Postnmt pavnnMMk Izhaja ob 4 zjutraj« Stane celoletno . . MO C mesečno .««*.*« M ■ sa inozemstvo . • bOO » Oglasi za v&ak mm višine stolpca (58 mm) . * K mali oglas; do 80 mm stolpca (58 mm) . t m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko^ Uredništvo: llildoiieeva cest« št Iflft Telefon it 72. Upravnlštvo: lr»sernov* ulica tfii Telefon it. Sfi. Račun kr. pošt ček urada štev. 11.842. Ljubljana, 1. marca. Jutri se sestaneta v Bratislavi češki in jugoslovanski zunanji minister. Po razgovorih v Bukarešti se sedaj na čeških tleh nadaljuje pripravljalno delo za evropsko obnovitveno konferenco in čez malo dni bodo pričela v Beogradu strokovnjaška posvetovanja, kj naj setavijo tudi enoten gospodarski program. Drago nam je, da moremo zabeležiti, da je predlog za skupno pripravljalno delo Male antante izšel iz Beograda. Odkar vodi gosp. Ninčič naše zunanje ministrstvo, je opažati v tem tako važnem resortu več živahnosti in več inicijativnosti. Smemo reči, da j? Jugoslavija zaslužno sodelovala pri akciji, katere uspeh je ogromne važnosti za celo evropsko pozicijo mladih srednjeevropskih narodnih držav, ki so se nedavno združile v Mali antanti ter so sedaj, vsaj za izvršitev velike naloge, ki jo nalaga evropskim narodom program genovske konference, ojačile svojo moč, pridobivši tudi Poljsko za solidarno sodelovanje. Z enotnim programom nastopijo naše države v Parizu in za vsakim predlogom. ki ga stavijo, bodo stale sklenjeno Jugoslavija, Češka, Romunija Jn Poljska. Njihova združena moč bo torej reprezentirala velesilo, ki edino tme upati, da bo mogla priti do veljave napram težini besede starih velikih držav, katerih krog se v Genovi zopet pomnoži na predvojno število s tem. da nastopita tam tudi Nemčija in Rusija. Menda se ne varamo, če smatramo., da stojita v razgovorih naših državnikov v ospredju dve veliki politični vprašanji. Prvo zadeva stališče, ki ga naj centralna antanta zavzame napram problemom, pri katerih se pojavlja na-sprotstvo med Francijo na eni ter Anglijo na drugi strani. V zadnjem času je bilo mnogo govorice o tem, da si je Francija pridobila pomoč Male antanti;. ki da je pripravljena se povsem angažirati za njeno stališče. Padla je iudi že beseda o novj zvezi med_ Francijo in našimi državami, ki bi bila naperjena proti drugi, angleški kombinaciji Anglija. Italija — Nemčija. Proti-usluga Francije Mali antanti naj bi bila pomoč proti dozdevnim angleškim načrtom o donavski federaciji. Potovanje ministrskega predsednika v Pa riz in Lond »n je pokazalo, da mlade narodne države več ne želijo biti pri_ vesek katerekoli velike sile. Zato pač ne dvomimo, da se v sedanjih razgovorih skrbno preizkušajo potrebne taktične poteze, ki bodo omogočilo centralni antanti, da pokaže svojo voljo. vztrajati v enakomernem prijateljstvu z vsemi, ki ta čustva vračaj). Težji je ruski problem. Rekonstrukcija Evrope je v mnogem oziru odvisna od regeneracije Rusije.. To spoznanje je prodrlo povsodi. Toda Rusija je danes takorekoč izobčena iz družbe narodov. Strahovit režim boljševizma, ki žene milijone nesrečnega ljudstva v najstrastnejšo smrt, je povzročil ono razločevanje med narodom in državo, ki tako silno otežkoča obnovitev normalnih internacij&nalnih stikov med evropskimi narodi in Sovdepijo. V sami centralni antanti so bili v tem oziru pojmi še do najnovejšega časa zelo divergentni Toda sedaj prihaja Rusija v Genovo. Ali je mogoče še vztrajati na stališču, ki ga je nedavno zavzel ministrski predsednik Pašič? Češka, politika se že precej ča?a sem približuje naziranju, da baš slovanski nar> di ne smemo več ostati na strani, ko vidimo, da drugi postavljajo Rusijo v svoje velike račune. Ravno dejstvo, da nas ne veže na ruski narod le hladno računajoči gospodarski interes, temveč globokejše čustvo, nas sili, da še enkrat pogledamo, ali je mogoče vztrajati pri dosedanji politiki odbijajoče negacije. Ali smemo pustiti Rusijo, pa naj je stokrat v rokah boljše-vikov, da postane eksploatacijski objekt Nemcev, Angležev? Ali nismo dolžni, da.se vmešamo tudi mi, ki trdno upamo v vstajenje dragega nam naroda, v duliu prave slovanske ideje te r pokažemo, da sme na nas računati? Gotovo je treba skrbno orisati cilj in sredstva naše ruske politike, vendar ravno tako gotovo je, da ta cilj in ta sredstva ne morejo več biti zgolj negativna. Bratislavska konferenca bo morda ravno v obeh označenih vprašanjih prinesla definitivno odločitev, ker je gosp. Beneš na eni strani obveščen o stališču poljske vlade, gosp. Ninčič pa je imel v Bukarešti prilike spoznati nazor romunskih državnikov. Centralna antanta postaja s tem moralična sila. katere be-eda bo v Genovi mnogo odtehtala in s kat&re glasom bo morala Evrona računati Sestanek med Ninčfčem in Benešem v Bratislavi VSEBINA RAZGOVOROV. - NINČIČ ŽE V BRATISLAVI BENEŠ DOSPE ZJUTRAJ. Seja narodne skupščine NADALJEVANJE DEBATE O POSLOVNIKU. Praga, 1. marca (Izv.) Ministrski predsednik Beneš je nocoj odpotoval v Bratislavo, kamor dospe jutri zjutraj. Jugoslovanski minister zunanjih zadev, Ninčič, dospe še tekom noči Posvetovanja obeh državnikov se pričnejo takoj po Benešovem prihodu v palači ministrstva (nekdaj p^.-.či vevškega poveljništva) ter bodo verjetno trajala ves dan- Glavni predmet razprave tvorijo zadeve genovske konference, predvsem pa rusko vprašanje. Ministrski predsednik bo tudi imel priliko informirati svojega jugoslovanskega kolega o podrobnostih svojega londonskega In pariškega potovanja. Se jutri zvečer se vrneta oba državnika domov. O sestanku bo najbrž izdan oflcijelnl komun ikč. Praga. 1. marca. (Izv.) Vsled sestanka drja. Bcneša z dr jem. Nlnčičem Je izgubila beograjska konferenca na svojem neposrednem političnem pomenu ter se bo vršila najbrž le v okviru skupnega strokovnega posvetovanja ekspertov ma le antante. Ministrski predsednik Beneš se sestanka v Beogradu najbrž ne udeleži, ker Je vezan na Prago vsled važnih notranjepolitičnih zadev. Češki parlament se namreč najbrž sestane namesto 28. marca že 15. marca, da reši še pred od Beograd, 1. marca. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine se je nadaljevala generalna debata o poslovniku. Ker vojni minister ni bil prisoten, in še ni podal odgovora muslimanskemu klubu, muslimani niso prisostvovali seji. V debati o poslovniku je poslanec A. Brandner kritiziral poslovniški načrt, češ da ne predvideva ni kake kazni za mini- marca ze io. marca, ua »c yicu uu- .— — r— . . . hodom drja. Beneša v Genuo nekatere' stre, ki ne dajo v odrgnem roku odgo- važne predloge, o kojih se pričnejo sedaj razgovori med strankami, pri katerih mora sodelovati tudi ministrski predsednik. V ostalem pade odločitev o udeležbi vodilnih državnikov male antante na beograjski konferenci na jutrišnjem sestanku drja. Beneša z drjem. Nlnčičem. Bratislava, 1. marca. (Izv.) Ravnokar ob 23.15 ponoči Je prispel minister Ninčič. Na kolodvoru ga Je v odsotnosti slovaškega ministra Mičure pozdravil bratislavski veliki župan dr. Bela. Češki ministrski predsednik dr. Beneš se Je odpeljal Iz Prage ob 21.15 zvečer. Konferenca se prične jutri ob devetih dopoldne. vora na interpelacije. Tudi kazni za poslance za slučaj, da ne varujejo tajnosti skupščine, mu niso všeč in pravi, da je tak postopek proti postaven. Pledira za ustanovitev zunanjega in vojnega odbora. Nato sta govorila posL Miletio in Gjonovič, nakar je bila seja ob 18. uri zaključena. Pričakovalo se je, da bo danes debata zaključena. To se ni zgodilo, ker radi-kalski klub s Stojanom Protičem zahteva, da se spremene nekateri členi poslovnika. Zaradi tega bo odbor za poslovnik imel jutri dopoldne konferenco. Demokratski klub stoji na stališču, da se naj sprejme poslovnik z resolucijo, kakor to predvideva stari poslovnik, a da se potem poedini členi spremene. Konferenca strokovnjakov Male antante SESTANEK V NEDELJO. - NAŠI ČLANL Beograd, 1. marca. (Izv.) Po zanesljivih informacijah se bo konferenca finančnih in ekonomskih strokovnjakov sestala dne 5. t. m. v Beogradu pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Ninčiča. Ali se bo vršila istočasno tudi politična konferenca, še ni znano, kajti Poljska še vedno ni privolila v sestanek četverozveze. teri se je razpravljalo o določitvi ekspertov za konferenco strokovnjakov. Našo delegacijo bo vodil dr. Velizar Jankovic in bo obstojala iz dr. A vrani oviča, ravnatelja Angleške banke in dr. Stojadinoviča, načelnika trgovinskega ministrstva dr. Radosavljeviča, direktorja Uprave fondov dr. M. Todo-roviča in načelnika prometnega mini- stanek četv^rozveze. .rovica in Snoči se je vršila seja vlade, na ka-jstrstva dr. D. Todoroviča. Minister Ninčič o razmerju med Jugoslavijo in Rusijo VMEŠAVANJE SOVJETSKE VLAD E V NAŠE NOTRANJE ZADEVE. Beograd, 1. marca. (Izv.) Po poroči-1 notranje razmere v Rusiji, nasprotno ., , -l i.-„»__m m m sovietska vlada na podlagi lih bukarešicih listov je jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič prod svojim odhodom iz Bukarešte podal novinarjem izjavo o stališču Jugoslavije napram sovjetski vladi in ruskim beguncem. Gosp. minister je izjavil med drugim: »Ruski begunci so bili v Jugoslaviji sprejeti gostoljubno, kar je 'samo rezultat humanitarnega čustvovanja z vojaki Wranglove vojske. Jugoslavija se ni nikdar vmešavala v pa se je sovjetska vlada na podlagi lažnjivih in tendcncijoznih vesti iz Budimpešte, Dunaja in Sofije ponovno vmešavala v notranje razmere naše kraljevine in podpirala teroristično gibanje, kar dokazuje|o nasilne akcije proti kralju in sedanjemu režimu v Jugoslaviji. Tega obdolžujemo sovjetsko vlado in bomo znali tudi za naprej preprečiti vsako podobno akcijo proti naši državi* Iz ministrskega sveta Prepovedan uvoz luksuznega blaga. — Ameriška ponudba za zgradbo železnic. Dijaške štipendije. Beograd, 1. marca. (Izv.) Pred sejo narodne skupščine je imel sejo ministrski svet, ki je razpravljal o uvozu luksuznega blaga. Sklenjeno je, da se za-brani uvoz vsega luksuznega blaga kakor tudi uvoz vsega blaga, ki se v dr-;avi sami producira. Ministrski svet je potem razpravljal o ponudbi nekega ameriškega konzorcija, da zgradi na teritoriju Jugoslavije železniške proge, ako se mu prepusti eksplo-atacijo teh prog za gotovo število let in dobi razen tega sedem- in pol-odstotne rentabilitetne garancije. Konzorcij pa v svoji ponudbi ni navedel, katere proge hoče zgraditi. Zato je mogel o ponudbi ministrski svet razpravljati le v načelu. Naša država bi bila eventualno pripravljena, dati 5 odst. garancije od vplačane vsote ako bi konzorcij prevzel zgraditev ne le prog, ki 6e rentirajo, ampak tudi take proge, ki so za nas pred vsem strv tegično potrebne. Ministrski svet je sprejel dalje referat ministra prosvete o pravilniku za izdajanje štipendij dijakom, ki študirajo v inozemstvu. Ta pravilnik predvideva v glavnem, da dobe take štipendije samo siromašni dijaki z odličnimi uspehi in sicer samo za one šole, katerih v državi nimamo. Štipendije se izplačavajo v valuti države, v kateri dotični dijak izvršuje svoje študije. ZasecJ-nfe sv. sinoda Sremski Karlovci, 1. marca. (Izv.) Danes se je tu pričelo zasedanje sv. sinode srbsko - pravoslavne cerkve. Razpravlialo se bo predvsem o plačah in pokojnini svečenikov in o vprašanju drugega zakona pravoslavnih duhovnikov. Muslimani proti vojnemu ministru Beograd, 1- marca. (Izv.) Med musli mansklm klubom in vlado je nastala napetost vsled neke okrožnice vojnega ministrstva, ki poživlja vojaške oblasti, naj pazijo na muslimanski pokret, češ da je v zvezi z gotovimi inozemskimi akcijami. Vsled tega se nI izvršila že napovedana prisega obeh novih muslimanskih ministrov. Mus'!manski klub zahteva, da vojni minister v parlamentu dotlčno okrožnico, ki jo Je razposlal neki načelnik, de-savnlra. Danes dopoldne Je poklical ministrski predsednik k sebi z—' musliman- skega kluba, Korkuta ln Sarifia, da jih obvesti o vsebini odgovora vojnega ministra na njih interpelacijo. Muslimanska zastopnika se nista zadovo'jila z odgovorom vojnega ministra, temveč zahtevala, da se mo-a popolnoma deavuiratl zaupni akt vojnega ministrstva. In da se mora načelnika, ki je stvar zakrivil, zamenjati. Poslanca sta potem referirala klubu, ki ga njun referat še nI zadovoljil, vendar pa napravil očitno pomirljiv v ir. KRIZA PRI DELU ZA RAZDE-LITEV V OBLASTL Beograd, 1. marca (Izv.) Popoldne je imel sejo pododbor za administrativno razdelitev države. Ker Je pretekel desetdnevni rok, ki Je bil stavljen pododboru za izvršitev pripravljalnega dela, delo še nI končano. Pododbor Je sklenil predložiti zakonodajnemu odboru referat ter mn prepusti« odločitev, aH se naj delo v pododboru nadaljuje aH pa dovrši v ple-numu zakonodajnega odbora. Danes je 23 poslancev radikalnega kluba podpisalo Izjavo, v kateri zahtevajo, da se dosedanji okrugi v Srbiji pretvorijo v oblasti. V slučaju, da se tej zahtevi ne ugodi. Izstopijo iz kluba. Ta pojav čisto strankarske oolitike se sološno obsoja Novi predpisi za devizni promet ODKLANJAJOČE STALIŠČE ZAGREBŠKIH IN LJUBLJANSKIH BANK (Glej tudi članek in prvo notico t rubriki »Gospodarstvo«.) Beograd, 1. marca. V zmislu pravilnika o prometu z valutami in devizami je imela finančna uprava pravico, da potom Narodne banke odkupi eno tretjino vseh tujih deviz, ki jih izvozniki prodajajo bankam. To določbo so nekatere banke zlorabljale na ta način, da niso ponujale Narodni banki deviz takoj, temveč šele kadar se je kurz dvignil Zato je fin. minister odredil sledeče: Vsaka banka mora še isti dan ali najdalj« do 10. ure drugega dne telefonsko ali telegrafsko ponuditi tretjino prevzetih deviz Narodni banki (banke iz Slovenije, Hrvatske in Dalmacije zagrebški filijali Narodne banke). Narodna banka takoj obvesti zavod ali je prevzela ponudeno tretjino ali ne. Cim denarni zavod izven Zagreba dobi obvestilo, mora takoj naročiti svojemu zagrebškemu korespondentu da proda na borzi ostali dve tretjini tuje devize. Ako Narodna banka na ponudeno tretjino no reflektira, je postopati enako s celo devizo. Obračun s komitentom (izvoznikom) se mora izvršiti drugi dan, pri čemur plača Narodna banka svojo tretjino po srednjem kurzu zagrebške borze. Izvoznik nima pravice prodajati < Trr»i m takoimenovane Vzhodne Karelije, to je dežele, ki leži ob vzhodni fin-ski meji, je na ruskem ozemlju in kjer je Finska inscenirala nekako »vstajo* proti boljševikom, v resnici pa pošiljala svoje emisarje v deželo, da jo pridobi od Rusije na. ta ali oni način. Rusi so te »upornike* seveda hitro ugnali, Finska pa .je skušala zadevo spraviti pred forum Zveze narodov, pri čemur seveda ne more imeti pravega uspeha, vsaj v današnjem položaju ne. Po tem neuspehu je stopila v ožje stike z ostalimi malimi državami ob Baltskem morju. Istočasno čujemo izjave vodilnih politikov Litvanije, Letske in Estonske, ki pledirajo ne le za osnovanje ■/.veze Baltskih držav, marveč celo za zvezo s — Švedsko, ki se nahaja na •vpadni obali Baltiškega morja, ali celo za zvezo z vsemi skandinavskimi državami. Ustanovila naj bi se tedaj zveza, ki bi obsegala vse male države, ki leže kroginkrog Baltskega morja, ■i. izjemo Nemčije in Poljske-. gre za agrarno reformo. Delavci in kmetje bodo imeli na deželi največ glasov, dočim bosta po mestih zmagali prvi dve skupini Politične iieieie Tn skladbe starejših Soteponlsfov: rieS-'ga gledafflBa Po tznienem sejanja }b ..... r < t T 1 .v TN _ TM4 Ctsr^l CA tltrtl Tn skladbe starejših Sotaponlsfov: rieS-IrO 5 V (51U mana, Mašeka, Lebana, Volarlča. Da pa . . , „ ! tudi pokaže na prednašanla vredne samo- sumili svojega sina in mati mu je sle- — Habsburzani na madelri. sm mv-, ^ Jz iadnjega ^sa., je dodal drugi i dila v Trst in ga dala aretirati. Pri njem šega Karla, Robert, ki je bil nedavno ope- • ^ vsebuje ^ napeto Qrbčevo »Zdra- t so našli še 4318 lir ter 30.000 dinarjev, riran, ie prošli petek odpotoval v spretn- krasn0 Svetkovo .Svetlo I r>h<. • svoie deianie nriznava. nra- žopet pobegnil ▼ Trst. Starši so takoj sumili svojega sina in mati mu je sle- , a ' Kogoja, Ipavca, Ulovica. Ako bo zani-Madeln. Z njim je,odpoto-, • ' „ „dnstno. nameravata stvu svoje stare matere Marije Terezije z grada Wartegg preko Basela In Pariza v Funcha! na Madeiri. 2 njim je^odpo val zadnji član Habsbužanov iz Švice. — Statistika vojne. »Times* poročajo, da je mednarodni delovni biro končal svoje delo o ugotovitvi števila vojakov, ki so padli med svetovno vojno: Francija ie Imela po tej statistiki mrtvih 1 milijon 500 tisoč, Nemčija 1,400.000, Anglija 1,170.000, Avstrija 1,164.000, Italija 570 tisoč. Poljska 330.000, Amerika 246.000, ! vo Marijo*, krasno Svetkovo »Svetlo i noč* in preredko pete pesmi a Kreka, manje za matinejo zadostno, nameravata prirediti gg. Kogoj In Romanowskl drugo matinejo, s katero otvorita podučne prireditve s sporedi !z literature drugih na Ob'< ' > svoje dejanje priznava, pravi pa, • "i imel namena krasti, ker ni mogel v-icti. da ima sestra doma toliko denarja. Škodo v gledališču je poravnal administrativni ravnatelj gledališča g. Marij Rus, ki je bil za časa tatvine uradno na potovanju v Beogradu. tuTjiivc a Btiuitui i*- iim.i.iwiv ..- >mr uiauuu na pu'\I,^.ju » .rt. rodov. Da bo prireditev Izredna tudi po ; Marija Avbelj, sestra obtoženoa se je ---.....nt«^:;: Ulitn A/t enr1ulttmri'!i .. •*____•___J____J.l. ia ««. svoji interpretaciji, lahko od sodelujočih gospodov pričakujemo. V uvodu bo komponist Marij Kogoj govoril o razvoju slovenskega samospeva in bo zato priredi- tisoč, Poljska 320.000, Amema ^o.uuu, fey ^ pfay ^ instniktivna. Vstop-wcoMJolUVtiJstVd. uo.uw, _ ' nirp ra malln^in V Hnhe v filashetii Ma- da postoji mogudnost jodne nove prijave afere u Bitolju. Izgleda da su u tu aferu umiješani neki radikali.* Tako točno javljeno »novo afero* ima že »Novi Čas*, lepo prepisano iz zagrebškega »Jutarnjega lista*. Drugič javlja »Hrvat, da so v Sisku imeli namep aretirati tri neznance, ker so poli »Priština pade i Skoplje, a Turčin pada ko snoplje*. Toda neznanci so pobegnili. mesto njih so sodeli za mizo trije Slovenci, kasneje došla patrulja je aretirala te tri, jih gnala ne vemo kam, med potjo jih je tepla, »Janezi su nastradali,* pravi »Hrvat*. »Slovenec* ali »Novi Cas* ponatisneta to či-iz.ienio i-irauMjo m * sto zveriženo, nejasno in _ nepotrjeno Ne moremo reči, da bi bilo mogoče vest, in dokazujeta s takšnimi marnja- -*■------—'»•' i—'- mj razne svoje trditve. Glavni namen takšnih vesti pa je zbujanje nezadovoljstva. To se dogaja dan na dan. Revolveržurnali kakor »Straža* gojijo sistematično to hujskanje in namenoma lažnjivo »informiranje* in prepih savanje, drugi listi se zadovoljujejo s tem, da vsaj po večkrat na teden brez kontrole, brez vesti, kar tja vendan hujskajo in navajajo takšne krvave storije, enkrat o Vranglovcih, drugič o žandarjih, tretjič o vojakih, četrtič o financarjih, petič o carinikih itd. Konkretnega pa v njih ne boš našel. Ce kontroliraš te tatarske vesti slovenskih časopisov in iščeš, odkod so prepisane, najdeš originale vesti v Radi-čevem »Domu*, ali v »Hrvatski Misli*, »Jutarnjem Listu*, »Narodni Politiki*, »Novem Čujrao!*, -Balkanu**, osje-škem »Hrvatskem Listu*, in v celi ho-sti prekrasnih listov, ki so danes takšni, kakor so bili takrat, ko so še c. kr. Dispositicmsfondi skrbeli za pravo cr- Rumunija 84.000 in Belgija 40.000. Za ruske. turške in bolgarske številke biro ni mogel dobiti potrebnih podatkov. Vsega skupaj je nad 6 milijonov mrtvih, ne __________ __________vštevši neizmerno večje število civilnih Nova afera. »Zatim je referirano,! v°3"ih j-rtev. _ :>o\a al««. na _ ^ . _ q volltvl novega državnega zadnjem času živah- pripisovati taki zvezi kak večji pomen. Danes se sklepajo politične zve-k v svrho skupne obrambe na zunaj. Te pomoči vzhodne baltiške države, ki so nastale na razvalinah stare Rusije, ne morejo ne iskati, ne dobiti v •Skandinaviji, ker je tej to teoretično nesmiselno in praktično nemogoče, vsaj napram Rusiji, ki prihaja edina v ooštev kot nasprotnik. Ako bo Rusija kedaj mislila na to, podvreči si zopet baltiško obalo, tedaj bo mogla to storiti bodisi da bo Skandinavija proti temu ali ne: tako vsaj je danes razmerje sil. V gospodarskem oziru bi bila morda laka zveza bolj opravičena. Toda tudi glede tega moramo premisliti, da so oaltske države Estonska, Latiška in Litva izrazite tranzitne države, preko katerih občuje Rusija z zapadom. V to .-mer bo tedaj vodno obrnjena njih gospodarska politika. Kar je izven tega okvirja, je lo lokalno, domače Ecospo- •iarstvo, ki pa je spričo majhnih raz-, veno Hrvatsko od Triglava do Franz- , _____'__________T.......t, ....7ln l\^qni;lrll) fthmdmih Vi D - mer zelo enostavno. V koliko bi pa taka stvar v sedanjem trenutku ojačila pozicijo cele skupine in posameznih držav pred vodilnimi državami Evrope, o tem bi bilo treba posebej razpravljati. Označili smo le njen pomen z vidikov daljše dobe trajnejšega stanja. V tem oziru pa moramo naposled še pristaviti, da je obstoj malih baltskih držav, posebno pa Estonije in Latiške odvisen je od dobre volje Rusije. Težko si je predstavljati, da bi ostale trajno ločene od celinskega zaledja, kamor spadajo po svoji legi in gospodarskem Tinačaju. S teh nagibov so jim tudi za-padne države dolgo odrekale svoje priznanje. Njih usoda je odvi-sna tedaj r»d usode celokupne Rusije. Madžarske volitve Volilna agitacija se je na Madžar->kem začela s polno paro. Načrt volilnega zakona je bil predložen narodni skupščini malo pred njenim razpustom, tako da na temeljijo proučevanje zakona sploh ni bilo misliti. Za parlamentarično rešitev !?ga vprašanja je torej preostala le ■ na pot: opozicija se je morala odreči oodrobni debati in načrt se je uvelja- ■ il nekako za kulisami, brez prave Mrlamentame debate. Bethlen je konstruiral volilni zakon, ki ne zadovoljuje niti reakcijonarnih karlistov niti liberalne republikanske desnice, ker Bethlenu ri bilo za kompromise, ampak je hotel preprečiti parlamentarno rešitev tega vprašanja ter uveljaviti volilni zakon po svojem okusu. Betlilenova- volilna naredba zahteva /a, volilce izpolnitev teh - le pogojev: štiri razrede ljudske šole. desetletno .iržavljanstvo, dveletno nastanjenost, dopolnjeno 24. leto starosti, »politična zanesljivost*; pri ženskah pa še Josephstala in bosanskih obmejnih ha-nov. Defetizem se dela na razno načine, z memorandi, agitacijo, emigranti, demagogijo itd. Vedne »nove afere*, škandali in ogorčenja so bistven rekvizit tega prosvetnega dela Če pa pridejo potem tu ali tam resnične in prave afere na dan, je občinstvo otopelo, ker je že vajeno večnega kričanja in niti ne ve, ali ne gre zopet za nove izmišljotine ali pretiravanja. -j- predpust je zmešal našim »opo-zicionalcem* glave še bolj, kakor doslej. »Jugoslavija* nas je pod tem vplivom svojih kulturnih preddelav-cev obdolžila, da smo sovražniki slovenskega jezika, in dodaja danes še drugo senžacijonalno odkritje, namreč da je »nek* naš urednik »nekje* izjavil, da je vesel, da ne zna slovenski, ker mu tega jezika ne bo treba pozabiti... Zali bog tudi ta informacija ni izvirna, marveč jo je »Jugoslaviji* sporočil stalni poročevalec, ki jo je našel v ovojnem papirju, ko je kupoval sir. Odložili smo »Jugoslavijo* z zadoščenjem, da ima slovenščina še vedno dovolj energičnih braniteljov, ki se ne strašijo niti blamaž niti po-tvor za ostro obrambo ogroženega jezika, čeprav ga le pomanjkljivo obvladajo. Pomirjeni smo vzeli v roke »Novi Čas*, v njem smo pa našli trditev, da je ljubljanskega blata kriv — centralizem! Kajti kase so prazue, kritja ni, Beograd ne da! Oho. odkdaj pa naj Beograd zalaga avtonomne mestne zastope z denarjem? To je vendar skrb mestnega sveta! Če je koalirana večina imela denar za zidanje drage nepotrebne palače, bi vendar morala najti tudi kritja za dokla-de uslužbencem in kritja za očiščenje vsaj najbolj blatnih prehodov na cestnih križiščih? Toda koalirana večina se za vse to ne briga. Centralizem je kriv, pa basta. — Presneti predpust! predsednika se v no razpravlja v Nemčiji. Dasi funkcijska doba sedanjega predsednika Eberta še ne poteče, se smatra vendar zagotovo, da se bodo nove volitve vršile že tekom letošnjega poletja Med številnimi kandidati za predsedstvo se navajata med drugim tudi imeni feldmaršala Hlndenburga in bivšega nemškega prestolonaslednika. — Republikanska odlikovanja t Avstriji. Avstrijska vlada je predložila narodnemu svetu zakonski načrt o uvedbi tretjega republikanskega odlikovanja. Od dosedanjih dveh odlikovani Je namenjeno prvo za splošne zasluge za avstrijsko republiko, drugo za zasluge na polju rešilne in gasilne akcije, to tretje pa naj bi bilo nagrada za karikativne zasluge, zlasit za one v službi Rdečega križa. Prosvefa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Četrtek, 2. marca: »Gardist*. Izv. Petek, 3. marca: Dramska predstava v opernem gledališču. Sobota, 4. marca: »Svet*. A. Nedelja, 5. marca: Popoldne ob 3. uri »Vražja ženska*. Izv. Zvečer ob 8. uri »Hamlet*. Izv. Ponedeljek. 6. marca: Zaprto. Torek, 7. marca: Dramska predstava v opernem gledališču. Opera. Četrtek, 2. marca: »Cavalleria rustica- na», »Piesna legendica*. B. Petek. 3. marca: »Žlahtni meščan*. E. Sobota, 4. marca: »Madame Buterfly». D. Nedelja, 5. marca: »Faust*. Izv. Ponedeljek, 6. marca: Zaprto. Torek, 7. marca: »Žlahtni meščan*. C. niče za matinejo se dobe v Glasbeni Ma ticL Sedeži po 15, 1?, 10, 8 In 6 Din. — Spored na letakih. Razstava otroških del, o kateri smo svojedobno poročali in za katero je tudi med Slovenci mnogo zanimanja, se je morala preložiti na september. Vršila se bo takrat gotova Opozarjamo znova si. učiteljstvo in starše, da zbirajo risbe in sploh dela naših otrok, kl pa morajo biti popolnoma samestaina in brez vpliva starejših oseb Izvršena. Natančnejša navodila bodo priobčena pravočasno. Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani, Flori lanska ulica 27/1. V soboto dne 4. marca ob osmih zvečer Meškova drama »Pri Hrastovih*, k! je bila zadnjič razprodana. Mladini do 14 let vstop ni dovoljen. V nedeljo dne 5. marca ob treh popoldne Sch6nthanova veseloigra »Gospod senator*. Pri obeh predstavah sodelujejo najboljše mod. Predprodaja vstopnic v petek ln soboto v šentjakobski knjižnici od 5. do 7. ure zvečez. Šport MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Četrtek, 2. marca: Tolstoj - Milčtnski: »Kier ljubezen tam bog*. — MUčinski: »Volkašin*. A. • • • Smužarstvo: Pri krasnem vremenu — toplomer je kazal 20 stopinj C v soln-cu — se je v nedeljo vršila na Semme-ringu smučarska skakalna tekma med avstrijskimi deželami Izidi so nastopni: 1. Solnograška, 2. Štajerska, 3. Dunaj.— Pri skakanju posameznikov je dosegel jDeutsch in Bad Gasteina 3fi metrov, Scbrimpel iz Prage 32 m in Badacher iz Muhlbacha 32 in pol metra. Te distan-ce. ki so zelo doore, je po tekmi prekosil Rucker iz Gradca, ki je skočil 44 metrov. Vendar pa se ta skok ni mogel pripoznati, ker si je Rucker pri padcu pomagal z roko. Občni zbor Športne zveze se vsled nepredvidenih zadržkov prelaga na dan 25. marca, zborovanje delegatov na 24. marca Dnevni red in kraj neizpreme-njen. — Tajništvo Športne zveze. Jagoetovanskl kolesarski podaavez za Slovenijo sklicuje izredni občni zbor na dan 12. marca ob 10. uri dopoldne v pisarni Športne zveze, Ljubljana, Narodni dom, z edino točko dnevnega reda: Volitev novega odbora. Nogomet: Prvak Severno Nemčije je ■ postala »Spielvereinigung Fiirth*, ki je i premagala I. F. C. Nurnberg z 2 :1 (0:1). Avtomobilizem: V bližini Barcelone ca ob osmih zvečer v veliki dvorani Mestnega doma Jiraskov večer. Preda val bo dr. Ivan Lah »O zgodovinskih sli dopustil---- lišča bodo zgrajene velike tribune. Upa-j jo, da se otvori ta avtodrom že v no-I vembru t. L — Tudi v Franciji je bilo val PO ar. ivan ....... —■ ; vempru i. i. — iu«, » ....^.j. kah. osebah in krajih v romanih Alojzija: ;z^eiar)ih že več projektov za zgradbo Jiraska*. Preko 120 skioptičnih slik_ takih dirkališč, vendar pa se ni še no- .___.___i«..:,.;. nrpHavatplia. Jlra-U..j._ :___J.l v Tt.lli: ..ifldr^v,in rrrni- pričevanju odpovedala. Obtoženca je zagovarjal dr. Brejc. Senat je stavil porotnikom glavno vprašanje glede hudodelstva tatvine iz zaklenjenega prostora v znesku nad 40.000 kron. Predlog zagovornika, da se stavi kot dodatno vprašanje, je-li obtoženec izvršil svoje dejanje v času. ko je živel s sestro v skupnem gospodinjstvu, je bil odklonjen. Porotniki so soglasno potrdili "lavno vprašanje glede hudodelstva tatvine, toda iz nezaklenjenega prostora. Senat je obtoženca obsodil na 3 leta težke ječe, poostrene s postom in trdim V> ščem vsakega četrtleta. Tajna obravnava proti Josipu Hafnerju zaradi hudodelstva posilstva, j« vsled pomanjkanja prič preložena. Zeleznliarii! Na konferenci, Id se je vršila ▼ Beogradu in pri kateri so bili zastopani zastopniki industrijske, obrtniške, trgovske in delavske zbornice ter zastopniki vseh železničarskib organizacij, se le razpravljalo o zahtevah železničarstva in o stanju prometa v naši državi ter o načinu ta promet dvigniti in pripomoči uslužben-stvu do izvojevanja njihovih zahtev. V svrho Informacij, v koliko In kako se namerava ugoditi železničarskim zahtevam, se Je določilo na seji vrhovnega sveta koalicije v nedeljo dne 26. iebro-arja 1922. ob 15. ur! v »Hotelu Bajlom* v Beogradu, da gredo v ponedeljek dne 27 februarja k ministru saobračaja predsednik Stanojevič, Nachtigal in Slavec i i Maribora, Pavllč iz Sarajeva ter Korošec in Beltram iz Ljubljane. V avdijenci pri g- ministru Staniča so dobili poročilo, da skrbi in dela g. minister, da se ugodi vsem stavljenim zahtevam železničarjev ter ponovno povdarjal, da so stavljene zahteve opravičene. Povedal je, da je dobil 15 milijonov dinarjev kredita za nabavo potrebnega materijala za obnovo in zboljšanje železnr ter zidania stanovanj za uslužbence. Nadaile Je izposloval privoljenje celokupne vlade ter soglasje finančnega odbora, da doM kredit 39 milijonov dinarjev za obleko železničarskemu osobju, ki ima zakonito pravo In odpomoč za obleko vsem tistim uslužbencem, ki morajo nositi službeno obleko, nimajo pa prava | na isto. . . Ko je bil minister opozorten, da s<3 mora dati nujno tudi vsemu delavstvu odpomoč, sicer ne morejo organizacije nosit! nikake odgovornosti za red in di-sciplir.o, le odgovoril, da za delavstvo nt voullclli ----------, us'užbenstvu, naj bolj vestno in pridno dela, da se bodo dohodki železnic zvišali. nakar mu bo mogoče tudi delavstvu položaj izboljšati. Povedal je, da jc ^ enem narodnem poslancu informiran, ds pojasnjevalo izvajanje predavatelja. Jira-!he(jen j^-edeL . — sek je nam Slovencem že znan po roma- i ,jjt{ dva avtodrom a nih »Psoglavci. in »Filozofska historiia*, > - - - —— ki sta obe že izšli v slovenskih prevodih. Kdor se želi seznaniti z največjimi momenti češke zgodovine in spoznati kraje, ^ kjer so se ti dogoditi dogajali, naj ne za- I mudi tega predavanja. Vstopnina je pro-. stovoljna, čisti dobiček prireditve je na-; menien jugoslovenskim visokošolcem v j češkoslovaški republiki imata že svoja avto mobilna dirkališča i Bzpred ljubljanske porote GLEDALIŠKA TATVINA. ! sledica skrajno slabega stanja železnic i in brezglave železniške uprave, ne pa i osobia, ki vrši službo še preko po pra-= vilniku določene mere in tako vestno, da } ne more Imeti za pasivni odpor uslužben-' stva ministrstvo prav nikakih konkretnih dokazov. Značilno je, da je začuti! potre- UUI(.HUMIH« ---- -.......— ; Porotnemu senatu je predsedoval vče- bo g. minister povedati, da je opunomo- jškoslovaški republiki. . .. ;raj dvorni svetnik dr. O. Papež, votanta ; za slučaj štrajka ali pasivnega od- Prva poučna matmela Romanovi-1 ^ ^ 6vetnik dr. Lajovic in okrajni ; oora se poslužiti vseh zakonitih sred-Kogoj), ki se vrši v nedeljo ob enajstm, Gradnik, državno pravdništvo zjutraj v dvorani FUhaI namestnik držaW pravdni- obsega šopek slovenskih «®owev», ' ^ Vehovar. jih javnost se m slišala skoro ao zaenje , _ . ........... ga. Marij Kogoj hoče s to matinejo dati primsr, kako bi se imeli delati vzpored! naših koncertov. Namesto da bi vzel pevcu priljubljene In znane pesmi, je napravil program in poiskal temu programu primernega Interpreta. Ker se na koncertih pojejo po večini le ene in iste skladbe, je podal Kogoj vzpored, ki naj bi Javnost spoznal še z drugimi skladbami iz literature slovenskega samospeva. V pre-pričanlu. da slovenska javnost mnogo premalo pozna našo glasbo v obče, in potemtakem tudi ono iz preteklosti, je pritegnil vzpored del programa, ki obse- Prvi se je zagovarjal Alojzij Avbelj, zaradi hudodelstva tatvine. Obtoženec je bil zaradi tatvine že petkrat predkazno-van. Leta 1920 je bi! od porotnega sodi-'ča kaznovan na pet let težke ječe. kot jetnik pa je pobegnil iz zapora in šel v Julijsko Benečijo, kjer se je preživljal kakor pravi, z denarjem svojih prijateljev. Kmalu pa se je zopet vrnil domov in v noči od 20. na 21. apiila prišel na stanovanje svojih staršev, kjer je ukradel svoji sestri, ki je gledališka blagaj-ničarka v času, ko nobenega ni bilo do- ma 72.000 kron, ki so fcile^last. narodne- Vrhovno vodstvo koalicije. pora se poslužiti vseh zakonitih sredstev proti uslužbenstvu. Zastopniki vrhovnega vodstva so dobili vtis, da se vkljub vsemu opravičevanju zanaša & minister saobračaja še vedno več na zakon o zaščiti države kakor na Izvrševanje dolžnosti, ki iih Ima železniška ln državna uprava napram svojim uslužbencem in podanikom. Na vprašanje, do kedaj bo moralo še čakati delavstvo, da sc stavljenim zahtevam ugodi, Je odgovori g. minister: Ako se bo promet redno vršil in dohodki povečali, se bo v jeseni t L »že* lahko dalo odpomoč, da bo pa g. minister v zakonodajnem In finančnem odboru delal na to, da se bo delavstvu, če bo le mogoče, že poprejc ugodilo. — š*ekrolog „Vesni" Saj smo slutili, da bo tako. Komaj smo se razveselili, ko je vzrasla in vzcvela, že ji moramo .pisati nekrolog. sia je in morala iti isto pot, katero so ili vsi njeni predhodniki, kaker »Jsž*. *0sa>. Gča iz želje, podpirati dobro stvar amnak naroča le, kar rabi za domačo potrebo. A te potrebe enostavne. nuna da bi se aboniralo na ilustriran ali znanstven list. To potreb čuU o le redko sejani. Kak uradnik, proffeor učitelj najde vkljub grozeči praznot, y himno zabavljalko, čim se kdo osoko-Ii, da ustanvi novo revijo. Zabavlja se v kavarnah in gostilnah, na promenadi, doma, v vlaku, zabavlja se po-vsodi. kjer Slovenec sreča Slovenca. A tisti zabavljači se trkajo seveda na svoia kulturna prsa ter ponosno povzdigujejo našo kulturo nad balkansko. Tudi mi smo ponosni na slovensko kulturo. Ponosni smo na naše junake duha, ki kljubujoč meglenemu filfetej-stvu. ki jih obdaja z vseh strani, izdajajo slovenske knjige, slovenske skladbe, komponirajo opere, skladbe za veliki orkester, ilustrirajo knjige itd. a vso to za honorarje, ki so vse prej kot primerni. A čt merimo slovensko kulturo po naših zabaviščih, potem je pač nismo prav nič vc.-c!i. enkrat čisto in odkrito reprodukcijo -- »Jngoslovenske* kli-šarne za sedaj še ne moremo smatrati kar moramo rvvvAd-lli ooiiro w . . —--. . . . Predpostavljajmo. da odgovarja šte- domačim zavodom, saj je v niej razun vilo nSnikov ua kako kultunio re- imena in denarja od kemikahj do vl£ številu naročnikov j stroja, od pomočnikov do vodje vse na podobne publikacije pri Nemcih m j nemško —. Francozih. Vzemimo kot bazo svojemu j Ostane le ena pot, a to pot, k, nam računu, da znaša odstotek inteligence pri nas in pri imenovanih narodih 1, a da naroČnie isto ilustrovano revijo najmanj 2-5% vseh inteligentov. Ako nadalje predpostavljamo, da je Slo- ______* C\r\r\ aaa je bila zaprta skozi stoletja, nam odprlo narodno ujedinjenje. Sedaj jo na na*, da nastopamo inicijativno. Ljubljana bi lahko postala jugoslo-venskj Leipzig, če je resnično geslo o nacuina preaoosiavijauiu, *«■> r- — VBUSM — J- ------- = vencev 1.200.000. Nemcev 60. a Fran- J slovenski podjetnosti in o slovenskem c oz o v 40 milijonov, bi znašalo mmi-, organizacijskem talentu. .. * ____vw,- snn i . .. « vanje zAnoieio unfeono nrietno " slovenske! Stvar ima še drtteo ozadi^ in to malno število naročnikov pn nas 300, pri Nemcih 15.000, pri Francozih 12 tisoč. Ta števila morda tudi približno odgovarjajo vsaj razmeroma. A tudi če jih pomnožimo s Številom S, nam dokazujejo z neizprosno logiko, da je pri nas vsak poskus, izdajati revijo z izvirnimi ilustracijami nemogoč. K A jezik? S samoslovensko revijo ne bomo prodrli. A morala bi biti tudi — slovenska Slovenskih člankov se ne bo nihče branil, ako delamo sporazumno s Srbobrvati. Če po gornjem ključu povišamo na- borno lahko še bolj ponosno trkali nu prsa, videč, da naša kultura ni nave-> zana na preozke meje Slovenije. Samo v tej smeri bodo v bodoč« uspevali eksperimenti, kakor so bili gori našteti. Priznajmo odkritosrčno: vei ti listi so bili eksperimenti in to ponesrečeni, kajti v&j so živeli od požrtvovalnosti sodelujočih, a ta požrt<. vovalnost ni mogla biti trajna, — kajti pisatelji in umetniki imajo želodce. če torej stojimo ob grobu prerano preminule »Vesne*, si bomo kmalu otrli solze, uvidevajoč, da je »Vesna? nosila smrtni kal že od rojstva v so« bi. Menimo pa. mogla iz groba vstati in nanovo oživeti, če bi ji vcepili Bveže jugasl ovenske krvL In hoc signo vinces, »Vesna* in sl-> vensl% kultura sploh! —e— izvirnimi "ilus&acijami nemogoč. K po gernjem temu nride roman tkan v- zavoda alnimum narnfimtov od nn VcJM Mfiratenla papirja in povišan/o! * Reorganizacija policije. V mWstrstvu ; ^ Požax „ je kmalu razširil na « X » f Z7'Lf 1 notranjih zadev se vrše priprave xa reor- hlijEni ki je bil tudi natovorjen ^^atVo^traJT^^ Policije v vsej na£ državi Ka- (. uslužen« so hitro • PoSsr vm agnMm di farnem feo- jlodvoru. V nedeljo popoldne se je na j državnem kolodvoru v Zagrebu vnel va-_ - je kmalu razširil na bil tudi natovorjen Aru. / mrtrm dnZvelta » lutro* za Ju- 'kor poročajo iz Beograda, predvideva na- od n e& vagona ter ju zapeljali na %LTZsiSoT^mn\lo ju'»|« K*-izaeije dr& L Seno je zgorelo; tudi oba vv inozemstvo pa 13 Din (52 K). V nadrobni polici* po mestih rnjpo deieU. Polici* io spremembo upoštevati. UPRAVA -JUTRA*. prodaji je ostala cena za navadne števil- j glavnih Ml ta "^Zečtšltne ke nedzpremenjana (50 par), fe številke sjseben način. Orožniki bijnogli p«Jat,te prilogo, torej zlasti nedeljske, bodo ve-i odsluženi vojaki-kadrovcimaiceraele Hale odslej 1 Din. Prosimo p. n. narodni- ] potem, ko absolvirajo oroimško solo. ke. da blagovolilo prt obnovitvi naročnine a Nemščina pri davkariji Finančna de- | legaci ja v Ljubljani je dovolila maribor-iskim Nemcem na njihovo prošnjo, da smejo davčne napovedi sestavljati tudi v nemškem jeziku, a brez posredovanja notarjev ali odvetnikov, ker ti morajo obvladati oba jezika. * Dimnikarska stavka je izbruhnila včeraj v Ljubljani. Pomočniki zahtevajo v I. razredu 700 K, v n. razredu 800 K in v HI. razredu 1000 K tedenske plače. * Premog za železniški promet Železniška komisija beograjska je poslala posebno komisijo v Bolgarijo, da v Per-niškem premogokopu nakupi 200 vagonov premoga v svrho ureditve železniškega prometa v južnih krajih Srbije. Tudi kontingent premoga iz Trbovelj se zviša od 240 na 300 vagonov dnevno. * MedzavezniSki invalidski kongres v Beogradu. Ministrstvo za socialno politiko je prejelo iz Pariza obvestilo, da se vrši meseca junija letos v Beogradu med-zavezniški invalidski kongres. * Prijatelji šole. Z Jesenic nam poro- * P, n. dopisnike z dežele, ki nam poročajo o raznih prireditvah in dogodkih iz svojega kraja, nujno prosimo, naj nam pošiljajo svoja poročila takoj po dogodku, ker po cel teden ali še več starih vesti noben moderan dnevnik ne more objavljati Pot3m hod o tudi prenehale vse tozadevne pritožbe, ker hitra, točna in kratka poročila bomo lahko priobčevali vedno sproti, * Ekspozitura zagrebškega francoskega konzulata v Ljubljani. Prihodnje mesece se otvori v Ljubliani ekspozitura francoskega konzulata v Zagrebu. Za vicekonzula bo imenovan sedanji konzularni uradnik v Napolju g. Flache. * Beograjska «Demokratija», glavno glasilo demokratske stranke, se bo temeljito reformirala. Glavno uredništvo prevzame dr. Radoje Jovanovič. Zaradi tehničnih priprav glede preure,-ditve lista in tiskarne bo < Dem okra ti-ja* za nekoliko dni prenehala izhajati. Pozneje pa izide v povečani obliki. * Gospa Fanči Jelene f. Sinoči je umr-fa v Ljubljani po dolgotrajnem bolehanju gospa Fanči Jelene, soproga ravnatelja meščanske šole in člana viš. šolskega sveta g. Luke Jelenca ter mati našega urednika g. Vit Jelenca. Smrt jo je iztrgala iz ljubeče rodbine v 55. letu starosti. Blag ji bodi spomin, žalujoči 'odbini pa naše sožalje! " Imenovanja v državni službi Rudarski komisar Ernest Cuček je imenovan rudarskega nadkomisarja pri državnem premogovniku v Velenju, Leopold ArmiS, absolvent geometrskega kurza na Š.ehni5ki visoki šoli v Brnu, pa za geo-nsetra v 11. činovnem razredu. Službeno mesto mu določi delegat ministra financ v Ljubljani * Sprememba v vodstvu tiskarn«. Dosedanji dolgoletni ravnatelj »Narodne tiskarne* v Ljubljani, g. L Verbajs je odšel s 1. marcem v pokoj. Njegovo me-~to je prevzel dosedanji faktor g. Jezer-šek. * General Wrangl v Beogradu. Iz Beograda nam poročajo dne 1. marca: Na tukajšnjem ruskem poslaništvu pričakujejo še danes prihod generala Wrangla, komandanta krimske armade. General prihaja iz Carigrada b parobrodom preko Soluna ter ostane v Beogradu štiri ini, da se pokloni kralju. Potem odpotuje v Sremske Karlovce, kjer mu je aoločeno bivališče v graščini rodbine Dundjerski. Od časa do časa bo general Wrangel nadziral svoje čete v Jugoslaviji in Bolgariji. 0 Smrtna kosa. V Litiji je umrla ga. ifarija Lajovic, mati sod. svet in ekla-latelja Antona Lajovica, trgovcev Maksa in Frana Lajovica, tovarnarja Mi-livoja in ravnatelja Albina Lajovica. Pogreb bo danes ob 16. url V Ljubljani je amrl g. Viljem Hrovat revident bivšega aadzorništva užitnine. Blag jima spomin! ■ • V Ljubljani se mudi te dni kakor se ftam poroča, prosluli idrijski katehet Os-«ald, ki je še v splošnem žalostnem spominu zaradi svojega protinarodnega delovanja pred in med vojno. Čudno je, da io mogel dobiti potno dovoljenje, ko delajo naša oblastva mnogokrat celo narodno zavednim rojakom iz neodrešene domovine velike težkoče. čajo. Tukajšnji špediter g. A. Trifkovič Gospodarstvo PROTI ŠPEKULACIJI Z DEVIZAMI!^V IN VALUTAMI. Dopolnilo k pravilniku za promet z devizami in valutamL je nabral med svojimi znanci-Srbi vsoto 448 dinarjev za naknp »Srbohrvatskih čitank* za šolarje tukajšnje osnovne kakor tndi meščanske šole. — G. Franc Urb, blagajnik podružnice kluba »Soča* je pa dal za revne učence osnovne šole 200 kron kot dar čistega preostanka zadnje veselice, ki jo je priredil klub «Soča» pri Mesarju na Jesenicah. — Vsem iskrena hvala! Da bi našla požrtvovalna moža še mnogo posnemalcev. * Zvišanje telefonske pristojbine v Avstriji S 1. marcem se je zvišala telefonska pristojbina v Avstriji V prometu * Jugoslavijo bo stal do Maribora, Ptuja in Zidanega mosta en razgovor 5 francoskih frankov, do Ljubljane, Zagreba in Slavonskega Broda pa 6 fiancoskih frankov, oziroma 3600 avstrijskih kron. * Iz Brežic nam pišejo: Pri nas obstoji »Olepševalno društvo*, kateremu polagamo na srce, naj vpliva na. cestni odbor, da glede poti ob Thiervjevi kleti končno vendarle kaj ukrene. Kako naj pa prihajajo v mesto okoličani, ko morajo nizdol v vodo, potem pa zopet kvišku po cmačjih glavah*. Ali naj se popravi pot, ali pa zgradi potreben^ most. O projektu se razpravlja ie dokaj časa, a doslej brez uspeha. * Iz Ribnice nam poročajo*. Pod imenom Japonska noč je priredil ribniški Sokol krasno uspelo predpustno zabavo. Udeležba je bila ogromna, za kar gre v prvi vrsti zahvala reklami, ki jo je naredil prireditvi g. pridigar, ki jo je omenjal v cerkvi. Proklinjati je hotel, pa je blagoslavljal. Sokolov blagajnik mu lahko zapiše zahvalno pismo. * Otvoritev telefonske centrale v Pristavi Pri pošti Pristava je bila te dni otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet * Nove mezde stavbinskih delavcev. Prejeli smo: Odsek gradbene stroke v Zvezi industrijcev v Ljubljani, ki obsega vsa podjetja te stroke v Sloveniji, je na novo določil mezde stavbinskih delavcev, to pa enotno za vso Slovenijo. Nove mezde so stopile v veljavo začetkom meseca marca in znašajo na uro: 1.) Polirji (običajno z mesečno plačo) 18 do 25 K; 2.) preddelavci 14 do 18 K; 3.) zidarji, tesarji 11 do 16 K; 4.) težaki 7 do 11 K; 5.) mladostni delavci pod 18 let 5 do gona sta popolnoma uničena, • Požar v Franzovem parorallno v Mar riboru še vedno ni ponehal ker se nahajajo v skladiščih še velike zaloge moke in žita. Gasilci so stalno na straži tako da je vsaka nevarnost izključena. Katar strofa ima že svoje posledice. Znani bogataš Scherbaum, Ustnik paromlina. je namreč že zvišal ceno moke od 19.80 na 23.50 kron. Pričakujemo, da bodo oblasti napravile konec temu brezstidnemu izkoriščanju ljudstva. • Tramvajska nesreča. Na tramvajski progi med državnim kolodvorom in Jela-čičevim trgom v Zagrebu sta v nedeljo vsled goste megle trčila skupaj dva tramvajska motorja. Pri tem je bilo ranjenih šest oseb. Šoferja obeh motorjev sta bila aretirana, ker se nista ravnala po tramvajskih predpisih za slučaj megle. • Nezgode. Vsled nesrečnega padca po zledenelih tleh so si zadnje dni zlomili roko dninar Edvard Rihtar iz Rožne doline, Jernej Marescbi. zidarski mojster v Loškem potoku in Josip Turšič, posestnikov sin iz Brezovice, nogo pa dveletni Joško Lenarčič, posestnikov sin iz Tomišlja. , • Nesreča, zločin aH kaj? V nedeljo popoldne je odšel železniški uradniški pripravnik Anton Perko, doma iz Kranja, v večji družbi iz Maribora v Lim-buš. Ker se od tedaj ni več vrnil v urad, so njegovi tovariši povprašali na njegovem stanovanju, kjer pa so izvedeli, da se še ni vrnil Iz Limbuša. O dogodku sta bila obveščena tudi orožniška postaja v Limbnšu in mariborsko policijsko ravnateljstvo. Čudno je, da družba Per-kota sploh ni pogrešala. Ni izključeno, da se je Perkotu pripetila kaka nesreča ali pa kaj drugega. Lep prijatelj. Eržen Ivan. posestnikov sin iz Most pri Ljubljani je s svojim prijateljem, delavcem Francetom Urban-cem, popival v gostilni »Pod lipo*. Ker ie postal Urbane kmalu nadležen, ga je Eržen, da prepreči prepir, prijateljsko izvabil iz gostilne. V zahvalo pa se je Urbane zakadil v njega ga podrl na tla in ga potem še z nožem sunil v levo roko. Eržena so odpeljali takoj v vojaško bolnico, kjer mu je službujoči zdravnik nudil prvo pomoč. o Z nožem v trebuh je sunil delavec Ivan Janež iz Babnega polja v prepiru svojega tovariša Franca Mlakarja, ki so ga morali prepeljati v Ljubljano v bolnico. Objave * Shod za moralni preporod. Kakor ne- j 7 K; 6.) delavke 5 do 7 K: 7.) vajenci davno v Ljubljani, se bo dne 12. marca vršO v Mariboru velik ljudski shod za moralni preporod. Shod ima namen, da propagira potrebo odločnega odpora proti nevarni demoralizaciji, ki danes ogroža vse plemenite vrednote našega naroda. Shod se vrši v kazinski dvorani * Zakon o sodnikih. V komisijo za sestavo zakonskega načrta o sodnikih so poklicani kot člani: višjesodni svetnik dr. Keršič iz Ljubljane, člana kasacij-skega sodišča v Beogradu Dimitrije Bog- 8 do 11 K. Sicer ostanejo v veljavi sedanja splošna določila. Po finančnem zakonu iz leta 1921 se delavcem odteguje dohodnina od tačas izplačanih mezd. ne ps po letnih prejemkih iz leta 1921. Vendar se prepušča podjetjem, da postopajo po lastnem preudarku, ali in kako da odtegujejo dohodnino. • Z maskerade Ljubljanskega Sokola. Poročajo nam: Prvo darilo na Sokolovi maskeradi je dobila gospodična Kasteli-eeva. Maska, oziroma fantastični rokoko- danovič in A. Popovič, svetnik stola sed- j kostum je bil izvTšen v tukajšnjem ate-morice v Zagrebu Sima Lucarič ter taj- |jeju §are, idk v ministrstvu pravde I. Tušina. j » l<,v na divjega prašiča. Predvčeraj-• Zdravstveno stanje v Ljnbljanl Gla- šnjim se je priklatil v neposredno bliži-om uradnega zdravstvenega izkaza se no Zagreba divji prašič, ki pa jo je kma- *om uradnega zdravstvenega je v dobi od 19. do 25 februarja v mestr ni občini ljubljanski narodilo 25 otrok, umrlo pa 14 moških in 11 žensk, torej skupaj 25 oseb. Kot smrtni vzrok navaja izkaz v petih slučajih jetiko. v štirih pljučnico, v štirih srčno hibo, po 1 slučaj življenske slabosti; zastrupljenja rane in raka ter 9 slučajev drugih naravnih smrtnih vzrokov. Prijavljen je bil v tej dobi 1 slučaj obolenja na škrlatici. • Avto-promet Maribor-Gornja Radgo-fla. Avtomobilna družba Maribor-G. Radgona je otvorila dnevni promet na imenovani progi Družba jo imela dosedaj na razpolago tri avtomobilo, nabavila pa si je še dva salonska. Avtomobil odhaja iz G. Radgone ob 6. uri in prihaja v Maribor ob 9. uri, iz Maribora pa odhaja ob 14. uri in prihaja v G. Radgono ob 17. url Vmesne postaje so Sv. Marjeta, Sv. Lenart Sv. Trojica in Ivanjci. Cena v eno smer 160 K, naprej in nazaj na 520 kros. divji prašič. Iu zopet odkuril proti Slemenu. Govori se, da je prašič pred meseci utekel iz hleva nekega posestnika pri Sv. Duhu ter d3 je vsled bivanja v gozdovih Slemena popolnoma podivjal Dotični posestnik je razpisal nagrado 4000 kron za onega, ki bi ujel ^svobodoljubnega* prašiča. * Poneverba pri «Transjugo» d. d. V Gradcu je bil prošlo nedeljo aretovan blagajnik zagrebške transportne dražbe »Transjugo*, Kari Haupt ki si je na škodo družbe prisvojil 84.000 kron gotovine ter potem s ponarejenim potnim listom pod imenom Josip L&ffler pobegnil v Gradec. Ka podlagi brzojavne tiralice ie ba v Gradcu aretovan. Od poneverjene vsote je imel Se 66.000 kron. • Vohun. V Osijeku je bil te dni aretiran veleposestnik Akoš filajher iz Ba-ranje, kl je osumljen, da je vohunil na korist Madžarske. Izročen i« bil sod»3ču , v Somboro- • Glavna skupščina osrednjega društva geometrov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se vrši dne 12. marca t 1. ob desetih dopoldne v veMki dvorani magistrata v LJubljani. Društvo geometrov, sekcija Ljubljana, opozarja svoje člane na ugodnost polovične vožnje na Južni in državni železnici, do katere Ima vsak član pravico na ta način, da velja enosmerna navadna vozna karta II. ali III. razreda vseh potniških vlakov In pri br-zovlakih št. 14—13. žigosana z mokrim postajnim žigom tudi za vožnjo nazaj, če se udeleženec Izkaže pri blagajni in v vlaku z društveno izkaznico. Popust ve-Ha le v dneh IU 12. in 13. marca t 1. • Podružnica SPD za kranjskogorski okraj vabi na svoj redni 14. občni zbor, ki ga priredi dne 5. marca t 1. ob pol desetih dopoldne v hotelu »Triglav, na Jesenicah. • Oblikujoči umetniki v Zagreba vabijo potom Udruženja svoje slovenske kolega na Ateljerki večer, kostimi-rano zabavo, katera se bo vršila dne 3. marca t I. v prostorih »Musik-halla*. Kdor bi se hotel udeležiti nai se prijavi pred odhodom pri tajniku Udruženja. g. Santlu (Tehniška srednje šola), kjer dobi potrebno izkaznico. Vstopnina 120 K za osebo, ki se pobira v svrho zidanja ateljejev za mlade umetnike. • Slovenski del Narodnega Ženskega Saveza opozarja še enkrat na predavanje, ki bo nocoj ob osmih zvečer v ljubljanskem Mestnem domu. Tema: »Temeljni kamni zaščite dece*. (Sestavil dr. Matija Ambrožič.) • Vjbor Če&koslovenskč obče u Ljubljani svolava dne 4. brezna t. r. o 8. hod. večerni v restavraci Narod domu ržd-nou valnou hromadu. Vzhledem na dule-žitost' predporad o všesokolskem sletu se čtenove zvlaštč damv zvou by se v plnem počtu dostavili. • Karol Grgič. bivši finančni uradnik v Trstu, stanujoč v u'lci Manzoni št 2. sedaj se nahajajoč v državi SHS, je napro-šen poslati svoj sedanji nas'ov bratrancu Josipu Orgiču, Prosek 59, Trst (Italija). • Za glodajoče dijake na Češkem so nadaije daroval! gg.: dr. Janko Babnik, dvorni svetnik, 800 K: dr. Novak 400 K; dr. Pire 400 K; dr. 2irovnik 400 K; gospodična Ilešič 50; gospa ravnateljica \Vesncr 200 K; dr. I. Tavčer ml. 400 K; dr. Stare 100 K; dr. Kobal 400 K: dr. Lavrenčič 400 K: neimenovan 160 K; dr. Vrtačnik 100 K: dr. Šubic 400 K; dr. Puc 400 K; dr. Kuhelj 400 K: dr. Kreč 400 K; dr. Tomšič 400 K; dr. Treo 400 K; dr. Frlan 400 K. • Kupi se en Izvod 1. ali 2. Izdaje Novakovega »Korcspondenčnega in debat- Finančni minister je izdal sledeče nove predpise k pravilniku za promet z devizami in valutami I.) Vsem bankam ln privatnikom je zabranjena vsaka prodaja efektivnega dinarja in vseh ostalih plačilnih sredstev v dinarjih kakor čekov, akreditivnih pisem Itd. na inozemskih borzah. Dovoljuje se le Narodni banki SHS in njenim podružnicam, da more prodajati dinarje in vsa plačilna sredstva v dinarjih. Trgovcem z uverenjem, da so kupili dinarje od Narodne banke, ni treba osigurati valute za izvoz domačih izdelkov. Vse doslej zaključene kupnje in prodaje se morajo tekom osmih dni prijaviti Narodni banki z naznačbo, kdaj in v katero svrho je izvršena ta kupnja ln prodaja. Vsi ti posli se morajo likvidirati v roku enega meseca. 3.) Zabranjen je bankam In privatnikom Izvoz valut, deviz in ostalih plačilnih sredstev v svrho arbitraže in transakcije na zunanjih trgih. Arbitraže in transakcije se morejo vršiti le s posredovanjem Narodne banke (in podružnic), ki bo Iste obračunavala, ko izvrši arbitražo, po kurzu, po katerem je ona iste izvršila poleg plačanja provizije, katero bo predpisalo finančno ministrstvo sporazumno z Narodno banko. 3.) Bankam, menjalnicam In privatnikom le dovoljen nakup in prodaja deviz samo na način in pod pogoji, predpisanimi v pravilniku. 4.) Za nakup deviz v svrho plačanja privatnikom v Inozemstvu bo Izdajal odo-brenja le finančni minister. 5.) Banke, ki se bavijo z izvozom, ne morejo osigurati same pri sebi valute za izvoz, nego morejo to napraviti samo pri Narodni banki in njenih podružnicah. 6.) Za vse kupnje blaga, katere žele odslej trgovci in netrgovcl vršiti v inozemstvu, se morajo U obrniti na odboje pri Narodni banki in njenih podružlncah, ki bodo izdajali odobrenja za nakup pokritja v inozemski vrednosti za te na-bavke. Poleg prošnje morajo predložiti tudi dokaz, da je naročilo sklenjeno, kakor tudi Izrecno obvezo, da se za to de-vlzo ne bo kupilo drugo blago, nego ono, za katero ie odobrenje izdano. Odbori pri Narodni banki in podružnicah bodo orl vsakem posebnem slučaju presodili umestnost in potrebo za uvoz dotičnega jlaga ter bodo izdajali posebna odobrenja le za blago, za katero je treba dati oceno in takšno odobrenje. Kot dokaz, da je naročilo zaključeno, bo služilo potrdilo od firme, potrjeno od obrtniške zbornice kraja prodaje ali konzulata. Ako je pogoj, da se mora blago plačati naprej, kar se mora dokazati bo odbor pri Narodni banki izdajal odobrenja. da se devlza takoi kupi. V odobrenju za nakup deviz morajo biti vsi prej navedeni podatki označeni. Vsaka banka, kl proda devizo, mora na dobrenju za nakup naznačiti, da je de-iza kupljena po odobrenju. Deviz, izda-ih s strani domače banke ne sme kupiti nobena druga banka razun Narodne banke in njenih podružnic. Nobena domača banka ne sme prodajati drugi domači banki deviz, valut in ostalih sredstev za plačanje v inozemstvu za svoj račun svojih komitentov, kl so izpolnili oogoje za kupnjo deviz po tem pravilniku in za katere veljajo vsi prej našteti nogojl Brez tega predhodnega odobrenja se ne morejo kupovati ne valute, ne ostala plačilna sredstva razun slučajev, predvidenih v CL 3. in 12. pravilnika. Ako kdo z dobljenimi devizami za plavanje blaga kupi in plača neko drugo vrsto blaga, se bo kaznoval poleg predvidene kazni v pravilniku še po kazenskem zakonu. Za izdajanje teh odobren} so pristojni odbori v Beogradu za severno Srbijo, v Zagrebu za Hrvatsko in Slavonijo, v Ljubljani za Slovenijo, v Sarajevu za Bosno in Hercegovino, v Skoplju za južno Srbijo, v Splitu za Dalmacijo in v Novem Sadu za Vojvodino. Pri uvozu blaga se bo moralo poleg leklaracije predložiti originalno odobrenje Narodne banke za nakup deviz z 3nim prepisom. V sami deklaraciji se bo treba sklicevati na število in datum tega odobrenja Carinarnica bo na originalnem odobrenju kakor tudi na prepisu naznačila, da je to blago uvoženo, nakar se original vrne uvozniku, a prepis dostavi dotični-mu odboru pri Narodni banki, kl je izdal odobrenje. lek za kmetijstvo pri pokrajinski upravi tndi letos oddajal postrvji zarod iz ribjega vališča na Bledu, ko postane sposoben za izpuščanje v proste vode. Cena 35 Djn za 1000 zaroda loco Bled. Ker je množina zaroda omejena, sprejema oddelek za kmetijstvo naročila samo dO dne 20. marca 1922. = Nove lokomotive iz Nemčije. V strojnem odelenju prometnega ministrstva s« vrše priprave za prejem 400 novih lokomotiv iz Nemčije. Te lokomotive dobimo na račun vojne odškodnine. Večinoma se te lokomotive izdelujejo v Hanovru v tvornici Hanomann in bodo istega tipa kot predvojne srbske. Od teh bo 100 br-zovoznih in 300 tovornih. Dospele bodo najbrže okoli 1. aprila. = Tvornica mila \ Osijeku. Pod okriljem »Srpske banke* se je osnovala d. d. »Schicbt*, ki je kupila osiješko tvonuco mila. Tvornica se bo znatno razširila in bodo v njej izdelovala fina toaletna se mila. Obenem se bo uredila v tvornici parfumejija. Družba bo pozneje zgradila tudi tvornico vsakovrstnega mila v Bo- rova. = Sindlcirane banke v Ljubljani so z ozirom na deloma nejasna po časopisju publicirana določila novega dodatka k pravilniku o prometu z valutami in devizami sklenile, da do nadaljnjega preklica ne kupujejo in prodajajo valut in ostalih inozemskih plačilnih sredstev ter da tudi ne izdajajo uverenj. »= Žitni trg. Iz Novega Sada poročajo z dne 28. m. m.: Cene naraščajo. Danes notira pšenica 1900 do 1920 K, oves 1360 do 1280 K, koruza 1380 do 1400 K, beli fižol 11S0 do 1220 K, moka št 0 po 24^0 do 25 K, št 2 po 23.50 do 24 K, krušna moka 22 do 22.50 K, otrobi 1000 kron. « Novo veliko industrijsko podjetje v Zagrebu. V Zagrebu je protokolirana resa «wv»»~-—-—— — ---- , ji.. 4 Zarkovič, proizvodnja mizar- Nova livarna v Brodu ob Savi \ Brodu se je osnovala nova livarna in tvornica strojev ter delavnica za strojna popravila in montažo. = Češki hmeljskl trg. Iz Žatca poročajo z dne 25. m. m.: Nakupovanje hmelja je postalo nekoliko živahnejše. Ceno na deželi 3000 do 3500 Kč za 50 kg. N* trgu so se prodale manjše količine tujega hmelja po 3000 Kč za 50 kg. = Ladje spuščene v morje 1921 v Ita-llji znašajo skupaj 164.748 ton. To število ie za 32.000 ton višje nego leta 19^ = Sladkorne cene v Madžarski Madzsr-ska vlada je odredila za novo kampanjo nove cene sladkorju. Kot temeljno ceno je določila 53 madž. kron za 1 kg. = Kriza v slovaški lesni tadustrijL Slovaški lesni industrijalci so priili v težaven položaj, ker so se jim zaradi na-rasta češkoslovaške krone mnoga naročila stomirala. Mnogi so bili prisiljeni prodati les na javni dražbi daleč upod prej-šnjih cen. Poleg tega imajo nepriliko tudi z delavstvom, ki noče pristati na znižanje mezd za 20 do 80 »dst = Obtok bankovcev v Portugalski 7naša po zadnjem izkazu Portugalske banke 737,200.722 eskudov. Katastrofalni padec sovjetskega ra-blia gre nevzdržno svojo pot naprej. Zamoril je s tem zopet one male pojave trgovskega prometa, ki so nastali v zadnjih mesecih vsled spremembe y sovjeV g ki gospodarski politiki. Cene živilom m dragim življenskim potrebščinam ^ skočile od 15. januar a do 15. februar^ 1922 za 163 odst. V primen sJU oktobre« 1921 so poskočile cene za 700 oast. Borza Zagreb. Tudi danes Je promet z devt zamf in valutami počival in niso bili na. pravljenj nobeni zaključki. Izvršene » bile samo nekatere transakcije med prijatelji. Novi kurz še ni deloval na nas tečaj v Curlhu, pač pa je živahno P» vpraševanje po dinarjih na Dunaiu, kj« pričakujejo, da se bo dinar kmalu pn-don 22.68, Pariz 47.10, Milan 27.40, Praga 9, Budimpešta 0.74, Zagreb 1.55, \ ar-šava 0.13, Dunaj 0.10, avstrijske žigosam, krone 0.08 in pol Berlin: Rim 1218-75 - 122L25', Um- _ iim «. Newyork 229./ »Jutra«-. I lenega papirja. don 1021.45 - 102355, Newyork - 230.33, Pariz 2112.85 - 3117.15. Sv,.. 4495.50 - 450450, Dunai 458 - 4AZ Praga 390.150 - 391.40. Budimpešta 2.2* _ 3.304. Sofija 15650 - lo7^0. Spominialte se naiih obrambnih druStev! Darujte za Jugoslovansko Matica, n Družbo sv. Cirila ta Metoda !a za Gosposvetski Zvon! BRANISLAV NUSIC: 14 Devetstopetnajsto Tragedija naroda. Po ulicah se že pomikajo nejasne in motne sence, njih fučice razsvetljujejo umazani tlak in luže. silhuete se skrivajo v njeni medli svetlobi. Pred temi ali onimi vratmi stoje vozovi s prižganimi svetilkami, konji, pokriti z mokrimi plahtam nezadovoljno teptajo, iz nozdrvi jim šviga bela meglica. Prebudilo se je mesto, ki danes obupno hiti, da se reši, ker se fe včeraj zjutraj poleg panike prejšnje noči, zvedelo tudi to, da odhajajo ta dan poslednjič vozovi na Solun in na Kosovo, odsihdob bo ustavljen ves promet, da bo mogla francoska vojska, kolikor mogoče hitro doseči severnovzhodno fronto. Drugi pa šepetajo, da so Bolgari že presekali železniško progo pri Vranji in se jim je isto posrečilo tudi pri Strumici. Ljudstvo hiti na vso moč na železniško postajo. Posebnih vlakov pričakujejo danes, zato je treba biti čimpreje na kolodvoru, ker naval bo strašen in huda bo borba za prostore. Ko so temno noč že prekrižale prve napovedi zarje ter se razločuje že kamen od luže, so naenkrat oživele vse ulice na postajo in žalostne slike, ki jih je dozdaj zakrivala noč, se vrste pred očmi. Po ulicah drve natovorjeni vozovi, s svežnji in kovčeki, v smrtonosnem diru drve, da bi lahko vsaj pet- ali šestkrat dospeli do kolodvora in zopet nazaj. Z njihovih koles brizga daleč na okoli umazana voda po obrazih popotnikov in hišnih zidovih, iz kozla sije slaba svetloba blatnih, zalepljenih svetilk. Ob zidovih, pod varstvom streh se drenjajo s težkimi bremeni nagrmadeni nosači, katerim slede ljudje, žene, otroci, noseči vsak svoj sveženj, zavoj ali culo v roki. Cele družine se pomikajo, vsako s svojim bremenom, skrbmi in bolestmi ter s tistim malim svojega imetka, kar so ga mogli zgnesti v zavoj ali culo, krčevito jo stiskajoči k sebi. Očetom in materam trudno slede neprespani, neumiti, na hitro oblečeni otroci, prebujeni že sredi trde noči. Nogavičice jim lezejo na čevlje, pokrivala so potisnjena prav čez oči; v dveh ali treh oblačilih, oviti s pahovkami romajo ti grešni otroci, nevedoči, kaj jih je doletelo ter se iokojoči vlečejo za starši, ki sami ne vedo, kaj prihaja. * Ne pozdravljajo se spotoma, ne povprašujejo, vsakega tarejo lastne skrbi in bolesti, toda isti cilj imajo, isto sebično željo, da drug pred dragim dospe na postajo In si pribori svojo mesto. Noč se že razkraja, mračna svetloba prevladuje. Svetilke na oknih so že ugasnile. Počasi dogoreva tudi občinski svetilnik, po katerem lijejo curki dežja. V polmraku se na kolodvoru oblikujejo vedno bolj bedne in žalostne slike. Na peronu leži tabor družin, čakajočih že vso noč. Sredi vode, stoječe po vseh udrtinah, so nagomiljeni kupi pohištva, kovčekov, košar in vreč. To vse je nagomiljeno, vse natrpano, kakor za časa požara zmetano na ulico. Med temi grmadami so se poskrile kakor v rove jadne družine do kože premočene, otroci čez glavo pokriti i vrečami, matere z 4pjenčki na grudih, zavite v plahte in starke ograjene z jopami, pod katerimi vse drhte od mraza. Docela so premočene odeje, blatna obleka se tesno oprijemlje teles; podobni so utopljencem, ki so jih pred kratkim rešili in zmetali na obalo. Povsod enako, tam v tretji in četrti gruči, a vedno prihajajo nove že od ranega jutra in na peronu se duše te poplave beguncev. Vlak še ni prišel; železniški uradniki, ki že nekoliko noči niso od preobilice dela zatisnili svojih oči niti na stolu, hodijo od leve na desno, preskakujejo ljudi in stvari, med katerimi ni niti stopinja več mogoča. »Daj, umakni se, tukaj ni dovoljeno« vpije železniški žandar, toda že po glasu se mu pozna, da samo iz navade, da ga ne bo nihče ubogal. Prihajajoči begunci se s težavo rinejo skozi te gruče od sinoči, in kjer najdejo nekoliko prostora, zmečejo svoje stvari, se zberejo okrog njih, vprašujoči že navzoče, kdaj pride vlak. Gruče, ki so se zbrale pod kako streho, drevesom, ali se drugače spravile na varno, se živahno razgovarjajo. Ta žena se jezi, ker ji je mož včeraj službeno odpotoval v Niš, pa je naenkrat prekinjena vsaka zveza, da ona zdaj ne ve, kam bi. Druga pripoveduje, da je zapustila svojo staro mater v neki turški hiši. »Dober je, stari Turčin, besedo mi je dal, da se bo brigal zanjo, kakor za svojo rodno mater.« Tretja jadikuje, ker je ostala doma sestra z bolnim detetom, a v hiši ni hrane za dva dni. Tam se zopet razgovarjajo o kurzu srbskega denarja v Solunu, o akciji Francozov na južni fronti, o cesti, ki vodi preko Tetova na Kičevo in Bitolj, o dolžnosti oblasti, ki se mora pobrigati za red pri izpraznjevanju. In zopet razpravljajo o različnih novicah, ki celo v tem obupnem času nudijo nekoliko utehe. «Pa kaj bi v Solun, za boga brate, samo denar zapraviš*, vpije profesor, ki je obrnil svojo suknjo, potisnil na oči svojo sivo sajkačo, docela podoben civilnemu žandarju. »Vraga, ker ga imam pred nosom«, odgovarja čokati liferant krčevito stiskajoč pod pazduho kovčeke, verjetne polne novcev, katerim je že davno izračunal kurz na solunski borzi. »A do Priština brate je ie par korakov in opasnost ne bc trajala dolgo. Kvečjemu dan ali dva.« »Kako dva dni«, ga nezaupno pogleduje liferant »Tako*, vpije prepričevalno profesor. »Skoplje ne pade; tik pred Skopljem se bodo vršile borbe,« kaže zopet profesor na Gazibabsko višino, ki se zajeda v skopljansko polje od severna strani, odkoder prihaja kumanovska cesta, »vidiš tam-ie in niti koraka dalje. Umakniti se je treba le toliko, da mina nevarnost« E, če je tako, bi jaz ostal>, zmiguje z glavo liferant, prav malo zaupajoč profesorju. »Treba se je umakniti, zaradi rodbine, ali samo začasno, tako-le do Prištine, da se človek lahko takoj povrne.« »Dal bog*; liferant še vedno zmiguje z glavo. V tistem trenutku naenkrat vzkipi vsa množica, živahno se vali od vseh strani, kakor da bi z nogo dregnil v mravljišče, ter razdruži oba govornika. Kakor požene morje v trenutku svoje vode, tako vzvaluje množica, nihajoča, drveča tja naprej. Tisti, ki so sedeli, vstanejo, kdor je bil v zadnjih vrstah, navali, da bi prebil prve, deca zaplače, žene psujejo, ljudje divjajo. Vse se gazi, suje, preskakuje, vsak hoče biti prvi pred tračni-, cami, ker glej, vlak prihaja, da požre in odnese te nesrečna begunce. Ko se ustavi pred njimi, nastane obupna in strašna gneča. Ne vidiš drugega kot zvijajočo se veliko, črno maso, vzdignjene pesti, otroke, zibajoče se nad glavami na rokah svojih staršev, da bi jih gneča ne udušila; ljudi, spenjajoče se na stopnice, na strehe voz, sedeče na sponah, s katerimi so zvezani vozovi med seboj, slišiš samo psovanje in vpitje. »Ne gazi!« »Ne gazi!« eČakaj, že prideš na vrsto!» '-Naprej!* »Naprej!« »Ne rini!« »Joj, moj bog, zadušite me!« Pre-klinjevanje in javkanje. A profesor še vedno lovi liferanta, da bi mu pojasnil, kako zaman je vsaka pot v Solun. »Tak pusti me, ti prokleti», se ga otresa oni, kajti poslednji čas je že, da dobi mesto. (Dalje prihodnjič.) Čuden dogodek V čitalnici londonskega britskega muzeja prevzame iznenada začetkom tega meseca nekega inače treznega moža, mirno preblrajočega neko knjigo, pesniško navdahnjenje. V svojem življenju ni nikoli pesnikova!, še manj pa se s pesniškimi deli ukvarlal, pač pa se je pred leti bavil s spiritizmom. Zdelo se mu je, kakor da ga je neka nevidna eksistenca obsenčila, se polastila njegove miselnosti ter mu tako hitro navdahnjevala verze, da jih je komaj sproti pisal. Ta pesniški proizvod je bil precej dolg — verzi so se večinoma ujemali. Ko je dokončal, zdrči mu nezavestno roka in napiše naslov pesmi: »San znorelega sveta.* Fantazija v treh delih. Da pesmi ni v tistem trenutku prepisal je jasno, ker ni imel tedaj v rokah kakega pesniškega dela, za kar jamčijo oni, ki so bili v njegovi bližini. Povrh tega pa se mož zaklinja, da položi svojo roko v ogenj, da resnico trdi in za nameček še zastavi 250 funtov šterlingov (1,500.000 jgsl. K), da verzov nI prepisal. Bernard Shaw, ki je to spesnitev prebral, trdi, da jih je nekdo pred sto leti nekje napisal, imena dotlčnega pesnika pa ne ve več. Čudi se, kako je možu mogel kak duh pod neodoljivim pritiskom verze diktirati v pero in kako se je moglo to nevidno bitje polastiti tujih možgan In se v glavi tega sodobnika pojaviti? Drug analogen slučaj: Začetkom vojne sem čital v »Pester Lloydu» to-Ie zanimivo dnevno notico: Senzacija. Pred par dnevi so predstavljali dramo blazneža, ki se nahaja še danes v blaznici. Mož je pekovski pomočnik, v svojem blaznem napadu je naenkrat zahteval papir in svinčnik in pisal in pisal — teden dni ni spal skoro nič. Plod njegovega pisanja je drama, ki se le te dni igrala. Mož je popolnoma nenaobražen. Mnogo ie reči med nebom in zemljo, je rekel Shakespeare, kl so nam nepoznane. Vsi veliki pesniki, pisatelji in iz-najditelji so dobili svoje inspiracije izven svojega jaz-a — recimo od našim očem nevidnega sveta. Veliki poljski pesnik Adam Miczkiewicz to sam prizna — ta-listo g P. Preradovič; isto prizna tudi Wil-iiam Crookes, član Royal Society v Lon-donu. — najženijalnejši lizik, ki je odkril radioaktivnost snovL Kdor je uveden v razne panoge okultizma ln ve kaj je me-diumino pisanje, se tem pojavom ne bo čudil — njemu ie vse jasno. Književni proizvodi potom mediuminega pisanja so dandanes nešteti. Nerazsodni svet se seveda vsemu temu le posmehuje — namesto, da bi takim pojavom šel do dna — do izvira in vzroka. Kar smatramo za čudežno in nenaravno in slučajno, nI prvo, ni drugo, niti tretje, ampak Jevseudejstveno po zakonih narave, do katerih se pa ?e ni prerllo naše mišljenje, znamenje, Vako slab ln nerazvit Je še naš um. «Ep-pur si muove*, lahko vzkliknemo z ne-umrllm GaKieJem. P. L-k. Odgovorni urednik Vit F. Jelene. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra« Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih • ..JUTRO" Vremensko pox*ooilo Ljublana, 1. marca 1922. Ljubljana 306 m nad morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine mm Ljubljana . 7. 742-9 3*0 »t. iap. oblačno — Ljubljana . 14. 740-8 104 zapad več obl. — Ljubljana , 21. 792 2 11-2 jug. rap. oblačno Zagreb . . 7. 7686 6-0 zapad jasno Beograd . 7. 7706 40 bre»vetra megla — Dunaj . . 7. 768-0 3-0 jug. sap. del. obl. — Praga . • 7. — — — več obL — Inomost. . 7. 767-7 2-0 bre »vetra — V Ljubljani barometer pada, temp. viijs. —— Solnee vahaja ob 6-41, «aba, a ob 17-46. Trgovski pomočnik s prvimi referencami, trezen in marljiv, se sprejme takoj. Ponudbe na trgovsko firmo J. Kušlan, Kranj. 526 Vosnlk* 530 h konjem, zanesljivega in neoženjenega, sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. J. Bonač, Čopova ulica 3. Oskrbnik (ekonom), absolvent kmetijske in vinarske šole, s mnogoletno prakso v kmetijstvu, 38 let star, išče službe. Vešč tudi lesne stroke. Cenjene po- nudbe na upravo »Jutra* pod »Ekonom*. o26 Slad gospod, 628 25 let star, neoženjen, želi stopiti v kako službo, najraje v kaki trgovini kot pomočnik. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod št. 518. Zanesljiv prodajaleo se sprejme v trgovino z mešanim blagom v bližini Ljubljane. 1 onudbe pod »Takoj* na upravo »Jutra*. 607 Pisalni stroj, 627 popolnoma nov (z vidno pi- savo), znamke »Centurj* mod 10. prodam. Naslov povč, uprava, »Jutra« pod »Pisalni stroj št. 617*. Heprtmuutiu Eno&ruilnska, vila v Ljubljani, oziroma v najbližji okolici, se kupi. Ponudbe je poslati pod »Stanovanje 38-» na upravništvo »Jutra*. 382 Izšel je: 610 Novi Favorit modni album. Dobi se pri IVAH ZELEZNIK&B, LJUBLJANA, Marijin trg Ste v. 3. Cena D 8 —, po pošti s povzetjem D 10 40. Praktikanta z dobro šolsko izobrazbo in iz boljše rodbine sprejme trgovska pisarna. Ponudoe pod poštni predal št. 83 gl. p. 497 L. Hikuš Ljubljana Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov Na drobno! Na debelo 1 Zaloga sprehajalnih palic. 531 Popravila točno in solidno 1 išče velika tovarna liker j, ruma, konjaka in ostalih spirituoza. — Ponudbe z obvestilom, v katerem kraju pozna reflektaut največ mučterij, poslati na naslov: Fofttcš pretin&o 41, Zagreb, glavna poftte.. § sa kramo, živino, konje i. t. d. ki se vrše 629 dne II. marca, 13. maja, 8. julija, 9. septembra, 25. novembra in 21. januarja vsakega leta. Ugodne železniške zveze. Sejmišča tik kolodvora. Kupci in prodajalci se vabijo. Obč. odbor občine Grad a c. Hrano ln stanovanj« pri boljši rodbini išče mirna si__l^f- ss^^td^. ^/ivm^^m^ma^ m m m m mmmmmmmsm Brez posebnega oznanila. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodniKom, prijateljem in znancem pretužno vest' da je naša srčno ljubljena soproga, zlata mama, stara mama, sestra m teta, gospa Marija Lajovic, roj. Grilc danes ob pol 12. po noči, po težki mukepolni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 67. letu starosti mimo v Gospodu zaspala večno spanje. ...... Pogreb se vrši v četrtek dne 2. marca ob 4. popoldne iz hiše žalosti v Litiji na litijsko pokopališče- . . ... Sv. maše se bodo brale v cerkvi sv. Nikolaja v Litiji. m LITIJA, dne 28. februarja 1922. Franjo Lajovic, soprog. - Anton, sodni svetnik;Makso, trgovec;, Mllivoj ravnatelj meščanske šole; Franci, trgovec; dr. Ladislav privatni uradnik; Janko, trfrakad, sinovi. - Micif por. Med*, Anči, vd. Tič, Pavla, por. Končar, hčerke. - Marjana, sestra. - Vsi ostali: zetje, snahe, vnuki in vnukinje.