kisline in 150 — 200 enotami kalija. Z besedo enota označimo od stotek, ki ga vsebuje umetno gnojilo, n. pr.: 20% superfosfat vsebuje 20 enot fosforove kisline; 50 — 52% kalijeva sol vsebuje 50 — 52 enot kalija itd. Če bomo tako gnojili in zemljo dobro pripravili, lahko pričakujemo, da bomo na vsakih 100 kv. m površine pridelali 300 kg krompirja. Podobna navodila daje pridelovalcem tudi holandska kmetijska strokovna organizacija. NAŠI RECEPTI ČOKOLADNI POLJUBČKI — 2 čokoladi za kuho, 14 dkg sladkorja, 12 dkg zmletih orehovih jedrc, sok 1 limone, 1 beljak. Nastrgaj čokolado, ji primešaj presejan sladkor, zmlete orehe, sok limone in beljak. Vse dobro zmešaj, oblikuj za oreh velike kroglice, povaljaj v kristalnem sladkorju in jih posuši na zraku. FIGOVE KROGLICE — % kg suhih fig, 1 pomaranča, 14 dkg sladkorja v prahu, 5 dkg kristalnega sladkorja. Fige zmeJji na mesoreznici, dodaj nastrgano pomarančno lupino in sok pomaranče ter sladkor v prahu. Iz tega oblikuj kroglice in jih povaljaj v grobem sladkorju ter jih posuši. MARMELADNE TORTICE — 20 dkg moke, 10 dkg masla, 7 dkg sladkorja, 1 rumenjak, ščep soli, 1 žlica kisle smetane, % zavitka vaniljinega sladkorja, 10 dkg ribezove marmelade ter sladkor v prahu. Maslo razdrobi v moki, prideni ostale dodatke, razen marmelade in sladkorja v prahu, in hitro napravi testo, ki ga pustiš % ure počivati. Nato razvaljaj testo za nožev rob debelo in ga izrezi s kozarcem ter napolni z ribezovo marmelado. Vse po- Izvoz kmetijskih pridelkov iz Francije Francija je, kot znano, zelo bogata dežela. Od kmetijskih pridelkov izvaža predvsem vino, živino, žito in sladkor. Medtem ko pri izvozu vina in živine ni posebnih ležav, je izvoz sladkorja in žita mogoč samo na ta način, da država dovoli izvozni kom posebne olajšave in jim daje izvozne nagrade — premije. Vlada je določila 70 milijonov novih frankov (novi frank — 100 prejšnjih) nagrade za izvoz 5 milijonov stotov sladkorja. Ta vsota pa nikakor ne zadostuje, ker znaša razlika med cenami sladkorja v Franciji in na svetovnem trgu od 50 do 55 novih frankov pri stotu. Vlada pravi, naj gre razlika na račun pridelovalcev sladkorne pese, oziroma sladkorne industrije. Sklad nagrad za izvoz žita znaša 390 milijonov frankov,- ker je v Franciji tudi cena žitu, predvsem pšenici mnogo višja kot na svetovnem tržišču. Svetovna razstava cvetlic v Torinu V Torinu pripravljajo razstavo cvetlic, na kateri bo zastopanih 500 razstavljalcev iz 17 držav. Trajala bo od 28. aprila do 15. junija. V kakšnem obsegu bo prirejena, naj pokaže nekoliko podatkov: V 600 m2 obsegajočem rastlinjaku so že vsadili 15.000 tulipanov, ki predstavljajo zadnje novosti. V vrtu na prostem so vsadili 60.000 holandskih čebulic, na tisoče cvetličnih germov in 8.000 vrtnic, ki so prispele večinoma iz Francije. Neki salon s 3.600 m2 površine je spremenjen v rastlinjak, v velikanski vrt pa je spremenjen salon s površino 12.000 m2. V razstavljalm palači so še 3 drugi saloni in 2 galeriji s skupno površino 45.000 m2. Poleg tega bosta organizirana poseben alpinum — z alpskimi cvetlicami — in skalnik s cvetlicami, ki rastejo v skalovju. V alpinum bo jezer-ce, v katero se bo zlival potoček, ki bo imel več vodopadov. Priredili bodo še razstavo knjig, brošur in orodja, ki ga potrebujejo pri gojenju cvetlic. Prirejena bo nadalje fotografska in filatelistična razstava znamk s cvetlicami. staviš v peč ter nato ponovno namažeš z marmelado. VANILJNI KIFELJCI — 14 dkg moke, 10 dkg masla, 6 dkg orehovih jedrc, 8 dkg sladkorja, 1 rumenjak, 10 dkg sladkorja v prahu in 1 zavitek vanilije. Razdrobi maslo v moki, prideni presejan sladkor, zmlete orehe jn rumenjak, pogneti hitro v gladko testo, pusti, da pol ure počiva, potem oblikuj enakomerne, rogeljčke in jih peci v precej vroči pečici bledo rumeno, še vroče povaljaj v sladkorju v prahu, kateremu si dodala 1 zavitek vaniljinega sladkorja. PEŠČENI KOLAČ — 4 jajca, 2 beljaka, 20 dkg sladkorja, 13 dkg margarine, 25 dkg moke, 10 dkg rozin, 1 žlica ruma, 10 dkg mandeljnov, 5 dkg čokolade ter še limonina lupina. Jajca, beljake in sladkor mešamo tako dolgo, da dobimo gosto kremo; po žlicah dodamo segreto tekočo margarino, moko in grobo zrezane mandeljne, limonino lupino (nastrgano) ter oprane, očiščene in v rumu namočene rozine. Zmes zlijemo v dobro namazan pekač ter pečemo v srednje vroči pečici 60 minut. Pečeno potresemo s sladkorjem v prahu in narežemo na rezine. ŽENA IN DOM Slinavka-parkljevka tudi na Tržaškem Dnevni tisk je že pred dnevi poročal, da se je na Goriškem — v Krminu in v bližini Gradeža — pojavila nevarna kužna bolezen, ki napada goveda in ki ji pravimo slinavka - parkljevka. V Krmin jo je zanesel neki kmet, ki je kupil živino v Codroi-pu na Videmskem, kjer slinavka - parkljevka že dalj časa razsaja. Ta bolezen je zelo razširjena tudi v pokrajini Treviso. V omenjenih dveh pokrajinah je namreč slinavka običajen vsakoletni pojav. Na Goriško in Tržaško pa zaradi zooprofilaktičnih ukrepov le redkokdaj zaide. Letos se je žal pojavila tudi na Tržaškem. Doslej je ugotovljeno, da so okuženi trije hlevi na Opčinah in eden pri Piščancih v bližini Trsta. Zdravstvena oblastva pozorno spremljajo potek in skušajo preprečiti njeno nadaljnje širjenje. Cepljenje Pri slinavki — parkljevki poznamo tri glavne tipe virusa: A, O in C. Poleg tega obstajajo še druge variante virusa, kot na primer Oi, (X>, Os ali Ai, A» itd. Do leta 1937 nismo poznali učinkovitega cepiva proti slinavki. Tedaj pa sta nemška znanstvenika Schmidt in Waldman pripravila cepivo, in sicer tako, da sta pomešala virus slinavke med aluminijev hidroksid, ki ga je takoj vsrkal. Nato sta virus zamorila s formalinom. Če to cepivo vbrizgamo v žival, prične delno učinkovati po 5 ali 6 dneh. Popoln učinek pa dosežemo šele po 14 dneh in traja od 4 do 8 mesecev. Po tej dobi o-stane žival še dalj časa delno zavarovana pred boleznijo; njeno popolno imunost pa tedaj dosežemo s polovično dozo cepiva. Živinorejcem priporočamo, naj cepijo le zdravo živino, za katero obstaja nevarnost, da se okuži, ker so v bližini žarišča slinavke. S cepljenjem zavarujemo živino samo pred določenim tipom virusa. Na Tržaškem in Goriškem baje razsaja sedaj virus sli-I navke tipa C in zato sedanje cepljenje velja le za ta tip. Kako je bilo nekoč Pred mnogimi leti se je slinavka pri nas redno pojavljala vsakih 6 let in je prihajala z Vzhoda. Zbolela je vsa živina. Okužba pa je tako hitro minila, kot je prišla. V novejših časih ni več tako. Zaradi urejene zooprofilaktične službe se slinavka pri nas le redko pojavlja. Da se to dogaja, pa je krivo dejstvo, da je bolezen ponekod stalno razširjena, se pravi, da obstajajo stalna žarišča, od koder bolezen tu pa tam zaide na bližnja področja. Če bi hoteli bolezen korenito zatreti, bi morali zaklati vso obolelo živino, kar pa bi predstavljalo za Italijo preveliko finančno breme, ker bi v tem primeru država morala živinorejce odškodovati. V naprednih državah, kot sta na pri« mer Anglija in Amerika, pa zakoljejo vso bolno živino. Praktični nasveti Običajno razsaja mila oblika slinavke, sedanja epizoozija pa je huda, tako da je v pokrajini Treviso, na Goriškem in v Furlaniji že poginilo veliko živali. Zato moramo biti zelo previdni. Hleve razkužujemo s sodno raztopino in z lizoformom. Pred prag hleva pa raztrosimo živo apno. Klor in njegovi pripravki ne učinkujejo proti virusu slinavke, zato jih v tem primeru ne bomo uporabljali. Slinavka napada govedo, ovce, koze in prašiče., Inkubacijska doba traja 7 ali 8 dni. Italijani pravijo tej bolezni »afta«, zaradi malih ran na godbcu, jeziku, okoli parkljev in na drugih delih telesa. Bolezen pa se najprej pojavi na sluznici vampa, kamor pri- dejo virusi s senom ali z drugo krmo. Od tu preide virus po krvi v že omenjene dele telesa, kjer povzroča, kot smo omenili, male rane ali »afte«. Ko je virus v krvi, ima žival 40 — 41 stopinj vročine in to je prvi znak bolezni. živino zavarujemo pred to nevarno boleznijo tudi s tem, da ne puščamo tujih ljudi v hlev, ker bi lahko zanesli vanj bolezen. Proti slinavki ni nobenega zdravila. Tudi če razsaja v mili obliki, je povzročena škoda velika. Krava nam daje manj mleka, breje krave pa običajno zvržejo. Že na videz ozdravele živali pa lahko poginejo zaradi degeneracije srčnih mišic, živina lahko ima tudi srčno bitje in ne more delati. Včasih ji zrasle čudno dolga dlaka. Zaradi obolenja okrog parkljev lahko nastopijo druge kužne klice, ki povzročajo, da začne živina šepali. Bolezen je zelo nevarna in zato je prav, da naredimo vse, kar je v naši moči, da jo preprečimo. Dr. D. R. BREZROŽNO GOVEDO V velikih vzrejališčih goveje živine odstranijo že mladi živini roge ali pa spioh ne dovolijo, da bi se rogovje razvilo, kar dosežejo ali s posebnimi električnimi aparati ali pa s posebno • razjedajočo tekočino. Brezrožna živina je v modernih vzrejališčih zato zaželena, da se živina ne bode, ko živi neprivezana na prostem. Obstaja pa pasma živine, ki sploh nima rogov. Ta je škotska pasma Aberdeen Angus, ki je danes razširjena predvsem v Angliji in na Irskem in ki jo vzgajajo predvsem zaradi izredno dobrega mesa. Iz Gorice: POROKA V sobolo se je poročila v cerkvi na Travniku hči lastnice hotela »Zlati Jelen«, prikupna gospodična Eda Vida. Stopila je v zakonski stan z geom. Primom Pezzinom. Voščimo mnogo sreče! Toda v splošnem smo zaupali Američanom, da ne bodo brez odpora spet prepustili taborišča SS-ovcem, saj vedo, da bi se li strašno maščevali. V primeru, da pride pred Miinchenom do bojev, bo gotovo še vedno čas, da se umaknemo. Zato smo mirno obležali na svojih ležiščih, tembolj ker smo bili hudo utrujeni od razburljivih dogodkov tega dne. Razen tega je bila noč mrzla in prav nič se nam ni ljubilo tekati v nočnem hladu okrog po blatnih poljih ali po cestah, po katerih so se valile ameriške motorizirane kolone. Na tihem smo upali, da se bo ameriška vojska ali kaka sanitetna ustanova spomnila na nas in nam še isti večer postregla z obrokom hrane, ker so pač morali videti, da smo sestradani in z močmi na koncu. Toda najbrž ni imel nihče časa misliti na nas v neposrednem zaledju prodirajoče vojske, ali pa niso mogli v naglici nakopičiti toliko hrane, kar je bolj verjetno. Proti polnoči smo se odrekli temu upanju in skušali kljub vsemu razburjenju zaspati. Ta noč v baraki je bila čisto podobna tolikim drugim pred njo, in vendar je bila čisto drugačna. Bila je prva noč v svobodi. Nikogar več sc nam ni bilo treba bati. Nekje v kotu onstran »štube« sta se dva interniranca še dolgo pogovarjala in se jima ni bilo treba bati, da bo kdo prišel in ju nahrulil. Kdor je hotel, je lahko stopil na dvorišče ali na taboriščno cesto, brez strahu pred sankcijami. Toda skoro vsi smo spali in to je bila kljub grmenju v daljavi najpokojnejša noč, kar smo jih doživeli v Dachauu. Včasih sem se prebudil in obšla me je osrečujoča misel, da sem svoboden. »Morda pa le sanjam«? sem si rekel. Toda ne, še vedno je bilo slišati streljanje ameriških tankov, a pomaknilo se je že daleč proti Munchenu in morda še dalje. To je bil najboljši dokaz, da z nemško protiofenzivo ni bilo nič in da Američani še kar naprej napredujejo. Grmenje njihovih topov je vplivalo kot sladka uspavalna glasba in mir- Tf*liinri fr 4». E- Z. no sem nazaj zaspal. V temi sem nekajkrat slišal mladega madžarskega Juda blizu mene, ki je polglasno šepetal in mrmral. Molil je in se zahvaljeval Bogu, da je dočakal svobodo. Niti sam najbrž ni vedel — kot takrat tudi meni ni bilo znano — koliko njegovih rojakov so pomorili nacisti v Auschvvitzu in drugod na Poljskem. Morda je tudi on ostal od svoje družine sam na svetu. Marsikaterega Juda, ki je imel srečo, da je ostal živ, je čakalo pri povratku domov tako bridko razočaranje. Sledili so čisto kaotični dnevi svobode, ki so mi komaj ostali v spominu, kakor zmedene sanje, v katerih se vrsti slika za sliko, ne da bi jih prav človek zapopadel in doumel. Spominjam se le dolgih ur ležanja na spomladanskem soncu na poteptani travi ali na goli zemlji, nekaterih knjig, ki sem jih bral v tistih dolgih urah, kakor n. pr. o štirih pustolovskih Dancih, ki so si ustanovili farmo nekje v Mongoliji, ali o tragični ljubezni med islandsko deklico in nezvestim, pustolovskim ribičem, ki se je rajši odločil za brhko hčerko bogatega kmeta — te in take zgodbe so mi obnavljale občutek, da je na svetu še kaj drugega, kakor sama vojna, in da ima življenje še neke druge dimenzije. Skupina Slovencev je začela izdajati šapirografiran dnevnik »Da-havski poročevalec«, kot glasilo Jugoslovanskega narodnega odbora. Pravzaprav je bil dvojezičen, ker je prinašal tudi članke v srbohrvaščini. (Dalje) ŠPORTNI PREGLED Šport v letu 1961 Olimpijske igre, ki se prirejajo vsaka štiri leta, predstavljajo vrhunec športnega udejstvovanja. Tedaj se /bero najboljši športniki z vsega sveta, da pokažejo sadove svojih dolgoletnih priprav. V dobi med dvema olimpiadama prirejajo države in mednarodne zveze razna tekmovanja in prvenstva svetovnega pomena. Zato tudi letos ne bodo manjkala izredno zanimiva tekmovanja. SMUČARSKE TEKME Zelo zaposleni so zdaj prav zimski športniki, in sicer največ smučarji. Letos sicer ni tekem za svetovno prvenstvo, a smučarji imajo kljub temu že ustaljen koledar tradicionalnih tekmovanj, ki prav nič ne zaostajajo za tekmovanji za svetovno prvenstvo ali za olimpijskimi igrami. Od pravkar odvijajočih sc tekmovanj pa vse do Kandaharja (10. do 12. marca) bodo imeli »beli športniki« dovolj prilik, da pokažejo svoje znanje. Tekači bodo v Zakopanih (Češkoslovaška) od 22. do 26. februarja, morali prestati splošno preizkušnjo, in to prav v kraju, kjer bodo prihodnje leto tekme za svetovno prvenstvo. Da bo tu zbrana vsa svetovna elita, ni treba posebej poudariti, saj si bodo vsi hoteli ogledati smučišča, proge in klimo v kraju, kjer se bodo čez leto dni ponovno srečali, a takrat za največjo lovoriko. Skakalci se bodo sredi marca pomerili na Hol-■nenkol-Renski skakalnici v najvažnejši tekmi leta 1961. Drsalci, ki so se letos v Berlinu že srečali v tekmah za evropsko prvenstvo v umetnem drsanju, se bodo zbrali 22. februarja v Pragi na tekmah za svetovno prvenstvo. Hitrostni tekači so se v začetku 'februarja srečali v tekmah za evropsko prvenstvo v Tfelsinkih (moški) in v Tonsbergu na Norveškem (ženske) Tekmovanja za moško svetovno prvenstvo pa bodo konec lega tedna v Gdteborgu. Od zimskih športov bodo posebno zanimiva tekmovanja za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki bodo od 2. do 12. marca v Švici (Lausanne in Gent). Istočasno se bodo odvijale tudi tekme za svetovno prvenstvo v malem rokometu. Tekme, bodo v Zahodni Nemčiji. SVETOVNO PRVENSTVO V PEKINGU Spomladansko sezono bodo otvorili igralci namiznega tenisa, in sicer v Pekingu v tekmah za svetovno prvenstvo (5. do 14. aprila). Zadnje dni aprila (od 28. aprila do 10. maja) bodo v Jugoslaviji nastopili najboljši košarkarji Evrope. V marcu in aprilu se bodo začele kvalifikacij ske tekme za svetovno nogometno prvenstvo. To bo izredno zanimiv boj številnih nogometnih enaj-storic po vsem svetu, da med seboj izberejo trinajst, ekip, ki pojdejo na zadnje tekmovanje v Cile. Trije udeleženci so pa že znani: Cile, Brazilija in Argentina. V juniju bomo imeli tekme za dve evropski prvenstvi: od 2. do 10. bodo srečanja v boksu ter hkrati telovadna tekmovanja (ženske) v Leipzigu. Tudi atleti bodo imeli polno zasedeno sezono. Čeprav ne bo tekem za kakšno prvenstvo, se bodo kljub temu vršila razna tekmovanja: Nurmijeve igre v Turku, Kusoczinskijev memorial v Varšavi in Roszickyjev memorial v Pragi. Igralci tenisa bodo imeli od 26. junija do 7. julija znani Wimbledonski turnir, največje teniško tekmovanje amaterjev na svetu. V juliju bo osrednji mednarodni dogodek lahkoatletski dvoboj med ZDA in SZ, ki bo 18. in 19. julija v Moskvi. Po dvoboju z Rusi bodo atleti ZDA imeli še dve uradni srečanji, in sicer z Nemčijo in Veliko Britanijo. Od ostalih tekmovanj omenimo, da bodo julija v Mijanu tekme za svetovno prvenstvo v sabljanju ter v Dresdenu srečanja za svetovno prvenstvo ka-nutistov. Ta mesec bodo še tekmovanja za evropsko prvenstvo v jadranju, ki bodo v ^Varnemundcnu. EVROPSKA PRVENSTVA Že v avgustu se bodo pomerili veslači (Praga) in telovadci (Luksemburg). Zanimiva prireditev tega meseca bo tudi meddržavni dvoboj v plavanju med ZDA in Sovjetsko zvezo. V septembru bodo na sporedu kolesarji. Od 2. do 3. septembra se bodo v Bernu zbrali na dirki za svetovno prvenstvo v cestni vožnji. Od 26. avgusta do 3. septembra pa bo v Sofiji Univcrziada — športna manifestacija študentov vse Evrope. Do konca leta nam ostane le še eno svetovno prvenstvo, in sicer v dviganju uteži, ki bo od 4. do 9. septembra na Dunaju. Iz Goriške PASTIRSKI OBISK Te dni, do nedelje, bo goriški nadškof opravil pastoralno vizitacijo v župniji Pla-cuta v Gorici. Vodijo jo frančiškani, ki so bili svoje dni na Kastanjevici. V fari živi tudi dosti Slovencev. Zanje ima mašo in govor vsako nedeljo ob deseti uri ravnatelj Alojzijevišča g. Eržen. Med patri zna nekaj slovenščine v spovednici samo eden. Pri omenjeni vizitaciji je napovedan tudi nagovor g. nadškofa v slovenščini za slovenske vernike. V ponedeljek in torek bo nadškof obiskal vse zavode v fari, katerih je precej; med temi tudi Alojzijevišče. Prav bi bilo, da bi ob tej priložnosti tudi slovenski verniki izrazili svoje želje. Sklonila se je po pismo, a se ie zrušila v nezavesti na beli papir. Ali je bil le slučaj, da je Riko Vonder šel tudi danes po isti poti, koder je hodil pred meseci, ko je srečal Rudija Vrhovca? Ne, ni bil slučaj. Takrat je slučajno zvedel o poroki Adrane z dr. Ferjanom. Danes ■ie pa popolnoma namerno ubral isto pot. Upal je celo, da bo srečal Vrhovca. Nameraval mu je povedati, kar je zvedel. Vrhove pač ne bo sedaj tako trdosrčen, saj je vendar oče. Prišel je že skoraj do Vrhovče-ve vile. Odkar je zvedel o pretresljivi nesreči, mu ni dalo miru. Saj je komaj poznal mlado gospo, Vrhovčevo hčer. Slutil je tudi, da sta si oče in hči claleč narazen. V »Večernem obzorniku« jc bral osmrtnico o zvestem dopisniku lista Ferjanu Prijatelj iz uredništva mu je podrobno razložil, kako se je smrtna nesreča dogodila. Zato je sklenil, da bo znanca Vrhovca nekoliko prijel, naj se zavzame za zapuščeno hčer, ki je zgubila moža. Nerodno mu je bilo stopiti v hišo. Ljubše bi mu bilo, če 1 se slučajno srečala. »Ah 'ep 0tl- da*eč ugledal prijatelja, cf ’ iUdi’. čuden slučaj; že pred meseci nozHrmn °r^l na ’stem kraju srečala,« je Pozdravil prihajajočega. »SkoraT tukk° * 'C odgovoril R°spodar. umolknil je, ostra guba se mu ie zarezala orelrn &i, B • čela' »Odkrito vpra- anje, Riko, ti mi pa prav tako odkrito od- §S«t yp - e je pog,cdaI Prijatelja. »Takrat, ko se ,e poročila, si slučajno pri- jel naproti. Seda, si se morda tudi slučaj-no namerni k meni _ zaradi nje?« H I ° I 1 l ) V ; | n ■ e I Z I n j a i n | o | / ? ! I Samuel; ) Scowill | / ( ? - ■ ; Miki j Muster. ( ) j j 325. Ko so vsi debelo gledali njeno ravnanje, je neprisiljeno dejala: »Jim sicer nikoli ni prav dobro obvladal Morsejevih znakov, vendar upam, da me bo razumel.« Pokazala je tovarišem žepno ogledalce, ki ga je držala v roki in vanje lovila odsev sončnih žarkov. »Razumel bo!« je navdušeno pritrdil Peter, profesor pa je pokimal. 326. Ko se. je začelo sonce vesiti proti zahodu, sta se Jim in Hen v družbi čete krepkih Indijancev vzpenjala proti visokemu staremu mestu. V prvi vrsti je med njima jezdil ponosen Indijanec, veljak med svojimi rojaki. Bil je redkobeseden. Sovražno se je oziral proti stari utrdbi. Tudi Jim in Hen sla molčala. 327. Jim je med ježo premišljeval o dogodkih tega dne. S Henom sla dolgo zaman iskala pomoč po neobljudeni pokrajini, šele pro-li večeru sta naletela na skupino indijanskih pastirjev. Sprejeli so ju zadržano, vendar dovolj vljudno, saj je bila tudi njim Jimova kačja ikoža dobro priporočilo. O pomoči sprva niso hoteli nič slišati. 328. Indijanci so pripadali plemenu Ararov. Hen je za silo govoril njihov jezik, zato je bil Jimu za tolmača. Jim je prosil in rotil, pripovedoval o stiski svojih tovarišev in o bolni prijateljici. Toda gostiteljev ni pregovoril. Ko je že skoraj obupal, se je zgodilo čudo. Takrat, ko je. pripovedoval o zasledovalcu, možu z brazgotino. 329. Gostitelju je zaigralo zanimanje v očeh. Prosil je, naj mu zasledovalca natančno opiše. Ko sta mu Hen in Jim opisala Brazgo-tinca, je gostitelj odločno vstal. Iz grla se mu je izvil ukazovalen klic in ob njegovem šotoru so se zbrali vsi Indijanci. Gostitelj jim je nekaj ognjevito pripovedoval. Kmalu so se razpršili. 330. »Z vama pojdemo, jaz in vsi moji ljudje!« je pojasnil Jimu in Henu. Ni jima dal časa za začudenje, že so njegovi tovariši privedli konje. Sredi noči so odrinili proti staremu mestu Inkov in jezdili vztrajno, brez besed in brez pojasnil. Jimu se je zdelo gostiteljevo ravnanje čudno, vendar je bil zadovoljen, da ga je uslišal. 331. V misli zatopljen se je Jim večkrat ozrl proti visokemu mestu. Skrbelo ga je, kako sc godi prijateljem. Nenadoma je zapazil, da se je na vrhu gore, tam, kjer je stal visoki straž-ni stolp, nekaj zablisnilo. Najprej je mislil, da se košček kremenjaka blešči v sončnih žarkih, potem pa je opazil, da se bliskanje ponavlja. 332. Pozorno je sledil bliskanju in ugotovil, da se ponavlja v pravilnih presledkih. Spomnil se je Morsejevih znakov in kmalu razbral, da bliskanje poziva pomoč. Dvignil je roko in zakričal: »Naši tovariši so v stiski, prosijo nas za pomoč!« Hen, ki mu je bil prole-:..jr tudi že razlagal o Morsejevi abecedi, je verjel. 333. Svojemu uglednemu spremljevalcu sta, kakor sta vedela in znala, razložila pomen znakov. Vodnik je začel z resnim, nestrpnim glasom priganjati svoje ljudi k čim hitrejši ježi. Kljub nevarnosti in naglici je moral Jim občudovati vzdržljivost in spretnost indijanskih konj, ki so stopali po ozkih skalnih stezicah varno kot po široki cesti.