m PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne fronte z a slovensko primorje jftjjjM. 601 - Cena 6 lire - 4 jugollr - 2.50 din TRST torek, 27. maja 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št 1 - X TeL št.: Ur. 93806. 93S08 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo il SIDDIKALIIO EHOTIMST Poročilo OOSS st. 11 ženi c? i’ 131 se volltve ¥ združili m rt ’kat Vršile v mirnem ozra-ua bi se ne ponovile težkoče, OOss d° ®e<*aJ volitve ovirale, je ratT5 ‘2dal tele uredbe, katere mo-spoštovati obe strani. vse * 5hu^ova^ *n !ZP°ln'ži v celoti °dlQke o izvedbi sindikalnega ^ • razveljavljenja statuta :n ostavk govorov. Ako se bi pri volit- °0Ss2Urna' 50 b;1’ dogovorjeni v tka Tak° §lpde volivnega pravil-aL ’ bajanja poročil volivnih uov. razvel dogovo: lis; pred izobešenjem volivnih I primeri, ki jih zgornje ii-v tet ne Predvidevajo, bo OOSS izdal sdni P° nilhovi objavi tadev op?lnUnp odločbe. Ce ne bo a rešena, bo začasno odložena. vej.t0rSaruzaciji se medsebojno ob-sjn? a' da ne bosta vodili ne pi-^ ne ustne propagande, ne ča-bi 5je kampanje, niti z letaki, ki Politi* p°dP'sale politične stranke, gibanja, zveze ali politične kj hi ,zaciže’ osebe ali neznanci in žltvi ?azpravljala o sindikalni zdru- i0pe organizaciji bosta z jjfj. l Sredstvi takoj preprečili razril, .j Porodil in člankov, v kate-1 “da medsebojna obrekova-*canjar;0jem in Facchlnettijem je De Gasperi izjavil: «Odpovedujem se namenu sestaviti široko koncentracijsko vlado, to pa ne pomeni, da se odpovedujem mandatu. Ostajajo še druge poti iti druge možnosti za sestavo vlade.» Od 1. do 17. junija bo v Firencah ,prvi kongres italijanske Splošne zveze dela Udeležilo se ga bo okoli 1800 delegatov.. Volitve delegatov se vršijo po vsej državi na podlagi raznih resolucij, med katerimi so najvažnejše: resolucija za sindikalno enotnost, ki sta jo predložila Di Vittorio in Bitossi, resolucija, ki so jo predložili socialisti, resolucija demokristjanov ter resolucija, ki sta jo predložili skupno republikanska stranka in Saragatova skupina. Dosedanji izidi se nanašajo na približno 4 milijone delavcey, ki so volili. Pokazalo se je, da je približno 60% glasov za resolucijo za sindikalno enotnost, 20% za socialistično resolucijo, 12% za demokr-ščansko, 2,5% za republikansko, 2% za Saragata in 2,5% za razne druge lokalne resolucije. Izvedli bomo petletni načrt Izjave maršala Tita odposlancem, ki so mu prinesli voščila za rojstni dan Beograd, 26. — Po vsej Jugoslaviji so včeraj slovesno proslavili Titov rojstni dan. Ob tej priliki je maršal Tito prejel številna voščila od vseh oblasti in organizacij Jugoslavije in od političnih osebnosti prijateljskih držav. Med drugimi so mu čestitali predsednik bolgarske vlade Dimitrov, predsednik albanske vlade Hodža, podpredsednik madžarske vlade Rakoszi, maršal Poljske Rola Zimierski in zunanji minister CSR Klementis. Maršal Tito je prejel voščila tudi od pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za slovensko Koroško. Madžarski list «Sabad Nep» piše, da je rojstni dan maršala Tita praznik tudi vseh demokratičnih narodov, ki ljubijo svobodo, ker zgodovinska važnost Titove osebnosti gre preko meja Jugoslavije. Vsi svobodni narodi in oni, ki se borijo za svobodo, vidijo v maršalu Titu svetel primer borbenega duha, ki ne pozna oklevanja, in državnika, ki v miru nadaljuje borbo za blaginjo ljudskih množic. Ob sprejemu štafet JA, posameznih ljudskih republik, graditeljev mladinske proge in beograjskih pionirjev je maršal Tito med drugim Laburistični Kongres ^[ucija proti Bevinovi zunanji politiki leta?11, 26, — Minister za civilni Odbn 0 ln Predsednik izvršnega)^, ra laburistične stranke Noel S-,,1* “tvoril včeraj v Margate V°titven aptir:st;čne stranke. V ot-ttatij. r_e,m govoru je v zvezi z zu-V,1 meri0111*0 britanske vlade izja-% t drugim: Predvsem se mo-% tudit;. da vzpostavimo odno-*aupa a Podlagi enakopravnosti in % t Ja z zahodnimi državami, bo-* drnJ0pskimi ali ameriškim; ter V* narodi sveta. Preprečiti S ptudl razdelitev Evrope na V ker Sl želimo nove močiš6 kagVrope' uPam°. da bodo lju-°r Polkovnik Beck, Pčtain, v“3n0* e’ Horthy in knez Pavle za s svetovnega politič- (sP^orišča. JOjih, nato o britanskem po-R e*kos.ovaški in Madžarski, ? Ci{irarsk'h dogovorih v Poljsko *ive,rkOf v 1 Slte8a '"Z4 m°ramo sistem gospodar-•laLv ~1 % ’ežaS °^ovašk° ter o pošiljanju ,5tvar. ornunU° in nato izjavil: , ^^anja. OZN mora po-h b <*WVen‘ iinitelj Pri mednarod-''aj*h in ne smemo dati no- j« je vtpku prilike, da bi mislil, v°jih ^?lilo volji naših narodov ostala gospodarsko močna in ne bo več odvisna od nikogar. Zato ne bo pri izvajanju petletnega načrta jugoslovanska mladina štedila z napori in žrtvami za njegovo izvedbo * Kongres nadaljuje z delom. „Teden žene in otroka" Odbor za socialno skrbstvo pri zvezni vladi FLRJ je s sodelovanjem masovnih organ.zacij in Rdečega križa organiziral teden matere in otroka, ki bo od 1. do 8. junija po vsej državi. V tem tednu se bo javnost seznanila z ukrepi, ki jih je Jugoslavija dosegla na področjih zaščite mater in otrok. Vršila se bodo predavanja in prireditve, priredili bodo razstave, ki bodo pokazale sedanje stanje zaščite otrok. Teden se bo zaključil z dnevom pionirja. Teden ima namen poglobiti med ljudstvom ljubezen do otrok in pokazati, kako je možno najbolj uspešno otrokom pomagati. Kolonije za otroke Jugoslovanske ljudske oblasti polagajo veliko skrb za poletne kolonije za otroke. Preteklo leto Je 37.000 otrok prebilo počitnice v 150 kolonijah, za katere so uporabili nad 20 milijonoy dinarjev. Letos se bo to število še zvišalo. Letos bo prebilo počitnice v Jugoslaviji tudi 600 albanskih, češkoslovaških, sovjetskih, bolgarskih, romunskih in madžarskih otrok, ki jih bodo poslaii v kolonije v Sloveniji, Srbiji in Crni gori. Pogozdovanje na Hrvatskem Med letošnjo kampanjo za pogozdovanje v Slavoniji in na Hrvaškem sq vsadili 3 milijone in pol drevesc in tako prekosili za 29% načrt za pogozdovanje. Ljudstvo je masovno sodelovalo, predvsem pa mladina, ki je s svojim prostovoljnim delom državi mnogo prihranila. Maršal Tito sprejel Brantinga Beograd, 26. (Tanjug) — Predsednik jugoslovanske vlade maršal Tito je danes ob navzočnosti namestnika zunanjega ministra dr. Beblerja sprejel predstavnika udruženja za pomoč Evropi Georga Brantinga in njegovo soprogo. (Brantinga je ZSSR predlagala za tržaškega guvernerja). Jugoslovansko-finska pogajanja Helsinki, 26. (Tass) — V Helsinki je prispela jugoslovanska delegacija, ki bo vodila pogajanja za trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Finsko. Jugoslovansko • poljski trgovinski dogovor Varšava, 26. (Tanjug) — V Varšavi so podpisali dogovor za gospodarsko sodelovanje in za izmenjavo surovin med Poljsko in Jugoslavijo. Dogovor predvideva tudi vzajemno pomoč piri reševanju tehničnih vprašanj, ki se tičejo obeh držav. Pogodba bo veljala pet let. Po podpisu sta imela govore poljski zunanji minister, poljski minister za trgovino in industrijo Mine in voditelj jugoslovanske delegacije An-drija Hebrand. Poudarjali so utrditev prijateljskih odnošajav med o-bema državama. CSR zahteva izročitev 120 vojnih zločincev Praga, 26. (Tanjug) — Češkoslovaški notranji minister je s sodelovanjem ljudskih odborov na Češkem in Moravskem sestavil seznam 120 vojnih zločincev, za katere zahteva CSR izročitev od zavezniških zasedbenih oblasti v Nemčiji. KAIRO. — Akademija za arabske jezike v Kairu je organizirala natečaj za najboljši načrt za poenostavljenje arabske pisave. ATENE. — Prvi del ameriške komisije, ki jo vodi polkovnik Charles Lehner, je prispela v A-tene. Vedno vec|a napetost na Kitajskem Peking, 26. (AFP; — V zadnjih 24 urah sc vojaški položaj v Mandžuriji ni izboljšal za vladne čete. Ljudska vojska ima sedaj pod zasedbo kakih 40 km železniške proge južno od Cang Cunga, V bližini Szepingkaja je v teku srdita bitka. Ker je ljudska vojska prekinila edino progo, ki veže Kitaj-so in Mandžurijo, nimajo vladne čete možnosti pošiljanja okrepitev. Ljudska vojska ima iniciativo v večini predelov državljanske vojne. Iz Nankinga poročajo, da je tamkajšnja vlada prosila ZDA, naj ponovno prevzamejo obrambo železniške proge Tien Tsin-Ohin Wang Tao. Govori se namreč, da bi pristanišče Chin Wang Tao, ki leži ob skrajni mandžurski meji, postalo oporišče za ameriško letalstvo. Na seji političnega sveta so danes razpravljali o resoluciji, ki jo je predložilo 100 članov tega sveta in s katero zahtevajo, naj se takoj začnejo pogajanja za prenehanje državljanske vojne. Resolucijo so odobrili in sklenili, da pozovejo komunistične odposlance, naj pridejo na pogajanja. Kljub žuganju oblast; nadaljujejo akcijski odbori dijakov v Tien Tsinu in Pekingu s pripravami za 24-urno stavko, ki bo 2. junija kot protest prot; pomanjkanju in proti državljanski vojni. Razdelili ao številne letake, ki pozivajo ljudstvo, naj na dan stavke preneha z delom. V Šanghaju so aretirali 80 dijakov, ker so imeli govore in razdeljevali letake s pozivi na stavko. Kitajski notranji minister je včeraj javil, da šteje Kitajska sedaj 450.562.558 prebivalcev proti 470 milijonom 462.723, ki jih je štela pred vojno. Celotna dolžina suho-zemne kitajske meje se računa na 18.000 km. Mučilia mrcvarili, streljali, klali in požigali so nas... Italijanski vojaki (alpini) so na velikonočni ponedeljek leta 1943. razmesarili in po-streljali skupino naših borcev za svobodo na Golobarju, jih naložili na tovorni avtomobil kakor zaklano živino, jih obesili na stranice avtomobila kakor zaklana teleta in jih tako v Bovcu in celi gornji soški dolini razkazovali staršem, očetom in materam, bratom in sestram, ženam in nevestam pobitih tovarišev. Nismo in ne bomo jih pozabili nikoli in nikdar! Italijanski šovinistični tržaški listi, v katerih uredništvih sede ljudje, ki so tedaj, ko se je to godilo, dajali zločinski italijanski armadi ter njenim vojakom in oficirjem vso podporo za zločine nad našim narodom, pišejo danes o fojbah in nas hočejo spraviti na zatožno klop. Vprašamo se: Koliko časa bomo še trpeli, da bo gospoda, ki je soodgovorna za vse zločine italijanske roparske vojske, nadaljevala z istim delom danes, kot je to delala takrat, ko je naše ljudstvo krvavelo v nadčloveški borbi s fašistično zverjo? Lord Pakenham napoveduje «novo dobo« za Nemce Hassen, 26. (AFP) — Lord Pakenham, britanski minister za Nemčijo je danes novinarjem izjavil med drugim: «Nemci nikakor ne smejo misliti, da je ves svet proti njim, pač pa se jim nudijo prijateljske roke in vse, kar je mogoče, se bo napravilo, da se jim pomaga.» Poudaril je, da je sodelovanje potrebno in nato dejal: «Nemci so imeli vedno občudovanja vredne zmožnosti žrtvovanja, ki so včasih služile v slabe namene, toda sedaj delajmo skupno, pomagajte nam in mi vam bomo pomagali.)) Nato je lord Pakenham izjavil, da prehajata angleška m ameriška cona v «novo dobo» in da bodo o tem objavili v torek zelo važno poročilo. Jutri bosta ameriški vojaški guverner general Clay in britanski vojaški guverner general Robertson določila dokončni sestav gospodarskega sveta za obe področji. Po iz-pavah generala Claya bo ta svet odgovoren za razdeljevanje surovin in proizvodov, ki jih izdelujejo na obeh področjih. Gospodarski svet bo sestavljen iz predstavnikov posameznih pokrajin in ga je do neke mere smatrati kot začetek politične centralizacije. Nekateri so mnenja, da bi ta svet znal predstavljati parlament zahodnih področij, če se bodo pridružili tudi Francozi. Preganjanje demokratov in zaščita fašistov Rio de Janeiro, 26. (Tass) — Brazilski tisk je zadnje dni objavil številna poročila o nasilnih dejanjih proti demokratičnim listom. Več komunističnih listov so ukinili. 22. maja je v Bahiji skupina častnikov in vojakov, oboroženih z revolverji in s strojnicami, vdrla v prostore lista «Comento» ter uničila stroje in vso opremo. Aretirali so tudi novinarje in u-redn;ke raznih demokratičnih listov. Listi so objavili sklep brazilskega vrhovnega sodišča, ki odbija zahtevo danske vlade za izrpčitev dveh vojnih zločincev, ki sta pribežala y Brazilijo. Demonstracije proti Francu v Kopenhagnu Kopenhagen, 26. (Tass) — Skupina mladincev je vprizorila demonstracijo pred španskim poslaništvom v Kopenhagnu. Nosili so tabele z napisi: «Borba Španije je naša borba*, «Smrt fašizmu*, «Smrt Frar,ou», «Ziveli španski partizani*, «Zivela svobodna Španija*, «Prekinite odnošaje s Francom!*. NOVA BORBA med demokracijo in reakcijo v Franciji Pairlz, 26. — Med političnimi opazovalci je mnenje, da bo vlada naletela na velike težkoče pri izvajanju odloka o rekviziciji podjetij za proizvodnjo električne struje in plina. Francoska zveza krščanskih delavcev je namreč izrekla svojo solidarnost z zvezo nameščencev podjetij za proizvajanje plina in električne struje, ki je včlanjena v CGT. Na kongresu Zveze bivših bojevnikov je častni predsednik Duclos v svojem govoru ostro napadal De Gaullea, ki je parodiral Trumana. Obsodil je tudi vladne ukrepe o rekviziciji omenjenih podjetij. Poudaril je, da je treba Francijo zopet povesti na levo, na pot svobode, kajti ponovni nagib na desno bi napravil iz Francije orodje v rokah vojnih hujskačev, ki so v službi atomske diplomacije. Viktorov piše v moskovski »Pravdi* o francoskem položaju med drugim sledeče: «Med vsemi inozemskimi komentarji o reorganizaciji francoske vlade je nekaj skupnega; vsi bolj ali manj pristajajo na to, da je bila vladna kriza ustvarjena umetno in da je Rama-dier izrabil priliko ter izločil iz mountbattenov načrt o Indiji Pariz, 26. (AFP) — Po večdnevnih razgovorih z indijskim podkraljem je britanska vlada uradno odobrila Mountbattenov načrt, ki predvideva ustanovitev dveh držav: muslimansko državo Pakistan in hindujsko državo Hindustan, ter eventuelno še tretjo državo Ka-llstan, ki jo zahtevajo siksi v Pun-džabu. V imenu vlade bo podkralj predložil ta načrt 2. junija voditeljem dveh velikih političnih strank v Indiji, Iz Lahoreja poročajo, da je v Pundžabu prišlo do novih incidentov. 12 muslimanov je bilo ubitih in kakih 40 ranjenih pri napadu, ki so ga siksi izvršil na neko vas. Od 5. marca do 16. maja je bilo ubitih 109 oseb, 422 pa je bilo ranjenih. Gandbi je danes pred večjo množico izjavil: «Angleži morajo zapustiti Indijo v teku junija 1948. Ce bodo ostali z izgovorom, da tu vlada zmeda, bo za to ves svet pripisal odgovornost njim. Pred glavno postajo v Novem Delhiju je ob Gandijevem povratku prišlo do krvavih spopadov. Ob tej priliki je prišlo do spopadov tudi med člani indijskega odbora za pomoč in muslimansko narodno stra-žo, ker so hoteli eni in drugi imeti prednost pri nujenju pomoči beguncem iz Pundžaba. Policija je preprečila resnejše spopade. Holandski ultimatum Indoneziji Haag, 26. (Tass). — Tisk sporoča, da je holandski ministrski predsednik Beel sklenil odposlati indonezijski republiki ultimatum z zahtevo, naj sprejme holandsko nadzorstvo nad vso indonezijsko trgovino, prehod številnih industrijskih naprav v holandsko last itd. Ce ne bo ultimatum sprejet, bodo holandske čete začele obširne vojaške operacije. Poveljnik republikanske vojske je po radiu pozval vojaštvo, naj bo pripravljeno. Pozval je indonezijsko ljudstvo, naj moralno in materialno podpre indonezijsko delegacijo, ki se pogaja s Holandci. >ia>ravnl. m ZDA na P01'113«* V.*’ bai L Dalje zahtevajo od O W h 1 poll‘-*° v tem smi-b^^^tla, h a V0J®šklm poveljnikom kihi4' da od.eluJej° na P°d ligi “ w 'žjati r “ .£»1 u amjn. imun 1 Ko, ramb° ne proti ZDA It H- J6l&ki (Ja Xy-—'•JVjv» xi& URI ^ i>vli®ti Bn,an’ia nima 'l -te.‘%g^Kl zvezi- p°datske krizo, in za-V ae uvede tesnejše V 'taterlhsod(‘l°vanje z država-6*oiUci,. Se izvaja načrtna ob J' Poudarjajo tudi važ- Svicarski konservativni tednik «Servir» prinaša v svoji zadnji številki od is. t. m. članek o vtisih iz današnje Grčije, ki ga zaradi zanimivosti v naslednjem povzemamo. Atene so takšne, kakršne so bile pred vojno. Avion je nizko obkrožil Akropolo in že so se pokazale velike ulice, črne od ljudstva, polne tramvajev in avtomobilov. Letališče ni več v Tattoi, temveč poleg morja ;n bliže mesta. Skladišča so polna in hrane je dovolj. Bil sem naiven in prinesel za svoje prijatelje kave, čokolade in mila. Smejali so se: «Saj tukaj vendar vsega dobimo !» Atene, to je izložba. Atene in Atika, turistično področje. Odsvetujejo pa vam, čim ste prišli, vsako misel na izlet na sever. «Celo v Delfe?* «Da, celo v Delfe.)) »Bande*, saj veste...» To je res Kje sem imel glavo? Niti mislil nisem več nanje. Teroristi, znameniti razbojniki z gora, proti katerim je morala vlada začeti to veliko ofenzivo, pri kateri smo sodelovali tudi mi v časopisju, s kartami, v katerih so bili s pikicami označeni «žepi», ki so se zoževali. Resnici na kjubo bodi povedano, da se ne spominjam, da sem čital v tisku bogve kaj o podrobnostih, kako so se razvijale stvari. Dnevi so minevali in nikakršnih vesti ni bilo. Ze sem obupal, ko je vrhovni štab izdal nalog, prepcečiti vse namige glede teh operacij čiščenja, katere so novinarji napjiovali na svoj način in brez pravega občutka za dober smisel. Ta vojna končno gre seveda tako, kakor se pač da. Nekega dne so obkolili močno skupino. Držali so jo. Splošen napad osredotočen. Končno, našli so se v sredini kroga — sami prijatelji. Razbojniki so izginili. Izložbe. No, čemu bi se prav za prav pritoževali? Tuji obiskovalec lahko ugotovi, (cin Vfi« tn clejsfva da vlada red v Atenah in da ni beračev, in da je svoboda popolna: mar nimate v kioskih časopisov vseh mnenj? Evo, enega, celo «Rizorpast:s» s srpom in kladivom. Tuji obiskovalec pozdravlja to avtentično demokracijo. Ni- mu treba vedeti, do kate-me mere je škodljivo kazati se ob belem dnevu s tem časopisom y rokah, časopisom, ki je na razpolago vsem; — niti številk vsa-dodnevnih aretacij (in preventivnih) slabo mislečih ljudi. Tuji obiskovalec ima po navadi dovolj drahem ali kaj v devizah, preskrbi si jih na svežnje. Zanimivo mu Je dokopati se do srednje do- bre postrežbe v tej sončni deželi; toda iznenada je presenečen, ko izve, da univerzitetni profesor prejema mesečno 450 tisoč drahem in se vpraša, — če stane 10.000 drahem eno kosilo, zelo skromno, in 2.000 škatla cigaret — kako je mogoče visokemu profesorju upravljati svoj proračun. Tuji opazovalec nima niti časa niti volje, zasledovati važne «do-godke» po letu 1945. med osebjem visokih šol, celo med duhovščino. Pravijo, da je bilo izrečenih 18 odpustov tako v Atenah kakor v Solunu .n da so metropoliti v Kozani in Elidi, škofje v Salsi in Sijo v nemilosti. Brez dvoma epuracija? Reveži brez značaja, gotovo ao bili med okupacijo kolaborac.onisti? Toda niso bili. Ravno nasprotno, pa bili so med najbolj smelimi, najbolj trdni patrioti. Tuji obiskovalec ne ve za ime gospoda Anastosopulosa, vrhovnega poveljnika vse žandarmerije kontinentalne Grčije; presenečen pa bo prečital, kako se je ta isti Ana-stasopulos povzdignil: Anastaso-pulos je vodil žandarmerijo leta 1941. v Kavali; vse od časa invazije Bolgarov je bil do ogabnosti sovražnikov prijatelj. V današnji Grčiji je zelo neprijetna stvar, če srte pripadali med okupacijo odporniškemu gibanju. Nasprotno, če ste pomagali «miliciji» — ravno tisti miliciji, katere dobrote so naši francoski prijatelji okusili za časa Petaina — so vaši izgledi za napredovanje veliki. Nekoč bo zgodovina opisala strašne dogodke, takšne kakršni so bili od decembra 1944 v Grčiji. Naj vsakdo prečita pazljivo naslednje vrstice, ki nosijo datum 5. junija 1945. in ki danes držijo bolj kot kdaj koli. To je slovesna izjava, ki so jo tedaj podpisali, ne fanatiki, temveč zmerni voditelji strank cen-truma. To besedilo nosi med drugimi podipis Sofulisa, za katerega se lahko reče, da je nekakšen grški Edvard Herriot: »Teror, ki ga je vzpostavila skrajna desnica, se vsak dan bolj širi; zavzel je tak razvoj in tako ostrino, da je življenje za državljana, ki ni rojalist, postalo nemogoče. Organizacije skrajne desnice, ki so jih oborožili deloma Nemci, ne samo da meo preganjane, temveč javno sodelujejo z vladinimi agenti, da bi popolnoma zatrle vsa,ko demokratično miselnost* Takšna je resnica o današnji Grčiji. vlade komunistične ministre. To akcijo so dolgo pripravljali. Vse to dokazuje, da se je francoski notranj; politični položaj poslabšal jn da se je začelo novo obdobje v borbi med demokratičnimi in reakcionarnimi silami. Odstranitev komunističnih ministrov iz vlade je v prvi vrsti pripisati naporom desničarskih voditeljev sodalisVč-ne stranke. Glede težkega gospodarskega položaja v Francij; ugotavlja pisec, da kapital ameriškega monopola stalno zasleduje razvoj položaja v Franciji in čaka na ugoden trenutek, da utrdi svoje gospodarske položaje v Franciji. Zopetni pojav De Gaullea ni v sedanjih razmerah slučajen. Ravno v trenutku, ko je najbolj potrebna združitev vseh demokratičnih sil, je reakcija sprožila svojo ofenzivo in je socialistična stranka sklenila razbit; demokratične sile. Francosko ljudstvo bo s svojimi demokratičnimi organizacijami znalo braniti svoje pridobitve Toda dejstvo, da so socialistični desničarski voditelji pod vodstvom Leona Bluma prešli na stran bank in monopolov ter pomagajo mednarodni ;n notranji reakciji, jasno dokazuje, da se je začela nova borba med demokracijo in reakcijo. Libanonski demokrati zahtevajo razveljavljenje volitev Boyrut, 26. (AFP) — Včeraj so bile v Libanonu volitve. V Beyrutu je prišlo do incidenta, pri katerem so bili štirje ranjeni. Kandidati demokratične liste v Beyrutu so izdali proglas, ki zahteva razveljavljenje volitev zaradi pritiska, ki so ga vršile vojaške oblasti in zaradi oviranja vstopa v volivne prostore vsem, ki so mislili volit! za demokratično listo. Podoben protest so še prej poslali predsedniku republike. Po ulicah so razdeljevali letake, ki so pozivali ljudstvo na stavko. Seja komisije za Palestino Lake, Succesa, 26. — Anketna komisija za Palestino je imela da-res prvo javno sejo, k; je irajala 15 minut. Glavni tajnik OZN je izjavil: »Imate veliko svobodo delovanja. Resolucija glavne skupščine je sestavljena širokopotezno. Lahko vodite preiskavo v Palestini in kjer hočete.* Delovanje nacistov na ameriškem področju Berlin, 26. (Tass) — «Berliner Zeitung* poroča o velikem delovanju nacistov na ameriškem zasedbenem področju. V Ne.nburgu so se ponoči pojavili po zidovih fašistični lepaki. Po ulicah Miinchena pa so se zadnje dni pojavili številni proti židovski lepaki. Dop snik pravi, da so na Bavarskem hitlerjanci zelo aktivni in da krajevna vlada s svojo neaktivno politiko še vzpodbuja njih delovanje. Voiaško sodelovanje ZDA z ostalimi ameriškimi državami Washington 26. (AFP) — Predsednik Truman je danes poslal kongresu načrt zakona, ki predvideva vojaško sodelovanje ZDA z ostalimi ameriškimi državami, vštevšl vzdrževanje, organizacijo in opremo vojaštva v teh državah. PRIMORSKI DNEVNIK * — 27. maja 1941. Mladina hoče demokratično fronto Ker mladinske organizacije italijanskih političnih strank sabotirajo kakršno koli skupno delovanje z zvezo antifašistične mladine, kar se je posebno sedaj pokazalo, ker se nočejo odzvati njenemu vabilu, da bi sestavili skupno mladinsko delegacijo, ki bi zastopala tržaško ozemlje v Pragi, so mladinci od Sv. Ane poslali mladini italijanskih političnih strank, mladinski sekciji gibanja za neodvisnost, in republikanskemu mladinskemu gibanju predloge za združitev. V pismu zahtevajo mladinci, da pride do združitve vse mladine, ker le tako bomo zatrli dvig neofašizma, katerega sadovi so se pokazali 1. maja pri bombnem atentatu. Samo če bo mladina združena, nam bosta zagotovljena demokracija in boljša bodočnost. S tem pismom so mladinci iz Sv. Ane odločno odgovorili članku tednika «La Pro-ra», ki je pretekli teden odbijal vsak poskus združitve z Zvezo antifašistične mladine. Pismo je podpisalo 78 mladincev. Značilno je, da sta podpisala tudi 2 socialista, 4 krščanski demokrati in 20 mladincev, ki do sedaj sploh niso imeli simpatij do antifašistične mladine. S tem so dokazali, da hočejo skupno ustvariti enotno fronto, ki se bo, ne oziraje na politično prepričanje in narodnost, borila za demokracijo na svobodnem tržaškem ozemlju. TRŽAŠKI DNEVNIK Skrunitev jugoslovanske zastave ob popolni brezbrižnosti civilne policije Zveza antifašistične mladine povabljena v Jugoslavijo in Italijo Prvo vabilo je dobila iz Italije. Vodstvo mladinske fronte je povabilo Zvezo antifašistične mladine na prvi veliki festival italijanske mladine, ki bo od 17. do 22. junija t. 1. v .Firencah. V času ko bo ta festival, bodo razne športne, umetnostne in kulturne manifestacije. V Firencah bo velika razstava, na kateri bodo razstavljena dela mladinskih obrtnikov. 21. junija bo v prisotnosti pet tisoč mladincev volitev članov ital. delegacije za mladinski 'festival v Pragi. Unija antifašistične mladine v Trstu ima nalogo, da stopi v stik z ostalimi mladinskimi organizacijami v Trstu, ki naj pošljejo italijansko in slovensko mladinsko delegacijo kot goste na ta. festival v Firencah. Iz Jugoslavije pa je Ljudska mladina Slovenije povabila Zvezo antifašistične mladine na HI. kongres LMS, ki bo 12. junija t. 1. Na tem kongresu si bo mladina zadala naloge, (ki jo čakajo v prvi petletki za izgradnjo domovine. Ta značilna vabila, ki jih je dobila tržaška antifašistična mladina dokazujejo, da je demokratičen duh, ki preveva svetovno demokratično mladino in oni duh, ki zbližuje narode v borbi proti imperialistom in vojnim hujskačem. V tem smislu bo tržaška antifašistična mladina izvršila svojo nalogo. Ona bo vez med demokratično mladino italijanske republike m ljudsko mladino Jugoslavije. Tako bo utrjevala bratstvo med obema narodoma. Dne 25. maja okoli pol devetih zjutraj je neznanec s silo vdrl na jugoslovansko motorno jadrnico «Miloš», ki je bila zasidrana v bližini ribarnice, iztrgal jugoslovansko zastavo na ladji in z njo zbežal. Kapitan ladje je to takoj javil civilni policiji, ki pa je intervenirala, ko je bil dogodek že izvršen. Toda napadalec je bil še na pomolu in ker so ga policiji pokazali, se ni mogla več braniti m morala nekaj ukreniti. Začela ga je zasliševati in po izpraševanju so ga izpustili, kot bi se ničesar ne pripetilo. Zopet ponoven dokaz o vlogi civilne policije v Trstu. Po vseh kulturnih državah ščiti oblast državne zastave vseh držav, le v Trstu, kjer vlada ZVU, tega ne delajo. Civilna policija, ki je pod komando ZVU, stoji na strani takih elementov, ki delajo nered in skrunijo državne simbole sosedne države. Kaj takega dopušča le tista oblast, ki ima interes na vzdrževa- nju sovraštva in napetega stanja med obema sosednima narodoma Civilna policija, ki pa samo izvršuje ukaze svojih gospodarjev, je poslušen organ in dela po njihovih direktivah. Tako se vse ujema. Na eni strani se bavi policija s črno borzo, ščiti «esule», ki skrunijo državne simbole, strelja v množico jtd., visoki angleški funkcionarji pa ji pojejo hvalo. Ugotovili smo, da je napadalec »esule* Felluga Pugliese, star 30 let in da stanuje v Trstu, v Strada del Friuli 89. Cankarjeva proslava pri Sv. Jakobu Prosvetno društvo «Ivan Cankar* priredi v četrtek, 29. t. m., ob 20.30 v prostorih kulturnega krožka .»Tomažič* ul. Leo 6 Cankarjevo proslavo. Predaval bo tov. Raztresen. Na sporedu so tudi recitacije odlomkov pisateljevih del. Sindikalne volifve Danes, 27. t. m., so sindikalne volitve v podjetjih: Beltrame, trgovina ob 8. uri zjutraj, podjetje Goffredo Iorio ob 8.30. V petrolejski čistilnici Sv. Soboti bodo volitve danes in jutri, 28. t. m., z začetkom ob 7. zjutraj. OOSS vabi uslužbence in delavce teh podjetij, naj se v čim večjem številu udeležijo volitev. Preskrba Tovarniške ter podporne menze in sorodni obrati naj tekom današnjega dne dvignejo nakazila za testenine na mestnem prehranjevalnem uradu. Stavka v tovarni Atabarda Včeraj zjutraj so uslužbenci oddelka za izdelovanja tort v tovarni Alabarda začeli stavkati, ker hočejo. da jim ravnateljstvo prizna iste mezdne pogoje kakor ostalim uslužbencem y drugih oddelkih te tovarne. V tej njihovi borbi za. upravičene zahteve jih podpirajo vsi uslužbenci te tovarne. I P O D I Z IIL J A Množica, ljudi na Proseku posluša Rinaldijevo godbo Drugi majski izlet na Prosek V nedeljo, 25. t. m., je «Center kulturnih krožkov« organiziral drugi majski izlet na Prosek. Ze v zgodnjih popoldanskih urah se je na tisoče Tržačanov napotilo proti Proseku peš, s kolesi, avtomobili in kamioni. Prosek in bližnji Konto vel sta bila v nedeljo, kakor vsi drugi kraji Primorske in Jugoslavije, svečano okrašena z zelenjem in s slovenskimi trobojnicami v čast voditelju jugoslovanskih narodov maršalu Josipu Brozu-Titu, ki je slavil svoj rojstni dan. Drugi majski izlet na Prosek Je obsegal kulturne prireditve, na katerih so nastopili pevski zbori s Proseka, Sv. Križa, Magdalene in drugi, godba krožka Rinaldi in športne prireditve v hitri hoji, teku na 3000 in 8000 m, kolesarski dirki in nogometni tekmi. Obširnejše poročilo o športnem dnevu prinašamo pod fizkulturno rubriko. Po končanih prireditvah se je razvila prosta zabava, ki je trajala pozno v noč. Spočiti in polni novih sil smo se vrnili v mesto z željo, da. bi kmalu zopet preživeli kak tako vesel nedeljski dan med našim ljudstvom. Zahvala dijakov okrajni zadrugi v Hrpeljah Okrajna zadruga v Hrpeljah-Ko-zini je pred časom darovala Dijaškemu domu v Hrpeljah 20.000 lir. S tem darilom je podprla revne dijake, ki sami ne morejo plačati mesečne oskrbovalnine v domu. Dijaki se najlepše zahval ju jejo Okrajni zadrugi za njen velikodušni dar. V svojem pismu pravijo: «Hvaležni smo požrtvovalnim članom zadruge, k; so nam pomagali s to nemalo svoto denarja. Pokazali so, da poznajo težke razmere v našem domu, ki smo ga v zad- F/ZKULTURA Športne prireditve majskega izleta na Prosek Ob priliki nedeljskega majskega izleta na Prosek je ZDTV organizirala športni dan, ki Je obsegal tekmo v hitri hoji, tek na 3000 in 800 m, kolesarsko dirko in nogometno tekmo. V hitri hoji na progi Trst-Opči-ne-Prosek Je zmagal član kulturnega društva »Kraljič« Corsi Ezio, ki je tako ponovno dokazal svojo veliko vrednost. Odlično sta se odrezala tudi Trebenca Cuk Mar-čel in Kalc H. Vrstni red na cilju: 1. Corsi E-zio (Kraljič) v času 1.25’54”; 2. Cuk Marčel (Trebče) v času 1.26.12; 3. Neppi Luciano (Sv. Ivan); 4. Go-vorcin (Sv. Ivan); 5. Kalc B. (Trebče) itd. V teku na 3000 m so triumfirall člani svetokriške »Vesne«, ki so zasedli drugo, tretje in četrto mesto. Zmagal je skoro nepremagljivi Bembi. Pri dekletih pa se je razvila ogorčena borba med Dianijevo in Buranelovo. Rezultati: moški: 1. Bembi Egi-dio (Col) v času 11’42”; 2. Košuta Franc; 3. Sedmak Lucijan; 4. Bogateč Nino (vsi Vesna). 5. Casson Vinicio (Sv. Marko). Z*«sk*: 1. Petram Diana (Sv. Vid) v času 3'6"; 2. Buranel Luciana (Kraljič); 3. EVanzon Mafalda (Sv. V d); 4. Simonovič Štefanija; 5. Taffano Luciana. Med kolesarji na progi Prosek-Opčine in povratek pa so prišli O-penci na svoj račun, saj Je zmagal Verni Henrik v dobrem času 28’. Ostala mesta so zasedli: Usaj En-nio (TKZ), Biagi Edoardo (Sv. I-van), Simonič (Kraljič), itd. V nogometni tekmi med Primorjem P in Magdaleno za finale o-krožnega prvenstva pa so domači doživeli nezaslužen poraz z rezultatom 5:2. Skednju je uspelo v Ronkah No, zadnja nedelja pokrajinskega nogometnega prvenstva ni potekla brez presenečenj, za kar sta poskrbeli enjastorici Gorice in Kr-mina. Posebno rezultat goriških nogometašev, ki so si privoščili sredi Trsta »šalo« in zasluženo zmagali nad Tovarno strojev, daje slutiti, da veje v goriških vrstah nov veter, ki bo še marsikaterega nasprotnika prevrnil. Krminčani pa so s svoje strani po dolgem času zopet zmagali, in sicer nad enajstorico iz Milj, ki je nedeljo tega porazila Montebello. Skedenjci so v Ronkah zasluženo zmagali in ponovno potrdili, da njihova enajstorica zasluženo uživa glas ene najboljših nogometnih celot pokrajinskega prvenstva. V zadnji tekmi pa je enajsto-rica Kopra s pomočjo sodnika zmagala nad Moitebrllom. Rezultati: Gor,: u-T; vama V ro- jev 3:2; Krmin-Milje 1:0; Skedenj-Ronke 2:0; Koper-Montebello 1:0. Kadar točke darujejo Neprijetno sq bili v nedeljo presenečeni igralci Alme Vivoda, ki so tekmo predali Costalungi brez boja, nato pa v prijateljskem srečanju zmagali z 2:1. Res prijetno presenečenje za Costalungo. Mlada enajstorica Rojana pa je z visoko razliko v golih odpravila Rdečo zvezdo. Rezultati: Magdalena-Primorje P 5:2; Costalunga-Alma Vivoda 2:0 (par forfait); Rojan-Rdeča zvezda 5:0. Sosič E.-Sosič (Opčine). 8. Bartoli-Bantoli (Sv. Ivan). 9. Zepar-Vrabec (Olimpia). 10. Dionisio-Verni (Opčine). —Vrstni red društev po točkah: 1. Tržaška kolesarska zveza 15 točk; 2. Olimpia 15 točk; 3. Opčine 14 točk; 4. Opčine 11 točk. Razgledi po svetu Ostali rezultati nogometnih tekem Juniorsko prvenstvo: Sv. Ivan-Magdalena 1:1; Skedenj-Arzenal 1:1. Pokal Vatovec Zvesti: Kraljič-Sežana 3:1; Sv. Marko-Kolonja 2:0; Dreher-Kozman 1:0. Italijansko prvenstvo: Sampdo ria-Venezia 3:1; Milan-Lazio 0:0; Alessanriria-Brescia 2:2; Atalanta-Vicenza 1:0; Livorno-Triestina 3:0; Juventus-Modena 1:0; Genova-Roma 1:0; Bologna-Napoli 3:0; Torino-Fiorentina 4:0; Inter-Bari 2:1. Košarka za Rauberjev in (Morganov pokal V nedeljo sta bili odigrani zadnji dve tekmi za Ravbarjev pokal med ženskimi petoricami Vesne in DSZ ter Cola in Grete. Igralke DSZ so po lepi m hitri igri zmagale nad svojimi nevarnimi nasprotnicami. Greta pa je tekmo predala brez boja. Rezultati: DSZ-Vesna 26-17; Col-Greta 2:0 (par forfait). Tekme za Morganov pokal pa so dale te le rezultate: Barkovlje- Arzenal 50:38; Sv. Vid-DSZ 29-28; Skoljet-Sv. Marko 36:35; Skorklja-Greta 32:31. S povprečno hitrostjo 41.303 km na uro v kolesarski dirki dvojic za pokal »Ottavio Bottecchia« Na 26 km dolgi progi je bila v nedeljo izvedena kolesarska dirka dvojica za pokal «Ottavio Bottecchia*, katero je odločila dvojica Kuret-Tomažič v svojo korist s povprečno hitrostjo 41.303 km na uro. Na častno drugo mest.o, z 10” razliko od zmagovalne dvojice, sta se plasirale Openca Kette in Sosič R. Tretje in četrto mesto pa sta zasedli dvojici Udovič-Cesen in brata Stefilongo. Vrstni red na cilju je bil sledeč: 1. Kuret-Tomažič (TKZ) V času 52’17"; 2. Kette-SosiČ R (Opčine) v času 52.27.4; 3. Udovič-Ce-sen (Sv. Ivan) v času 52.42: 4. Ste-filongo S.-Stefilongo B. (Olimp a) v času 53.15. 5. Kravo., Danieli tO-|l'mp.R), 6. Tuk-Ponton (TKZ). 7. Jugolavija prvak Balkana v v boksu. Na balkanskih igrah v boksu v Bukarešti je zmagala jugoslovanska reprezentanca, ki je dosegla 25 točk. Na drugem mestu je Romunija z 22 točkami, na tretjem Madžarska s 17 točkami, na četrtem Bolgarija s 7 točk in na petem Albanija z 1 točko. Evropsko prvenstvo v hockeju na travi si je osvojila Portugalska. Na ostalih mestih so Belgija, Španija, Italija, Anglija, Francija in Švica. Anglija-Portugalska 10-0. Nogometna tekma med angleško in portugalsko reprezentanco se je končala rezultatom 10:0 za Anglijo. Svečana otvoritev balkanskih iger v košarki in odbojki v Tirani. V nedeljo popoldne so bile v glavnem mestu Albanije Tirani v prisotnosti 40.000 gledalcev svečano otvorjene balkanske igre v košarki in odbojki, na katerih sodelujejo Jugoslavija, Albanija, Madžarska, Romunija, Bolgarija in reprezentanca iz Trsta. Na otvoritvi je bila odigrana tudi nogocnetna tekma za balkansko prvenstvo med Romunijo in Albanijo, v kateri je zmagala romunska nogometna reprezentanca z rezultatom 4:0. njih dveh letih obnovili in si s tem nakopali precejšnjih dolgov. Darovani denar nam bo v veliko korist. Vašega daru se bomo pokazali vredni s tem, da se bomo marljivo učili.« ŠMIHEL pri ŠT. PETRU Šolski pionirjj iz Šmihela m Kala so 20. t. m. priredili majniški izlet v Postojnsko jamo. Vsi so komaj čakali ta dan, na katerega so se že dolgo pripravljali. Večkrat so slišali o tej čudoviti jam;, vendar si niso predstavljali take naravne lepote. Hvaležni so svojim voditeljem, ki jim nudijo možnost spoznavanja naše domovine. Saj jim bo to služilo tudi v šoli pri pouku. Le z razpustom civilne policije bo konec vseh njenih nečednih poslov V soboto je informacijski urad ZVU v zvezi s škandalom na policiji izdal uradno izjavo. V tej izjavi govore med drugim tudi o člankih z določenim namenom, ki so bili objavljeni v krajevnem' časopisju; in na koncu so javili, da so zavezniški oficirji že začeli dve preiskavi, da bi razjasnili črno borzo s cigaretami. Dali so odgovor, ki ni odgovor. Tisk je zahteval pojasnilo, zakaj so prepovedali novinarjem vstop na policijo, kjer so vedno dobivali obvestila o dnevnih novicah. Tega niso odgovorili! Cemu se izmikajo? Kaj je za bregom? Pišejo o tendencioznih člankih v lokalnih listih, toda v isti sapi javljajo, da so začeli dve preiskavi. Javnost zahteva razjasnitve v mnogih vprašanjih. Govori se o tajni trgovini s premogom, člani civilne policije so bili soudeleženi pri kraji Unrinega blaga, ki je bil namenjen za Jugoslavijo in Avstrijo; govori se o zvezah višjih policijskih funkcionarjev z igralnicami v Trstu in o sodelovanju nekaterih funkcionarjev policije s črno borzo s cigaretami itd. itd. Ce je vedela javnost o črnoborzijanskem delovanju policije, je vedela tudj sama policija, so morali vedeti tudi odgovorni. Zakaj so pustili, da so lahko nadaljevali s črno borzo? Nihče ni česar ukrenil, nasprotno ravno v tistem času so visoki angloamerikanski funkcionarji dajali visokodoneče pohvale policiji. In sedaj, ko so dokazi na dlani, so prepovedali novinarjem vstop na policijo. To so storili ravno v času, ko se javnost živo zanima za škandalozne dogodke in hoče razjasnitve. Vse to vzbuja v človeku nezaupanje. Ce bi imeli resen namen, potem bi pustili vpogled javnosti v brlog policije, kjer so uspevali kriminalci in črnoborzijanci, ki so oškodovali naše ljudstvo za težke milijone. Zato ljudstvo z abteva razpust Reakciji so na poti zadruge V sezoni češenj in graha se Je pri' čela reakcionarna ((gospoda* potegovati za interese našega kmetovalca proti bajnim zalužkom naših nabavno-prodajnih zadrug v Kopr ščmi, ki baje čisto po kapitalistično odirajo naše siromašne kmetovalce. Te obtožbe in hujskanja ter sit navo prilizovanje, da so zaščitniki interesov delovnega ljudstva, so samo krinka za borbo proti njim neljubim ljudskim ustanovam, «Za-ščitnica« delavskega razreda hoče povzročiti zmešnjavo in nered med demokratičnimi množicami, hoče zasejati nezaupanje do naših zadrug, ki so v napoto vsem špekulantom in črnoborzijancem. Pri tem pa so pozabili, da je naše ljudstvo dovolj politično zrelo ter ne bo nasedlo reakcionarni propagandi. Mačehlnsko zanemarjena od Avstrije, oropana in uničena od far šizma, je Istra gospodarsko pasivna. Saj je brez industrije in prave obrti. Edini dohodki so vino, sadje, zelenjava in deloma živinoreja. Vse ostalo je treba uvažati. Večina potrebščin prihaja danes iz Jugoslavije, deloma iz Trsta. Blago, ki prihaja iz Jugoslavije, je za polovico ali celo za 2/3 cenejše od blaga, ki se uvaža iz Trsta. Izmenjava blaga je stvar načrtnega dela. Vedno je potrebno blago usmeriti tja, kjer je zanj povpraševanje in kjer obenem lahko nudijo protivrednost. Ravno ta načrtnost je silno v napoto špelulantski reakciji, ki je pristaš «odprtih vrat* v gospodarstvu, ker jim le tak način trgovine prinaša zaželene dobičke. KRONIKA Zopet zavezniški jeep V bolnico pripeljali so 26-letnega De Vecchija Gina, stanujočega v ulici Tigor 25. Fant je teže ranjen in se ničesar ne spominja. Policist, ki ga je pripeljal v bolnico, je povedal, da se je fant vozil na kolesu v predoru Sandrinelli, kjer se je zaletel vanj ameriški jeeip. Vrnil se je v bolnico . Železniška policija v Borštu je ustavila 28-letnega Slugo Santa, ki so ga izgnali iz cone B. Zgoraj ime- novanega so zopet peljali v bolnico v ul. Slataper, od koder je pred nekaj dnevi zbežal. Pretepači na delu Policija je aretirala pretepača Gregoruttija Josipa iz Trsta, ulica Cadorna 35, ker je v ulici Carducci z dirugimi neznanoi brez vzrokov napadel in ranil Habeta Rudolfa iz Trsta, stanujočega v ulici don Bo-sco 11 in Sgai Dina, Stanujočega v Trstu, ulica Udine 11. Oba sta laže potolčena, tako da bo prvi, v sedmih dneh ozdravel, a drugi v treh. Ranjenci so se morali včeraj zglasiti na policiji zaradi nadaljne preiskave. policije, ki je protiljudska in ki je ves čas delovala samo v škodo ljudstvtei. Občni zbor prosv. društva „Ivan Cankar" Pred kratkim je imelo v prostorih društva «Tomažič» šentjakobsko prosvetno društvo «Ivan Cankar* svoj prvi redni občni zbor, in to po dvajsetmesečnem delovanju. Po otvoritvi in po pozdravu laiznim delegatom je povzel besedo zastopnik Slovansko-hrvatske prosvetne zveze in poudaril važnost prosvetnega udejstvovanja. Sledila so nato razna poročila. Osrednja točka je bilo poročilo tajnice tovarišice Košutove, ki je podala izčrpno sliko društvenega delovanja, lepo povezano v okvir današnjega tržaškega življenja. Poročilo so vsi navzoči z odobravanjem pozdravi- I2PRED SODIŠČA „Z vsemi sredstvi se je ljudstvo borilo proti fašizmu Včeraj se je začel pred tržaškim porotnim sodiščem proces proti skupini Lonjercev, obtoženih, da so maja meseca 1945. aretirali, potem pa odpeljali in umorili ter vrgli v jamo med Orlekom in Gro-pado Hadrijana Zarottija, nekega Muncherlija in Marego. Tega dejanja go obtoženi Teodor Cok, Dušan Glavina, ki sta oba na zatožni klopi, in poleg tega Danilo Pertct, Franc Marušič, Ladislav Ferluga, Lucjan Vever in Andrej Grgič, ki so odsotni. Odsoten je tudi Emil Gombač, obtožen, da je umor'1 januarja 1945. blizu Padrič Karla Žerjala in Rudolfa Zulijana. Danllo Pertot in Vever, ki sta odsotna, sta tudi soobtožena tega dejanja, skupaj z Marušičem pa še umora Dore Cok. Poleg tega sedi na zatožni klopi še Franc U-dovič, obtožen, da je najel Teodora Coka, Franca Marušiča in Ve-verja, da aretirajo nekega Savija skupaj z njegovo zaročenko Gize-lo Draganovo. Teodora Coka, Dušana Gl a vino ir. Emila Gombača brani dr. Tončič, Udoviča dr. Mussafia, dr, Fal- li. Sledila je diskusija in smernica za bodoče delovanje. Nato so bile I coner pa brani uradno ostale od-volltve novega odbora. ' šotne. Civilne stranke zastopajo Nova ofenziva ZVU na naše šolstvo Dvoženstvo v modi Sodišču sta bila prijavljena zaradi dvoženstva ameriški državljan Kofol Mairjan in Subbei Janet, angleška državljanka. Lov na «segnorine» Policija je kontrolirala 24 žena. Od teh je aretirala 6, eno pa izgnala. Pri zdravniškem pregledu pa so ugotovili, da so tri bolne. Prav tako je policija pregledala 6 hotelov in 8 najemodajalcev sob. Ljubitelj likerjev Aretirali so Abbatticchia Gina in San Lucida Marina iz Neaplja, stanujočega. v Trstu via Trento 5. Policija ga je ob 4.30 zjutraj ustavila na vogalu obrežja Sauro in ul. Boc-cardi, ko je nesel zaboj steklenic likerja. Se dobro se spominjamo lanskega šolskega leta, ko je ZVU neposredno pred njegov.m zaključkom zaprla mnoge šole in odpustila učiteljstvo, ki je ostalo skoro tri mesece, na cesti brez vsakršnih prejemkov. Letošnje šolsko leto je potekalo mirneje od lanskega. Kakor da so pri ZVU spoznali, da ljudstvo odklanja emigrantske učitelje, ki jih noče za vzgojitelje svojih otrok, in da je pri tako važnem vprašanju, kot je vprašanje šolstva, na katerem je ljudstvo zelo zainteres rano, treba vendarle upoštevati njegovo voljo. Zaključek dolge pravde za učitelja Turela v Bazovici nam je dal Tahlo upanje, da bo drugače. Dejstva pa so pokazala, da je tudi reden potek letošnjega šolskega leta ogrožen. Tik pred njegovim neposrednim koncem so izšle nove odredbe šolskega odseka pri ZVU in prav zaradi tega smatramo te o-dredbe kot napad na slovensko šolo samo, ker gre v račun onim silam, ki se nočejo sprijazniti z dejstvom, da smo Slovenci v Trstu enakopravni in da se mora ta enakopravnost odražati tudi v šoli. Naši otroci so se že v pričetku šolskega leta priglasili k pouku italijanščine kot neobveznemu predmetu. Nikdar niso tega pouka odklanjali, ker slovensko ljudstvo hoče, da se mladina nauči obeh. jezikov. Ne (more pa dopustiti, da bi se učila italijanski jezik na škodo slovenskega, materinskega jezika. Razmere v šolah so težke, zlasti ob pomanjkanju prostorov, in naše učiteljstvo požrtvovalno uči naše otroke tudi izven šolskega časa, da bi prstorilo tisto, kar ne more dati piri skrčenem, pouku. Pričakovati bi bilo, da bo šolska uprava upo- števala dobro voljo našega učiteljstva in njegov trud. Namesto tega jim ta pouk prepoveduje in groz. z odpustom. V Trstu je običaj, da imajo učitelji poleg državnega tud: zelo dobro plačan privatni pouk. Ali morejo imeti tudi ti dovoljenje od ZVU? Ne! Le ko gre za slovenske otroke je to razlog za prepoved pouka. Najbolj asocialno pri vsej stvairi pa je, da bodo črtali učiteljstvo nepriznanih šol iz seznama z dnem 5. 6. 1947. Sicer obljubljajo, da bodo ponovno sprejeli osobje, ki ni prelomilo dane častne izjave. Ali naj učitelj celo šolsko leto vestno in pošteno dela, da ga bodo na koncu odpustili iz službe? Ali naj ostane ob počitnicah brez prejemkov in v začetku šolskega leta znova prosjači za službo? Govorili smo že o premestitvah in odpustih. Prepričani smo, da je to samo preračunano kot prit s k na ostalo učiteljstvo, ki naj bi popustilo v obrambi svojih pravic in svobodne slovenske šole iz strahu pred grožnjami. ZVU se zaganja tudi v roditeljske svete, zahteva od našega ljudstva, da se odreče vsakršnim svojim željam in pravicam pri vzgoji svoj h otrok in vprašanjih šole. Toda mi bomo znali ščititi osnovne pravice vsakega očeta in vsake ma-teire in budno bomo spremljali delo ZVU v šolstvu. Ljudstvo pa bo dalo vso podporo svojemu zvestemu učiteljstvu. Našega ljudstva ti ukrepi ne bodo potrli. Ono bo ostalo na svoji zemlji, a gospodje, ki podpirajo ljudi Baraginega kova, pa se menjajo in padajo v skorajšnjo pozabo. M. S. Al- odvetniki dr. Jona, Zennaro, r.oscia In Morgera. Po daljši diskusiji med br*#'®’ državnim pravdnikom ra zastoP; niki civilnih strank o dopuste in pravilnosti konstituiranja d ne stranke, je povzel besedo Vij vernik dr. Tončič, ki je v daljs« izvajanju med ostalim, dejal tole: »Ta proces se vrši preš t sediščem proti volji preiskava ’ ga sodnika, tu navzočega drž*, ga pravdnika in tudi proti . državnega pravdnika pri r*'1 ^ škem pravnem uradu, ki 'J vsi mnenja, da spada ta kvečjemu v kompetenco škega vojaškega sodišča, ker 1 bili vsi obtoženci partizani. Nek11' | pri tem zavezniškem pravnem du, ki ni ne Anglež ne ArneIlj. nec, pa je smatral, ne vem na P lagi kakšne pravne norme, z* trebno, da izroči stvar obtor medzavezniški komisiji za ^ zločince pri vrhovnem p°ve ^ zavezniških sredozemskih serti. Po treh mesecih je ta V0 spise v Trst in državni Pra' M in preiskovalni sodnik eta naglasila, da to sodišče ni tentno, kljub temu pa so obto J ^ predali temu sodišču. Vsiljuj. I ^ nam torej misel, da je imel D ^ ^ poseben interes, da prikaže vse^ tožence ne kot borce za D".e(i temveč kot navadne zločince, bil ta gospod v času vojne tu, “* ra! vedeti, kar vemo mi vsi’ f te bila minula vojna posebno deželi brezprimerno kruta in va vojna vseh proti vsem, vsega tukajšnjega slover«3'5®'’.8,* f«S» talijanskega ljudstva Pr0V.V]jenj! mu in nacizmu, vojna na - ^ in smrt. Na eni strani leta'4' u najmodernejše orožje, in fašistične divizije in Colto ci, na drugi strani goloroko \| stvo, katerega orožje v tej „ ... i Kile s na življenje in smrt so bil® iof taža, bombe, noži in tudi ' Da, gospodje: tudi fojbe v .^j-ciji protifašistične in protinaC"^ n« borbe. Borci te dežele polagali z bombniki, da b'^ ^ zravnali cele mestne predele ^ lačilj v črno ne eno ali P®^’ več na tisoče mater. Cesa * ta # kriva obtoženi Cok in Glav' pa- se je pri tem vprašal za8°' —. j— t-* * —.... . j-.. —: da sta kot člana Narod ščite zakonito aretirala Adr«' Zarottija, člana Collottijeve. de, Cok pa da je poslal sccJ' p komandi v Bazovico, kamor ' j. Munchei in zdrav tudi dospel, ja. ki je bil maršal črnih ^ p. dočim je bil Marega narav®01 petan istih formacij. pp Gctnbač pa je obtožen ^ , is, lrL (ki ga sicer nj izvršil, kal:°,,ii! Sporočilain Tramvaj ga je podrl Tramvaj je na trgu Goldoni povozil Ivana Germana iz ul. Sor-gente 2. Ko je hotel stopiti na tramvaj, ki je bil že v teku, je z nasprotne strani privoeil drug tramvaj in ga tako pobil, da so Germana morali odpeljati v bolnico. Trgovec s suknom — uzmovič 27-letni Tomdc Zofiji ia ul. Dello Scoglio 177, je neznanec, ki se ji je predstavil kot trgovec s suknom, ukradel listnico s 300 lirami in osebnimi dokumenti. Sprememba voznega reda parnika Trst-Pulj S 1. junijem bo prihajal parnik iz Pulja eno uro prej. Odhod v Pulj bo pa neizpremenjen. Parnik bo odhajal iz Pulja namesto ob 7. ob 6. in bo prihajal v Trst ob 10.40 namesto od 11.40, v sredah, petkih in nedeljah. Pomorska zveza z Gradežem S 1. junijem bo vzpostavljen morski potniški promet med Gradežem in Trstom. Odhod' iz Trsta ob 8.30 uri in ob 18.30; iz Gradeža ob 6. in ob 16.15. Ob ponedeljkih pa opadeta odhod ob 8.30 iz Trsta in 16.15 iz Gradeža. redom: 1. poročilo uprave; 2. volitev uprave, nadzornega, odbora in strokovne skupine; 3. slučajnosti. Prosvetno društvo »Simon Jen-kot> ima nocoj ob 20.30 običajni sestanek s predavanjem. Prosvetno društvo eVojka Smucv vabi na članski sestanek s predavanjem, ki bo nocoj, 27. t, m. ob 20.30 v društvenih prostorih. priznal sam preiskovalni ki ga je že v preiskavi „pi v januarju 1945., v phl®®.01-^ najkrutejše vojne. Kaj b1 ^ napraviti spričo tega zav4^iSt pravnj urad? Odrediti na t ^ if zavezniškega odloka o anM^V leta 1946. izpustitev vseh .h® ^ tožencev, kar bi bilo polit'®0^J viino in pravilnosti ^odg°va^‘3(j dejanje. Zavezniški pravni 'J f tega ni storil. Predočam ključi 1 zagovornik — žo n« temu sodišču, ne da bi si&V^e.’ ozira kake konkretne Pre .vetov*4. I Sodišče se je po pesv«--ki je trajalo nad eno ur°' j, v razpravno dvorano in Pr fcif lo sklep, da je kom.petent.1’ ’ #1 is, da tu gre samo za poli*lC -r^ I ločine, in si je odločitev o 11 amnestije pridržalo. Radijski s$ofe v torek, 27. maja d' «*i< TRST n. 11.30 Reproducirana fjfkjeii*'. kulturno predavanje, 12-15 »-a5j Enotni sindikati Pevski koncert na Opčinah Slov. hrvat. prosvetna zveza in Centre di Cul tur a Popolare priredita 8. 6. 1947 ob 16. velik Množični pevski koncert na Opčinah. Okrajno *druženje gostilničarjev Postojna vabi na redno skupščino okrajnega združenja gostilničarjev in hotelirjev, ki bo v ponedeljek, dne 2. junija 1947 ob 9. uri dopoldne v prostorih tov. Burger Josipa, v Postojni s sledečimi dnevnim ALEKSANDER BECK „• 116 VOLOKOLAMSKA CESTA Al' bodo Nemci Imeli že danes nov most, na mestu mosta, ki smo ga porušili? Zdi se, da se nemški vojni stroj ni ustavil preko noči, da se še dalje vrti. — Ali nas ne vidijo? — sem vprašal — Ne... Toda z naše strani so se zavarovali a predstražo. Gotovo so nekje postavili tudi mitraljeze. Tovariš kombat, mislim, da se do zore ne bodo premaknili z mesta. Tudi sedaj je Knajev govoril tako, kot da bi bil zasopel. Obmolknil Je, toda v slušalki se je slišalo njegovo sopenje. Tudi on Je nečesa pričakoval od mene, hotel b: bil slišati mojo besedo. Toda kaj sem hotel, kaj bj mu bil moral reči? Rekel sem: — Dobro. — Spustil sem slušalko, V kotu je nepremično in negibno sedel Silov. Poleg luči ie sital Islamkulov, bil je zamišljen in resen. — Kje je Rahimov? — sem vprašal. — Odšel je k izvidnikom. Prinesli so poročilo.« — Kaj j« novega? — Ne vem... Zdi se — da nič posebnega. Pogledal sem Islamkulova z dolgim, mrkim pogledom. Hotel sem ga vprašati: »Alt me razumeš, prijatelj?* Njegove črne oči pozorne in razburite — so odgovorile: »Razumem*. Islamkulov je spregovoril: — Mislim, da se bomo izmuznili, Baurdžan... Nasmehnil se je. N«, ni me razumel. Gro-bo sem odgovoril: — Glejte, da zadržite svoje mišljenje za sebe. Nisem sklical vojnega sveta, tovariš podporočnik, niti ga ne nameravam sklicat’. Obstal je »mjrno*. — Oprostite, tovariš poročnik... Dovolite ml, da odidem. Toda ni on napravil napake, marveč sem jo napravil jaz. Podlegel sem slabosti in s svojim pogled-om sem kazal razburjenost, s pogledom sem prosil: «Pomagaj». Ti si užaljen, Islamkulov, toda jaz sem zavpil to samemu sebi. — Sedi, — sem pomirljivo spregovoril. 8. Star kazahski pregovor pravi: Cast je močnejša od smrti. Pred tremi meseci sem v vasi Talgar blizu Alma-Ate imel nekega vročega. julijskega dne svoj prvi govor pred bataljonom, pred nekaj stotinami mož, ki so bili še oblečeni v civilno obleko, pred 'stimi, kt ležijo zdaj s puško v roki na snegu, na zmrznjeni zemlji Pod-moskovja. Takrat sem jim navedel ta pregovor, to zapoved za vojščaka. Toda prav tako je tam v Alma-Ati neke noči govoril z menoj Panfliov. V veliki hiši, v štabu divizije so spali vsi, razen dežurnih. Toda Panfilov ni spal. Ob tej pozni uri je zašel utrujen, brez generalske bluze, v beli srajci in z brisačo preko roke v sobo dežurnega oficirja. Dežurni sem bil jaz. «Sčdite, tovariš Momiš-Uli, sčdite...* Sedel je tudj sam. Začel se je razgovor, ki sem si ga zapomnil Po nekaterih vprašanjih je Panfilov zamišljeno dejal: »Da, tovariš Momiš-Uli, vam ne bo lahko poveljevati bataljonu.* To me je bilo razžalilo. Izstrelil sem: »Toda umel bom častno umreti, tovariš general*. — «Obenem z bataljonom?* — »Obenem z bataljonom*. Začel se je smejati. — »Zahvaljujem se za takega komandanta. S kakšno lah koto pravite: umrl bom z bataljonom. V enem bataljonu je, tovariš Momtš-UH, sedem sto mož, Umeti morate sprejeti deset borb, dvajset borb, trideset borb in ebenem ohraniti bataljon. Evo, zato vam bo vojak rekel hvala!* ISe nadaljuje j, Umetnostna stroka. Jutri, 27. t. m., ob 16.30 bo za člane te stroke vaja v slikanju v ateljeju Manam', korzo Garibaldi 12. Mesarji. Vsi uslužbenci mesnic imajo 27. t. m. važen sestanek. Slaščičarji. 28. t. m. ob 19. je sestanek upravnega odbora. Lesna stroka. OSS te stroke se sestane jutri, 26. t. m., ob 19. url v ulici Imbrtani 5, Mestni odbor javlja, da sprejema denar za žrtve v Siciliji upi‘ava «Un!ta Operaia*. Hottli in menze. Osrednji odlbor za sindikalni sporazum poziva lastnike hotelov, restavracij, barov, kavarn, gostiln, naj pošljejo sezname vseh uslužbencev v treh izvodih tekom tega tedna na Enotne smdikate ulica Imbriani 5 ali na Delavsko zbornico, ulica Duca d’Aosta 12. Tj seznami bodo slu Žil: pri sindikalnih volitvah. Zato poziva OOSS delodajalce, naj to izvrše. meraro Valnea, 38 letni Mlcheli Franc. 78 letna Vukovič vd. Violin Ana, 92 letna Milharčič Marija. Rojstva, smrti in poroke Dne 25. in 26. maja 1947. se Je rodilo v Trstu 8 otrok, umrlo je 9 ljudi, poroke pa so bile 4. CIVILNE POROKE: mehanik Randles Charles in zasebnica Bat-tistelll Clara. mehanik Jakončič Ferrucclo in šivilja Grion Amalija, risar Cerciatti Sergij in zasebnica Lumbar Lilijana, delavec Raimondi Avguštin in zasebnica Stibelj I-vanka,. Umrli so: 73 letna Umek vd. Sche. riani Karla, 61 letna vd. Benci Justina, 72 letna Metlika Antonija, 69 letna. Leonardi vd. Belli Jožefa, 32 letni Plehar Franc. DAROVI IN PRISPEVKI ška glasba. 'l2.45 "napovej*} A 1 poročila, 13 pregled uska,J. m J ska glasba. 13.48 pestra sf^r sodobna Anglija, 14.25 čitah! jgj reda. — 17.30* lahka g'aS^a "i plesna glasba, 18.30 slovens f/, >. ževnost, 18.45 koncert z® izvaja Gunzek Mihael, 19u^rtll§ ^ ska ura, 19.30 19.45 napoved časa operne „jNMhi na ura, 20.45 filatelistično vanio 91 nvnralr • i,a r. | npf4i& ‘»i vaški kv;ntet, 20.15 ljudska vanje, 21 Dvorak: Se:en |,e dal ni orkester. 21.30 sloyen= pjr rodne pesmi, poje ta R°č _' -j 'j j in Petrovčič Tone (P1'6?0,^, v bljane), 22 operetna S1 -a J3 pestra glasba, 23.15 napoj^ds 4 poročila, 23.50 čitanje ULi# prihodnji dan, 23.35 F' glasba, SUPERCINEMA. 16.00: *y j FILODRAMMATIOO. ^ ob zori*, J. Cagney, -..n ITALIA. 16.00 «Prepove